KURIKULUM IN PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE PROGRAMA

Program socialne integracije žensk

– državljank tretjih držav

SEM DEJAVNA ČLANICA

VEČNARODNE DRUŽBE

Ta dokument odraža le stališča avtorjev. Evropska komisija in nacionalna agencija nista odgovorni za kakršno koli rabo informacij, ki jih vsebuje ta dokument.

Naslov izvirnika: I AM AN ACTIVE MEMBER OF A MULTINATIONAL SOCIETY Programme for social integration of women – third country nationals: CURRICULUMIzdal in založil: Ljudska univerza Nova GoricaPrevod: Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan, Irena MadricUredili: Barbara Fajdiga Perše, Tanja KrpanOblikoval in tehnično uredil: GAF lab, Rok Bezeljak s.p.Fotografije: arhiv I‘m activeTisk: Tiskarna Radovljica, d.o.o.Število natisnjenih izvodov: 30Leto natisa: 2016 E-gradivo je dostopno na: http://www.lung.si/projekti/

SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE

Program socialne integracije žensk– državljank tretjih držav

KURIKULUM IN PRIPOROČILA ZA

IZVAJANJE PROGRAMA

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

376.7-054.7-055.2(497.4)(0.034.2)

314.151.3-054.7-055.2(4)(0.034.2)

SEM dejavna članica večnarodne družbe : program socialne integracije žensk - državljank tretjih držav. Kurikulum in priporočila za izvajanje programa [Elektronski vir] / [prevod Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan, Irena Madric ; fotografije arhiv I‘m active]. - El. knjiga. - Nova Gorica : Ljudska univerza, 2016

Način dostopa (URL): http://www.lung.si/projekti/. - Prevod dela: I am an active member of a multinational society. Curriculum

ISBN 978-961-94095-8-9 (pdf)

286694144

5

KAZALO

Uvod 6

1. IME PROGRAMA 6

2. UTEMELJENOST PROGRAMA 6

3. SPLOŠNI CILJI 7

4. CILJNA SKUPINA 7

5. TRAJANJE PROGRAMA 7

6. PREVERJANJE UČNIH IZIDOV 7

7. VSEBINA PROGRAMA 8

7.1 UVOD V IZOBRAŽEVANJE (4 ure) 8

7.2 UČENJE JEZIKA (50 ur) 8

7.3 SPOZNAVANJE DRŽAVE BIVANJA - SLOVENIJE IN EVROPSKE UNIJE (8 ur) 8

7.4 OSNOVE IKT (16 ur) 8

7.5 DELAVNICE ZA VSTOP NA TRG DELA (20 ur) in USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (2-3 mesece) 9

7.6 SVETOVANJE IN VKLJUČITEV V POSTOPEK UGOTAVLJANJA IN PRIZNAVANJA NEFORMALNO IN PRILOŽNOSTNO PRIDOBLJENIH ZNANJ – UVNPZ (4 ure) 9

7.7 MEDKULTURNI DOGODEK (18 ur) 9

7.8 UČNI IZIDI 10

7. 9 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 12

7.10 ZNANJA IZVAJALCEV PROGRAMA 13

7.11 METODOLOŠKE SMERNICE 13

7.12 AVTORJI PROGRAMA 16

8. DODATEK 17

8.1 VSEBINA PROGRAMA - ENOTE 17

KAZA

LO

držav5

6 7

3. SPLOŠNI CILJI

Glavni cilj programa je spodbujati socialno integracijo državljank tretjih držav v okolje (državo) bivanja, s poudarkom na vključevanju na trg dela. Ciljna skupina z izobraževanjem pridobi osnovno znanje uradnega jezika države bivanja, informacije o državi in Evropi, osvoji osnove IKT, informacije o trgu dela v državi (Sloveniji) in Evropi, spozna okolje bivanja s strokovnimi ogledi, poleg tega pa se udeleženke vključijo tudi v delovno usposabljanje v izbrani organizaciji. Tekom izobraževanja udeleženke vključimo v postopek ugotavljanja in vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj (UVNPZ) s poudarkom na identifikaciji prečnih veščin. Udeleženke pridobijo tudi praktične izkušnje in razvijajo podjetniške spretnosti z organizacijo medkulturnega dogodka v zaključni fazi programa.

4. CILJNA SKUPINA

Priseljenke – državljanke tretjih držav, ki želijo izboljšati znanja in spretnosti, s pomočjo katerih se bodo lažje vključile v okolje države gostiteljice, še zlasti na trg dela. Program je prvotno zasnovan za ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo, omogoča pa prilagoditve vsebin znotraj modulov glede na predhodno znanje in spretnosti udeleženk, kar omogoča vključitev tudi tistih z doseženo višjo stopnjo izobrazbe.

5. TRAJANJE PROGRAMA

120 ur teoretičnega dela in 2-3 meseci praktičnega usposabljanja na delovnem mestu

6. PREVERJANJE UČNIH IZIDOV

Mentorji redno ocenjujejo napredek udeleženk z ustnimi in pisnimi nalogami ter jim podajajo ustrezno povratno informacijo (glede na stopnjo razumevanja udeleženk naj bo ta podana v ustni ali pisni obliki). Obenem naj povratna informacija spodbuja udeleženke k nadaljnjemu učenju.

Uvod

Izobraževalni program temelji na programu Začetna integracija priseljencev (ZIP), ki ga je razvil Andragoški center Slovenije, ter programih za priseljence, ki jih je izvajala Ljudska univerza Nova Gorica za državljane tretjih držav. Ogrodje programa je dopolnjeno z elementi, ki so jih pri projektu sodelujoče organizacije testirale v pilotni izvedbi v petih državah.

1. IME PROGRAMA

Naziv programa je SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE (kratko SEM DEJAVNA). Oziroma v angleščini I AM AN ACTIVE MEMBER OF A MULTINATIONAL SOCIETY (kratko I’M ACTIVE).

2. UTEMELJENOST PROGRAMA

Priseljenci se pogosto srečujejo s socialno izključenostjo in brezposelnostjo. Glavni razlog je to, da ne znajo jezika države gostiteljice, zato težko prevzemajo aktivno vlogo v družbi in najdejo delo, saj je znanje jezika nujno za uspešno komunikacijo.

A čeprav je dobro poznavanje jezika države bivališča in njene kulture za priseljence izjemno pomembno, so še drugi dejavniki, ki pomembno vplivajo na dejavno udeležbo in konkurenčnost na trgu dela. Eden teh je zaposlitev, ki omogoča lažjo ekonomsko integracijo in pridobitev ključnih znanj za vseživljenjsko učenje. Analiza medkulturne raziskave kaže, da se v Sloveniji večina priseljencev z nizko stopnjo izobrazbe iz raznoraznih razlogov le redko udeležuje izobraževalnih programov. Enako stanje je opaziti v drugih državah. Zaradi tega je treba upoštevati institucionalne1, dispozicijske in situacijske ovire ter poskusiti te ovire preseči ob načrtovanju izobraževalnih programov za odrasle.

Glede na Mipex2 leta 2014 33 % delovno sposobnih prebivalcev, ki niso državljani EU, a živijo v EU, ni bilo zaposlenih in niso bili vključeni v izobraževanje ali programe usposabljanja, zlasti žensk in oseb z nizko stopnjo izobrazbe. To kaže na zelo nizko stopnjo ekonomske integracije priseljencev, ki je jasno povezana z nezadovoljivo ravnijo socialne integracije priseljencev v evropsko družbo. V skladu s prednostnimi nalogami iz programa Evropa 2020 bi si morala vsaka država članica prizadevati za izpolnitev skupnega cilja, in sicer “povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva v starosti 20-64 let s sedanjih 69 % na vsaj 75 % , tudi z večjo udeležbo žensk, starejših delavcev in boljše vključevanje priseljencev v delovno silo«. 3

Toda prav izobraževanje ima pomembno vlogo pri omogočanju lažje ekonomske integracije, saj pomaga pridobivati znanja in spretnosti, ki posameznikom omogočajo, da postanejo bolj neodvisni in konkurenčni na trgu dela.

