Letnik XIV/5

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

Leto XIV/5

SLOVENSKA

31. marec 2006

VOJSKA

Pred preoblikovanjem kleščmanov

Na štabnem šolanju več o rodovih

Analiza vojne v Iraku

Cena

50

SIT /

0,2

EUR

2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 3

Sp

rem

lja

mo

General je SV obiskal drugič. Prvič jo je obiskal kot načelnik obrambnega štaba kanadske vojske, ko se je Slovenija odločila za sodelovanje v medna-rodni mirovni operaciji Isafa v Afganistanu. General Lipič in general Henault sta se pogovarjala o prispevku Slovenske vojske v mirovnih operacijah. Ob obisku generala Henaulta so bili v Sloveniji tudi vojaški predstavniki odbora, ki v njem delujejo v imenu načelnikov obrambnih štabov vojsk držav članic Nata. Prvi dan so imeli člani odbora reden sestanek, drugi dan, v četrtek, 30. marca, pa so se priključili programu predsednika vojaškega odbora in obiskali pripadnike SV v Vojašnici Kranj. Gostom so predstavili razvoj in pre-oblikovanje SV, njeno organizacijsko formacijsko strukturo ter potek profesi-onalizacije in integracije v zavezništvo. Govorili so tudi o prihodnjih vojaških misijah v okviru zavezništva.

SV obiskal predsednik vojaškega odbora Nata

Na povabilo načelnika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča je v sredo, 29. marca, na dvodnevni obisk v SV prišel predsednik vojaškega odbora Nata general Raymond R. Henault z delega-cijo. Generala Henaulta je sprejel tudi minister za obrambo Karl Erjavec.

Mobilizacijsko-taktična vaja Premik-91, na kateri je sodelovalo 111 pripad-nikov takratne Teritorialne obrambe, je potekala v času, ko se je odločalo o prihodnosti Slovenije kot države. Vaja je bila nekakšen preizkus sposobnosti opravljanja obrambnih nalog, je povedal takratni načelnik severnoprimor-skega pokrajinskega štaba za Teritorialno obrambo polkovnik Srečko Lisjak, ki je bil tudi vodja organizacijskega odbora slovesnosti. Leta 1990 se je Teritorialna obramba RS skladno z novo reorganizacijsko shemo štabov za Teritorialno obrambo in izvedenim plebiscitom pospeše-no pripravljala na oboroženi boj. Pozimi je bila izvedena štabna vaja Ko-bra, na kateri so udeleženci preigrali možne oblike in vsebine uporabe enot Teritorialne obrambe. Na podlagi izkušenj so pripadniki TO konec marca izvedli mobilizacijsko-taktično vajo Premik-91, ki je potekala od 22. do 24.

Ob obletnici vaje Premik-91 odkrili spominsko znamenje

Ob 15. obletnici mobilizacijsko-taktične vaje Premik-91 je 24. marca na Vogrskem, kjer se je 22. marca pred 15 leti začela dvodnevna vaja, potekala slovesnost z naslovom Z ognjem in srcem iztrgano pozabi. S takratno vajo je Slovenija jugoslovan-ski javnosti in JA pokazala, da s politično odločitvijo za samo-stojno in neodvisno državo misli resno, je dejal slavnostni govornik na prireditvi minister za obrambo Karl Erjavec, ki je ob tej priložnosti na Vogrskem odkril spominsko znamenje.

marca 1991. Na vaji so bile prvič preizkušene zamisli in možne rešitve de-lovanja obrambnega sistema nastajajoče države, ki je lahko računala na Teritorialno obrambo kot na usposobljeno vojaško silo. To je bila prva vaja, na kateri so sodelovali pripadniki dveh pokrajinskih štabov za Teritorialno obrambo in ki je potekala na večjih razdaljah, od severne Primorske do Dolenjske. Na njej se je pokazalo, da ima Slovenija realno silo, je dodal polkovnik Lisjak. V okviru slovesnosti so pripadniki 10. MOTB, 15. HEB in letalske šole SV pri-kazali dinamičen premik sodobnih vojaških enot. SV namreč po besedah na-čelnika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča že od osamosvojitve poudar-ja mobilnost, manevrsko sposobnost in tehniko pri razvoju svojih enot. »To je tisto, kar bi želel tudi sam poudariti kot rezultat tega 15-letnega obdobja, v katerem smo iz Teritorialne obrambe postali Slovenska vojska.« Minister Erja-vec je dodal, da je SV tako postala sodobna poklicna vojska, ki skrbi za mir v domovini in na mirovnih misijah v tujini. V spominskem parku ob podružnični osnovni šoli na Vogrskem je obrambni minister odkril spominsko znamenje v spomin na vajo Premik-91. Znamenje ima obliko protitankovskega tetraedra, ki je eden od simbolov vojaške obrambe na poti v slovensko samostojnost. Slovesnosti so se udeležili visoki predstavniki SV in večina udeležencev vaje Premik-91, ki sta jih pred tem na skupnem trgu obeh Goric sprejela župana Mirko Brulc in Vittorio Brancati, ter veterani vojne za Slovenijo, drugi pripadni-ki SV in italijanske vojske ter krajani Vogrskega.

Foto

: Bru

no To

ič


Vse

bin

a

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 14. aprila 2006. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.100 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

Foto

: Bru

no To

ič V okviru reorganizacije SV bo letos najbolj korenite spre-

membe doživel mariborski 74. OKMB, ki se bo preoblikoval

v motorizirani bataljon. SV bo v operativno rezervo umaknila

30 obnovljenih tankov M-55S, ki so glavna oborožitev tega

bataljona. V svetu se namreč povečuje potreba vojsk po

opravljanju nalog v mednarodnih mirovnih operacijah, za kar

pa tanki niso primeren oborožitveni sistem. Novi motorizirani

bataljon, v katerem bodo izkušeni mariborski tankisti, bo že

v naslednjih letih dobil novo lahko pehotno oborožitev, nove

protioklepne raketne sisteme, samovozno ognjeno minomet-

no podporo in nova oklepna vozila 8 X 8. Ta so v postopku

nabave na MO in bodo postopno nadomestila dosedanje

oklepne transporterje BVP M-80, ki jih bodo do nakupa novih

vozil uporabljali za usposabljanje posadk za nove namenske

naloge v mirovnih operacijah, v katerih bo enota z vodom

prvič sodelovala že novembra.

Enota 72. brigade SV, ki je namenjena predvsem za bojno

delovanje proti tankom, drugim oklepnim vozilom in utrjenim

točkam, je konec marca na Počku izvedla taktično vajo boj-

nega streljanja protioklepnih oddelkov. Na njej so preverili

usposobljenost posadk, ki so s fagoti streljale na nepremične

cilje, oddaljene od 1400 do 1600 metrov. Približno 50 pripad-

nikov te enote je med usposabljanjem bivalo v kampu Gloria,

ki so ga postavili pripadniki 670. poveljniško-logističnega

bataljona iz 1. brigade SV in v katerem je dovolj prostora za

ves bataljon. Poveljujoči iz obeh brigad SV se že četrti mesec

šolajo po štabnem programu, v katerem je več rodovskih

vsebin, od taktike do oborožitvenih sistemov roda. Šolanje

obiskuje 24 častnikov, doslej pa jih je 250 uspešno opravilo

štabni program. 12. generacija bo konec šolanja proslavila

sredi aprila.

V SV so v teh dneh praznovali mariborski kleščmani in

postojnski artilerci, kar nekaj prireditev pa je potekalo ob

obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra. Tokrat v reviji

objavljamo intervju z njegovim vnukom. Sicer pa smo se v

Sloveniji spomnili druge obletnice vstopa Slovenije v Nato,

s katero sovpada tudi obisk predsednika vojaškega odbora

Nata v Slovenski vojski.

Uredništvo

SPREMLJAMO 2SV obiskal predsednik vojaškega odbora NataOb obletnici vaje Premik-91 odkrili spominsko znamenjeGeneralmajor Lipič na Počku z vojaki 10. MOTB 6Menjavi kontingentov SV v mirovnih operacijahLahki vod za dekontaminacijo preverja usposobljenost za NRF 7Generalmajor Lipič sprejel člane sveta Vojaškega muzejaPrvi pripadniki SV dobili mednarodna spričevala iz informatike 8

INTERVJU 4Tanke M55-S umaknili v operativno rezervoVnuk o Rudolfu Maistru - Vojanovu 34

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 10Z računalniki nad nasprotnikaPrenovljen program štabnega šolanja 11Kamp Gloria lahko sprejme ves bataljon 12Škorpijoni na cilje s fagoti 13V Vipavi novi kandidati za poklicne vojake 16Artilerci praznovali svoj dan 18

DNEVNIK 19

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 21Gašenje notranjih požarovPreizkušanje hidrantnega omrežja

IZ TUJINE 22

STROKOVNE TEME 23Odprti zračni prostorQuo vadis, Irak? 24Vojna v človeku 27

NAŠE KORENINE 30Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

OBRAZI 32Gorjani v službi domovine

RAZVEDRILO 35

S LOV E N S K A VO J S K A 5

Inte

rvju

Tanke M55-S umaknili v operativno rezervo

Kako bo potekalo preoblikovanje 74. OKMB?Prednostna naloga 72. brigade SV letos bo preob-likovanje 74. OKMB v motorizirani bataljon. Ta bo

vanje 74. OKMB pomeni novo kakovost in nikakor ne ukinitve bataljona, ki je bil eden od prvih v SV pripravljen za opravljanje namenskih nalog. Letos bomo s preoblikovanjem zagotovili, da dosedanji tankisti postanejo pripadniki mehanizirane enote in prerastejo v tretji motorizirani bataljon.30 tankov M-55S, ki so še v sestavi mariborskega bataljona, naj bi že v kratkem prepeljali v pivško vojašnico. Kaj se bo zgodilo z njimi?Tanke M-55S bomo poleti prepeljali iz mariborske Vojašnice generala Maistra v pivško vojašnico, kjer bo opravljena konzervacija vozil, njen obseg pa še ni določen. Tanki M-55S bodo v operativni rezervi SV, kar pomeni, da ostajajo v operativni uporabi v SV, kako dolgo, pa za zdaj še ni znano. Oklepna stroka, ki ostaja še naprej v Pivki, bo poskrbela za vzdrževanje tankov v operativni rezervi SV.Mariborski oklepni bataljon ima poleg tankov M-55S v svoji sestavi tudi druga oklepna vozila.

Kaj boste naredili z drugo bojno tehniko?V prvi fazi preoblikovanja bo novi moto-

rizirani bataljon uporabljal oklepne transporterje BVP M-80. Ko bodo v

SV postopno zmanjšuje oklepne eno-te in jih umika iz svoje sestave. Še letos bodo 74. oklepno-mehanizirani bataljon (74. OKMB) iz Maribora, ki je v sestavi 72. brigade SV, postopno preoblikovali v motorizirani bataljon, ki bo imel svoj sedež v Vojašnici generala Maistra v Mariboru in bo prihodnje leto prepo-drejen 1. brigadi SV. Kot je poudaril poveljnik 72. brigade SV podpolkovnik Friderik Škamlec, premeščanja kadra ne bo, saj bodo starejši tankisti preraz-porejeni v poveljniško-logistično četo in druge čete na ustrezne dolžnosti. Če bo treba, bodo opravili tudi prerazporeditve

pripravljen za opravljanje namenskih nalog. Letos bomo s preoblikovanjem zagotovili, da dosedanji tankisti postanejo pripadniki mehanizirane enote in prerastejo v tretji motorizirani bataljon.30 tankov M-55S, ki so še v sestavi mariborskega bataljona, naj bi že v kratkem prepeljali v pivško

44

vojašnico. Kaj se bo zgodilo z njimi?Tanke M-55S bomo poleti prepeljali iz mariborske Vojašnice generala Maistra v pivško vojašnico, kjer bo opravljena konzervacija vozil, njen obseg pa še ni določen. Tanki M-55S bodo v operativni rezervi SV, kar pomeni, da ostajajo v operativni uporabi v SV, kako dolgo, pa za zdaj še ni znano. Oklepna stroka, ki ostaja še naprej v Pivki, bo poskrbela za vzdrževanje tankov v operativni rezervi SV.Mariborski oklepni bataljon ima poleg tankov M-55S v svoji sestavi tudi druga oklepna vozila.



likovanje 74. OKMB v motorizirani bataljon. Ta bo pripravljen za opravljanje namenskih nalog. Letos treba, bodo opravili tudi prerazporeditve znotraj 72. brigade SV. 30 tankov

44 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

likovanje 74. OKMB v motorizirani bataljon. Ta bo do izteka preoblikovanja, ki je načrtovan

za konec leta, zagotavljal posamezne dele bojne zmogljivosti za opravljanje nalog v državi. Načrt preoblikovanja smo že pripravili. V prehodnem ob-dobju bomo posadke in pripadnike stalne sestave 74. OKMB najprej

preusposobili za pripadnike meha-niziranih enot glede

na bojno tehniko, ki jo imamo v

enoti. Želel bi p o u d a r i t i ,

da preob-liko-

pripravljen za opravljanje namenskih nalog. Letos bomo s preoblikovanjem zagotovili, da dosedanji tankisti postanejo pripadniki mehanizirane enote in prerastejo v tretji motorizirani bataljon.30 tankov M-55S, ki so še v sestavi mariborskega bataljona, naj bi že v kratkem prepeljali v pivško vojašnico. Kaj se bo zgodilo z njimi?Tanke M-55S bomo poleti prepeljali iz mariborske Vojašnice generala Maistra v pivško vojašnico, kjer bo opravljena konzervacija vozil, njen obseg pa še ni določen. Tanki M-55S bodo v operativni rezervi SV, kar pomeni, da ostajajo v operativni uporabi v SV, kako dolgo, pa za zdaj še ni znano. Oklepna stroka, ki ostaja še naprej v Pivki, bo poskrbela za vzdrževanje tankov v operativni rezervi SV.Mariborski oklepni bataljon ima poleg tankov M-55S v svoji sestavi tudi druga oklepna vozila.



znotraj 72. brigade SV. 30 tankovM-55S, s katerimi je bil oprem-ljen 74. OKMB, bodo sredi leta prepeljali v Pivko, kjer bodo po konzervaciji ostali v operativni rezervi. SV bo imela po novem v svoji sestavi le en oklepni bataljon v Pivki, ki ostaja v takšni sesta-vi predvidoma do izteka živ-ljenjske dobe tankov.

Tanke M-55S bo SV prepeljala v Pivko.


Inte

rvju

The Slovenian Armed Forces are gradually reducing or withdrawing from its structure armoured units which now operate as part of the 72nd SAF Brigade. We conducted an interview with Commander of 72nd SAF Bri-gade, Lieutenant Colonel Friderik Škamlec, who told us that the 74th SAF Armoured-Mechanised Battalion from Maribor will be transformed into a motorised battalion with the headquarters in Maribor and will be ope-rating under the command of the 1st SAF Birgade since January 1st 2007. 30 M-55-S tanks, the present equipment of the 74th SAF Armoured-Mechanised battalion will be transported to Pivka, where the tanks will be conservated and stored as SAF means of operative reserve.

enoti začeli dobivati nova kolesna oklepna vozila 8 X 8, bodo BVP-ji tako kot tanki prešli v operativno rezervo. Oklepnim izvidniškim vozilom BRDM-2 se življenjska doba končuje, zato jih počasi že izloča-mo iz operativne uporabe.Kje bo sedež nove enote, kakšna bo njena struk-tura in kakšne naloge bo opravljala?Sedež novega bataljona bo v Vojašnici generala Maistra v Mariboru. Enota bo od 1. januarja 2007 podrejena 1. brigadi SV. Struktura enote bo enaka strukturi 10. in 20. MOTB, prav tako tudi njene naloge. Enota bo namreč namenjena predvsem sodelovanju v mirovnih operacijah. Razlika bo v opremljenosti, saj imata obstoječa motorizirana bataljona v sestavi lahka oklepna kolesna vozila valuk 6 X 6, novi bataljon pa bo opremljen z vozili 8 X 8. Že novembra bo enota z vodom prvič napo-tena na mirovno operacijo na Kosovo.Kakšna bodo merila za kadrovsko premeščanje ob preoblikovanju enote?Premeščanja kadra iz bataljona načeloma ne bo. Starejše tankiste bomo prerazporedili v po-veljniško-logistično četo in druge čete na ustrezne dolžnosti. Zdaj je s stalno sestavo popolnjen le manjši del bataljona, v prihodnosti pa bo bata-ljon po vzoru 10. in 20. MOTB v celoti popolnjen s poklicnimi vojaki. Do zdaj so pripadniki stalne sestave 74. OKMB popolnjevali poveljniško-logi-stično četo in 1. tankovsko četo, druge čete pa so bile popolnjene z minimalnim poklicnim jedrom in pripadniki obvezne rezerve. S preoblikovanjem v motorizirani bataljon bodo tudi druge čete popol-njene le s poklicnimi pripadniki. Ali so v sklopu prekvalifikacije predvidena do-usposabljanja kadra za nove dolžnosti?

Že zdaj tankiste preusposabljamo v mehanizi-rance. Enoto smo razdelili v dve delovni skupini. Prva se ukvarja s pripravo tehnike za premestitev na novo lokacijo in s konzervacijo, druga pa že opravlja nove namenske naloge. Maja in junija bomo v sklopu prve faze preoblikovanja na osred-njem vojaškem vadišču na Počku izvedli terenska oddelčna in vodna usposabljanja, nato pa v drugi fazi v sodelovanju z 20. MOTB nadaljevali uspo-sabljanje enote za naloge, ki jih bo opravljala na mirovni misiji na Kosovu.Kako bo novi motorizirani bataljon kadrovsko po-polnjen in kakšen bo načrt nadaljnjih kadrovskih popolnitev?Pripadniki sedanje stalne sestave 74. OKMB bodo predstavljali jedro za oblikovanje novega motoriziranega bataljona. Starejši pripadniki bodo razporejeni na dolžnosti v poveljniško-lo-gistično četo in druge čete, v katerih bodo nova delovna mesta, izkušene vojake pa bomo napotili tudi na Šolo za podčastnike. Če bo treba, bomo posameznike prerazporedili tudi znotraj 72. brigade SV. Bataljon bo razbremenjen vseh ope-rativnih obveznosti do sredine leta 2009, končne operativne zmogljivosti pa bo dosegel konec leta 2010. Bataljon bo od leta 2011 podlaga za ob-likovanje bojne skupine s stopnjo pripravljenosti 30 dni. Leta 2007 bo v enoto uvedena nova lahka pehotna oborožitev in začelo se bo uvajanje no-vih protioklepnih raketnih sistemov, samovozne ognjene podpore minometov 120 milimetrov in novih bojnih vozil 8 X 8 najpozneje do leta 2009. Popolnjevanje bataljona se bo začelo konec le-tošnjega leta. Načrt predvideva, da bomo konec leta v enoto dobili približno 100 novih poklicnih

pripadnikov, popolnjevanje enote pa bomo na-daljevali prihodnje leto. SV bo v prihodnji strukturi imela le en oklepni bataljon v Pivki, ki je opremljen s tanki M-84. Kakšna bo njegova sestava in do kdaj naj bi ta enota še delovala?45. OKB je taktična enota SV, ki bo zagotavljala posamezne dele bojne zmogljivosti za opravljanje nalog v Sloveniji. Bataljon bo ostal v takšni sestavi predvidoma do konca življenjske dobe tankov M-84. Del enote, in sicer poveljniško-logistična in tankovska četa, bo popolnjen predvsem s pri-padniki stalne sestave, ki bodo skrbeli za uspo-sabljanje in vzdrževanje bojne tehnike. Preostali tankovski četi bosta obsegali minimalno mirno-dobno jedro in prostovoljno pogodbeno rezervo. Popolnjenost s stalno sestavo bo takšna, da bo enoti v miru zagotavljala nemoteno delovanje.Kaj zmanjšanje oklepa v 72. brigadi SV pomeni za bojno moč enote?45. OKB iz Pivke bo po novem predstavljal glavni-no bojne moči 72. brigade SV. Bojna moč se na prvi pogled zmanjša zaradi zmanjšanja števila tankov, vendar se bo s profesionalizacijo nove-ga bataljona in po koncu opremljanja z novimi oborožitvenimi sistemi izboljšala kakovost enote, ki bo usposobljena in opremljena za opravljanje nalog v mirovnih operacijah. Po svetu se povečuje potreba po sodelovanju v mirovnih operacijah, pri čemer tanki niso primeren oborožitveni sistem za opravljanje takšnih nalog. Tanki M-55S, ki bodo ostali v operativni rezervi, so še vedno pripravljeni za naloge nacionalne obrambe, če bi bilo to treba, želel pa bi poudariti, da je ogroženost Slovenije v tem trenutku minimalna. Marko Pišlar

Foto: Bruno Toič

Dokler enota ne bo dobila novih oklepnih vozil 8 x 8, bo za usposabljanje uporabljala vozila BVP M-80.