Pomembnost dostopa do izobraževanja izpostavljajo številni evropski dokumenti. Svet Evropske unije in Reso-lucija Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (2011/C 372/01) sta pozvala države članice k povečevanju “ponudbe izobraževanja odraslih in spodbujanja posameznikov k vključevanju vanj kot sredstva za intenzivnejše socialno vključevanje in dejavno udejstvovanje v družbi ter izboljšanje dostopa do izobraževanja odraslih za migrante, Rome in prikrajšane skupine ter zagotavljanje izobraževanja beguncem in prosilcem za azil, vključno z zagotavljanjem učenja jezika države gostiteljice, če je to potrebno.”

1 Cross, K.P. (1981). Adults as Learners. San Francisco: Jossey-Bass.2 http://www.mipex.eu/key-findings3 Europe 2020. A European Strategy for Smart, Sustainable and Inclusive Growth, str. 8

UVO

D

SPLO

ŠNI C

ILJI

1. 3.

8 9

7.5 DELAVNICE ZA VSTOP NA TRG DELA (20 ur) in USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (2-3 mesece)

• Trg dela v Sloveniji in Evropi

• Komunikacija z delodajalci, sodelavci v podjetju, med udeleženci samimi

• Pisanje življenjepisa in ponudb za delo

• Osnove poslovnega bontona

• Skriti/odkriti trg dela

• Stereotipi in predsodki na trgu dela

• Pomen lastne delovne aktivnosti (prostovoljstvo, spodbuda za vključevanje v društva idr.)

• Pravice in dolžnosti državljanov tretjih držav

• Delovna kultura v Sloveniji (etika, organizacijska in delovna kultura)

• Igre vlog = simuliranje značilnih situacij pri iskanju dela v realnem življenju (administrativne ovire; zakonske ovire pri urejanju statusa; krožno pogojevanje; diskriminacija; birokratski odnosi; izkoriščanje s strani delodajalcev; nerazumevanje jezika …)

• Delovnopravna zakonodaja (pravice in dolžnosti priseljencev)

• Možnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji

• Predstavitev praktičnega usposabljanja na delovnem mestu

• Izbor organizacij in podjetij za izvedbo usposabljanja na delovnem mestu (v skladu z izobrazbo in interesi udeležencev)

• Organizirani obiski izbranih organizacij in podjetij (spoznavanje, priprava na delovno usposabljanje)

• Usposabljanje na delovnem mestu

• Delavnice po izvedbi usposabljanja na delovnem mestu

7.6 SVETOVANJE IN VKLJUČITEV V POSTOPEK UGOTAVLJANJA IN PRIZNAVANJA NEFORMALNO IN PRILOŽNOSTNO PRIDOBLJENIH ZNANJ – UVNPZ (4 ure)

• Skupinsko svetovanje in predstavitev postopka

• Individualna obravnava vsakega udeleženca (svetovanje in izpeljava postopka UVNPZ)

7.7 MEDKULTURNI DOGODEK (18 ur)

• Medkulturni dogodek (uvod)

• Priprava in izvedba medkulturnega dogodka (zasnova programa, določitev nalog posameznih udeležencev, izbira sodelujočih, načrt promocije, izvedba dogodka)

7. VSEBINA PROGRAMA

Program je sestavljen iz 7 modulov:

7.1 UVOD V IZOBRAŽEVANJE (4 ure)

• Informativni pogovor z udeleženci

• Izdelava osebne mape

• Izdelava izobraževalnega načrta, zaposlitvenega in kariernega načrta

• Svetovanje in informiranje v svetovalnem središču

7.2 UČENJE JEZIKA (50 ur)

• Predstavitev (v maternem in slovenskem jeziku): kdo sem, kje živim …

• Opis življenja v državi in kraju bivanja in v državi, iz katere prihajajo (primerjava)

• Opis družine

• Preživljanje prostega časa (interesne dejavnosti, hobiji)

• Institucije v mestu (poimenovanje)

• Izobraževanje (izobraževalni sistem, šole, stopnje izobrazbe)

• Trg dela (poimenovanje poklicev, naloge)

7.3 SPOZNAVANJE DRŽAVE BIVANJA - SLOVENIJE IN EVROPSKE UNIJE (8 ur)

• Kje leži država bivanja

• Kaj je Evropa

• Politična in družbena ureditev Slovenije in Evrope

• Državni simboli

• Naravna in kulturna dediščina

• Tradicija in navade v Sloveniji in EU (pojem stereotip, navada, ….)

• Bonton v Sloveniji in evropski družbi (način pozdravljanja, predstavitve, posebni pomeni …)

• Spoznavanje regije, kjer se nahajamo (navezovanje stikov, obiski mesta, znamenitosti, ekskurzije)

7.4 OSNOVE IKT (16 ur)

• Spoznavanje delov računalnika (tipkovnica, miška, strojna in programska oprema)

• Osnovne funkcije računalnika

• Računalniški programi (MS-Word, spletni brskalniki, E-pošta …)

• Pametni telefoni, bankomati

• E-storitve, aplikacije na internetu

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

10 11

7.8.5 Delavnice za vstop na trg dela in usposabljanje na delovnem mestu

Udeleženka:

• Se seznani s trgom dela v Sloveniji in Evropi, predvsem pa v ožjem okolju bivanja

• Se seznani s primerno komunikacijo z delodajalci, v podjetju, med udeleženci samimi

• Se nauči pisanja življenjepisa (CV) in ponudb ter pripravi svoj življenjepis in ponudbo

• Se seznani z osnovami poslovnega bontona ter osvoji njegove osnove

• Se seznani in nauči prepoznati skriti/ odkriti trg dela, poiskati prosta delovna mesta

• Se seznani in ozavesti pomen lastne delovne aktivnosti (prostovoljstvo, spodbuda za vključevanje v društva idr.)

• Spozna in ozavesti pravice in dolžnosti državljanov tretjih držav

• Se seznani in osvoji osnovne elemente delovne kulture v Sloveniji (etika, organizacijska in delovna kultura)

• Se preizkusi v igri vlog = simulira značilne situacije pri iskanju dela v realnem življenju (administrativne ovire; zakonske ovire pri urejanju statusa; diskriminacija; birokratski odnosi; izkoriščanje s strani delodajalcev; nerazumevanje jezika …)

• Se seznani z delovnopravno zakonodajo (pravice in dolžnosti priseljencev)

• Se seznani in podrobno spozna možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji

• Podrobno se seznani s programom usposabljanja na delovnem mestu

• Skupaj z mentorji sodeluje pri izboru možnih organizacij in podjetij, v katerih bo potekalo usposabljanje (glede na lastna znanja in interese)

• Z mentorji obišče izbrane organizacije in podjetja (priprava na delovno usposabljanje)

• Se udeleži usposabljanja na delovnem mestu (2-3 mesece)

• Aktivno sodeluje na delavnicah po izvedenem usposabljanju

7.8.6 Vključitev v svetovanje in postopek UVNPZ

Udeleženka:

• Se vključi v skupinsko svetovanje in predstavitev postopka

• Se udeleži večkratne individualne obravnave vsakega udeleženca (svetovanje in izpeljava postopka UVNPZ)

• Se nauči prepoznati svoje znanje, veščine in kompetence ter le-to predstaviti v življenjepisu

7.8 UČNI IZIDI

7.8.1 Uvod v izobraževanje

Udeleženka:

• Sodeluje v informativnem razgovoru z mentorjem

• Seznani se s programom, potekom in cilji programa; s potekom dela v programu

• Se spozna z mentorji in ostalimi udeleženci programa

• Spozna osebno mapo in jo izdela skupaj z mentorjem

• Spozna in izdela izobraževalni načrt, zaposlitveni in karierni načrt

• Se udeleži svetovanja in informiranja v svetovalnem središču

7.8.2 Učenje jezika

Udeleženka:

• Se nauči predstaviti (v maternem in slovenskem jeziku): kdo sem, kje živim, …

• Spozna kraj bivanja in način življenja v njihovi matični državi in ostali udeleženci spoznajo življenje v krajih, od koder prihajajo ostali udeleženci

• Spozna abecedo, številke, sistem štetja

• Spozna besedišče slovenskega jezika z naslednjih področij: osebna predstavitev, kraj bivanja, prosti čas, družinsko življenje, institucije v mestu, izobraževalni sistem, trg dela

7.8.3 Spoznavanje države bivanja – Slovenije in Evrope

Udeleženka:

• Spozna glavne značilnosti Slovenije (geografska lega, ureditev)

• Spozna glavne značilnosti Evrope

• Spozna državne simbole Slovenije in Evrope

• Spozna politično in družbeno ureditev Slovenije in Evrope

• Spozna, kaj je dediščina (naravna in kulturna dediščina Slovenije in Evrope)

• Spozna, kaj je tradicija, kaj so stereotipi, navade in značilnosti ljudi v Sloveniji in narodov v Evropi

• Spozna pravila obnašanja in bonton v slovenski in evropski družbi (pozdravljanje, predstavljanje, posebni pomeni …)

• Z obiski na terenu spozna kraj bivanja, širšo regijo, če je možno tudi glavno mesto Slovenije

7.8.4 Osnove IKT

Udeleženka:

• Spozna, kako je računalnik sestavljen in kako deluje

• Spozna osnovne funkcije računalnika

• Spozna osnovne računalniške programe (MS-Word, spletni brskalniki, elektronska pošta …)

• Spozna uporabo druge informacijsko-komunikacijske tehnologije (pametni telefon, bankomat)

• Se seznani z e-storitvami in aplikacijami na internetu

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

12 13

7.10 ZNANJA IZVAJALCEV PROGRAMA

Izvajalec programa mora imeti univerzitetno izobrazbo, predhodne izkušnje z andragoškim poučevanjem in posebne medkulturne kompetence, ki omogočajo uspešno obvladovanje razlik v kulturnem okolju, iz katerega izhajajo udeleženke.

Zato dobrega izvajalca odlikuje naslednje:

• Do drugih udeleženk se vede spoštljivo.

• Odprt in dovzeten je za kulturne razlike in tradicije udeleženk.

• Zanima se za značilnosti kultur, iz katerih izhajajo udeleženke.

• Je prilagodljiv.

• Spoštuje načela in vrednote drugih ljudi (tudi tiste, ki so povezane z drugo kulturo).

• Ni etnocentričen (načel svoje kulture ne ceni kot nekaj večvrednega v primerjavi z drugimi kulturami – vsaka kultura ima nekaj edinstvenega in dragocenega.

• Zaveda se lastne identitete, zato se ne počuti ogroženega zaradi identitet drugih ljudi).

• V primerih nerazumevanja je strpen, saj so nesporazumi nekaj običajnega v medkulturnem okolju.

• Je empatičen.

7.11 METODOLOŠKE SMERNICE

Program se začne z izbiro udeleženk.

Osnovna metoda za opredelitev potreb udeleženk je osebni pogovor. Mentorji na podlagi teh pogovorov pripravijo osebne izobraževalne načrte za vsako udeleženko programa. Potek osebnega razvoja udeleženk se dokumentira v osebni mapi (portfoliju), v kateri so gradiva, delo udeleženk, zapiski, refleksije, samoocenjevanja, povratne informacije, evidenca pridobljenih znanj in veščin, spričevala itn.).

Osebna mapa je pomemben vir informacij, na podlagi katerih se ugotavlja trenutni status udeleženke z vidika njenih načrtov osebnega razvoja, pričakovanj in ciljev, ter načrtujejo nadaljnji ukrepi. Ta mapa predstavlja jasno pot razvoja in dosežkov udeleženke. Udeleženke tesno sodelujejo z mentorji v postopku opredeljevanja svojih potreb. Med osebnim pogovorom na štiri oči bodo imele priložnost opisati svoje potrebe, želje in pričakovanja. Mentorje bodo lahko usmerjale pri izbiri učinkovitih metod, ki naj bi med potekom programa omogočile njihovo socialno integracijo.

Učitelj v medkulturni družbi mora učne metode in tehnike prilagoditi potrebam udeleženk. Pomembno je, da udeleženk ne sili sprejemati svojega načina poučevanja in učenja, ampak dopusti, da posamezne učenke razvijejo svoj osebni način učenja. (Resman, 2003)

Poleg splošnih pedagoških načel je treba med izobraževanjem upoštevati tudi andragoška načela. Ta načela so: načelo stalnosti (večrazsežnostna dimenzija), funkcionalnosti (koristnost), demokracije, svobodne volje, dinamike, integritete, dejavnega udejstvovanja.

Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti inovacijam, edinstvenosti in posebnostim poučevanja odraslih. Za uvajanje tem naj se koristijo metode, ki so osredotočene na učenca in postopek. Uporabljajo se naslednja didaktična načela:

• individualizacija (upoštevanje različnih kognitivnih stilov)

• socializacija (posamezniki so del skupine)

• pomen vsebine – povezava z realnim življenjem

• motivacija

• raznolikost

• sistematizacija in kontinuiteta

7.8.7 Medkulturni dogodek

Vsaka udeleženka:

• Se seznani z namenom in obliko medkulturnega dogodka

• Skupaj z ostalimi udeleženkami in mentorji aktivno sodeluje pri pripravi in izpeljavi medkulturnega dogodka (priprava koncepta programa, izbira sodelujočih, priprava promocije dogodka, izpeljava dogodka)

Medkulturni dogodek se organizira ob upoštevanju pričakovanj udeleženk in mentorja.

Določi se izobraževalni cilj (pridobitev organizacijskih, trženjskih veščin, medkulturnih kompetenc in njihova porazdelitev v skupnosti itn.) in akcijski cilj (priprava medkulturnega dogodka v skupnosti). V tesnem sodelovanju z mentorjem udeleženke izberejo temo in vsebino medkulturnega dogodka, izberejo organizacije in posameznike, ki bodo sodelovali pri dogodku, ter stopijo z njimi v stik, spoznajo promocijske dejavnosti in poskrbijo, da se ti postopki izvedejo. Na samem dogodku udeleženke prikažejo pridobljeno znanje, veščine in izkušnje na način, ki jim je najbližji.

DODATNE TEME

Poleg zgoraj opisanih glavnih tem so v programu za priseljenke lahko koristne še nekatere druge teme. Te se lahko uvedejo kot del večje teme ali posameznih enot.

Med pilotno izvedbo smo opazili pomanjkanje znanja iz naslednjih tem:

• Trajnostni razvoj:

- kako čim bolj zmanjšati gospodinjske stroške in količino odpadkov

- odgovorna raba virov energije

- recikliranje itn.