Sp

rem

lja

mo

V Vojašnici Novo mesto je Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto, ki združuje častnike iz šestih dolenjskih občin, pripravilo letno programsko konferenco. Na njej je sodeloval tudi obrambni mini-ster Karl Erjavec, ki je napovedal sodelovanje Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah tudi v prihodnje in predstavil proces integracije Slo-venske vojske v zavezništvo. Kot je dejal minister, v mirovnih operacijah v okviru Nata zdaj sodeluje 3,8 odstotka pripadnikov Slovenske vojske, še letos pa naj bi bil delež 5,7 odstotka. Pri tem naj bi Slovenija v ope-raciji v Kongu in sudanskem Darfurju, ki ju na pobudo OZN načrtuje EU, prispevala po dva častnika. Minister Erjavec je predstavil tudi priprave predloga zakona o službi v SV in predloge sprememb zakona o obram-bi. Kot je dejal, naj bi obvezno služenje v rezervni sestavi SV ukinili do leta 2010, ko bo končana tudi profesionalizacija vojske.

Minister med častniki SVv Novem mestu

Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič in državni sekretar na MO Franci Žnidaršič sta si v četrtek, 16. marca, na Počku ogledala usposabljanje 10. MOTB.Pripadniki 10. bataljona SV na osrednjem vadišču SV Poček že nekaj časa usposabljajo čete po programu, ki so ga pripravili za doseganje ustrezne stopnje usposobljenosti skladno z načrtovanimi končnimi operativnimi zmogljivostmi. Slednje bodo preverili predvidoma novem-bra. Načelnik GŠSV generalmajor Lipič je med ogledom usposabljanja poudaril pomen priprav enote za doseganje operativnih zmogljivosti, ki jih je Slovenska vojska opredelila z načrtom doseganja ciljev sil za popolno integracijo v zavezništvo. Izrazil je prepričanje, da bo enota no-vembra, ko bosta potekali certifikacija usposobljenosti in afirmacijska vaja, pripravljena na naloge v zavezništvu. Od poveljnikov je obenem zahteval, da zagotovijo takšno usposabljanje, ki ga bodo vojaki razu-meli kot opravljanje nalog za operativne zmogljivosti bataljona. Pose-bej je poudaril pomen motiviranja vojakov in zagotavljanja optimalnih pogojev za življenje in delo v enoti.10. motorizirani bataljon SV je v drugi fazi operativnega cikla za dose-ganje končnih operativnih zmogljivosti, ki bo trajala do junija, ko bodo preverjali pripravljenost vseh petih čet.

Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič in državni sekretar

Generalmajor Lipič na Počku z vojaki 10. MOTB

Brigadir Alojz Šteiner je novi direktor štaba na Generalštabu Slovenske vojske. Dolžnost je prevzel od polkovnika Dragana Bavčarja, ki je pre-vzel mesto pomočnika načelnika Generalštaba in bo opravljal naloge pri pomembnejših projektih Slovenske vojske. Brigadir Šteiner je bil do zdaj namestnik poveljnika Poveljstva sil na Vrhniki. Po izobrazbi je diplomirani obramboslovec, uspešno je končal generalštabni program na Poveljniško-štabni šoli, lani pa National Defence University v Was-hingtonu, kjer je magistriral na Industrial Collegeu ameriške vojske.

Brigadir Alojz Šteinerdirektor štaba

V torek, 21. marca, je v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani potekal slovesen postroj pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ki so odšli na Natovo mirovno operacijo Joint Enterprise na Kosovo. Pri-padnice in pripadniki 13. slovenskega kontingenta so po šestih mesecih zamenjali pripadnike voda vojaške policije, nacionalnega podpornega elementa ter častnike in podčastnike na dolžnostih v poveljstvu Kforja. Pripadnike kontingenta in njihove družinske člane je pred odhodom na mirovno misijo nagovoril načelnik štaba Poveljstva sil polkovnik Martin Jugovec. V petek, 24. marca, je v kranjski vojašnici potekal slovesen po-stroj 16. kontingenta Slovenske vojske, ki je odšel na Euforjevo mirovno operacijo Althea v Bosno in Hercegovino. Svoje dolžnosti bo opravljal v okviru sanitetnega voda, nacionalnem podpornem elementu in povelj-stvu Euforja. Poveljnik Poveljstva za podporo polkovnik Milan Obreza je pripadnicam in pripadnikom SV zaželel veliko uspeha pri opravljanju nove naloge ter srečno pot v Sarajevo.

Menjavi kontingentov SV v mirovnih operacijah

www.mors.siRevija Slovenska vojska v elektronski obliki na

Foto

: Jan

i Kro

šl

Foto

: Jan

i Kro

šl


Sp

rem

ljam

o

V četrtek, 23. marca, je v Vojašnici 26. oktober na Vrhniki pote-kala slovesnost ob predaji dolžnosti poveljnika logističnega bataljona. Dolžnosti novega poveljnika logističnega bataljona je prevzel major Vlado Pakiž, saj dosedanji poveljnik podpolkovnik Danilo Jazbec odhaja na šestmesečno mednarodno vojaško operacijo v Bosno in Hercegovino, kjer bo prevzel dolžnost v poveljstvu sil Eufor. Glavni govornik poveljnik Poveljstva za podporo polkovnik Milan Obreza se je podpolkovniku Jaz-becu zahvalil za dosedanje vodenje te posebne enote, novemu poveljniku logističnega bataljona majorju Pakižu pa čestital ob imenovanju. Sloves-nega postroja so se udeležili župan občine Vrhnika dr. Marjan Rihar in predstavniki veteranske organizacije. Logistični bataljon je centralna logistična enota Slovenske vojske, ki deluje na dvajsetih lokacijah po Sloveniji, v sedanji obliki organiziranosti pa deluje od leta 2004.

Logistični bataljonz novim vodstvom

V torek, 21. marca, se je načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič srečal s člani sveta Vojaškega muzeja Slovenske vojske in bil navzoč na ustanovni seji sveta. V Vojaškem muzeju Slovenske vojske so ustanovili svet vojaškega muzeja, ki je strokovni in svetovalni organ načelnika Vojaškega muzeja. Člani bodo obravnavali strokovne zadeve s področja delovanja voja-škega muzeja. V svetu je devet članov, in sicer z GŠSV, iz Poveljstva sil SV, z upravnega dela MO, Ministrstva za kulturo RS in iz Združenja slo-venskih častnikov, vojaških veteranskih organizacij, Skupnosti muzejev Slovenije ter predstavnik zainteresirane javnosti. V njem je tudi načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ki je član sveta po položaju in vodi delo sveta. Člane je imenoval načelnik GŠSV z mandatom pet let, razen za načelnika Vojaškega muzeja SV. Delovanje sveta ureja poslovnik, ki ga je odobril minister za obrambo. Člani sveta so generalpodpolkovnik Albin Gutman kot predstavnik upra-vnega dela MO, brigadir mag. Viktor Krajnc kot predstavnik Združenja slovenskih častnikov, podpolkovnik mag. Tomaž Kladnik kot načelnik Vojaškega muzeja SV, podpolkovnik Boštjan Blaznik z GŠSV, stotnik Ivan Jernejčič iz Poveljstva sil SV, mag. Dušan Kramberger kot predstavnik Mi-nistrstva za kulturo, mag. Tomaž Teropšič kot predstavnik vojaških vete-ranskih organizacij, dr. Orest Jarh iz Skupnosti muzejev Slovenije in Janez J. Švajncer, brigadir v pokoju, kot predstavnik zainteresirane javnosti. Na ustanovni seji sveta so se člani dogovorili o nalogah, ki izhajajo iz Pravilnika o muzejski dejavnosti v SV.

Pri spomeniku narodnega heroja Staneta Žagarja v kranjski vojašnici je bila v četrtek, 23. marca, slovesnost v počastitev spomina na člana vrhovnega poveljstva partizanske vojske Slovenije in narodnega heroja Staneta Žagarja. Žagar je padel v boju z okupatorjem 27. marca 1942 v Rovtu nad Crngrobom. Na slovesnosti je predstavnike mestne občine Kranj, borce NOB, veterane združenja Sever in vojne za Slovenijo po-zdravil poveljnik Poveljstva za podporo polkovnik Milan Obreza. Župan mestne občine Kranj je z delegacijo položil venec k spomeniku, v svojem nagovoru pa je poudaril vlogo člana vrhovnega poveljstva partizanske vojske Slovenije in narodnega heroja Staneta Žagarja ter pohvalil odlično sodelovanje med Vojašnico Kranj in mestno občino Kranj pri ohranjanju tradicije in spomina na trpljenje slovenskega naroda med drugo sveto-vno vojno. Kranjski župan si je z delegacijo v Vojašnici Kranj ogledal predstavitev slovenskega dela mednarodne vojaške operacije Nato za pomoč Pakistanu, poveljnik Poveljstva za podporo polkovnik Obreza pa ga je seznanil z delovanjem logističnega sistema v Slovenski vojski.

Pri spomeniku narodnega heroja Staneta Žagarja v kranjski vojašnici

Poveljstvo za podporo utrjuje tradicijo NOB

V sredo, 22. marca, je iz Vojašnice Kranj 37 pripadnikov 18. BRKBO odšlo na vojaško vajo večnacionalnega bataljona RKBO Goldenmask 2006 v Nemčijo.Namen vaje je preveriti in izboljšati integracijo ter povezljivost večnacionalnih enot v sestavi večnacionalnega bataljona RKBO. Vaja poteka na širšem ob-močju Münstra, na njej pa iz SV sodelujejo lahki vod za dekontaminacijo (LVD) iz 18. BRKBO, vojaka za logistično zagotovitev ter častnik za koordinacijo delo-vanja in ocenjevanje usposobljenosti LVD. Pripadniki SV na vaji sodelujejo s tremi vozili za dekontaminacijo, štirimi tovornimi in dvema terenskima vozi-loma. Cilji vaje so izboljšati povezljivost večnacionalnih enot v bataljonu, do-

Lahki vod za dekontaminacijo preverja usposobljenost za NRF

V torek, 21. marca, se je načelnik GŠSV generalmajor Ladislav

Generalmajor Lipič sprejel člane sveta Vojaškega muzeja

končati integracijo večnacionalnih enot v okviru večnacionalnega bataljona RKBO in pridobiti certifikat Nata za delovanje v silah za hitro posredovanje.

Foto

: Jan

i Kro

šlFo

to: B

runo

Toič


Sp

rem

lja

mo

V soboto, 25. marca, je v Jelenovem Žlebu potekala spominska slovesnost ob 63. ob-letnici zmagovite bitke Gubčeve, Cankarjeve, Tomšičeve in Šercerjeve brigade nad bataljo-nom italijanske brigade Maceratta. Prireditve, na kateri so proslavili tudi 15. obletnico osa-mosvojitve Slovenije in 61. obletnico zmage nad fašizmom, so se udeležili preživeli borci. Pohoda iz Rakitnice, Sodražice in Loškega Potoka so se udeležili številni člani Zdru-ženja častnikov Slovenije, pripadniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo, člani planinskih društev ter tamkajšnji prebivalci.

V Jelenovem Žlebu potekala spominska

slovesnost

Ob obletnici rojstva generala Maistra sta občina Ljutomer in Prleško društvo generala Maistra v četrtek, 23. marca, organizirala slovesnost v kulturnem domu v Ljutomeru. Na njej je glavni govornik načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič dejal: »Rudolf Maister je ob razpadu Avstro-ogrske začutil priložnost za nastanek slovenske državno-sti ter vse svoje znanje in vojaške izkušnje namenil uresničitvi tega cilja. Pomembne so vrednote Maistrovih borcev, ki so bistveno zaznamovale našo preteklost.« Na sloves-nosti so obudili tudi spomine na 15. ob-letnico osamosvojitvene vojne, med katero so v Ljutomeru in Prlekiji potekali bojna delo-vanja in neposredni spopadi med enotami JLA, TO ter slovensko policijo. »Ko govorimo o dogodkih pred 15 leti, ne moremo mimo tega, da ne bi bili ponosni na dosežke, saj smo polnopravni člani zavezništva. Skupaj smo dosegli nekaj, kar je bilo leta 1991 skorajda nepojmljivo. Takrat je bila to le vizija, ki se je uresničila. Prepričan sem, da je pred nami uspešna prihodnost, ker vanjo verjamemo in zaupamo. Imamo domovino in državo, v kateri smo v 15 letih zgradili vse njene prvine, to pa smo dosegli zaradi svoje drznosti, odločnosti, poguma in predvsem domoljubja,« je dejal načelnik GŠSV.

Ob obletnicirojstva generala

Maistra

45 dijakov ljutomerske gimnazije je 14. februarja obiskalo Vojašnico generala Maistra v Mariboru. Obisk so organizirali s pomočjo Prleškega društva generala Maistra, katerega namen je ohranjanje spomina in lika generala Maistra. Med obiskom so dijakinje in dijaki gimnazije Ljutomer predstavili tudi raziskovalni nalo-gi s področja zgodovine. Maja Fras, Katja Horvat in Damijan Vučko so v nalogi predstavili Maistrove sodelavce in borce iz Prekmurja in njihovo prizadevanje za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS. Dijakinji Anja Ferlina in Iris Kramberger sta raziskali odziv Prlekov na Maistrov poziv k obrambi severne slovenske meje

Ljutomerski gimnazijci v mariborski vojašnici

V Centru za obrambno usposabljanje MO v Poljčah je v petek, 10. marca, potekala sloves-na podelitev mednarodno veljavnih spričeval s področja informatike po programu ECDL 61 pripadnikom SV, ki opravljajo naloge v štabih in poveljstvih enot SV ter so predvideni za opravlja-nje dolžnosti v poveljniški strukturi Nata in EU. Z 62-urnim usposabljanjem, ki je bilo razdeljeno na dva dela in je obsegalo sedem izpitov, so slu-šatelji pridobili osnovno znanje iz informatike, kot so priprava računalnika za delo, uporaba računalniških omrežij, praktično delo z ureje-valniki besedil, oblikovanje grafov in preglednic, vodenje podatkovnih baz, priprava predstavitev ter uporaba interneta in elektronske pošte. Direk-torica sektorja za izobraževanje in izpraševalka ECDL Marjana Kajzer Nagode iz izpitnega cen-tra ISA informacijske tehnologije, ki je bil nosilec strokovnega usposabljanja, je povedala, da so slušatelji iz SV dosegli povprečno uspešnost 89

Prvi pripadniki SV dobili mednarodna spričevala iz informatike

odstotkov, s čimer so presegli raven evropskega povprečja, ki je 84 odstotkov. To je prva genera-cija, ki je v okviru dopolnilnega vojaškostrokov-nega izobraževanja in usposabljanja (DVSIU) v SV leta 2005 uspešno končala usposabljanje po programu ECDL. Letos načrtujejo izvedbo usposabljanja še za druge pripadnike SV.

Marko Pišlar

Foto

: Bru

no To

ič

v letih 1918 in 1919. Osredotočili sta se predvsem na vojaško in politično dogajanje v Prlekiji v pre-lomnem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je razpadla avstro-ogrska monarhija. Nalogi so dijaki pripravili pod mentorstvom profesorjev zgodovine Danila Obala in Franca Čuša. Zaposleni v vojašnici so bili nad predstavitva-ma navdušeni, poveljnik 37. VTP major Miran Fišer pa je nastopajočim podaril spominski ko-vanec 37. VTP. Vodstvo vojašnice je za dijake pripravilo ogled vojašnice, predstavitev enot, ki delujejo v njej, in njihove tehnike, predstavili pa so jim tudi vojaški poklic. V torek, 7. marca, pa so za dijake organizirali srečanje v prostorih MO v Ljubljani. MB


Sp

rem

ljam

o

Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani je v torek, 21. marca, potekal sprejem donatorjev, ki so na humanitarni prireditvi Noč tisočerih ve čerij zbrali šest milijonov tolarjev za dejavnosti Mednarodne ustanove – fun-dacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). ZDA so znesek zbranega denarja podvojile, saj so prispevale dodatnih šest milijonov tolarjev. Ček v višini dvanajst milijonov tolarjev sta direktorju ITF Goranu Gačniku izročila ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson in predsednica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Barbara Kosler, ki je organizirala prireditev Noč tisočerih večerij. Donacija bo namenjena programu ZN Adopt-A-Minefield, ki ga za Jugovzhodno Evropo izvaja ITF. Gre za razminiranje približno 17.500 kvadratnih metrov minsko onesna-ženega ozemlja v bližini Konjica in Vzhodnega Novega Sarajeva.

Za razminiranje v BiH12 milijonov tolarjev

Poziv za pridobitev predlogovo uporabnem gradivu

Na Vrhu nad Laškim je staršem z rojstvom sina zasijalo sonce sreče. Novorojencu so zaželeli dolgo, uspešno in zdravo življenjsko pot. Žal se slednje ni uresničilo. Polkovniku Štefanu Šemrovu je bolezen mnogo prezgodaj pretrgala nit življenja.Karierno vojaško pot je začel leta 1977 v takratnem OŠTO Laško. Visoko vojaškostrokovno znanje, dosledno osebno izpopolnjevanje in vsestranska pripadnost vojaškemu poklicu so mu omogočili poklicno napredovanje. Leta 1989 je prevzel odgovorne naloge na področju operativno-učnih zadev, zatem organizacijsko-mobilizacijskih zadev v PŠTO ZŠP in bil leta 1994 imenovan za načelnika štaba. Od leta 1998 do invalidske upokojitve je poveljeval 38. VTP SV. Med delovanjem MSNZ je veliko prispeval k uspešnemu organiziranju in vodenju aktiv-nosti na območju ZŠP.Za svoja pogumna dejanja in viden prispevek h krepitvi ter razvoju po-veljstva in enot Slovenske vojske je bil odlikovan z visokim državnim odlikovanjem srebrni častnik znak svobode Republike Slovenije ter najvišjimi priznanji MO in SV.Na človeka, kakršen si bil, poveljnik Štefan Šemrov, bomo ohranili lep in trajen spomin. Cenili smo tvoj nesebičen odnos ter skrb za soborce in sodelavce. Tvoja neizmerna volja do življenja in dela nam je bila in bo za vzor ter v veliko oporo pri nadaljnji krepitvi vojaškega kolektiva.