• Aktivno državljanstvo

• Praktična znanja v zvezi z razgovori za službo in delovnim mestom:

- ličenje in oblačila za službo

Zgoraj omenjena vsebina se lahko predstavi v obliki delavnic s strokovnjaki s posameznega področja (npr. vizažisti, ekologi itn.).

7. 9 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA

Pomanjkanje časa, finančne težave, skope informacije o programih izobraževanja in usposabljanja, nizka samopodoba so samo nekatere ovire, ki priseljenkam onemogočajo bolj dejavno udejstvovanje v izobraževanju.Ta dejstva zahtevajo ustrezno svetovanje, a tudi prilagodljivost urnika programa glede na potrebe udeleženk.Zato bo pouk organiziran v sklopu 3-4 učnih ur trikrat tedensko, da se zagotovi kontinuiteta. Daljši pouk preveč posega v druge dejavnosti udeleženk, krajši pouk pa ne omogoča, da bi dosegli želeni učinek z vidika ciljev učnih ur, podaljšuje celotni tečaj in povečuje potne stroške udeleženk. Celotni tečaj (brez usposabljanja na delovnem mestu) predvidoma traja 2,5 do 3 mesece. Obseg in trajanje vsake teme se lahko prikroji potrebam skupine. Na primer, če imajo udeleženke dobro znanje nacionalnega jezika, se lahko več pozornosti posveti drugim temam in obratno.

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

14 15

Druge oblike in metode

Pozicijski barometer

Pozicijski barometer je ena najboljših metod za dejavno udejstvovanje udeleženk, ki vključuje umsko in telesno dejavnost, s tem pa aktivira levo in desno možgansko polovico. Pozicijski barometer se lahko uporablja za ogrevanje, ko želimo motivirati udeleženke, da izrazijo svoje stališče do teme, o kateri se bo razpravljalo. Učitelj pripravi izjavo in prosi udeleženke, naj se razporedijo po nevidni lestvici z dvema skrajnima točkama glede na stopnjo svojega strinjanja z njegovo izjavo (na primer, če se sploh ne strinjajo, se postavijo skrajno levo, če se povsem strinjajo, stopijo skrajno desno). Učitelj ima tako priložnost, da pridobi začetni vpogled v znanje, ključna zanimanja in stališča udeleženk do izbrane teme.

Študijski krožek6

Ta oblika se bo uporabila za pripravo večkulturnega dogodka in deloma med pripravo nekaterih drugih vsebin (priprava za delovno usposabljanje v podjetju, izbor določenih programskih vsebin).

Temeljna načela študijskih krožkov se močno razlikujejo od drugih oblik in jih lahko povzamemo takole7:

• Udeleženke se lahko same odločijo, kaj, kje in kako se bodo učile.

• Vsaka udeleženka vloži v učenje toliko časa in energije, kolikor je pripravljena in zmožna to storiti.

• Vsak študijski krožek si zastavi izobraževalni (novo znanje, veščine) in akcijski cilj (prenos pridobljenega znanja v skupnost).

• Med mentorji in udeleženkami ni hierarhije (obe vlogi sta zamenljivi in se prepletata).

• Spodbujajo intelektualni napredek udeleženk in krepijo medosebne odnose z demokratično izmenjavo znanj, veščin in izkušenj.

Zato je ta metoda zelo primerna za odrasle učence in učenke, ker spoštuje načela izobraževanja odraslih in vodi do točno določenega cilja (udeleženke pripravijo dogodek z namenom, da predstavijo vsebino študijskega krožka in imajo možnost izraziti lastno ustvarjalnost, razviti veščine in prispevati k razvoju svojega mesta.

Osnovna metoda, ki se uporablja v študijskih krožkih, je DIALOG ali celo medkulturni dialog, saj udeleženke izhajajo iz različnih kulturnih okolij. Najpomembnejši dejavnik pri krepitvi medkulturnega dialoga je mentor, saj ustvari pogoje, torej primerno podlago, ki omogoča medkulturni dialog. Medkulturni dialog je lahko uspešen zgolj takrat, ko so vsi udeleženci v njem enakopravni (Parekh v delu Skupnostno učenje v čezmejnem prostoru, 2013, str. 10).

Za predstavitev učnih vsebin se uporabljajo tradicionalna in ustvarjalna učna orodja, naprave, pripomočki in gradiva. Učni proces podpirajo multimedijski in IKT sistemi.

6 Bogataj, N. in Rejec, P. (ur.) (2013). Skupnostno učenje v čezmejnem prostoru. Primer študijskih krožkov ob slovensko-italijanski meji. Tolmin: ACS.7 http://sk.acs.si/index.php?id=35

Oglejmo si nekatera načela, ki jih mora mentor upoštevati ob načrtovanju učnih ur.

Vloga izkušenj učenca

Odrasli običajno radi vnašajo svoje izkušnje, vrednote, potrebe v učno situacijo/proces ter sodelujejo med seboj. Izvajalci svoje tehnike in metode poučevanja prilagodijo tematskim skupinam, učnim stilom (vizualni, slušni, kinestetični itn.) ter razvijajo učne vsebine okoli težav, situacij, vlog, s katerimi se udeleženke soočajo v vsakdanjem življenju. Učenke bodo na ta način lahko odkrile koristnost svojega učenja in bodo motivirane, da se dejavno udejstvujejo v učnem procesu. Nesporno je, da so osebne izkušnje eno najmočnejših učnih sredstev.

Teme se lahko predstavijo z različnimi metodami in tehnikami in nekatere od teh so naštete spodaj.

Metode skupinskega učenja (kolaborativno, kooperativno, vzajemno učenje) in projektno delo so zelo primerni za razvoj komunikacije. Zato je ključnega pomena ustvariti takšne razmere, v katerih bodo vsi učenci sodelovali, ne pa tekmovali med seboj, in nihče ne bo prevladoval4 (Resman, 2003, str. 71-81).

Projektno delo se lahko uporablja skoraj pri vsaki temi in na vsaki stopnji. Zahteva veliko truda, obenem pa omogoča razvijanje različnih veščin in kompetenc.

Izkustveno učenje ali učenje skozi praksoZgoraj omenjene učne metode omogočajo učencem, da med trajanjem učnega procesa izboljšujejo svoj položaj. Učenci si neposredno delijo in gradijo svojo socialno mrežo ter se s svojo dejavnostjo in dosežki neposredno predstavljajo skupnosti (preprečevanje neuspeha, boljše učne sposobnosti)5. (Vrečer, 2008, str. 133-134)

Dialog je izjemno pomemben, saj spodbuja vse, ki so vanj vključeni, da se po najboljših močeh potrudijo razumeti mnenja drugih ljudi, jih primerjajo z lastnim mnenjem in poiščejo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse (Vrečer, 2008, str. 133). Udeleženci v dialogu poskušajo razumeti drugo stran, zato da bi lahko uspešno rešili težave ali navzkrižja.

Vzpostavitev učnega okolja, ki omogoča druženje migrantov in večinskega prebivalstva

Izvajalci z namenom, da bi ustvarili pogoje za medkulturni dialog, spodbujajo udeleženke, da se udeležujejo dejavnosti, ki jim omogočajo druženje z lokalnim prebivalstvom in kulturno izmenjavo. Družabne dejavnosti zagotavljajo idealne razmere, v katerih se lahko srečujejo udeleženke s podobnimi interesi, toda različnim kulturnim ozadjem, ter si izmenjujejo svoja znanja, veščine, zamisli, vrednote itn.

Namen takih dejavnosti je večdimenzionalen:

• Lokalno prebivalstvo spozna priseljence in njihovo kulturo v neformalnem, prijateljskem okolju in obratno.