Sodelavci

V spomin Štefanu Šemrovu(1955–2006)

Naloga Knjižnično-informacijskega centra (KIC) na MO je, da pridobi aktualno in pomembno gradivo, ki ga uporabniki uporabljajo pri svo-jem delu, v izobraževalnem procesu ali pri znanstvenoraziskovalnem delu. Da bi zagotovili čim več takega gradiva, potrebujemo pomoč strokovnjakov na posameznih področjih. Zato pozivamo vse, ki ste pri svojem delu opazili potrebo po gradivu z določenega vojaškega, izob-raževalnega ali katerega drugega strokovnega področja, da nas o tem obvestite. Predlogi, ki nam jih boste posredovali, nam bodo v pomoč pri načrtovanju in nabavi gradiva, vsebujejo pa naj čim več podatkov o publikacijah, kot so ime in priimek avtorja, naslov, založnik, cena, mož-nosti nabave itn. Predloge lahko pošljete po outlooku na naslov Rabzelj Zlata ali internetni elektronski naslov [email protected].

Fotografijo je posnel pripadnik Slovenske vojske Robert Cotič. Bralci nam fotografije zanimivih utrinkov iz vojaškega življenja lah-ko pošljete po elektronski pošti na naslov [email protected]. Prosimo vas, da avtorja fotografije navedete z imenom in priim-kom ter z nekaj stavki opišete, kaj fotografija prikazuje.

S LOV E N S K A VO J S K A 111010 S LOV E N S K A VO J S K A

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Računalniško podprta vaja pomeni vrhunec usposabljanja na PŠŠ

Vaja Pomlad-06 je bila enostranska in dvostopenjska. To pomeni, da so dejavnosti nasprotnika simulirali z računalniki, čeprav so jih delno prilagodili ciljem vaje. Slušatelji 10. generacije višjega štabnega izobraževanja in uspo-sabljanja so nastopali v vlogi poveljstva brigade, slušatelji 12. generacije štabnega šolanja pa v vlogi poveljstva bataljona in njemu podrejenih enot. Vaja je potekala na več ravneh. Na najvišji je delovalo vodstvo vaje z anali-tično skupino iz oddelka za raziskave in simulacije, ki sta spremljala potek vaje, dinamiko bojev, izvajanje postopkov in razvoj delovanja enot. Operacijo napada na območju delovanja so izvedli v strukturah poveljstev na ravni brigade, bataljona in njemu podrejenih enot. »Z računalniško podprto vajo ob koncu šolanja na PŠŠ preverimo strokovno usposobljenost slušateljev v načrtovanju bojnih delovanj, bojnem odločanju, pri pripravi bojnih dokumen-tov in poveljevanju enotam,« je povedal vodja vaje in načelnik PŠŠ polkovnik Stojan Zabukovec. Pravila štabnega dela na vaji so bila skladna z Natovimi standardi, s čimer bodo lahko slušatelji vse postopke uporabili pri morebit-nem delu na štabnih dolžnostih v mirovnih operacijah ali Natovi poveljniški strukturi. Računalniško podprta vaja predstavlja vrhunec usposabljanja vsa-ke generacije slušateljev ob koncu šolanja, med vajo pa slušatelji uporabijo znanje, ki ga pridobijo med šolanjem na PŠŠ. »Pri organizaciji prihodnjih vaj bomo poskušali temo vaje čim bolj prilagoditi nalogam, ki jih enote SV oprav-ljajo v mirovnih operacijah v tujini,« je dopolnil polkovnik Zabukovec.

V podporo poveljevanju uporabili program sitawareVajo so začeli pripravljati že prej, saj so za računalniško izvedbo morali uspo-sobiti udeležence vaje. »Med zaključnimi pripravami so slušatelji s pomočjo štabnega procesa dela prišli do določenih rešitev v učilnici, njihovo pravilnost

Z računalniki nad nasprotnikaOd 14. do 17. marca je potekala računalniško podprta štabna vaja Pomlad-06, na kateri je ob strokovni in tehnični podpori stro-kovnjakov iz oddelka za raziskave in simulacije (ORIS) in opera-terjev iz enot SV sodelovalo 62 slušateljev štabnega in višjega štabnega izobraževanja in usposabljanja Poveljniško-štabne šole (PŠŠ). Vaja je obsegala preizkus delovanja motorizirane brigade na pohodu s prehodom v napad. Vajo so na PŠŠ prvič izvajali na treh lokacijah, in sicer na sedežu oddelka za raziskave in simulacije v Ljubljani, v Vojašnici Šentvid in na PŠŠ v Poljčah.

pa smo preverili z računalniško simulacijo,« je pojasnil polkovnik Zabukovec. Svojo pripravljenost so slušatelji pokazali že dan pred izvedbo vaje s simula-cijo mini vaje, ki je bila nekakšna generalka pred vajo. »Računalniško podprte vaje so precej cenejše in bolj preproste, kot če bi vajo izvajali z enotami na terenu, ob tem pa omogočajo simulacijo realnih bojnih razmer,« je še dodal polkovnik Zabukovec. V podporo procesom poveljevanja in odločanja so na vaji Pomlad-06 že tretje leto uporabili program sitaware, ki je v uvajanju v SV. Program je usmerjen v zagotavljanje skupne slike bojišča in zagotavlja vsem udeležencem vaje enoten vpogled na območje delovanja, v lastne in nasprotnikove sile ter dejavnikov, ki vplivajo na potek bojnih aktivnosti. »V informacijski dobi postaja bojevanje vedno bolj odvisno od kakovostnih in pravočasnih informacij, ki so podlaga za izboljšanje poveljniških odločitev in bolj učinkovito bojno delovanje enot,« je razložil polkovnik Zabukovec. Glede na analizo rešitev, ki so jih pripravili slušatelji obeh programov šolanja, se bo ob koncu ocenila ustreznost njihovih odločitev med načrtovanjem delo-vanja poveljstva motorizirane brigade, bataljona in njemu podrejenih enot.

Operaterji so se s pomočjo računalnikov spopadali na simuliranem bojišču.


vanja poveljstva motorizirane brigade, bataljona in njemu podrejenih enot.


V sklepni analizi vaje se bodo pokazale tudi pomanjkljivosti in kako bi lahko vajo bolje izvedli. Marko Pišlar

Vodstvo vaje in strokovnjaki oddelka za raziskave in simulacije so bojno dinamiko in spopade na bojišču spremljali z vizualno projekcijo.

V poveljstvu bataljona so bojne aktivnosti načrtovali tudi s karto.

10 S LOV E N S K A VO J S K A

Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

Kdaj se je začelo šolanje po štabnem programu? Štabno šolanje se je v obliki, kot jo poznamo da-nes, začelo leta 1998 in je eden od treh tečajev, ki potekajo na PŠŠ. Zdaj je na šolanju 12. generacija, od tega sta bili dve izredni generaciji, ki sta se šolali ob delu. V začetku je bilo v generacijah do 15 slušateljev, zadnje pa so številčnejše. V izredni generaciji je bilo na primer 75 slušateljev, v tokratni pa jih je 24. Šolanje je do zdaj končalo 250 častnikov SV. Kakšne so vsebine štabnega programa?Na ŠŠ poučujejo vojaško voditeljstvo, mednarodno vojaško sodelovanje, pravila štabnega dela, sploš-no taktiko, osnove metod vojaških ved, vojaško ge-ografijo, športno vzgojo in specialistične predmete določenega rodu. V 12. generaciji usposabljamo slušatelje za dva roda, in sicer rod zračne obram-be in pehote, poleg tega pa še za vojaške logistike. Rodove izbere GŠSV glede na potrebe SV. Menimo, da bomo rod pehota poučevali v vseh generacijah, saj večina slušateljev prihaja iz pehotnih enot. Pri drugi izredni generaciji, pri kateri smo prvič uvedli rodovsko usposabljanje, je bilo rodov več, med drugim pehota, zračna obramba, letalstvo, zveze in tudi vojaška logistika. Štabno šolanje obsega 618 ur, od tega je 119 ur specialističnega rodov-skega usposabljanja. Slušatelji program končajo v štirih mesecih in pol.Zakaj ste začeli razmišljati o spremembah?Menim, da je bilo v začetku štabno šolanje preveč splošno. Tako so slušatelji sicer dobili podlago za delo v poveljstvih čet, toda ker prihajajo iz različnih rodovskih enot in se po končanem šolanju tja vrne-jo, je prav, da se usposobijo za delo v svoji rodovski enoti. Lani smo prvič dodali dodatne rodovske vse-bine, in sicer 49 ur, vendar smo ugotovili, da je to premalo. Aprila lani je minister podpisal nov program z razširjenimi rodovskimi vsebinami, kar omogoča, da rod obdelamo celoviteje, in sicer od taktike do oborožitvenih sistemov roda. Kakšne so vaše ugotovitve glede uvedenih novo-sti? Po novem programu smo usposobili le dve ge-neraciji, od katerih je bila ena izredna, zato težko primerjam redno in izredno generacijo. Slušatelji v izredni generaciji so imeli veliko samostojnega dela s seminarskimi nalogami, šolali pa so se sta-rejši častniki, kar pomeni, da so imeli več izkušenj s svojega področja dela. Pri tej generaciji uspešno

Prenovljen programštabnega šolanja

Poveljniško-štabna šola (PŠŠ) iz Poljč organizira usposabljanja in izobraževa-nja za častnike SV, in sicer štabno šola-nje, višje štabno vojaško izobraževanje in usposabljanje ter generalštabno vojaško izobraževanje in usposabljanje. Sredi aprila bo končala štabno šolanje 12. generacija in hkrati prva redna generacija, ki se šola po prenovljenem programu. Glavna sprememba je uved-ba rodovskega usposabljanja. Vodja štabnega šolanja podpolkovnik Iztok Beslič je dejal, da je bilo to nujno, saj častniki dobijo dodatno specialistično znanje za delo v enoti, iz katere so jih poslali na šolanje in v kateri bodo nada-ljevali svoje delo.

uresničujemo program in specialistično rodovsko znanje jim bo gotovo koristilo. Pričakujem dobre odzive iz enot, v katere se bodo vrnili po šolanju.Kdo so nosilci programov?Predavatelji so večinoma iz Centra za doktrino in razvoj, nekaj pa jih je tudi z GŠSV oziroma iz drugih struktur MO. Mislim, da so predavatelji dobro pri-pravljeni in tudi vedno več jih opravlja magisterij. Določene teme predavajo tuji strokovnjaki, obi-čajno iz držav članic Nata. Program je pripravljen tako, da je večina predmetov vojaškostrokovnih, zato na tej ravni potrebujemo predvsem vojaško-

janje najsodobnejše tehnologije v izobraževanje. V vseh sobah v Poljčah je priključek za internet. Vsak slušatelj dobi svoj računalnik, ki ga uporablja med usposabljanjem, imamo povezavo s knjižnico, razvijamo svojo knjižnico in podobno, poleg tega v načrtovanje uvajamo informacijski sistem sitawa-re. Slušatelji svoje znanje preverijo na računalniško podprti štabni vaji. Za vsako generacijo pripravimo računalniško podprto vajo, ki je vrhunec usposab-ljanja slušateljev v splošni taktiki, taktiki pehote in o pravilih štabnega dela. Take vaje so za šolanje in razumevanje štabnih procesov zelo pomembne. Kakšne so možnosti za izmenjave s podobnimi šolami v tujini na štabnem programu? Izmenjave so vedno mogoče, torej tudi na tej ravni, vendar pod pogojem, da v tujini obstajajo primerlji-vi programi. Če bi dobili na primer le tri kandidate iz rodu pomorstvo, bi bilo smiselno, da bi ta tečaj opravili v tujini po primerljivem programu s po-udarkom na specialističnem pomorskem rodu. O izmenjavah, še posebno znotraj članic Nata, veliko razmišljamo in se na to pripravljamo, tudi tako, da bi tuji slušatelji prihajali na šolanje po naših programih. Kakšne so vaše izkušnje s štabnim programom? Menim, da je prenovljeni program boljši, saj je prila-gojen potrebam častnikov. To še ne pomeni, da se program v prihodnje ne bo spreminjal. Na podlagi analiz in predlogov bomo programe vedno dopol-njevali in se prilagajali tudi spremembam v razvoju

SV. Da je program dobro splošno. Tako so slušatelji sicer dobili podlago za zato na tej ravni potrebujemo predvsem vojaško- SV. Da je program dobro splošno. Tako so slušatelji sicer dobili podlago za delo v poveljstvih čet, toda ker prihajajo iz različnih rodovskih enot in se po končanem šolanju tja vrne-jo, je prav, da se usposobijo za delo v svoji rodovski enoti. Lani smo prvič dodali dodatne rodovske vse-bine, in sicer 49 ur, vendar smo ugotovili, da je to premalo. Aprila lani je minister podpisal nov program z razširjenimi rodovskimi vsebinami, kar omogoča, da rod obdelamo celoviteje, in sicer od taktike do oborožitvenih sistemov roda. Kakšne so vaše ugotovitve glede uvedenih novo-

Po novem programu smo usposobili le dve ge-neraciji, od katerih je bila ena izredna, zato težko primerjam redno in izredno generacijo. Slušatelji v izredni generaciji so imeli veliko samostojnega dela s seminarskimi nalogami, šolali pa so se sta-rejši častniki, kar pomeni, da so imeli več izkušenj s svojega področja dela. Pri tej generaciji uspešno

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 1111

splošno. Tako so slušatelji sicer dobili podlago za delo v poveljstvih čet, toda ker prihajajo iz različnih rodovskih enot in se po končanem šolanju tja vrne-jo, je prav, da se usposobijo za delo v svoji rodovski enoti. Lani smo prvič dodali dodatne rodovske vse-bine, in sicer 49 ur, vendar smo ugotovili, da je to premalo. Aprila lani je minister podpisal nov program z razširjenimi rodovskimi vsebinami, kar omogoča, da rod obdelamo celoviteje, in sicer od taktike do oborožitvenih sistemov roda. Kakšne so vaše ugotovitve glede uvedenih novo-

Po novem programu smo usposobili le dve ge-neraciji, od katerih je bila ena izredna, zato težko primerjam redno in izredno generacijo. Slušatelji v izredni generaciji so imeli veliko samostojnega dela s seminarskimi nalogami, šolali pa so se sta-rejši častniki, kar pomeni, da so imeli več izkušenj s svojega področja dela. Pri tej generaciji uspešno

zato na tej ravni potrebujemo predvsem vojaško-strokovne predavatelje. Vse več častnikov odhaja na dolžnosti v tujino. Kako jih pripravite za delo v mednarodnem okolju?Za delo v tujini jih ne usposabljamo posebej. Po-udarek je na upoštevanju pravil štabnega dela, ta pa so usklajena z Natovimi pravili. Pripadniki, ki delajo v tujini na štabnih dolžnostih, se lahko po znanju primerjajo s kolegi iz drugih držav. Take informacije namreč dobivamo od častnikov, ki delajo na dolžnostih v tujini. Kakšen pomen ima uporaba sodobne informacijske tehnologije? PŠŠ skrbi za uva-

SV. Da je program dobro pripravljen, kaže tudi

uspešno delo slo-venskih častnikov v tujini.

Valerija Šket Jarm Foto: Marko Pišlar


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

kvadratnih metrov. Funkcionalni sklopi kampa obsegajo bivalne prostore, kabine za prhanje, stranišča, kuhinjo, jedilnico, skladiščne prostore, prostore za pretakanje goriva, zbiranje in odvoz smeti ter parkirne prostore, skupaj približno 2000 kvadratnih metrov. »Kabine za prhanje in velik agregat za elektriko z močjo 300 KW smo najeli v civilnih strukturah. V vsakem šotoru je tudi grelno

Kamp Glorialahko sprejme ves bataljon

Pripadniki 670. poveljniško-logističnega bataljona so s pomočjo pripadnikov 10. MOTB postavili na vojaškem vadišču na Počku na Bilah kamp Gloria, ki omo-goča nastanitev za ves bataljon, torej približno 770 pripadnikov SV. »Kamp smo začeli postavljati 6. marca, delo pa bomo končali do konca meseca. Enote 1. brigade so veliko na usposabljanjih na Počku, zato ga bodo uporabljale za nastanitev, saj bo tu predvidoma do sredine julija,« je povedal upravnik kampa in namestnik poveljnika čete v 670. poveljniško-logističnem bataljonu poročnik Aleš Pucihar.

Pucihar. Poskrbljeno je tudi za varovanje kampa, kar opravljajo enote, ki ga uporabljajo, ob koncu tedna pa za varovanje poskrbijo pripadniki 670. poveljniško-logističnega bataljona. VŠJ

Foto: BT

1212 S LOV E N S K A VO J S K A

telo oziroma klimatska naprava s sistemom kroženja zraka, ki na eni strani vpi-

hava, na drugi pa izsesava zrak. Tak kamp je primerljiv s tistimi v

tujini, ki jih postavijo za potrebe urjenj,« je dejal poročnik

Kamp postavlja do 30 pripadnikov 670. poveljni-ško-logističnega bataljona naenkrat. Najprej so utrdili teren in navozili približno 850 ton gramoza. Nanj so položili podložne deske, na katerih stojijo modularni pnevmatski šotori, veliki 103, 40 in 27


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

Streljali le s fagotom V 76. protioklepni četi (POKČ) iz Murske Sobote so poveljstvo protioklepne čete z devetimi pripadniki, trije protioklepni vodi, v katerih so štirje protioklepni oddelki, in poveljniško-logistični vod. Četa se popolnjuje s stalno sestavo, pri-bližno polovica pa je pogodbenih pripadnikov. »Glede na to, da v 76. POKČ opravljamo tudi druge naloge, na primer varovanje objektov, protokol in podo-bno, je dobro, da nam je nadrejena 72. brigada odobrila večdnevni termin za usposabljanje na Počku. Mislim, da smo vse dni dobro izkoristili za aktivnosti, ki jih ne moremo izvajati v vojašnici,« je povedal stotnik Lazar. Na Počku se je urilo približno 50 pripadnikov 76. POKČ, ki so izvajali taktično usposabljanje, urjenje protioklepnih enot in taktično vajo z bojnim streljanjem protioklepnega oddelka. »V 76. POKČ nimamo več maljutk, saj smo lani izvajali zadnje strelja-nje s tem protioklepnim sistemom, zato je zdaj četa popolnjena le s protioklep-nim sistemom fagot. Razlika med tema orožjema je, da je fagot polavtomatski sistem orožja, kar pomeni, da je treba nameriti in sprožiti, vse vplive, kot so veter, temperatura in odmik od smeri leta, pa računalnik preračunava sam. Ma-

Škorpijoni na cilje s fagoti Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku pri Postojni je od 20. do 27. marca potekalo redno usposabljanje 76. proti-oklepne čete iz Murske Sobote. Vrhunec urjenja je bila taktična vaja bojnega streljanja protioklepnih oddelkov. Namen urjenja je bil preveriti izurjenost in izboljšati usposobljenost posadk, ki so streljale na nepremične cilje, oddaljene od 1400 do 1600 metrov, s protioklepnim raketnim sistemom fagot. Posadke so izstrelile 24 raket in bile pri tem zelo uspešne. »Z rezultati streljanja sem zelo zadovoljen, saj kažejo na dobro izurjenost posadk s protioklepnim sistemom fagot,« je povedal poveljnik 76. protioklepne čete stotnik Dušan Lazar.

Prihod posadke fagota na območje izvajanja

protioklepnega boja


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Taktično bojno streljanje protioklepnih oddelkov

Po jutranjem alarmu so pripadniki 76. POKČ za-čeli zasedati protioklepni rajon, na katerem so opravili razmestitev in popolnitev s strelivom ter organizirali izvidovanje. Sledilo je zasedanje pro-tioklepnih položajev. Streljali so trije oddelki. Vsak je sestavljen iz dveh posadk, v kateri so operater in pomočnika. Vsak oddelek je izstrelil osem raket, vsaka posadka torej štiri rakete. Operater poveljuje posadki in vodi raketo od izstrelitve do cilja, in sicer tako da namerilni križec usmeri v cilj. »Tudi vmesno popravljanje višine in smeri je mogoče, vendar se to uporablja, kadar se strelja na premične cilje. To smo izvajali na vojaškem vadišču na Madžarskem, ki je precej večje od Počka. Povedati moram, da

sem ponosen na svojo skupino. Motivacija v eno-ti je velika, kar kaže tudi stoodstotna navzočnost vseh, ki so bili določeni za terensko usposabljanje. Običajno imamo dvakrat na leto bojni streljanji in dodatno glede na potrebe, in sicer če pripadniki pridobivajo vojaško evidenčno dolžnost proti-oklepnik,« je pojasnil višji vodnik Damijan Korpič, poveljnik 1. oddelka v 1. vodu 76. POKČ. »Ko po-sadka pride na ognjeni položaj, postavimo orožje in teren po potrebi zamaskiramo. Če bi delovali v obrambi, bi izkopali zaklonilnik. Pomočnika, ki nosita po dve raketi, zavzameta položaje. Raketni sistem fagot postavimo na nožice, nastavimo raketo in čakamo na nadaljnji ukaz. Kot operater namerim v cilj. Poveljnik oddelka vpraša, ali vidimo cilj, in nato ukaže ‘OGENJ!’. Po izstrelitvi rakete, ki

ljutka je ročni protioklepni sistem, zato je streljanje z njim težje. Če bi na terenu pred streljanjem veter pihal s hitrostjo več kot 13 metrov na sekundo, boj-nega streljanja s protioklepnim orožjem fagot ne bi izvajali, saj bi lahko raketo odneslo preveč stran od predvidenega cilja. To je eden od varnostnih ukrepov ob streljanju s protioklepnimi sistemi,« je pojasnil stotnik Lazar.

Urjenje na trenažerjih Pripadniki se redno urijo na trenažerjih, ki jih imajo v Murski Soboti, kar je zelo pomembno pri delu s protiraketnimi sistemi. Preden pripadnik prvič stre-lja s pravim orožjem, mora na trenažerju opraviti več kot 2000 izstrelitev. Trenažerji so novejši, kar pomeni, da simulirajo stanje na terenu, saj so vad-bena kopija bojnega orožja. Trenažer omogoča več kot 90 odstotkov prikaza razmer na bojišču. »Protioklepni sistem maljutka je ukinjen, zato je zdaj na trenažerjih manj urjenj. Streljanje z ma-ljutkami je bilo precej bolj zahtevno, ker je sistem ročen. Zdaj več urimo taktične postopke dela,« je povedal poveljnik voda poročnik Anton Buček.

leti s hitrostjo 180 metrov na sekundo, javimo, ali je bil cilj zadet. Naša posadka je bila stoodstotno uspešna, tako da sem z rezultatom zelo zado-voljen,« je povedal poddesetnik Leo Burjan, ki v posadki opravlja funkcijo operaterja in je z delom v 76. POKČ, kjer je dve leti in pol, zadovoljen. Vojaki-nja Mihaela Sukič je ena redkih vojakinj, ki delajo v 76. POKČ. Povedala je, da je delo zanimivo in ker je predvsem terensko, zanjo tudi idealno. »V posadki sem pomočnica operaterja, kar pomeni, da nosim raketi, pri čemer ima vsaka 11 kilogramov, zato je včasih kar težko. Običajno do ognjenih položajev ni daleč, tako da ta naloga ni pretežka, moram pa biti dovolj telesno pripravljena. Urjenje je zahtevno, saj moramo o vseh postopkih dobro premisliti, da ne bi prišlo do kakšne poškodbe. Predvsem mora

Priprava protioklepnega

Premik orožja in posadke

na rezervne položaje

sistema fagot za streljanje


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

Scorpions Firing with FagotsFrom 20th to 72th March a regular training of the 76th Anti-Armoured Company from Murska Sobota took place at the central SAF training ground Poček. The training was completed with a tactical combat firing exercise of the anti-armoured units. The purpose of the training was to test and improve the preparedness of the crews who were firing at non-moving targets in the distance of 1400 to 1600 metres, using fagot anti-tank guided rocket missile system. The crews fired 24 rockets and were very successful. »Today, on 23rd March, we are celebrating the day of the artillery, so we are planning to attend a celebration in Postoj-na. I am very pleased with the results of the firing since they prove the good preparedness of the crews and their ability to use fagot anti-tank system,« said Commander of the 76th SAF Anti-Armoured Company, Captain Dušan Lazar.

StotnikDušan Lazar

vsak član posadke delo čim bolje opraviti, da je rezultat dober.« Poddesetnik Bojan Sočič je zaposlen v SV od oktobra 2003 in v posadki dela kot operater. »Delo s protioklepnimi sistemi me veseli, še posebno streljanje je zanimivo, ker je drugačno kot streljanje s puško ali pištolo. Pok je namreč močnejši in tudi bolj adrenalinsko je. Vojaški poklic me je veselil od otroštva. Tudi v civilnem živ-ljenju tekmujem v streljanju z zračno puško, tako da mi delo v SV in na terenu ustreza in mi pomeni izziv. Delo posadke mora biti usklajeno, poleg tega mo-rata pomočnika čim prej sestaviti orožje in namestiti raketo. Želim si, da bi šel enkrat tudi na bojno streljanje na Madžarsko, kjer bi se preizkusil v streljanju na premične cilje. To bi bil velik izziv. Streljal sem z maljutkami, kar mi je bilo všeč.

Bilo je bolj zahtevno, saj je treba raketo ves čas usmerjati v cilj in popravljati zaradi sprememb temperature in vetra.«

Zadovoljni z Glorio Prve dni na terenu so pripadniki 76. POKČ urili taktične postopke oddelkov. »Na taktični vaji so oddelki dobili oceno izurjen. Vrhunec sedemdnevnega usposabljanja je bila taktična vaja z bojnim streljanjem oddelkov, na kateri so še enkrat dokazali, da so izurjeni. Rezultat je bil odličen. Izstrelili so 24 raket, od katerih je 23 zadelo cilj, ena pa je odpovedala, kar se lahko zgodi zaradi tehnične napake. To raketo so pirotehniki, ki morajo biti obvezno na terenu, po koncu streljanja uničili. Ugotovimo lahko, da smo dobro priprav-ljeni. Tudi 1. brigada nas vključuje v svoje formacije ob usposabljanjih, eno od takih sodelovanj pa je bilo bojno streljanje na Madžarskem, kar prispeva k še boljši usposobljenosti naše enote,« je povedal poročnik Buček. Dodal je, da si v enoti želijo novih protioklepnih sistemov eurospike, ki so sodobnejši, hitrejši in prilagodljivejši, kar bi pripadnike v enoti še dodatno motiviralo za

delo. Urjenje na terenu so izkoristili tudi za druge aktivnosti, ki jih omogoča teren, kot je na primer vžig eksploziva. Ob dnevu artilerije, 23. marcu, so se udeležili proslave v Postojni. Pripadniki 76. POKČ so bivali v kampu Gloria, ki so ga postavili pripadniki 670. poveljniško-logističnega bataljona in v katerem je dovolj prostora za ves bataljon. »Bivanje v kampu je bilo zaradi sodobne opremljenosti prijetno in nam je olajšalo delo, zato bi se rad zahvalil pripadnikom 670. poveljniško-logističnega bataljona, da so nas sprejeli,« je še dodal stotnik Lazar.

Valerija Šket JarmFoto: Bruno Toič

PoročnikAnton Buček

Višji vodnikDamijan Korpič

PoddesetnikLeo Burjan

PoddesetnikBojan Sočič

VojakinjaMihaela Sukič

sistema fagot za streljanje


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Od civilista do vojakaKandidati za poklicne vojake SV morajo najprej končati TVSU, med katerim pridobijo temeljno vojaško znanje, veščine in spretnosti, ki so nujni za preživetje na bojišču, in se usposobijo za samostojno opravljanje temeljnih nalog vojaka posameznika v različnih vremenskih in terenskih razmerah. »Namen TVSU je preobraziti prosto-voljce iz civilistov v vojake, ki bodo lahko delali in živeli skladno z vojaškimi vrednotami, razumeli pomen skupinskega dela in bodo pripravljeni na prevzemanje in opravljanje nalog,« je pojasnil namestnik poveljnika 2. čete TVSU nadporočnik Marko Godnič. TVSU traja tri mesece oziroma tri-najst tednov in je podlaga za nadaljnja vojaško-strokovna usposabljanja. Usposabljanje, ki ga vodijo, usmerjajo in nadzorujejo podčastniki ter častniki iz CU, temelji predvsem na postopnosti in praktičnem delu. Zadnji mesec usposabljanja je najbolj intenziven, saj kandidate ob koncu čaka petdnevno terensko usposabljanje, na katerem morajo pridobljene znanje in veščine združiti v taktične postopke vojaka na bojišču. Med TVSU poteka preverjanje usposobljenosti kandida-tov sproti, pri čemer se ocenjujejo predvsem

V Vipavi novi kandidati za poklicne vojake

V Centru za usposabljanje v Vipavi se trenutno po programu temelj-nega vojaškostrokovnega uspo-sabljanja (TVSU) usposablja 166

kandidatov za poklicne vojake SV v petih vodih v dveh četah. Kandidati,

ki bodo po zaključnem dvodnevnem preverjanju 7. aprila končali TVSU,

bodo še naprej pridobivali osnovno vojaško znanje in veščine v okviru

osnovnega vojaškostrokovnega usposabljanja (OVSU) ter jih

nato dopolnili s specialistič-nimi vsebinami po enotah Slovenske vojske. Kandidate

za poklicne vojake SV smo med njihovim usposabljanjem v

Vipavi obiskali na vadišču Mlake, kjer so vadili met bojne ročne

bombe in postopke pri delu z eksplozivnimi sredstvi.

teoretično znanje iz vojaških vsebin, strelska usposobljenost, pravilnost praktičnih postopkov in gibalne sposobnosti kandidatov. Zadnji teden usposabljanja morajo kandidati uspešno opraviti še dvodnevno zaključno preverjanje, ki je pod-laga za prehod na OVSU. »Osip kandidatov za poklicne vojake SV je največji med TVSU, saj tisti, ki ugotovijo, da vojaški poklic zanje ni primeren, odstopijo že v prvih tednih, drugi pa so zelo moti-virani, da čim prej končajo vojaško usposabljanje in začnejo delati v enoti,« je pojasnil poveljnik 1. čete TVSU poročnik Jože Lukančič.

Pri delu z eksplozivom in pri metu bojne bombe pomembna disciplina

Kandidati se med TVSU izurijo v osnovnih taktičnih postopkih posameznika v napadu in obrambi, za pravilno, usklajeno in hitro izvajanje postrojitvenih postopkov, uporabo in vzdrževanje osebne oborožitve in vojaške opreme, radiolo-ško, kemično in biološko zaščito posameznika, v postopkih utrjevanja in maskiranja, za postavlja-nje in vzdrževanje zvez ter dajanje prve pomoči poškodovanemu na bojišču. Poleg tega pridobijo tudi znanje za pravilno in varno uporabo eksplo-

ziva in sredstev za njihov vžig ter ravnanje z njimi. »Kandidati morajo opraviti vžig eksplozivnih pol-nitev s počasi gorečim vžigalnikom, ki ga izdelajo iz počasi goreče vžigalne vrvice in detonatorske kapice, ki se pripne k počasi goreči vžigalni vrvici z minerskimi kleščami pri odprtini detonatorja,« je razložil nadporočnik Godnič, ki je bil vodja usposabljanja za delo z eksplozivnimi sredstvi. Kandidati znanje pridobivajo postopno, saj naj-prej teoretično spoznajo lastnosti posameznih vrst eksploziva in predpisana pravila pri ravna-nju z njimi. Pri usposabljanju, urjenju in delu z eksplozivom od kandidatov zahtevajo popolno disciplino ter jih seznanijo z varnostnimi ukrepi. »V ta namen smo delo na poligonu razdelili v več faz. V prvi so kandidati na izhodiščni črti odrezali 60 centimetrov dolgo počasi gorečo vžigalno vrvico, nato pa so se premaknili na črto izdelave počasi gorečega vžigalnika. Ko so ga naredili, so se premaknili na črto vžiga. Če so postopek prvič uspešno opravili, so vajo ponovili z vžigom 100 gramov amonala,« je razložil nadporočnik God-nič. Kandidati se v okviru predmeta oborožitev s poukom streljanja usposobijo tudi za pravilno in varno uporabo osebne oborožitve, v sklopu katere izvedejo tudi met bojne ročne bombe. Po-ročnik Lukančič, ki je bil vodja usposabljanja pri metu ročne bombe, je poudaril, da sta za vsako delo z bojnimi sredstvi nujna temeljita teoretična priprava in nato praktično delo s šolskimi in vad-benimi sredstvi. »Znanje kandidatov smo najprej preverili s pisnim testom, s katerim smo ocenili njihovo znanje o bombi in njeni uporabi. Ko pre-verimo, da so kandidati ustrezno usposobljeni za delo in ravnanje z bombo ter izpolnjujejo predpi-sane pogoje, lahko začnejo metati bojno ročno bombo.« Kandidati so na urejenem poligonu z zaklonilnikom za vadbenca in inštruktorja metali ročno bombo na 25 metrov oddaljen cilj, velik 10 krat 5 metrov, ki so ga zaradi lažjega in bolj natančnega merjenja označili s tarčami. »Vsak vadbenec vrže eno bojno ročno bombo. Tisti, ki niso dosegli norme, lahko postopek ponovijo,« je dejal poročnik Lukančič in dodal, da so bili kandidati pri tem zelo uspešni, saj je le deset kandidatov metanje ponavljalo. »Fantje nimajo težav z doseganjem norme, za dekleta, ki so tele-sno šibkejša, pa je to lahko velika težava,« je še pojasnil poročnik Lukančič.

Izdelava počasi gorečega vžigalnika


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

166 candidates for professional servicemembers of the SAF are cur-rently carrying out their basic military-expert training at the Training and Education Centre in Vipava. The candidates train in two companies and five platoons. After the final two-day testing, the candidates will complete their basic training and then upgrade their knowledge within the framework of elementary military-expert training by participating in various special units of the Slovenian Armed Forces. We paid a visit to the candidates during their training in Vipava at Mlake training ground, where they were carrying out hand grenade throwing and practising procedures of handling explosive devices.

S specialističnim znanjem v enote SV

Ko kandidati uspešno opravijo TVSU, se vključijo v program OVSU, s katerim pridobijo vojaško evidenčno dolžnost oziroma vojaški poklic. Vojaki se uspo-sobijo za samostojno opravljanje nalog posameznika iz svoje specialnosti in izurijo za usklajeno delovanje znotraj posadke ter oddelka. Vsebina in dolži-na programov OVSU sta prilagojeni zahtevam posameznega rodu oziroma podporne službe. Vsa specialistična usposabljanja prav tako potekajo pod vodstvom CU v skoraj vseh vojašnicah SV. V vipavski vojašnici, kjer deluje CU, poteka usposabljanje za pridobitev VED 11101 vojak strelec, programi usposabljanja za druge specialnosti pa se izvajajo na lokacijah posameznih enot SV. Program OVSU določajo trenutne potrebe SV po popolnjevanju s specialističnim kadrom v enotah SV. Za končno pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti morajo kandidati uspešno opraviti še zaključno preverjanje, nato pa lahko začnejo delati v enotah SV, v katerih se nadaljuje usposabljanje za opravljanje posamezne vojaške dolžnosti. Marko Pišlar

Foto: Bruno Toič

Kandidat Fredi Rojko:Za vojaški poklic sem se odločil, ker je delo v vojski zelo dinamično in različno. Z delom v Slovenski vojski sem za zdaj zadovoljen. Usposabljanja so zelo naporna, vendar zanimiva, saj večinoma potekajo na terenu. Najbolj všeč mi je delo z eksplozivom. S fanti se dobro razumemo, saj med nami ni individualistov. V enoti imamo tudi nekaj kandidatov, ki so že odslužili vojaški rok v SV, tako da nam pomagajo pri aktivnostih, pri katerih imamo težave.Kandidat Tadej Krese:Za kandidate z odsluženim vojaškim rokom se določene vsebine TVSU ponavljajo, čeprav je dobro, da nekoliko osvežimo znanje. Usposabljanje mi je všeč, ker večino časa preživimo zunaj. S telesno pripravljenostjo nimam težav, saj se tudi v prostem času veliko rekreiram, nekaj časa pa sem delal kot reševalec iz vode in učitelj plava-nja. Naši poveljniki so zelo izkušeni in profesionalni, zato se do nas vedejo kot do prihodnjih sodelavcev. Kandidat Marko Blekač:V SV sem se zaposlil, ker mi je všeč dinamično delo. Rad bi delal v enoti vojaške policije. Tudi starši me pri odločitvi za vojsko podpirajo, saj vedo, da sem se že kot otrok zanimal za to področje. S kolegi se dobro razumemo, zato si med seboj pomagamo in v prostem času družimo. Usposabljanje je naporno, čeprav s tele-sno kondicijo nisem imel večjih težav, saj sem že kot študent opravljal različna priložnostna dela, povezana s športom.Kandidat Lucijan Čuk:Opravljanje vojaškega poklica je bila moja otroška že-lja. Kot študent obramboslovja sem se odločil, da pre-izkusim, ali je vojaški poklic zame primeren. Vojaškega roka nisem služil, zato so vsebine na usposabljanju zelo zanimive. Zaposlitev v vojski mi ustreza, saj veliko delamo v naravi. S prilagajanjem na novo okolje nisem imel težav, čeprav sem pričakoval nekoliko strožjo disciplino. Kandidatka Natalija Matijas:Za zaposlitev v SV sem se odločila, ker me že od ne-kdaj veseli dinamično delo. Vojaški način življenja je drugačen, zato pa zelo zanimiv. Usposabljanje v Vipavi mi je všeč, tudi delež teorije in prakse je dober, tako da ničesar ne primanjkuje. S fanti smo se dekleta lepo ujela in vedno nam pomagajo, če nečesa ne zmoremo. Najraje bi delala v 11. bataljonu za zveze, ker je blizu mojega doma. Kandidat Matjaž Sanda:V SV sem se zaposlil, ker me bolj kot delo v pisarni za-nima tisto na terenu. Kot diplomiran inženir cestnega prometa bi rad nadaljeval šolanje na Šoli za častnike, potem pa bi se zaposlil v enoti zračne obrambe ali inženirski enoti. Vojaškega roka nisem odslužil, zato je usposabljanje zelo zanimivo, saj ves čas spoznavamo nove stvari. Tudi z drugimi vojaki se dobro razumem, tako da težave rešujemo sproti.