• Pomaga graditi močne, vključujoče skupnosti.

• Podpira prostovoljstvo in se zavzema za vrednote.

Nekateri primeri takih dejavnosti so:

• čajanke

• športne dejavnosti (npr. sprehodi, športne tekme itn.)

• glasbene delavnice ali delavnice ročnih del (migranti predstavijo svoje veščine in kulturo na delavnicah z lokalnim prebivalstvom)

• časovno bančništvo (vzajemna izmenjava uslug)

• projekti skupnostnega vrtnarjenja

• javni dogodki (priseljenci predstavijo sebe in svojo kulturo z različnimi predstavitvami v javnosti)

4 Resman, M. (2003). Interkulturna vzgoja in svetovanje. Sodobna pedagogika, 54, št. 1, str. 60-795 Vrečer, Natalija et al. (2008). Izobraževanje in usposabljanje migrantov v Sloveniji. Poročilo raziskovalnega dela. Ljubljana: ACS.

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

16 17

Hrvaška

Slovenija

Turčija

FrancijaItalija

projektnostrateško

partnerstvo

7.12 AVTORJI PROGRAMA

Ta program so oblikovali člani projektnih skupin naslednjih partnerskih organizacij:

• Ljudska univerza Nova Gorica (Slovenija)

• Cooperativa Orso s.c.s. (Italija)

• Pučko otvoreno učilište Zagreb (Hrvaška)

• Mozaik Kültür Eğitim Gençlik ve Doğa Derneği (Turčija)

• Adice (Francija)

VSEB

INA

PRO

GRA

MA

7.

8.

DO

DAT

EK

8.1

VSE

BIN

A P

ROG

RAM

A -

ENO

TE

8.1.

1 U

VO

D V

IZO

BRA

ŽEVA

NJE

Tem

eU

čni c

ilji

Stra

tegi

je p

ouče

vanj

aO

cenj

evan

je u

čenj

aN

alog

e za

ude

leže

nce

Osn

ovne

zna

čiln

osti

prog

ram

a –

uvod

v p

rogr

am

Indi

vidu

alni

pog

ovor

i z

udel

ežen

kam

i

Izde

lava

ose

bne

map

e

Izde

lava

izob

raže

valn

ega,

za

posl

itven

ega

in k

arie

rneg

a na

črta

Svet

ovan

je in

info

rmira

nje

o m

ožno

stih

izob

raže

vanj

a in

uč

enja

v d

ržav

i gos

titel

jici

Ude

leže

nke

tem

eljit

o ra

zmis

lijo

o sv

ojih

sp

osob

nost

ih, ž

elja

h, p

ričak

ovan

jih

Ude

leže

nke

opre

delij

o sv

oje

kom

pete

nce

in

mož

nost

i za

napr

edek

, kar

iern

e m

ožno

sti

Ude

leže

nke

dolo

čijo

svo

je iz

obra

ževa

lne,

za

posl

itven

e in

kar

iern

e ci

lje

Ude

leže

nke

se s

ezna

nijo

z m

ožno

stm

i iz

obra

ževa

nja

in u

čenj

a v

drža

vi g

ostit

eljic

i

Indi

vidu

alno

del

o

Ose

bni p

ogov

or

Skup

insk

o de

lo

Biog

rafs

ka m

etod

a

Indi

vidu

alni

pog

ovor

i z

udel

ežen

kam

i

Ose

bna

map

a

Dia

log

Štud

ije p

rimer

ov

Razp

rave

Med

izva

janj

em p

rogr

ama

bodo

ud

elež

enke

oce

njev

ale

učne

ure

in

svoj

nap

rede

k. S

kupn

a oc

ena

bo

sled

ila n

a ko

ncu

prog

ram

a z

ocen

o os

ebne

ga n

ačrt

a v

prim

erja

vi z

iz

vorn

im. A

naliz

a vr

edno

tenj

a bo

iz

vede

na n

a sr

edin

i in

na k

oncu

pr

ogra

ma

ter p

o us

posa

blja

njih

v

podj

etju

in z

aklju

čnih

med

kultu

rnih

do

godk

ih.

Dej

avno

ude

jstv

ovan

je v

ob

likov

anju

pro

gram

a.

Dej

avno

ude

jstv

ovan

je v

po

govo

rih in

pri

pisa

nju

biog

rafij

e.

Razi

skav

a m

ožno

sti

vsež

ivlje

njsk

ega

učen

ja in

iz

obra

ževa

lnih

pro

gram

ov z

or

odji

IKT

in d

rugi

mi o

rodj

i.

DO

DAT

EK

8.

18 19

8.1.

3 O

SNO

VE

IKT

Tem

eU

čni c

ilji

Stra

tegi

je p

ouče

vanj

aO

cenj

evan

je u

čenj

aN

alog

e za

ude

leže

nce

Osn

ovni

del

i in

osno

vne

funk

cije

ra

čuna

lnik

a

Prog

ram

ska

opre

ma

za p

isan

je

živl

jenj

epis

a, s

prem

nega

pis

ma

in p

rošn

je z

a sl

užbo

Pam

etni

tele

fon

in d

ruge

na

prav

e, s

kat

erim

i si l

ahko

po

mag

amo

pri i

skan

ju s

lužb

e

Kako

upo

rabl

jati

inte

rnet

za

iska

nje

služ

be

E-st

oritv

e

Ude

leže

nke

spoz

najo

del

e ra

čuna

lnik

a in

se

nau

čijo

osn

ovne

funk

cije

.

Ude

leže

nke

spoz

najo

osn

ove

in n

ekaj

ap

likac

ij pa

keta

MS

Offi

ce (W

ord,

.PPT

, Ex

cel),

iska

lnik

e, e

-poš

to.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo, k

ako

pois

kati

in u

pora

blja

ti ap

likac

ije, p

ovez

ane

z ud

elež

bo n

a na

cion

alne

m tr

gu d

ela

in tr

gu

dela

EU

.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo, k

ako

iska

ti m

ožno

sti z

a de

lo p

rek

inte

rnet

a, k

ako

upor

ablja

ti po

rtal

e ja

vne

upra

ve, k

ako

se p

rijav

iti in

sod

elov

ati n

a za

posl

itven

ih

port

alih

(npr

. Eur

es, n

acio

naln

i zav

odi z

a za

posl

ovan

je)

Pozi

cijs

ki b

arom

eter

Indi

vidu

alno

del

o

Štud

ije p

rimer

ov (p

rimer

i dru

gih

živl

jenj

epis

ov,

proš

enj z

a sl

užbo

in s

prem

nih

pise

m)

Razp

rave

o te

m, k

ako

napi

sati

dobe

r ži

vlje

njep

is, s

prem

no p

ism

o in

pro

šnjo

za

služ

bo

Dia

log

Upo

raba

mul

timed

ijev

Del

o v

parih

Indi

vidu

alno

del

o

Skup

insk

o de

lo

Prob

lem

sko

zasn

ovan

o uč

enje

Pote

m k

o jim

pok

ažem

o, k

ako

napi

sati

živl

jenj

epis

, spr

emno

pi

smo

in iz

poln

iti o

braz

ec

živl

jenj

epis

a, v

saka

ude

leže

nka

posk

uša

napi

sati

najb

olje

, ko

t zna

, vsa

kega

od

treh

om

enje

nih

doku

men

tov,

nak

ar

jih p

okaž

e iz

vaja

lcu

prog

ram

a,

da ta

pre

veri,

ali

so p

ridob

ile

znan

je in

veš

čine

, ki s

o jim

bili

pr

edst

avlje

ni.