Priprave na met bojne ročne bombe


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

1818 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

Artilerija SV je danes sodoben rod kopenske voj-ske, ki ga odlikuje velika ognjena moč. »Toda še pred kratkim ni bilo tako. Leta 1991, po končani osamosvojitveni vojni v Republiki Sloveniji, je bila takratna TO brez artilerijskih enot za podporo,« je spomnil podpolkovnik Škamlec. Prva artilerijska enota SV, namenjena za izvajanje protioklepnega boja, je bila oblikovana leta 1992. To je bil 76. proti-oklepni divizion v Murski Soboti. Druga artilerijska enota oziroma prva artilerijska enota za podporo je bila ustanovljena leta 1993. To je bil 46. topniški divizion v Postojni, ki je bil opremljen z orožjem, ki ga je JA kot neperspektivno zapuščino pustila v Sloveniji. V enoti so bile štiri različne ognjene baterije, oborožene z različnim artilerijskim orož-jem, ki se je razlikovalo po tehničnih in taktičnih lastnostih. Jeseni 1996 se je 46. topniški divizion

Artilerci praznovali svoj danArtilerci praznovali svoj danV četrtek, 23. marca, je v postojnski vojašnici, kjer je sedež 460. artilerijske-ga bataljona SV, potekala slovesnost v počastitev dneva artilerije, na njej pa so se zbrali pripadniki 460. AB in 76. POKČ. Na ta dan se je leta 1754 v Zagorici pri Ljubljani rodil znani slovenski matema-tik, fizik in v svojem času priznani arti-lerijski častnik Jurij Vega. Zbrane, med katerimi so bili tudi predstavniki drugih enot SV in tamkajšnje lokalne skupnosti, je pozdravil glavni govornik poveljnik 72. brigade SV podpolkovnik Friderik Škam-lec. Pripadnikom artilerijskih enot so ob njihovem prazniku podelili tudi priznanja in plakete za sodelovanje.

preoblikoval v 460. AB. Kmalu po preoblikovanju so v okviru projekta artilerijski bataljon 155 mm postopoma začeli uvajati novo artilerijsko oboro-žitev havbico 155/45 mm TN90. »Trdimo lahko, da po taktično-tehničnih lastnostih to orožje sodi v svetovni vrh takšnega orožja, uporabljajo pa se lahko vse vrste Natovega artilerijskega streliva 155 mm, tako klasičnega kakor tudi novejšega z dometom do 40 kilometrov,« je poudaril pod-polkovnik Škamlec. V 460. AB so med obveznim služenjem vojaškega roka uspešno usposabljali vojake nabornike, tako da so izvedli vsa načrtova-na vodna, baterijska in bataljonska artilerijska boj-na streljanja. Hkrati z novim artilerijskim orožjem so bila kupljena tudi terenska vlečna vozila, ki se uporabljajo za prevoz posadke, streliva in druge artilerijske opreme.

Leta 1996 je bil v Slovenski Bistrici oblikovan 760. AB, ki je bil oborožen s sorazmerno starimi hav-bicami ameriške izdelave 105 mm M2A1. Tudi ta enota je dobila nova terenska vlečna vozila. Ne glede na vrsto orožja, s katerim je bila enota opremljena, je stalna sestava pokazala visoko usposobljenost in profesionalnost pri opravljanju nalog. 760. AB je uspešno usposabljal vojake nabornike in izvajal vsa načrtovana artilerijska bojna streljanja. V okviru projekta artilerijski bata-ljon 155 mm sta bila 460. in 760. AB opremljena s sodobnim sistemom za avtomatsko vodenje artilerijskega ognja ACCS.Leta 2004 sta bila 460. in 760. AB v sklopu preob-likovanja SV združena v enoten artilerijski bataljon s sedežem v Postojni, del bataljona pa še naprej ostaja v Slovenski Bistrici. »Če se ozremo do leta 1991 in naredimo povzetek opravljenega dela, lahko zatrdimo, da je bilo na področju artilerije v SV narejenega veliko dela, saj smo začeli iz nič. Artilerijo SV danes odlikuje velika ognjena moč in je sposobna izvajati nenaden, močan, točen ter učinkovit artilerijski ogenj in sodelovati v protioklepnem, protidesantnem ter protiartilerij-skem boju,« je dopolnil podpolkovnik Škamlec in poudaril, da bo enota opravljala pomembne na-loge. Leta 2004 so 460. AB začeli popolnjevati s prostovoljno pogodbeno rezervno sestavo. Uspo-sabljanje prostovoljne pogodbene rezerve je ena od pomembnejših nalog 460. AB. V bataljonu je več kot 360 prostovoljnih pogodbenih rezervistov, s katerimi izvajajo usposabljanja. Konec leta bodo v 460. AB kot vrhunec usposabljanja s prosto-voljno pogodbeno rezervo izvedli bojno streljanje dveh baterij. Marko Pišlar


Dn

ev

nik

Petek, 3. marecNatalija: Danes smo malo vadili streljanje na stre-lišču v bližini. Končali smo ravno pravi čas, saj je potem začel pihati močan veter in nismo skoraj nič videli zaradi prahu, ki se je dvignil. V bazo sem pri-šla vsa prašna, da o orožju ne govorim. Zato sem najprej poskrbela za orožje, nato pa je bil užitek sprati prah s sebe, preden sem šla počivat pred nočno izmeno.Nedelja, 5. marecNatalija: To je bila zelo delavna nedelja. Na obisk je prišel italijanski general in opravljala sem dolžnost varovanja letala, s katerim je priletel. Nenehno opa-zovanje okolice je utrujajoče delo pri varovanju, najbolj pa so od sonca in vetra utrujene oči.Sreda, 8. marecNatalija: Dopoldne sem spala, ker sem bila po-noči na dolžnosti. Ko sem se končno zbudila, so se presenečenja kar vrstila. Najprej nama je z Uršo čestital in dal darilo za dan žena poveljnik oddelka, potem še vod in NPE, nazadnje pa sva dobili čestitko še iz Slovenije od poveljnika čete. To morava nekako vrniti. Najbolje kar čez dva dni, ko imajo moški praznik.Petek, 10. marecNatalija: Spet je bilo na urniku streljanje in ker sem bila prosta, sem šla zraven. Tokrat smo streljali v neki dolini, za tarčo pa je bila kar skala v gori. Med streljanjem je prišlo precej domačinov oziroma nomadov, da bi pobrali tulce od nabojev. Med čakanjem smo jim dali nekaj sladkarij in vodo, da nas niso motili. In kako so se zapodili v kupe tulcev ob vozilih, ko smo jim dovolili. Bi se skoraj stepli, ko so jih metali v vreče ali kar za obleko z neverjetno hitrostjo, saj v dveh minutah ni bilo nobenega tulca na tleh. Tako se borijo za preživetje, saj smo izve-deli, da medeninaste tulce topijo in iz tega delajo posodo, ki jo potem prodajajo.Zvečer sva z Uršo presenetili moške in jim plačali pijačo za njihov praznik.Četrtek, 16. marecHaris: Zjutraj smo vojaki, ki ta dan nismo bili na dolžnosti, odšli z italijanskimi pirotehniki razstre-ljevat stare ruske granate. Ko smo prišli na kraj razstreljevanja nedaleč od baze, so takoj prišli radovedni otroci, ki smo jih zaradi varnosti morali

Dnevnik Natalije in Harisa (2. del)Tokrat spremljamo že drugi dnevniški zapis Natalije Galun in Harisa Husića iz 20. MOTB, ki skupaj s 47 pripadniki SV in službenima psoma delujeta v opera-ciji Isafa v Afganistanu.

napoditi. Toda takoj po končani eksploziji je že bilo okoli nas veliko otrok, ki smo jim razdelili nekaj sladkarij in vode. Prvič v življenju sem videl ne-verjetno otroško borbenost zaradi sladkarij. Malčki so se kar metali po tleh, plezali drug čez drugega in vsak od njih se je trudil, da bi dobil čim več. Ko so ugotovili, da nimamo ničesar več, so se počasi odmaknili, mi pa smo se vrnili v bazo.Petek, 17. marecHaris: Dan sem preživel na kontrolni točki kot za-pisnikar, družbo pa mi je šest ur delal italijanski vojak, ki ga je zelo zanimal slovenski jezik. Učil sem ga šteti do sto. Moram priznati, da mu je šlo kar dobro, le pri njegovi izgovorjavi šumnikov sem se nasmejal skoraj do solz.Sobota, 18. marecHaris: Danes sem bil prvič v spremstvu konvoja. Skupaj z italijanskimi vojaki smo šli v center Herata v PRT. Šele takrat sem spoznal, kakšen je Afgani-stan, saj redkokje vidiš takšen kaos. Pešci skačejo čez cesto in vozniki ne upoštevajo prometnih predpisov, čeprav policisti na križiščih mahajo z rokami in neprestano piskajo s piščalko. Mesto je zelo zanimivo, saj sredi zelo revnega naselja kar naenkrat zagledaš velik nov hotel ali zelo sodobno hišo, ob cesti pa vidiš mesnico na prostem, polno prahu. Večina ljudi je prijazna in ti veselo maha, ko se pelješ mimo po zaprašeni cesti.

Nedelja, 19. marecHaris: Spet sem bil v spremstvu konvoja kot na-merilec na hummerju. Zjutraj smo se s hummer-jema in italijanskimi vozili odpravili na daljšo pot v mestece Koshan na severozahodu Afganistana, nedaleč od iranske meje. V tem mestecu so na-mreč z denarjem italijanskega PRT-ja zgradili novo osnovno šolo. Otrokom smo razdelili šolske torbe, ki so jih kupili naši predhodniki Isafa SICON 4 s svojimi prihranki.122 kilometrov dolga pot v eno smer je bila zelo zanimiva. Cesta je bila kot neskončna ravnina, okoli nas pa puščava in gorovje. Kar naenkrat smo ob cesti zagledali vasico in domačine, ki so veselo mahali. Po dveh urah vožnje smo prišli v mestece in se ustavili na ulici poleg šole. Slovenski in italijanski predstavniki so odšli na dvorišče šole, kjer so jih šolski predstavniki s šolarji pričakali z zanimivim programom, govori ter ogledom šole. Vojaki smo na ulici varovali vozila in se ukvarjali z radovednimi otroci, ki so se hoteli slikati z nami. Tam smo bili dve uri in proti koncu so naši pred-stavniki šolarjem razdelili torbe, na katerih sta bili slovenska in afganistanska zastava. Naši so v znak zahvale in spoštovanja dobili uokvirjeno za-hvalo, otroci so s torbami veselo skakali po ulici, nas pa je čakala dolga in prašna pot nazaj proti bazi v Heratu.

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 21

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje je skladno z Načrtom izdelave vojaškostrokovne literature za obdobje 2006–2007 začelo usklajevati pripravo literature in načrtovanje avtorskih pogodb za leto 2006. V poveljstvih in enotah je precej posameznikov, ki so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih dela, zato se pričakuje, da bodo prispevali k razvoju vojaške stroke in pomagali zmanjšati pomanjkanje vojaškostrokovne literature.

Vabilo k sodelovanju pri pripravi vojaškostrokovne literature

Posamezniki, ki bi bili pripravljeni pomagati pri pripravi posameznih del, naj svoje prijave dostavijo v PDRIU/CDR/Razvojno programski sektor do vključno petka, 7. aprila 2006. Strokovni nosilci posameznih področij bodo prijave pregledali in izbrali najprimernejše avtorje. S pripravljavci posameznih del bodo skladno z veljavno zakonodajo skle-njene avtorske pogodbe.

Zap. št. Naziv dela Izročitev dela

1 Navodilo transportna četa 2007

2 Navodilo lahki vod za dekontaminacijo 2007

3 Navodilo prednja logistična četa 2007

4 Navodilo za delo skupin za povezavo (HUMINT) 2007

5 Navodilo za delovanje skupin za sprejem, začasno namestitev in nadaljnji premik 2007

6 Navodilo zdravstveni vod (ROLE-1) 2007

7 Navodilo za delovanje centra za nadzor in kontrolo ZP 2007

8 Navodilo lahka četa za dekontaminacijo 2007

9 Navodilo izvidniška četa RKBO 2007

10 Navodilo radarska četa NZP 2007

11 Navodilo poveljniško-logistična baterija ZO 2007

12 Navodilo lahka raketna baterija ZO 2007

13 Navodilo artilerijska baterija 2007

14 Navodilo motorizirani bataljon 2007

15 Navodila artilerijskih streljanj 2007

16 Navodilo motorizirana četa 2007

17 Navodilo pionirski vod 2007

18 Navodilo motorizirani oddelek – vod 2007

19 Psihološko delovanje (prevod, predelava AJP 3.10.1) junij 2006

20 Doktrina vojaške logistike (prevod, predelava AJP-4) julij 2006

21 Navodilo za uporabo TH 155 mm TN90 2007

22 Lahki vod za dekontaminacijo (prevod, predelava ARTEP) september 2006

23 Prednja logistična četa (prevod, predelava ARTEP) september 2006

24 Delo skupin za povezavo (HUMINT) (prevod, predelava ARTEP) september 2006

25 Delovanje skupin za sprejem, namestitev in nadaljnji premik (prevod, predelava ARTEP) september 2006

26 Zdravstveni vod (ROLE-1) (prevod, predelava ARTEP) september 2006

27 Lahka četa za dekontaminacijo (prevod, predelava ARTEP) december 2006

28 Izvidniška četa RKBO (prevod, predelava ARTEP) december 2006

29 Radarska četa NZP (prevod, predelava ARTEP) december 2006

Zap. št. Naziv dela Izročitev dela

30 Poveljniško-logistična baterija (prevod, predelava ARTEP) september 2006

31 Lahka raketna baterija (prevod, predelava ARTEP) december 2006

32 Tankovska četa (prevod, predelava ARTEP) december 2006

33 Tankovski vod (prevod, predelava ARTEP) december 2006

34 Motorizirana četa (prevod, predelava ARTEP) maj 2006

35 Pionirski vod (prevod, predelava ARTEP) december 2006

36 Motorizirani oddelek (prevod, predelava ARTEP) september 2006

37 Motorizirani vod (prevod, predelava ARTEP) september 2006

38 POVLOGČ (prevod, predelava ARTEP) maj 2006

39 MMČ (prevod, predelava ARTEP) maj 2006

40 Vod zveze (prevod, predelava ARTEP) september 2006

41 Motorizirani bataljon (prevod, predelava ARTEP) september 2006

42 Pravo v oboroženih spopadih v praksi junij 2006

43 Priročnik za bojevanje v gorah oktober 2006

44 Priročnik za vojaškega policista december 2006

45 Navodilo za izvajanje kontrolnih streljanj na pehotnem strelišču z letalskimi mitraljezi HMP december 2006

46Navodilo in metodologija priprave investicijske dokumentacije ter načrtovanja in vodenja razvojnih projektov

december 2006

47

Pravilnik o minimalnih pogojih splošne specifične pedagoško-andragoške usposobljenosti za izvajalce vojaškega izobraževanja in usposabljanja v vojaških šolah

maj 2006

48 Priročnik za delovanje vojaške policije 2007

49 Priročnik za NRKB-zaščito september 2006

50 Bojno delovanje (prevod in urejanje – AJP 3 Operations) maj 2006

51 Operacije kriznega odzivanja (prevod in urejanje – AJP 3.4 – Crises Responce Operations) maj 2006

52 Operacije v podporo miru (prevod in urejanje – AJP 3.4.1 – Peace Support Operations) april 2006

53 Načrtovanje (prevod in urejanje AJP 5 – Plans) maj 2006

54 Poveljevanje in kontrola (prevod in urejanje AJP 3.2.2 – C2) december 2006

55 Osnovne individualne veščine STP 21-1-SMCT (Skill Level 1) junij 2006


Za

ščita

in re

ševa

nje

Na marčevskem usposabljanju je bilo 12 poklicnih gasilcev iz dveh enot, in sicer z Raven na Koroškem ter iz Krškega. V ICZR na Igu so prvi dve ravni tega usposablja-nja za poklicne gasilce združili v eno. V treh dneh so kandidati tako osvojili teorijo in opravili praktične vaje za pravilno ter varno gašenje notranjih požarov.Po besedah vodje programov usposabljanj gasilcev Milana Dubravca je tako velika skupina zelo primerna za takšna usposabljanja. »Dejstvo je, da poklicne gasilske enote težko pošljejo polovico moštva ali celo vsega na usposabljanje. Zato med letom ali za nekoliko daljša obdobja pošiljajo na usposabljanje manjše skupine operativcev,« je povedal Milan Dubravac. V prihodnje bodo v ICZR pripravili pripo-ročilo, kako pogosto naj bi poklicni gasilec obnavljal posamezne veščine na tečaju ali kakšni drugi obliki usposabljanja. Tečaj vročega treninga vodijo inštruktorji iz ICZR, ki imajo mednarodne licence za te tečaje in ki so v centru opravili poseben tečaj. Vsi so poklicni gasilci in operativci v svojih enotah. »Če nam bo uspelo ob-držati naš sistem, bomo lahko čez nekaj let rekli, da imamo najboljše inštruktorje, saj bo imel vsak med njimi več kot 500 intervencij in bo vsak mesec opravil še od 50 do 60 pedagoških ur v ICZR,« poudarja Milan Dubravac. (KuB)

Gašenjenotranjih požarov

Na marčevskem usposabljanju je bilo 12 poklicnih gasilcev iz dveh enot, in sicer z

Od 14. do 16. marca je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševa-nje na Igu pri Ljubljani potekal tečaj za gašenje notranjih požarov. To je bilo prvo takšno usposabljanje v letošnjem šolskem letu, v ICZR pa jih načrtujejo še nekaj.

V ICZR na Igu pri Ljubljani je v sredo, 22. marca, potekal posvet o gasilnikih, ki ga je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pripravila v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za okolje in prostor, Inšpek-toratom RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Tržnim inšpektoratom RS in Gasilsko zvezo Slovenije. Na posvetu so se udeleženci seznanili z normativno ureditvijo oziroma zakonodajo, ki ureja področje gasilnikov. Predstavili so jim minimalne tehnične in druge pogoje za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnikov ter kako izberemo gasilnik in kako ga na-mestimo. Spregovorili so še o izvajanju nadzora, ki ga opravlja Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Udeležencem so predstavili gasilnike kot opremo pod tlakom in jih seznanili z Zakonom o splošni varnosti proizvodov in razmerje do gasilnikov. Obdelali so še nadzor Tržnega inšpektorata RS nad dajanjem tlačne opreme in sklopov v promet in obratovanje ter zagotovitev predpisanih zahtev.Tudi za ta posvet je bilo zelo veliko zanimanje, zato so ga organi-zatorji ponovili še 29. marca. Kot kaže, ga bodo morali pripraviti še enkrat. (KuB)

V ICZR na Igu pri Ljubljani je v sredo, 22. marca, potekal

Posvet o gasilnikih

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v sredo, 15. marca, v ICZR na Igu pripravila posvet o preiz-kušanju hidrantnega omrežja, udeležilo pa se ga je več kot 120 udeležencev.URSZR je posvet o preizkušanju hidrantnega omrežja pripravil, da bi pooblaščene izvajalce, ki preizkušajo ta omrežja, seznanil z novostmi in spremembami na področju varstva pred požarom, ki so začele veljati pred kratkim. Uvodoma je udeležence posveta po-zdravil namestnik generalnega direktorja URSZR Branko Dervodel, ki je poudaril, da je v njihov sistem vključenih pet odstotkov sloven-skega prebivalstva. V nadaljevanju je spregovoril o novi zakonodaji in dejal, da je njen namen posodobiti sistem varstva pred naravni-mi in drugimi nesrečami in ga narediti še bolj učinkovitega. Branko Dervodel je ob koncu dejal, da je tema posveta zelo aktu-alna, poleg tega pričakuje, da bodo udeleženci predstavili svoje izkušnje, ki bodo izhodišče za upravo za delo v prihodnje.V nadaljevanju posveta so udeleženci spoznali različne teme, in sicer od pregleda normativne ureditve vgrajenih sistemov požarne zaščite, zagotavljanja požarne varnosti v stavbah, vpliva gašenja z vodo na potek gorenja do količine vode, nujne za gašenje požara. Seznanili so se tudi s teoretičnim delom pre-izkusa hidrantnega omrežja in si ogledali praktični preizkus tega omrežja. Udeležencem so predstavili pristojnosti Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pri nadzoru pre-izkušanja hidrantnega omrežja.Zanimanje za ta posvet je bilo zelo veliko, zato so se na URSZR odločili, da ga bodo razdelili na dva dela. Tako bodo posvet po-novili 10. aprila. (KuB)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v

Preizkušanjehidrantnega omrežja

Tečaj poteka pod nadzorom vrhunskih inštruktorjev.

2 2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 3

Iz t

uji

ne

Humanitarne organizacije v Sloveniji Rdeči križ, Karitas, Unicef in usta-nova Skupaj so v okviru humanitarne pobude Svet za Darfur za pomoč razseljenim v begunskem taborišču Hamidija v zahodnem Darfurju do 20. marca zbrale več kot 150 milijonov tolarjev. Prek položnic so organizacije prejele več kot 108 milijonov tolarjev, prek Mobitelove in Simobile donacije SMS pa so zbrali več kot devet milijonov tolarjev. Sku-paj s prispevkom vlade je tako zbranih že več kot 150 milijonov tolarjev od načrtovanih 200. Denar je namenjen za zdravila, oskrbo bolnišnic in vodo v navedenem begunskem taborišču.

Slovenci za Darfurveč kot 150 milijonov tolarjev

Slovenska vlada je v četrtek, 16. marca, sprejela sklep o prispevkih Slove-nije v Natova skrbniška sklada za reintegracijo vojaškega osebja v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Črni gori. Slovenija bo za reintegracijo osebja v BiH letos in leta 2007 prispevala po 7,2 milijona tolarjev, za reintegracijo osebja v SČG pa bo v navedenem obdobju prispevala po 4,8 milijona tolarjev. Sklada bosta začela delovati spomladi letos, namenjena pa sta reintegraciji odvečnega vojaškega osebja kot pomembnega socialnega pogoja za izvedbo reform na varnostnem področju. Slovenski prispevek bo namenjen predvsem zaposlitvi prekvalificiranega kadra.

Slovenska vlada je v četrtek, 16. marca, sprejela sklep o prispevkih Slove-

Slovenija prispeva v Natova sklada za reintegracijo

Baskovska separatistična organizacija ETA je v sredo, 22. mar-ca, napovedala trajno premirje, ki je začelo veljati prejšnji petek.

ETA je v sporočilu za javnost zapisala, da bi morali imeti prebivalci baskovske regije na severu Španije in jugozahodu Francije pravico, da se odločijo o svoji prihodnosti, ter Španijo in Francijo pozvala k poga-janjem. Evropska unija je napovedano premirje označila za zelo dobro znamenje, medtem ko so predvsem v Španiji zadržani. Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je napoved pozdravil, toda hkrati dejal, da je za kakršnekoli ocene še prezgodaj. Predsednik združenja žrtev ETA Francisco Jose Alcaraz je premirje označil kot past in izsiljevanje za doseganje političnih ciljev. Organizacijo ETA, ki naj bi bila od leta 1968 odgovorna za smrt več kot 800 ljudi, so v zadnjem obdobju oslabili, saj so v Španiji in Franciji v preteklih letih aretirali več sto njenih članov. Nekateri analitiki menijo, da se je število privržencev te organizacije močno zmanjšalo po terorističnem napadu v Madridu marca 2004.

Baskovska separatistična organizacija ETA je v sredo, 22. mar-

ETA napovedala trajno premirje

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je v imenu zavezništva v ponedeljek, 20. marca, obsodil potek predsedniških volitev v Belorusiji, na katerih je z 82,6 odstotka glasov zmagal dosedanji predsednik Aleksan-der Lukašenko. Volilna udeležba je bila 92,6-odstotna, mednarodni opa-zovalci OVSE pa so izrekli kritike tako glede volitev kot zaradi dogajanja po njih. Po oceni generalnega sekretarja Nata volilni proces ni dosegel demokratičnih standardov, saj je bila ljudem odvzeta pravica, da v demo-kratičnem procesu izberejo svoje vodstvo. Oblasti v tej državi je pozval, da spoštujejo evro-atlantske demokratične standarde, vključno s tistimi, ki so se jim zavezali s pristopom v Natov program Partnerstvo za mir.

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je v imenu zavezništva v

Nato obsodilpotek volitev v Belorusiji

Humanitarne organizacije v Sloveniji Rdeči križ, Karitas, Unicef in usta-

Države članice Evropske unije so v četrtek, 23. marca, sprejele odločitev o vzpostavitvi vojaške operacije v Kongu. Z njo naj bi zagotovili varnost evropskih opazovalcev na junijskih predsed-niških volitvah. V operacijo, ki bo potekala pod nemškim poveljstvom, naj bi bilo vključenih 1500 vojakov iz enajstih držav, in sicer iz Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Nemčije, Poljske, Portugalske, Španije in Švedske. Glavno poveljstvo misije bo v Potsdamu pri Berlinu, 400 vojakov bo nameščenih v glavnem mestu DR Konga Kinšase, drugi pa bodo v sosednjih državah v pripravljenosti za hitro posredovanje. Voja-ki iz Evropske unije bodo v Kongu pomagali silam Združenih narodov med prvimi predsedniškimi volitvami v zadnjih štiridesetih letih, ki bodo junija. Skrbeli bodo predvsem za učinkovito evakuacijo mednarodnih opazovalcev, če bi bila nujna.To bo že tretje vojaško posredovanje Evropske unije doslej, ki pa ga morajo odobriti vsi parlamenti držav članic EU, ki bodo sodelovale v operaciji. Posredovanje je sicer odobrila tudi vlada Konga.

Države članice Evropske unije so v četrtek, 23. marca, sprejele

EU potrdila misijo za KongoFo

to: Z

N

Foto

: ZN


Stro

kov

ne

tem

ePodpis mednarodne pogodbe, do takrat edini pri-kaz odprtosti, je nekdanjim vojaškim nasprotnikom omogočil vzajemno izvedbo opazovanj ozemlja iz zraka vseh držav podpisnic pogodbe. Glavni cilj je odpiranje zračnega prostora držav podpisnic od Vladivostoka do Vancouvra, kar pomeni skoraj vso severno poloblo, namen pa je opazovanje in snemanje ozemlja z opazovalnim letalom, na katerem sta med snemanjem opazo-valna in spremljevalna ekipa države opazovanke. Pogodba omejuje vrste in sposobnosti senzorjev, ki so uporabljeni v opazovalnih letih. Sporazum dovoljuje uporabo naslednjih senzorjev:- optičnih (panoramske in aerofoto kamere z reso-

lucijo 30 cm),- video kamer z resolucijo 30 cm,- infrardečih linijskih skenerjev (IRLS) z resolucijo

50 cm,- radarjev za bočno opazovanje (Synthetic Aper-

ture Radar – SAR) z največjo resolucijo 300 cm.Opazovalni leti predstavljajo praktično nadgradnjo ukrepov zaupanja, stabilnosti in miru med država-mi podpisnicami. Mogoče je preventivno delovati pri preprečevanju konfliktov in umirjanju kriznih razmer. Tako je cilj opazovalnih letov pridobivanje objektivnih informacij o vojaških aktivnostih in razmestitvah sil določene države članice za druge države članice, ki jih to zanima. Tako se s pomočjo preverjenih informacij lahko izognejo napačnemu razumevanju oziroma sprejemanju sklepov o zna-čilnostih vojaških aktivnosti in razporedu enot, kar omogoča sprejemanje ustreznih ukrepov, katerih cilj je preprečevanje presenečenj ob morebitnih pripravah na napad.Dejstvo, da je mogoče preleteti celotno ozemlje države članice z minimalnimi omejitvami in pri tem posneti objekte na ozemlju brez prepovedanih območij in smeri leta, dovolj ponazarja namen sporazuma. V nasprotju s snemanjem s pomočjo satelitov ali izvidniških letal, ki vedno snemajo ozemlja držav brez njene odobritve, imajo opa-

Odprti zračni prostorPredsedovanje Slovenije posvetovalni komisiji za pogodbo o odprtih zračnih prostorih

Pomemben prispevek h krepitvi zaupa-nja med državami, ki so bile nasprotnice med hladno vojno, je bil dosežen 24. marca 1992 s podpisom Mednarodne pogodbe o odprtih zračnih prostorih (MPOZP)1, ki je začela veljati 1. januarja 2002. Z Zakonom o ratifikaciji MPOZP2 ga je ratificirala tudi Republika Slovenija.

zovalni leti skladno s pogodbo popolnoma drug smisel, ozadje in način realizacije. Razširitev obstoječega režima omogoča uporabo MPOZP tudi pri opazovanju naravnih nesreč, in sicer pri poplavah, požarih, potresih itn., ter eko-loških incidentih oziroma katastrofah, kar je že predvideno v preambuli sporazuma. Vsak opazovalni let se skladno s sporazumom imenuje kvota, ki se dodeljuje vsaki državi pod-pisnici ali skupini držav. S tem določijo število opazovalnih letov, ki jih mora država podpisnica sprejeti vsako leto. Hkrati ima vsaka država podpisnica pravico opra-viti enako število opazovalnih letov nad ozemljem katerekoli druge države podpisnice. Prva razdelitev kvot za začetno obdobje izvedbe pogodbe je do-ločena v njej, naslednje pa se vsako leto določajo v OSCC3. Slovenija ima določene štiri pasivne kvote. Za enoten pristop do izvajanja MPOZP, predvsem pa zaradi razlaganja MPOZP in reševanja odprtih vprašanj, je bila ustanovljena posvetovalna komi-sija za MPOZP kot najvišji organ s sedežem na Du-naju. Vsaka država članica MPOZP ima v njej svoje predstavnike. Posvetovalna komisija vsako leto

pregleda razdelitev kvot za prihodnje leto. Pristojna je za razlaganje nejasnosti glede sporazuma, od-loča tudi o vseh tehničnih in administrativnih ukre-pih ter razdaljah opazovalnih preletov nad ozemlji držav članic. Komisija je pristojna za dopolnitve in spremembe sporazuma, poleg tega obravnava in odloča o prijavah za pristop k sporazumu. Deluje na principu soglasja oziroma konsenza. Predse-dovanje komisiji rotira trikrat na leto. Slovenija bo kot članica MPOZP predsedovala OSCC kot naj-višjemu organu od aprila do julija 2006. VERC SV s svojimi strokovnjaki redno sodeluje s stalnim predstavništvom RS (SPRS) pri OVSE na Dunaju. Skladno z dogovorom med MZZ in ob soglasju NGŠ se predstavnik VERC SV kot strokovni sveto-valec SPRS med pripravami na predsedovanje RS OSCC redno udeležuje sej OSCC ter sestankov ne-formalne skupine za pravila in postopke izvajanja MPOZP. Dušan Gorše

1 OS – Open Skies Treaty.2 Ur. list RS, št. 65/04, Mednarodne pogodbe 18.3 OSCC – Open Skies Consultative Commission – posve-tovalni organ za pogodbo o odprtih zračnih prostorih.

Dvorana na Dunaju, kjer zaseda OSCC.


Str

oko

vn

e t

em

e

Vzrok za takšen razvoj dogodkov moramo iskati v postkonfliktni obnovi iraške družbe, ki jo izvaja ameriška administracija v sodelovanju s svojimi zavezniki. Zato ne preseneča, da tudi po volitvah v Iraku, ki naj bi pozitivno spremenile kaotično stanje, in po oblikovanju iraške oblasti skupaj z varnostnimi silami še vedno nismo nič bliže rešit-vi iraškega primera. Prej nasprotno. Irak je (p)o-stal glavni vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in tudi širše (Svete, Žabkar, 2006), kajti islamski skrajneži so težišče svojega delovanja očitno pre-nesli iz Afganistana v Irak, ki ima za dosego pa-nislamskih ciljev bistveno boljši geostrateški pol-ožaj. Je namreč v središču islamskega sveta, ki sega od držav Magreba na severozahodu Afrike do jugovzhodne Azije, torej Indonezije in Filipinov, prav tako pa predstavlja središče bližnjevzhodne regije, izredno bogate s strateškimi surovinami, kot sta nafta in zemeljski plin.

Analiza prvega dela vojneIzhajajoč iz razmerja sil v prvi zalivski vojni, ko so

Quo vadis, Irak?Ali Američani res izgubljajo vojno?

Tako prva kot druga zalivska vojna med Irakom na eni ter ZDA in njenimi zavez-nicami na drugi strani sta pomembno zaznamovali mednarodno vojaško, politično in geostrateško dogajanje, zato sta postali predmet številnih ana-liz obrambnih, varnostnih, vojaških in drugih strokovnjakov. V tej analizi bom ob tretji obletnici napada na Irak pred-stavil nekaj mnenj o trenutnem stanju in predvidel morebitne smeri razvoja kon-flikta, še posebno aktualne tudi zaradi sodelovanja štirih vojaških inštruktorjev Slovenske vojske pri urjenju iraških varnostnih sil. Po drugi strani so močna spodbuda za raziskave katastrofalne varnostne razmere, ki so nastale po zavezniški zasedbi Iraka v drugem delu vojne. Po treh letih namreč kaže, da so samo Američani doslej v tem delu »male vojne« in »izgradnje miru« izgu-bili 18-krat več vojakov kot med pravimi (konvencionalnimi) boji z iraško vojsko v prvem delu spopada, to je do padca Bagdada 9. aprila 2003 (Iraq Coalition Casualty Count, 2006).1

premoči, znano tudi kot Powellova doktrina, ki jo je nekdanji načelnik združenega štaba ameriške vojske uveljavil v zalivski vojni leta 1991, se je Rumsfeld raje zanašal na natančno oziroma vo-deno strelivo, računalniško podporo in udare »ob-glavljanja« najvišjih funkcionarjev stranke Baas in iraškega režima sploh, s čimer je želel doseči informacijsko premoč. Rumsfeld je bil namreč prepričan, da po koncu hladne vojne in sovjetskih grožnjah ZDA ne potrebujejo več velikih oboro-ženih sil, temveč je treba tehnološko prednost ZDA uporabiti kot vojaško moč.3 Čeprav je bila strokovna in laična javnost do teh načrtov precej skeptična, je Rumsfeld vztrajal pri svojem načrtu in šele tik pred začetkom operacije napotil dodat-ne enote. Tako je bilo v prvem obdobju za izvedbo operacije načrtovanih zgolj 30.000 vojakov ko-penske vojske, v končni fazi pa jih je sodelovalo več kot 150.000 (Musharbash, 2004; Minkwitz, 2003). Napadalno operacijo s korenitim ciljem spremembe režima v Iraku so zavezniške kopen-ske sile 20. marca 2003 začele pri strateškem razmerju sil 2,85 : 1 v korist branilca, pri čemer je bila njihova dodatna pomanjkljivost, da so imele na voljo le kuvajtsko temeljišče (Svete, Žabkar, 2006). Kljub tako neugodnemu številčnemu raz-

bile zavezniške sile 1,5-krat številnejše od iraških sil v Kuvajtu, bi za učinkovito in uspešno izvedbo operacije proti iraški vojski, v kateri je bilo leta 2003 približno 400.000 vojakov, zadostovalo 600.000 vojakov. Mogoče je ameriško poveljstvo operacije zahtevalo toliko ali podobno število vojakov, vendar jih ni dobilo. Pri načrtovanju na ravni obrambnega ministrstva kot nadrejene ustanove so namreč na podlagi obveščevalnih podatkov izhajali iz pomanjkljive izurjenosti, slabe opremljenosti s sodobnim orožjem ter še slabšega vodenja iraških oboroženih sil. Hkrati so predvideli, da bodo ameriške oziroma koali-cijske sile nadomestile pomanjkanje človeškega dejavnika z visoko razvito tehnologijo. Obstajale so sicer domneve, da se bodo iraške enote verjet-no bolje borile na svojem ozemlju, kot so se leta 19912 v Kuvajtu, in da se bodo verjetno utrdile v mestih, vendar je na koncu na obrambnem mi-nistrstvu prevladalo mnenje, po katerem bodo za uspešen potek kopensko-zračne operacije dovolj trije zavezniški dobro izurjeni korpusi s približno 140.000 vojaki (Svete, Žabkar, 2006). Rumsfeldova doktrina je torej temeljila na hitrosti in ubojnosti kot ključnima determinantama kako-vostne premoči. Namesto na doktrino kakovostne


Stro

kov

ne

tem

e

merju sil je zavezniškim silam uspelo v dvajsetih dneh oziroma do 9. aprila prodreti do središča Bagdada in razbiti glavnino iraške kopenske vojske, vključno z enotami revolucionarne garde. Bolj ali manj organiziran odpor so nato iraške sile izvajale še nekaj dni, to je do padca Huseinovega rojstnega mesta Tikrit 15. aprila 2003 (Collins, 2003), že maja 2003 pa je ameriški predsednik razglasil formalni konec spopadov in začetek po-stkonfliktne obnove Iraka. Prvo fazo so koalicijske sile pod ameriškim vodstvom odlično izvedle tako na operativni kot taktični ravni, čeprav so imele na slednji nekaj zapletov, prav tako pa tudi število smrtnih žrtev (glej sliko 1) kaže na izjemno učinkovitost. Da bo spopad trajal še nadaljnja tri leta in mu ne bo videti konca ob vse večjih žrtvah na obeh straneh, si takrat ni upal napovedati nihče. Izjema so bili mogoče le iraški uporniki, ki so načrtovali gveril-sko oziroma asimetrično vojskovanje.