Nal

oge

pošl

jejo

v p

regl

ed

izva

jalc

em p

rogr

ama,

ki

jih o

pozo

rijo

na n

apak

e in

po

nudi

jo m

ožna

nad

aljn

ja

izbo

ljšan

ja n

jihov

ih

doku

men

tov.

Po p

ouku

bod

o vs

akič

do

bile

dom

ačo

nalo

go, i

n si

cer b

odo

mor

ale

napi

sati

svoj

:- ž

ivlje

njep

is,

- pro

šnjo

za

služ

bo in

- spr

emno

pis

mo.

Ti tr

ije d

okum

enti

bodo

sl

užili

kot

obv

ezne

pre

dlog

e za

nad

grad

njo

med

po

teko

m p

rogr

ama,

in

pred

en b

odo

udel

ežen

ke

zakl

juči

le p

rogr

am

izob

raže

vanj

a, b

odo

te d

okum

ente

pos

lale

uč

itelje

m, d

a jih

bod

o la

hko

še z

adnj

ič p

opra

vili.

8.1.

2 U

ČEN

JE JE

ZIK

A

Tem

eU

čni c

ilji

Stra

tegi

je p

ouče

vanj

aO

cenj

evan

je u

čenj

aN

alog

e za

ude

leže

nce

Kako

se

pred

stav

im –

fraz

e, b

esed

išče

, je

zik

drža

ve g

ostit

eljic

e v

vsak

danj

ih

situ

acija

h

Ose

bna

iden

titet

a –

fraz

e, b

esed

išče

, je

zik

drža

ve g

ostit

eljic

e v

vsak

danj

ih

situ

acija

h

Živl

jenj

e v

moj

i dom

ovin

i – fr

aze,

be

sedi

šče,

jezi

k dr

žave

gos

titel

jice

v vs

akda

njih

situ

acija

h

Moj

e ži

vlje

nje

v dr

žavi

gos

titel

jici –

fr

aze,

bes

ediš

če, j

ezik

drž

ave

gost

itelji

ce

v vs

akda

njih

situ

acija

h

Moj

a dr

užin

a –

fraz

e, b

esed

išče

, je

zik

drža

ve g

ostit

eljic

e v

vsak

danj

ih

situ

acija

h

Pros

ti ča

s –

fraz

e, b

esed

išče

, jez

ik d

ržav

e go

stite

ljice

v v

sakd

anjih

situ

acija

h

Pom

embn

e in

stitu

cije

v lo

kaln

i sk

upno

sti –

fraz

e, b

esed

išče

, jez

ik d

ržav

e go

stite

ljice

v v

sakd

anjih

situ

acija

h

Izob

raže

valn

i sis

tem

drž

ave

gost

itelji

ce

– fr

aze,

bes

ediš

če, j

ezik

drž

ave

gost

itelji

ce v

vsa

kdan

jih s

ituac

ijah

Trg

dela

- be

sedi

šče

Ude

leže

nke

se n

auči

jo, k

ako

se p

reds

tavi

ti, p

odat

i po

treb

ne p

odat

ke o

seb

i v je

ziku

drž

ave

gost

itelji

ce.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo fr

az in

poz

drav

ov.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo a

bece

de in

šte

vilk

.

Ude

leže

nke

se z

aved

o sv

oje

vred

nost

i in

dose

žkov

ter s

e na

učijo

, kak

o jih

naj

bolje

prik

azat

i.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo, k

ako

se iz

raža

ti v

jezi

ku d

ržav

e go

stite

ljice

; raz

umej

o pr

epro

sto

bese

dilo

, zna

jo p

oved

ati

prep

rost

e zg

odbe

.

Ude

leže

nke

razv

ijejo

obč

utek

prip

adno

sti i

n po

zitiv

en

odno

s.

Ude

leže

nke

lahk

o sl

edijo

pre

pros

tem

u po

govo

ru o

vs

akda

nji t

emi v

jezi

ku d

ržav

e go

stite

ljice

.

Ude

leže

nke

znaj

o br

ati i

n pi

sati

o vs

akda

nji t

emi v

jezi

ku

drža

ve g

ostit

eljic

e.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo, k

je s

o in

kat

ere

so p

omem

bne

inst

ituci

je v

njih

ovi o

kolic

i, ki

jih

ljudj

e po

treb

ujem

o v

vsak

danj

em ž

ivlje

nju.

Ude

leže

nke

razu

mej

o, k

akše

n je

izob

raže

valn

i sis

tem

v

drža

vi g

ostit

eljic

i.

Ude

leže

nke

se s

ezna

nijo

s p

ravi

li in

mož

nost

mi t

rga

dela

.

Ude

leže

nke

znaj

o po

imen

ovat

i in

opis

ati p

ogos

te p

oklic

e v

jezi

ku d

ržav

e go

stite

ljice

.

Pozi

cijs

ki b

arom

eter

Indi

vidu

alno

del

o

Štud

ije p

rimer

ov

Razp

rave

Dia

log

Pred

stav

itve

Upo

raba

mul

timed

ijev,

iz

virn

ih b

esed

il

Del

o v

parih

Indi

vidu

alno

del

o

Skup

insk

o de

lo

Prob

lem

sko

zasn

ovan

o uč

enje

Proj

ektn

o de

lo

Men

torji

bod

o re

dno

spre

mlja

li in

pre

verja

li na

pred

ek u

dele

ženk

v

razu

mev

anju

, gov

orje

nju

in

pisa

nju

jezi

ka d

ržav

e go

stite

ljice

. U

dele

ženk

e bo

do d

obile

pis

ne in

us

tne

nalo

ge (k

ratk

a be

sedi

la a

li va

je),

ki ji

h bo

oce

nil u

čite

lj.

Na

konc

u vs

ake

ure

bodo

ud

elež

enke

sam

e iz

poln

ili

ocen

jeva

lne

vpra

šaln

ike.

Na

enak

na

čin

bo p

otek

al c

elot

ni te

oret

ični

de

l, ko

bod

o m

oral

e iz

poln

jeva

ti vp

raša

lnik

e ob

kon

cu v

sake

ga

mod

ula.

Ude

leže

nke

se b

o sp

odbu

jalo

, da

govo

rijo

v je

ziku

drž

ave

gost

itelji

ce

in d

a se

med

pou

kom

izog

ibaj

o ra

bi

mat

erne

ga je

zika

.

Na

jezi

kovn

ih te

čajih

bod

o m

oral

e bi

ti de

javn

e in

bes

ede

bodo

mor

ale

črko

vati

na ta

blo,

s č

imer

bod

o va

dile

tudi

pis

anje

.

Ude

leže

nke

prip

ravi

jo

pred

stav

itev

v fo

rmat

u pp

t in

jo p

rikaž

ejo

drug

im.

Za »

dom

ačo

nalo

go«

preb

erej

o be

sedi

lo/

poez

ijo, k

i jo

vsak

ič o

b ko

ncu

pouk

a do

bijo

za

nal

ogo,

da

se la

hko

nauč

ijo n

ovih

bes

ed in

pr

aviln

o br

ati (

poud

arki

, iz

govo

rjava

)

Ude

leže

nke

se n

eneh

no

spod

buja

, da

se m

ed

sebo

j in

z m

ento

rji

spor

azum

evaj

o v

jezi

ku

drža

ve g

ostit

eljic

e.

DO

DAT

EK

8.

DO

DAT

EK

8.

20 21

DO

DAT

EK

8.

DO

DAT

EK

8.

8.1.