Postkonfliktna obnova? Drugi del spopada v Iraku

Po uspešno končani prvi fazi so koalicijske sile4 pod vodstvom ZDA najprej sicer predvidevale, da se bodo napadi, ki so jih najbolj zvesti pripadniki nekdanjega iraškega režima, torej Sadamovi fedajini in pripadniki stranke Baas, izvajali tudi po uradnem koncu spopadov, nehali, vendar se je že leta 2004 pokazalo, da se upor krepi in širi. Nezadovoljstvo z okupacijskimi silami so vse bolj izražali tudi pripadniki šiitske večine, ki so bili med Huseinovim režimom zatirani, in naj bi poleg Kurdov na severu države najbolj podpirali novi položaj oziroma odstranitev Huseina. To nezado-voljstvo šiitov je leta 2004 povzročilo vstaji proti koalicijskim silam, ki jih je iz svetega šiitskega mesta Nadžaf vodil radikalni klerik Moktada Al Sadr, vodja milice Mahdijeva vojska. Čeprav je

mere, so se mednarodne sile pod vodstvom ZDA odločile, da je treba čim prej oblikovati iraške varnostne sile in iraško vojsko, ki bo sposobna delovati proti upornikom6. Po drugi strani naj bi čim prej oblikovali tudi demokratične politične ustanove ter izvedli svobodne volitve, kar naj bi stabiliziralo položaj ter omogočilo odhod tujih sil iz Iraka. Vendar pa je versternizacija7 iraške druž-be doživela odpor tudi pri tistem delu iraškega prebivalstva, ki je odkrito nasprotoval Huseino-vemu režimu in je v začetni fazi podpiral prihod Američanov ter njihovih zaveznikov. Američani so skupaj z zavezniki ob podcenjevanju kulturnih in civilizacijskih razlik ter posebnosti iraške družbe očitno izgubili psihološko-informacijski boj za naklonjenost iraškega prebivalstva, zato nekateri, predvsem arabski avtorji govorijo tudi že o izgub-ljeni vojni (Kanazi, 2006).

Pogled v prihodnostIrak je torej vedno bolj podoben Afganistanu med sovjetsko okupacijo in po njej, ko je zaradi držav-ljanske vojne med posameznimi protisovjetskimi mudžahidskimi skupinami, ki ji je sledila, prišlo na oblast skrajno konzervativno in radikalno gibanje Talibanov. Po drugi strani ameriški ob-veščevalni viri priznavajo, da je Irak nadomestil Afganistan pri urjenju naslednje generacije »profesionalnih« teroristov. Poleg možnosti uspo-sabljanja so teroristi v Iraku našli tudi zelo pri-merno mobilizacijsko bazo, prav tako pa lahko preizkušajo nekatere nove tehnične metode. Čeprav je predsednik Bush odločitev za napad leta 2003 legitimiziral z bojem proti terorizmu, ob tem pa poudarjal povezave Sadama Huseina in Al Kaide, so poznejši dogodki pokazali, da je Huseinov nedvoumno totalitarni in diktatorski Irak zaradi težnje k sekularnosti oblasti učinkovito za-jezil prodor ideologije Al Kaide na Bližnji vzhod. Po njegovi odstranitvi je nastal varnostni vakuum,

Vir: http://icasualties.org/oif/US_chart.aspx.

koalicijskim silam tudi ob obljubi skorajšnjih svobodnih volitev, na katerih so upale na uspeh šiitske verske stranke, razmere v šiitskem delu Ira-ka uspelo umiriti, pa se je položaj izredno zaostril v tako imenovanem sunitskem trikotniku, kjer so uporniki nadzirali cela mesta5. Sunitska manjšina je ob pomoči vse številnejših tujih prostovoljcev izvajala izredno krvav upor, temelječ na najbolj krutih metodah in usmerjen proti koalicijskim silam ter tujim državljanom v Iraku, v letih 2005 in 2006 pa so se njihove dejavnosti usmerile tudi proti šiitskemu prebivalstvu. Irak je tako ob precejšni pomoči in vpletanju sosednjih držav (Iran je kot edina večinsko šiitska država podpiral šiitske milice, iz arabskih sunitskih sosednjih dr-žav pa je prihajalo vedno več prostovoljcev) vse bolj spominjal na Libanon iz 80. let prejšnjega stoletja, v njem pa je bil kljub prizadevanjem mednarodnih koalicijskih sil vedno večji kaos. Število žrtev je le eden od kazalcev, ki kaže na tako stanje. Da bi preprečili zelo neugodne varnostne raz-

Slika 1: Število smrtnih žrtev v ameriških oboroženih silah od marca 2003 do marca 2006

140

120

100

80

60

40

20

0 marec 06

januar 06

november 05

september 05

julij 05

maj 05

marec 05

januar 05

november 04

september 04

julij 04

maj 04

marec 04

januar 04

november 03

september 03

julij 03

maj 03

marec 03


Str

oko

vn

e t

em

e

The second as well as the first war between Iraq on the one side and the United States with its allies on the other, doubtlessly had a significant influence on the international military, political and geostrategic activiti-es. It is therefore understandable that the wars became the subject of numerous analyses of many experts in the defence, security, military and other fields of research. Upon the third anniversary of the Iraq invasion we present to our readers an analysis dealing with certain fragments of the current situation and forecasting possible ways of development of the conflict, which are of special interest for Slovenian readers due to the fact that four SAF military instructors are involved in the training of the Iraqi security forces. Another reason for research is the catastrophic security conditions after the allied invasion of Iraq in the second phase of the war. In the three years since the beginning of the invasion, the Americans, describing the conflict as ‘a minor war or ‘the establishing of peace’, have had 18-times more casualties than during real, conventional battles with the Iraqi army in the first phase of the conflict, the fall of Baghdad on 9th April 2003 (Iraq Coalition Casulty Count).

kar so izkoristili skrajneži vseh vrst (Mapping the Global Future, 2004; Priest, 2005). Razmere so se tako zaostrile, da jih Američani s svojimi zavezniki ne morejo več učinkovito nadzirati, po drugi strani pa izkušnja Afganistana kaže, da bi jih umik iz Iraka še poslabšal, kar je predsednik Bush ob napo-vedi dolge vojne že priznal. Ob tretji obletnici napada je napovedal, da bodo odločitev o umiku ameriških enot iz Iraka sprejeli njegovi nasledniki (Rötzer, 2006 a). Vse manjša podpora lokalnega prebivalstva zasedbenim silam (Američani so skupaj s svojimi zavezniki izgubili psihološko vojno, ki je za zasedbene sile odločilnega pomena) in spopadi med milicami Irak vse bolj silijo v državljansko vojno, velika verska, plemenska in delno tudi etnična diverzifikacija iraške družbe pa bo onemogočala prehod v demokratično politično ureditev. Takšne večetnične skupnosti lahko vzajemno delujejo le ob vladavini totalitarnega režima. Tega se je zavedal že ameriški predsednik George Bush starejši, ko v prvi zalivski vojni kljub hitri zmagi in popolnem razpadu iraške vojske ni tvegal prodora v Bagdad in odstranitve Sadama Hu-seina, prav tako pa so Američani pustili brez podpore tudi šiite ob njihovem uporu na jugu Iraka, katerim se je nato Husein kruto maščeval. Bush starejši je v nasprotju s svojim sinom dobro vedel, da ob morebitni odstranitvi Huse-ina Iraku grozi razpad države in kaos, ki ga ne bodo mogli obvladati, kar bi lahko destabiliziralo vso regijo.

Dr. Uroš Svete, Katedra za obramboslovje, Obramboslovni raziskovalni center na FDV

Viri:•Collins, Steven (2003): Mind Games. Nato Review, leto 2003 (2), 13–16 (dostopno

tudi na http://www.nato.int/docu/review/pdf/i2_en_review2003.pdf, 4. septem-ber 2004).

•Iraq Coalition Casualty Count http://icasualties.org/oif/ •Kanazi, Remi (2006) Accepting reality: American have lost Iraq War. Al Jazeera

(dostopno tudi na http://www.kavkazcenter.com/eng/content/2006/03/17/4525.shtml, 17. marec 2006).

•Mapping the Global Future (2004). National Intelligence Council (http://www.foia.cia.gov/2020/2020.pdf, 24. avgust 2005.)

•Minkwitz, Oliver (2003): Ohne Hemmungen in den Krieg? Cyberwar und die Folgen. Frankfurt: Hessische Stiftung Friedens – und Konfliktforschung (HSFK) (dostopno tudi na http://www.hsfk.de/downloads/report1003.pdf, 24. september 2004).

•Musharbash, Yassin (2004): Der gescheiterte Stratege. V Spiegel Online 8. april 2004, http://www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,druck-294633,00.html, 8. april 2004.

•Priest, Dana (2005): Iraq New Terror Breeding Ground. Washingtonpost.com 14. januar 2005 (http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A7460-2005Ja-n13.html).

•Rötzer, Florian (2006 b): Niederlage im Medienkrieg. Telepolis (dostopno tudi na http://www.telepolis.de/r4/artikel/22/22074/1.html, 20. februar 2006).

•Rötzer, Florian (2006 a): Noch mehr Geld für »The Long War«. Telepolis (dostopno tudi na http://www.telepolis.de/r4/artikel/21/21936/1.html, 4. februar 2006).

•Svete, Uroš, Žabkar, Anton (2006): Irak - poligon za preizkušanje novih vojaških doktrin. Teorija in praksa (v tisku).

1 Do padca Bagdada so imele ameriške oborožene sile 122 mrtvih, do marca 2006 pa še dodatnih 2196 smrtnih žrtev (glej sliko 1). Ob tem je treba k izgubam dodati še 17.269 ranjenih, tako da skupne izgube od začetka posredovanja v Iraku znašajo 19.587 (Iraq Coalition Casualty Count, 2006, http://icasualties.org/oif_a/CasualtyTrends.htm). Če upoštevamo smrtne žrtve na ameriški strani v obdobju, ko je predsednik Bush razglasil formalni konec spopadov (maj 2003) do danes, je raz-merje 1 : 12. 2 Prvo zalivsko vojno lahko razdelimo na dve fazi, in sicer operacijo Desert Shield (Puš-čavski ščit), ki se je začela že 17. avgusta 1990, ter operacijo Desert Storm (Puščavski vihar) med 17. januarjem in 28. februarjem 1991. 3 Uveljavljanje koncepta na omrežju temelječih oboroženih sil (orig. network centric warfare).4 V drugi fazi sodeluje pri obnovi iraške družbe in države bistveno več držav, kot jih je bilo v tako imenovani koaliciji voljnih, ki je napadla leta 2003. Tako z različnimi ob-likami pomoči sodelujejo tudi države, ki so sicer napadu na Irak odločno nasprotovale, na primer Nemčija.5 Več o tem sem v okviru analize bojev za Faludžo pisal v Slovenski vojski novembra 2005, številka 19.6 Ta ukrep zelo spominja na podporo južnovietnamski vojski, ki so jo v njenem boju proti komunističnemu uporniškemu Vietkongu ponudile ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja, končal pa se je s porazom ameriških sil v vietnamski vojni leta 1975.7 S terminom vesternizacija razumemo družbenopolitično ter gospodarsko in kulturno prilagajanje zahodnim družbenim standardom, načelom, vrednotam ter mišljenjskim vzorcem.


Stro

kov

ne

tem

e

Misel na vojno se rodi v mladem zaničevanem telesu, katerega svoboden duh počasi, vendar zanesljivo ubijajo njegovi starši, ki zahtevajo brezpogojno ljubezen in spoštovanje. Potem pa poslušen in zaničevan otrok zraste v Adolfa Hi-tlerja ali Sadama Huseina. Lahko bi naštel veliko

Vojna v človekuAli je res mogoča vojna v človeku? Učili so nas vendar, da je vojna družbeni pojav, nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, kolektivna zadeva. Že res, toda kje iskati njeno naravo, njeno pravo bistvo? Kaj mlade fante motivira za bojevanje, kaj človeka kolektivno mobilizira za vojskovanje? Preveč vprašanj za skromen prispevek. Pre-tirana egocentričnost, mračni nagoni, posesivnost, agresija, maščevanje, sovraštvo, potisnjen bes, vse te in še mnoge druge lastnosti človeške oseb-nosti vodijo v notranjo vojno, vojno v duši, v človeku, ki postopoma preide v upor telesa. To je običajen odziv tele-sa na zatiranje, zaničevanje, zlorabe in negacije v otroštvu, kot pravi psiho-analitičarka Alice Miller.

Bosno in odvrnil: natanko tisto, kar se tam doga-ja«. Leta 1994 je bila nesrečna Bosna, danes je to Irak, Darfur …, jutri bo nesrečen nekdo drug …O vojni, njenih vzrokih, dejavnikih in posledicah je bilo veliko napisano. O vojni so razmišljali filozofi, psihologi, zgodovinarji, demografi, obramboslov-ci, politologi, pravniki in drugi. Sodobne vojne se tako zelo razlikujejo od klasične prve ali druge svetovne vojne. Sodobna vojna je virtualna, po-gosto tudi medijska vojna. Veščine vojskovanja od strateške do operativne ravni se otrok povsem nezavedno in pogosti nauči na domačem raču-nalniku ali z igralno konzolo. Dolgoročno gre pri vojni za propad družbe, ker je vojna množična (kolektivna) zadeva, v kateri sodelujejo množični vodje z že predstavljenimi osebnostnimi lastnost-mi, posameznik kot del množice ter množica kot nepredvidljiva gmota s posebnimi socialnimi in psihološkimi zakonitostmi vedenja. V določenih kolektivnih razmerah se temna komponenta množice sedimentira, to pa privede do vojne. Učinkovito sredstvo sedimentacije je sovražni govor oziroma jezik kot simbolno orodje komu-nikacije. Janko Kostnapfel je zapisal, da so na kongresu ameriške psihiatrične zveze leta 1994 govorili tudi o novih vojaških pojmih vojne, in si-cer invazijo pogosto zamenjuje pojem vertikalna

voditeljev različnih kategorij, ki so gospodovali nad življenji in svobodno voljo mnogih ljudi ali pa so si to bolestno in strastno želeli. »Vsak diktator zataji trpljenje v otroštvu in ga skuša pozabiti s samopoveličevanjem. Večji kot je ob-seg tiranovih zločinov, bolj se lahko zanese na podporo občudovalcev, ki jim dostop do resnice o njihovem otroštvu ostaja neprepustno zaprt.« (A. Miller) Otrok je bitje želja, ki potrebuje brez-pogojno ljubezen. Če je ta zatrta, pride do vojne v njegovi duši in telesu, ki nekoč izbruhne v silovit upor telesa. Vojna nastane kot projekcija člove-kovega neizpolnjenega hrepenenja, zanikanja in odrekanja iskrene ljubezni staršev do majhnega človeškega bitja. Otrok odraste, mogoče postane upravitelj države in želi vsemu svetu pokazati, da je cenjen, viden, da je on veliki in spoštovan vo-ditelj. Nevropsihiater Janko Kostnapfel je zapisal, da je vojna duševna bolezen. Pravi, da bi lahko »z epidemiološkim pristopom zagovarjali tezo, da je vojna zaradi destruktivnosti za življenje in civilizacijo najhujša in najobsežnejša duševna bolezen. Ljudje zaradi sprejetih vzorcev kulture vojne nimajo za duševno bolezen, ker jo ostro ločijo od individualne duševne motenosti. Če pa bi me kdo vprašal, kaj je to shizofrenija – duševna razcepljenost, bi mu vendar pokazal na nesrečno


Str

oko

vn

e t

em

e

vključitev pred zoro (pre-dawn vertical insertion), pojem boj pogosto zamenjuje nasilen postopek (violence processing), besedo mir pogosto na-domešča stalna predsovražnost (permanent pre-hostility), in še bi lahko naštevali. To so pojmi, ki kozmetično prikrivajo zaznavo sodobne vojne.

Pripovedi nekdanjih vojakovPa poglejmo, kako zaznavajo vojno v duši nekda-nji vojaki in vojakinje – veteranke in veterani v so-dobnih vojnah. Častnica, veteranka vojske ZDA: »Po dvajsetih letih dela v vojski sem se naučila biti poslušna avtoriteti in oblikovati skupinski duh. Vojna v Iraku je v meni kot častnici vojske ZDA povzročila nekakšen osebni konflikt vrednot. Ne-kega dne sem se vprašala, zakaj se vojaki sploh bojujemo. Zato, ker ne razumemo dovolj ljudi.« Pi-lot vojaškega letala, ki je odvrglo prve bombe na Bagdad leta 2003, je izjavil: »Zakaj se bojujemo v vojni? Pojma nimam. Kot časnika me ne skrbi, za koga in proti komu ter zakaj se vojskujem. Moj poklic je biti eno z moštvom, ki se bojuje v vojni. To pripada demokraciji.« Drugi pilot, ki je odvrgel bombe na Bagdad, pa je dejal: »To je stvar politi-ke. Nismo edini, ki odločamo, kaj storiti v vojni.«Šok, presenečenje in vloga natančnega ter uni-čevalnega orožja, ki osupnejo človeka, so glavni aduti sodobnih vojskovodij. Gre pretežno za ne-vojaške in psihološke mehanizme sodobnega vojskovanja. Kakšne učinke povzročajo pri vojakih, ki jih uporabljajo, in pri tistih, ki jih zadevajo na-sprotnikovi vojaki in civilisti? Razvoj tehnologije je zmanjšal tveganje civilnih žrtev in žrtev vojakov v vojni na minimum. Tako vsaj zatrjujejo vojaki

in njihovi strokovnjaki, s čimer pa se ne strinjajo civilisti. Praksa zadnjih spopadov se nagiba na stran civilistov. Ti so kljub natančno razvitim in računalniško vodenim izstrelkom prepogosto žrtve kolateralne škode, vojaki pa prijateljskega ognja. Pilot vojaškega letala nevidnega lovca, ki je odvrgel prve bombe na Bagdad leta 2003, je po-vedal: »Imam podobno družino kot moj nasprotnik. Edina razlika med nama je, da jo moram zapustiti vsake toliko časa in oditi v vojno.« Vojaki prosto-voljno tvegajo življenje, da zavarujejo domovino. Tako pravijo politiki, ki temu najemniškemu vojaku sodobne dobe zagotovijo solidno plačo, da je motiviran za nadaljevanje bojevanja, ter ga spod-bujajo s patriotskimi besedami, kot sta hrabrost in junaštvo. Motivacija za bojevanje pa danes v času najemniške vojske ni preprosta. Motivirati mladega človeka, da se bo pridružil vojski, v kateri je lahko jutri pohabljen ali izgubi življenje, ni preprosto. Tudi zato se sodobni motivatorji za novačenje obračajo na fante in dekleta z jumbo plakati, na katerih piše: »Vsaka generacija ima svoje heroje.« 23-letni ameriški fant William se je odločil, da se bo pridružil vojski ZDA, in sicer ko mu je umrla mati, da bi si izboljšal finančni položaj in ker se je čutil nesposobnega, da bi dokončal redno šolanje. Te težave bo, vsaj tako je bil prepričan, najlaže rešil, če se bo pridružil vojski. Vojska je zmeraj rekrutirala tudi moške iz socialno revnejših družin. Želja mladega Williama je bila podobna željam mnogih fantov. Želel je postati pilot, saj je bil zaljubljen v podobe letal in še posebej helikop-terjev. Častnik, ki je skrbel za rekrute, mu je hitro, vendar previdno, da ga ne bi demotiviral, razblinil

sanje, da kot trgovec avtomobilskih delov ne more takoj postati pilot vojaškega letala, lahko pa dobi službo v njihovi bližini. Častnik je mlademu rekru-tu pokazal fotografije delovnega okolja pilotov in vzdrževalcev letal. William je podpisal pogodbo. Potem se mu je življenje zavrtelo hitreje. Hotel je izkoristiti vsak trenutek, ki mu je še preostal v civilnem življenju. V mislih so se mu prikazovale podobe iz vojaškega promocijskega spota, ki si ga je neštetokrat ogledal. Slišal je poveljnikov glas: »Mi smo vojska enega moža – ena skupina, ena misija, en cilj.« William je dobil možnost za nadaljnje izobraževanje, da gre na kolidž. Edini dvom, s katerim je hitro opravil, so bili njegovi ma-loštevilni prijatelji, ki jih je zapustil. Ključna je bila osamljenost po smrti matere. V vojski je William poskušal najti druge starše, drugi dom, nadome-stilo za toploto, ki ti jo resnično lahko zagotovijo le starši. Išče nadomestilo za ljubezen, vedno znova


Stro

kov

ne

tem

e

pa se v iskanju sooča z neizmerno osamljenostjo. Že nekaj časa je v vojski in pogreša prijatelje, želi si pogled skozi domače okno, ki mu je bil pred vstopom v vojsko dolgočasen.Zgodba vietnamskega veterana je nekoliko dru-gačna, vendar prepričljiva: »Bil sem pripadnik helikopterske enote. Biti strelec mitraljeza v heli-kopterju je bilo za 21-letnega mladeniča razbur-ljivo doživetje. Iz ptičje perspektive sem opazoval svet in pokrajino pod sabo ter streljal, ko se mi je zazdelo, včasih kar na slepo, v majhne pike, v ljudi, ki jim nisem videl obraza. Zdaj, v zrelih letih, se mi zdi, kot da ne bi bil človek. To me spremlja. Vse bolj sem prepričan, da takrat nismo bili ljudje, bili smo objekti v vojni.«Vietnamska begunka se danes kot odrasla ženska spominja trenutkov iz otroštva, ko je z drugimi otroki in družino bežala pred vojaki ter se poskušala izogibati nepredvidenim letalskim

mrtvi civilisti – žrtve kolateralne škode. Škoda je velika. V prvih šestih mesecih vojne v Iraku je bilo izvedenih 50 natančnih letalskih napadov proti ciljem iraškega vodstva, 42 jih je povzročilo smrt civilistov. »Sodobnemu bojevniku se je najtežje pogovarjati o vojni z lastnim otrokom. Hčerka me je vprašala, ali sem poskušal ubiti Sadama Huseina. Težko je svojemu otroku odgovoriti na takšno vprašanje,« je menil pilot.Vojna se globoko zareže v posameznikovo du-ševno doživljanje. Na to nas opozarjajo zapisane izjave veterank in veteranov. Občutek krivde za morebitno smrt civilistov, težko prilagajanje civilnemu življenju, konflikt prepričanj in vrednot v posamezniku, obrat od osebne militantnosti k pacifistični vrednotni naravnanosti, vse te in še mnoge druge so osebne lastnosti, ki sem jih pre-poznal pri omenjenih veterankah in veteranih. V vojni vojaki sanjajo o trenutkih, ko bo mir in bodo spet doma pri svojih. Toda za mnoge je ta trenu-tek zelo drugačen od sanj. Rodili so se in zrasli v miru, učili so jih sovražiti vojno. Čez noč so bili pahnjeni v strašen položaj, s čimer morajo živeti tudi v miru, z ljudmi, ki težko razumejo njihovo bolečino.

Dr. Beno Arnejčič

Literatura:• Egene Jarecki: Why We Fight, dokumentarni film. Arte,

8. februar 2006.• Janko Kostnapfel: Z vojno po vojni. Društvo piscev

NOB Slovenije, 1994.• Janko Kostnapfel: Vojna je duševna bolezen. Republi-

ka, 9. julij 1994.• Alice Miller: Upor telesa. Ljubljana: Tangram, 2005.• Vid Pečjak: Politična psihologij. Samozaložba, 1995.

Is it possible that human beings have an innate drive to fight in wars? We have been taught that war is a social phenomenon, the continuation of political events employing different means of persuasion, a collective process. This might be true but what is the real nature, the essence of war? The author of the article deals with these questions. What motivates young men to fight, what causes the collective mobilisation of people who fight in a war? Are people over posses-sive, self-centred, aggressive, vengeful, full of dark instincts and suppressed anger? All of these and many other human characte-ristics lead to an inner war, a conflict of the soul which is gradually converted into a phy-sical revolt. According to the psychoanalyst Alice Miller, this is a normal response of the body to repression, contempt, abuse and childhood rejections.

napadom. Saigon je zapustila kot petnajstletno dekle, tik pred njegovim tragičnim padcem, in preživela. »Imela sem zelo veliko sreče, da sem nepoškodovana zapustila Vietnam. Močno ob-čutenje svobode in veliko žrtev med civilisti sta me pripeljala v ZDA.«Pilota nevidnega lovca opisujeta občutke, preden sta odvrgla prve bombe na Bagdad leta 2003: »Videl sem le oblake, reko in luči mesta. Cilja ni-sem videl. Tam sem bil zato, da bi odvrgel bombe. Preletel sem cilj okrog 5.30. In potem sem odvrgel bombo. Ko je bomba zapustila letalo, mi je posta-lo jasno, da se je operacija začela.« Vojskovanje viteškega kova, pri katerem sta nasprotnika drug drugemu zrla v oči, je zamenjalo vojskovanje na daljavo, vojskovanje brez obrazov, pri čemer je nasprotnik le zaznan. Rezultati klika na gumb za sprostitev smrtonosnega letalskega tovora po-stanejo vidni šele na televiziji kot razdejanja, kot


Na

še k

ore

nin

e

Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

Od pomembnejših dogodkov v svetu naj opozo-rim, da je več kot 200 milijonov državljanov ZSSR prvič na referendumu odločalo o svoji državi. Takoj za tem je prišlo do množičnih nemirov in stavk, ki jih je vlada prepovedala in na ulice poslala tanke. V državi Mali so se začeli krvavi protivladni nemiri, potem pa je oblast prevzela vojska. Konec meseca so potekale prve demo-kratične volitve v Albaniji, v Italiji je prišlo do krize vladajoče koalicije in predsednik vlade Giulio Andreotti je odstopil.V Srbiji se je nadaljevala parlamentarna kriza, zato je republiška skupščina protiustavno po hitrem postopku sprejela zakon, s katerim se je končal obstoj predsedstva avtonomne pokrajine Kosovo. V zgodnjih jutranjih urah zadnji dan marca je blizu Plitvic srbska teroristična skupina iz Kninske krajine napadla kolono hrvaške milice iz Zagreba, pri čemer je bilo več ranjenih in dva mrtva. Takoj po spopadu je na to območje prispe-la v intervencijo vojaška policija JLA. Predsednik Slovenije Milan Kučan je obiskal Nem-čijo, ki je izrazila interes za mirno rešitev politične krize v Jugoslaviji in obljubila pomoč Sloveniji pri krepitvi sodelovanja ter vključevanju v razvoj evropskih regij. Iz Avstrije so v Krško prišli pro-testniki, ki so protestirali proti delovanju jedrske elektrarne v Sloveniji. V Ljubljani so posamezniki in skupine civilne družbe nadaljevali z zbiranjem podpisov za Deklaracijo za mir, ki je med drugim proklamirala tudi demilitarizacijo. V republiški skupščini so potekale razprave o mnogih vlože-nih amandmajih na predlog novega zakona o obrambi in zakona o vojaški dolžnosti.

Zahteve JLARazmere v Srbiji, predvsem pa v Beogradu so bile še vedno napete zaradi nasilja policije nad de-monstranti in prihoda tankov JLA na beograjske ulice. Predsednik predsedstva SFRJ Borisav Jović je zaradi neenotnosti tega organa, ki ni sprejel predlogov JLA za ukrepanje, odstopil s funkcije predsedujočega. Jugoslovansko javnost je še posebno presenetilo sporočilo štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ. Generali so po nekajdnevnem molku sporočili, da je predsed-stvo SFRJ pred dnevi zavrnilo njihove predloge o ukrepih, s katerimi bi preprečili spopade in

V drugi polovici marca 1991 so se doma in po svetu zgodili zanimivi dogodki. V prispevku podrobneje pred-stavljam dogodke ob posredovanju JLA na ulicah Beograda, vajo TO Slovenije Premik-91 in pripravo pomembnih načrtov delovanja TO.

zagotovili rešitev družbene krize. Zato so ponovno razpravljali o nastalih razmerah in 18. marca sporočili svoje namere. Tako naj bi JLA varovala meje SFRJ in ne bi dovolila njihovega spreminjanja, mednacionalnih oboroženih spopadov in državljanske vojne, pri reševanju mednacionalnih, medrepu-bliških in medstrankarskih sporih ne bo dovoljevala nasilja katerekoli strani, treba je zagotoviti nemoteno delo JLA, pošiljanje nabornikov na služenje vojaškega roka, redno financiranje in vrnitev TO pod enotno poveljstvo JLA. Poleg tega JLA ne bi prevzela odgovornosti za nastale razmere in morebitno prihodnje delo-vanje oboroženih občanov in se ne bi vmešavala v politične dogovore o prihodnosti države.Po objavljenem sporočilu z zahtevami JLA so se v Sloveniji takoj sestali voditelji vseh političnih strank in predsedstvo RS. Obsodili so prikrite grožnje, ki jih je zavrnilo tudi predsedstvo SFRJ, generali pa so jih ponovno napovedali in se tako neposredno vključili v reševanje politične krize. Vodja Demosa dr. Jože Pučnik je v okviru protesta izjavil: »Sloveni-ja nima kaj čakati in ima le eno

možnost, in sicer da čim prej uresniči plebiscitno voljo slovenskega naroda.« Med najbolj vnetimi zagovorniki uvedbe izrednih razmer je bil načelnik generalštaba JLA general-polkovnik Blagoje Adžić. Očitno je bilo, da je bila za vojsko v tistem času najbolj problematična Slovenija, ker se je prva odločila za razdružitev in med prihodom tankov na beograjske ulice po-

vedala, da se bo ob morebitnem državnem udaru takoj odcepila. Presenetljivo je bilo tudi pismo predsednika zvezne vlade Anteja Markovića takratnemu slovenskemu pred-sedniku vlade Lojzetu Peterletu, ki je podo-bno kot generali od Slovenije zahteval, naj se poveljevanje nad TO Slovenije takoj podredi JLA in prekliče moratorij za pošiljanje na-bornikov na služenje vojaškega roka. Pismo je dobila le Slovenija, kar si je bilo mogoče

razlagati tako, da so bili zvezna vlada in generali najbolj v skrbeh zaradi slovenske odločnosti gle-de osamosvojitve.

Vaja Premik-91Mobilizacija pripadnikov enot in štabov za TO s širše severne Primorske se je začela v petek, 23. marca, popoldan in končala zvečer z 92-odstot-no udeležbo. Sledil je nočni premik motorizirane

nabornikov na služenje vojaškega roka, redno


Na

še ko

ren

ine

kolone na več kot sto kilometrov oddaljeno območje na Do-lenjskem. Zgodaj zjutraj je kolona doživela več »presenečenj«. Najprej je prišlo do letalskega napada na kolono. Po uspešno odbitem napadu je kolona teritorialcev padla v zasedo »sov-ražnikovih« enot, ki so se je uspešno ubranili. Med nočnim premikom in delovanjem na neznanem terenu so uporabili učinkovito pirotehniko, ki je verodostojno ponazorila razmere pravega vojaškega delovanja. Vajo je obiskal tudi član predsedstva RS Ivan Oman, ki je po ogledu dejal, da je ponosen, ker po dolgih dese-tletjih lahko stoji pred novo slovensko vojsko. Povedal je še, da se tudi on zavzema »za mir in demilitarizacijo, vendar pa za to zdaj ni pravi čas, saj živimo v razmerah, ko slovensko vojsko še po-trebujemo«.

Načrta Nabava in Kamen

V ponedeljek, 18. marca, smo se na pokrajinskem štabu za TO Zahodnošta-jerske pokrajine nenadoma odločili, da izvedemo drugi del vaje Kobra z vsemi ob-činskimi štabi za TO. Mnogi so bili presenečeni, saj je bilo nenavadno, da bi se nenapovedane vaje začele

v ponedeljek zvečer, toda kljub temu so v vseh občinskih štabih za TO vajo obrambne pripravljenosti uspešno izvedli. Naslednji dan smo se vsi poveljujoči pokrajinam in koordinatorji obrambnih priprav sestali s sekretarjem za obrambo Janezom Janšo in načelnikom RŠTO Janezom Slaparjem in se dogovorili o morebitni izvedbi načrta Naba-va. Ta je predvideval ukrepe za nasilni prevzem objektov, oborožitve, opreme in poveljstva nad rezervnimi enotami JLA. V ta namen smo se pozneje po pokrajinah v popolni tajnosti sestali z mnogimi rezervnimi starešinami, ki so bili razporejeni v rezervne partizanske enote JLA, in se dogovorili o postopkih prehoda teh enot pod poveljstvo TO. Z nalogo in načrtovanimi postopki smo bili vsi zadovoljni, še posebno zato, ker o teh sestankih in pripravah ni izvedel nihče, niti protiobveščevalna služba JLA. Po uspešno izvedeni vaji Premik ’91 smo konec marca v vseh pokrajinah začeli intenzivno načrtovati priprave in izvedbo aktivnosti za morebitno obrambo slovenskih meja. Zelo hitro smo morali pripraviti načrte z naslovom Kobra, v katerih smo predvideli vse postopke za bojno delovanje TO glede zavzetja in zavarovanja državnih meja na severu proti Avstriji, na zahodu proti Italiji in na vzhodu na meji s Hrvaško. V ta namen sem s skupino naj-

ožjih sodelavcev PŠTO obiskal pripadnike TO na Koroškem in pozneje še na Kozjanskem, kjer smo v sodelovanju s predstavniki policije in odgovornih delavcev občinskih organov za ljudsko obrambo kljub velikonočnim praznikom načrtovali aktivnosti posameznih nosilcev nalog za zavzetje in zavaro-vanje slovenskih meja.

Brigadir mag. Viktor Krajnc

Year 1991 – The Time of Independence, Threats and War

The author of the article deals with the most important events which took place in the second half of March 1991 in Slovenia and abroad. The article describes in detail the outcome of the events caused by the Yugoslav Army intervention in the streets of Belgrade, the Territorial Defence exercise ‘Premik-91’ and the drawing up of the impor-tant plans for Territorial Defence activities.

S LOV E N S K A VO J S K A 3 3

vojakov sem se ponovno vrnil v Vipavo, kjer sem še danes in delam kot na-mestnik poveljnika enot TVSU. Rajko Velikonja: Najprej sem delal v policiji, in sicer od leta 1979 do 1990. V okviru policijske kariere sem končal tudi vojaško akademijo. Leto 1990 je bilo prelomno. Videl sem, da nastaja nova država, in sem menil, da bi bil lah-ko bolj koristen v vojski kot policiji. Brata sta že bila v vojski, toda to ni vplivalo na mojo odločitev. Želel sem biti poleg, ko je nastajal novi sistem, zato sem izstopil iz policije. Najprej sem bil rezervist, med osamosvojitveno vojno sem postal namestnik načelnika varnostnega organa na severnem Primorskem in pozneje vodja. Leta 1998 sem odšel na operativno poveljstvo, leta 2000 pa na GŠSV, kjer zdaj delam kot načelnik Sektorja za opremljanje. Kateri so bili največji izzivi v karieri?Rajko Velikonja: Takrat, ko se je oblikovala SV, je bil velik motiv in izziv sodelo-vati v tem procesu. Na to so vplivala tudi čustva, predvsem domoljubje, ki je navzoče v družini. Ko sem zapustil policijo, sem zaupal kolegom, med njimi Petru Zupanu, Franciju Žnidaršiču, Andreju Lovšinu in Bojanu Šuligoju. Ve-deli so, kaj se dogaja, in predvidevali, kaj se bo zgodilo. Verjel sem v uspeh.

velik napredek, imamo

3 23 2 S LOV E N S K A VO J S K A

velik napredek, imamo Menim, da smo v 15 letih dosegli velik napredek, imamo svojo državo in vojsko, po-

Ob

razi

Gorjani v službi domovine Načelnik Sektorja za opremljanje na GŠSV polkovnik Rajko Velikonja, načelnik kadrovskega sektorja na PS podpolkovnik Emil Velikonja in namest-nik poveljnika enot TVSU stotnik Iztok Velikonja so bratje v družini s šestimi otroki in delajo v Slovenski vojski. Njihov brat Uroš je zaposlen v policiji. Vseh pet moških članov družine Velikonja, torej vključno z očetom, in mama so dobili priznanje slovenska družina za sodelo-vanje v osamosvojitveni vojni. Poleg tega vsi aktivno sodelujejo v društvu Gora, v katerem so med drugim pozna-ni tudi po smučanju po starem, saj z demonstratorsko skupino Edmunda Čibeja sodelujejo na smučarskih prire-ditvah po Evropi.

Podpolkovnik Emil Velikonja, vi ste najstarejši od bratov. Kako ste se odloči-li za delo v Slovenski vojski in ali ste vplivali na brata, da delata v SV? Emil Velikonja: Posebne družinske tradicije, da bi bila večina moških članov v vojski, nimamo. Oče je bil rezervist v nekdanji Teritorialni obrambi in je tudi sodeloval v vojni za Slovenijo. V mladih letih sem bil mladinec prostovoljec, potem sem se odločil za študij obramboslovja, po koncu katerega sem se leta 1986 zaposlil na upravnem organu občine Ajdovščina za obrambo, v katerem sem vodil obrambe priprave, leta 1989 pa sem postal poveljnik ob-činskega štaba za TO. Sledile so priprave na vojno oziroma osamosvojitev. Imam status organizatorja Manevrske strukture narodne zaščite, bil pa sem načelnik MSNZ v Ajdovščini. Verjetno nisem posebej vplival na odločitve bra-tov za zaposlitev v SV, saj je imel vsak svoje razloge. Iztok Velikonja: Hodil sem na srednjo gradbeno šolo in sem se kot gradbeni tehnik zaposlil pri Slovenskih železnicah v Novi Gorici. Na služenju vojaškega roka sem pridobil čin častnika. Potem sem bil udeleženec MSNZ in vojne. Po njej so v Vipavi ustanovili bojno enoto, in sicer bataljon za usposabljanje takrat še nabornikov, v katerem sem se tudi zaposlil in delal do ukinitve

bataljona. Po ustanovitvi Centra za usposabljanje poklicnih

velik napredek, imamo velik napredek, imamo Menim, da smo v 15 letih dosegli velik napredek, imamo svojo državo in vojsko, poleg tega je Slovenija leg tega je Slovenija svojo državo in vojsko, poleg tega je Slovenija

Polkovnik Rajko Velikonja

Podpolkovnik Emil Velikonja

Stotnik Iztok Velikonja

Smučanje po starem


Ob

razi

članica Nata. Profesionalizacija je bila prav tako velik izziv, tako da sem za-dovoljen, da sem del tega sistema. Menim, da se SV pravilno razvija. Emil