4 D

RŽAV

A B

IVA

NJA

IN E

U

Tem

eU

čni c

ilji

Stra

tegi

je p

ouče

vanj

aO

cenj

evan

je u

čenj

aN

alog

e za

ude

leže

nce

Obi

čaji

in tr

adic

ije

Soci

alno

mre

ženj

e

Vlog

a že

nsk

v dr

užbi

dr

žave

gos

titel

jice

Geo

graf

ski p

olož

aj

Poje

m E

vrop

e

Polit

ična

in s

ocia

lna

stru

ktur

a v

drža

vi

gost

itelji

ci in

EU

Nac

iona

lni s

imbo

li

Nar

avni

in z

godo

vins

ki

spom

enik

i

Prav

ila v

eden

ja v

drž

avi

gost

itelji

ci in

EU

Ude

leže

nke

se s

ezna

nijo

s tr

adic

ijam

i in

obič

aji d

ržav

e, v

kat

eri ž

ivijo

.

Ude

leže

nke

prid

obijo

pot

rebn

e in

form

acije

o o

rgan

izac

ijah,

ki s

e uk

varja

jo z

var

stvo

m p

ravi

c pr

isel

jenc

ev in

etn

ični

h m

anjš

in.

Ude

leže

nke

razu

mej

o zg

odov

insk

o in

kul

turn

o oz

adje

pol

ožaj

a že

nsk

v dr

užbi

.

Ude

leže

nke

spoz

najo

osn

ovna

geo

graf

ska

dejs

tva

o dr

žavi

gos

titel

jici.

Ude

leže

nke

se s

ezna

nijo

s p

ojm

om E

vrop

e.

Ude

leže

nke

dobi

jo ja

sno

slik

o o

polit

ični

in d

ružb

eni s

truk

turi

drža

ve

gost

itelji

ce in

EU

.

Ude

leže

nke

sode

luje

jo p

ri pr

ipra

vi k

ultu

rnih

dog

odko

v, k

ater

ih n

amen

je

pre

dsta

viti

kultu

rno

dedi

ščin

o.

Ude

leže

nke

pred

stav

ijo s

vojo

dom

ovin

o in

svo

j nov

i dom

.

Ude

leže

nke

spoz

najo

pra

vila

ved

enja

v s

voji

dom

ovin

i in

v EU

.

Ude

leže

nke

spoz

najo

nar

avno

in z

godo

vins

ko d

ediš

čino

drž

ave

gost

itelji

ce in

lahk

o na

kra

tko

pred

stav

ijo g

lavn

e zn

amen

itost

i.

Indi

vidu

alno

del

o

Pozi

cijs

ki b

arom

eter

Štud

ije p

rimer

ov

Razp

rave

Dia

log

Pred

stav

itve

Upo

raba

mul

dim

edije

v

Del

o v

parih

Skup

insk

o de

lo

Prob

lem

sko

zasn

ovan

o uč

enje

Proj

ektn

o za

snov

ano

učen

je

Izle

ti

Na

konc

u te

ga m

odul

a m

ento

r prip

ravi

zan

je

krat

ek k

viz,

s k

ater

im

prev

eri,

kolik

o so

se

nauč

ile o

svo

ji dr

žavi

go

stite

ljici

in o

EU

.

Vsak

a ud

elež

enka

bo

imel

a m

ožno

st, d

a pr

ipra

vi

pred

stav

itev

o sv

oji

dom

ovin

i v fo

rmat

u pp

t in

pred

stav

i zna

men

itost

v

drža

vi g

ostit

eljic

i (np

r. iz

let,

poči

tnic

e itn

.)

8.1.

5 V

STO

P N

A T

RG D

ELA

Tem

eU

čni c

ilji

Stra

tegi

je p

ouče

vanj

aO

cenj

evan

je

učen

jaN

alog

e za

ude

leže

nce

Trg

dela

(v d

ržav

i biv

anja

in v

EU

) –po

mem

bne

info

rmac

ije in

dej

stva

Za u

speh

je k

ljučn

ega

pom

ena,

da

si d

ejav

en.

Osn

ove

posl

ovne

ga b

onto

na

Kako

se

spor

azum

evat

i z d

elod

ajal

ci (o

dgov

or

na z

apos

litve

ni o

glas

, poš

iljan

je ž

ivlje

njep

isa,

pr

ošnj

e za

slu

žbo

in s

prem

nega

pis

ma,

pog

ovor

za

slu

žbo,

pog

ajan

ja o

del

ovni

h po

gojih

in p

lači

)

Pisa

nje

in p

ripra

va ž

ivlje

njep

isa,

pro

šnje

za

služ

bo in

spr

emne

ga p

ism

a

Pred

sodk

i in

ster

eotip

i na

trgu

del

a

Pote

ncia

lne

teža

ve n

a de

lovn

em m

estu

Del

ovna

zak

onod

aja

– pr

avic

e in

obv

ezno

sti

dela

vcev

in d

elod

ajal

cev

v dr

žavi

gos

titel

jici i

n EU Ku

ltura

na

delo

vnem

mes

tu

Nad

alje

vanj

e iz

obra

ževa

nja

in n

adal

jnje

m

ožno

sti

Kako

se

oble

či in

nal

ičiti

za

pogo

vor z

a sl

užbo

Prip

rava

na

delo

vno

uspo

sabl

janj

e v

podj

etju

Del

ovno

usp

osab

ljanj

e v

podj

etju

Oce

njev

anje

po

uspo

sabl

janj

u

Ude

leže

nke

se s

ezna

nijo

z ra

zmer

ami n

a tr

gu d

ela,

s

svoj

imi p

ravi

cam

i in

dolž

nost

mi k

ot p

risel

jenk

e (n

a tr

gu

dela

)

Ude

leže

nke

se n

auči

jo, k

ako

se n

a po

govo

ru z

a sl

užbo

pr

edst

aviti

pot

enci

alne

mu

delo

daja

lcu.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo n

apis

ati s

voj ž

ivlje

njep

is, p

rošn

jo

za s

lužb

o in

spr

emno

pis

mo.

Ude

leže

nke

spoz

najo

nač

in ra

vnan

ja v

pos

lovn

em o

kolju

(n

asve

ti in

trik

i za

vede

nje

v po

slov

nem

oko

lju in

o te

m,

kako

se

vklju

čiti

v ku

lturo

dol

očen

ega

delo

vneg

a m

esta

).

Ude

leže

nke

si iz

men

jajo

izku

šnje

in s

e na

učijo

pre

pozn

ati

mob

ing

na d

elov

nem

mes

tu.

Ude

leže

nke

se n

auči

jo, k

ako

biti

mot

ivira

ne,

sam

ozav

estn

e in

vzt

rajn

e pr

i isk

anju

del

a.

Ude

leže

nke

se z

najo

prim

erno

pre

dsta

viti

na p

ogov

oru

za s

lužb

o (z

obl

ačili

, ved

enje

m, g

ovor

om.)

Ude

leže

nke

spoz

najo

, kje

in k

ako

lahk

o op

ravi

jo d

odat

no

uspo

sabl

janj

e.

Ude

leže

nke

spoz

najo

nek

aj d

elod

ajal

cev

v ok

olic

i, pr

eden

zač

nejo

z d

elov

nim

usp

osab

ljanj

em v

pod

jetju

.

Ude

leže

nke

izbo

ljšaj

o sv

oje

osno

vne

in p

rečn

e ve

ščin

e te

r se

nauč

ijo n

ovih

s te

m, k

o se

ude

leži

jo d

elov

nega

us

posa

blja

nja

v po

djet

ju.

Ude

leže

nke

znaj

o op

rede

liti,

kaj s

o se

nau

čile

med

us

posa

blja

njem

, in

to v

klju

čijo

v s

voj ž

ivlje

njep

is.

Indi

vidu

alno

del

o

Štud

ije p

rimer

ov

(prim

eri u

speš

nih

in

neus

pešn

ih p

ogov

orov

za

slu

žbo)

.

Razp

rave

(raz

lični

slo

gi

pogo

voro

v za

slu

žbo

v dr

žava

h ud

elež

enk,

po

dobn

osti

in ra

zlik

e).

Igra

vlo

g (n

pr. p

ogov

or

za s

lužb

o)

Pred

stav

itve

(nas

veti

in

trik

i za

uspe

šno

iska

nje

služ

be)

Upo

raba

mul

timed

ijev

Del

o v

parih

Skup

insk

o de

lo

Prob

lem

sko

zasn

ovan

o uč

enje

Prik

az

Del

avni

ca

Obi

ski

Vsak

a ud

elež

enka

se

bo

mor

ala

deja

vno

udej

stvo

vati

na

dela

vnic

ah, k

i se

posv

ečaj

o te

mi

iska

nja

dela

. M

oral

e bo

do tu

di

prila

gaja

ti sv

oje

živl

jenj

epis

e,

mot

ivac

ijska

pi

sma

in p

rošn

je

za s

lužb

o za

razl

ične

za

posl

itven

e og

lase

. O

dgov

arja

le b

odo

na v

praš

anja

, kak

o bi

reši

le d

oloč

eno

teža

vo n

a de

lu.

Vse

udel

ežen

ke

se m

oraj

o ud

elež

evat

i pr

edav

anj i

n de

lavn

ic o

zu

nanj

i pod

obi v

ja

vnos

ti, o

liče

nju

in o

blač

enju

za

pogo

vor z

a sl

užbo

te

r sim

ulac

ij po

govo

ra z

a sl

užbo

.

Ude

leže

nke

se m

oraj

o sa

mos

tojn

o uk

varja

ti s

prila

gaja

njem

svo

jega

ži

vlje

njep

isa,

pro

šenj

za

služ

bo in

sp

rem

nih

pise

m z

a ve

č ra

zlič

nih

zapo

slitv

enih

ogl

asov

(to

pom

eni,

da n

e m

orej

o im

eti e

nega

sam

ega

doku

men

ta, p

omem

bno

je, d

a zn

ajo

svoj

e do

kum

ente

pril

agod

iti

razl

ični

m z

apos

litve

nim

ogl

asom

).

Svoj

e ži

vlje

njep

ise,

pro

šnje

za

služ

bo in

spr

emna

pis

ma

bodo

m

oral

e po

slat

i svo

jim m

ento

rjem

, da

jim

bod

o ti

lahk

o po

dali

povr

atne

info

rmac

ije o

kak

ovos

ti nj

ihov

ih d

okum

ento

v.

Dob

ile b

odo

dom

ačo

nalo

go.

Mor

ale

bodo

pos

kuša

ti na

pisa

ti pr

ošnj

o za

slu

žbo

za v

eč

zapo

slitv

enih

ogl

asov

, da

prid

obijo

iz

kušn

je s

tem

.

Med

pre

dava

nji i

n de

lavn

icam

i (ja

vna

podo

ba, l

ičen

je in

obl

ačen

je

za p

ogov

or z

a sl

užbo

ter s

imul

acija

po

govo

ra z

a sl

užbo

) bod

o im

ele

mož

nost

upo

rabi

ti sv

oje

novo

zn

anje

in v

ešči

ne.

Po d

elov

nem

usp

osab

ljanj

u v

podj

etju

bod

o ud

elež

enke

oce

nile

sv

oje

izku

šnje

z v

idik

a pr

idob

ljeni

h ve

ščin

in z

nanj

ter s

voje

izku

šnje

vk

ljuči

le v

svo

j živ

ljenj

epis

.

22 23

8.1.

6 M

EDKU

LTU

RNI D

OG

OD

EK

Tem

eU

čni c

ilji

Stra

tegi

je p

ouče

vanj

aO

cenj

evan

je u

čenj

aN

alog

e za

ude

leže

nce

Kaj j

e št

udijs

ki k

rože

k?

Nam

en m

edku

lturn

ih d

ogod

kov

(akc

ijski

ci

lj)

Opr

edel

itev

prog

ram

a do

godk

a

Org

aniz

acija

dog

odko

v

Kako

ogl

ašev

ati d

ogod

ke

Izve

dba

dogo

dka

Ude

leže

nke

se s

ezna

nijo

s k

once

ptom

m

edku

lturn

ega

dogo

dka.

Ude

leže

nke

spoz

najo

, kaj

je p

otre

bno

za p

ripra

vo in

izve

dbo

med

kultu

rneg

a do

godk

a.

Ude

leže

nke

deja

vno

sode

luje

jo p

ri pr

ipra

vi

in iz

vedb

i med

kultu

rneg

a do

godk

a (k

once

pt

prog

ram

a, iz

bira

ude

leže

ncev

, pro

moc

ijski

na

črt,

izve

dba

dogo

dka.

Met

oda

štud

ijske

ga k

rožk

aD

ejan

ska

izve

dba

in u

čine

k do

godk

a z

vidi

ka m

edijs

ke

pokr

itost

i in

odzi

va ja

vnos

ti bo

sta

kaza

lnik

a ve

ščin

ud

elež

enk

(last

na in

icia

tiva,

po

djet

nost

, org

aniz

acijs

ke

spre

tnos

ti, k

omun

ikac

ijske

ve

ščin

e itn

.)

Ude

leže

nke

razm

islij

o o

svoj

ih v

ešči

nah

in iz

kušn

jah

ter s

e od

loči

jo, k

ako

bodo

sv

ojo

kultu

ro p

reds

tavi

le š

irši j

avno

sti.

Prev

zam

ejo

vse

nalo

ge, k

i so

pove

zane

z

orga

niza

cijo

dog

odka

(opr

edel

ijo

prog

ram

, sto

pijo

v s

tik z

gos

ti, s

e po

zani

maj

o o

prom

ocijs

kih

deja

vnos

tih,

prip

ravi

jo o

glas

no g

radi

vo, n

avež

ejo

stik

e z

med

iji, i

zrač

unaj

o st

rošk

e iz

vedb

e,

izve

dejo

dog

odek

).

8.1.

7 U

ČNA

SRE

DST

VA IN

PRI

POM

OČK

I:

Obi

čajn

a uč

ilnic

a za

15

do 2

5 os

eb, o

ptim

alno

opr

emlje

na z

a po

učev

anje

tolik

o os

eb, k

olik

or ji

h je

v

skup

ini (

najv

eč 1

5 v

eni s

kupi

ni),

kar z

agot

avlja

naj

večj

o m

ožno

upo

rabn

ost i

n in

tera

ktiv

nost

.U

čni p

ripom

očki

:

•(p

reno

sni)

raču

naln

ik z

a uč

itelja

,

•ra

čuna

lnik

i za

udel

ežen

ke,

•pr

ojek

tor L

CD,

•pr

ojek

cijs

ko p

latn

o,

•st

anda

rdna

bel

a ta

bla,

•ta

bla

flipc

hart

z b

loko

m p

apirj

a,

•ba

rvic

e,

•ba

rvni

pap

ir,

•le

penk

a.

Beležke

DO

DAT

EK

8.

Ljudska Univerza Nova Gorica (LUNG)-Slovenija, Cooperativa Orso s.c.s.-Italija, Adice-Francija, Pučko otvoreno učilište Zagreb - Hrvaška, Mozaik Kültür Eğitim Gençlik ve Doğa Derneği-Turčija

Projektni partnerji: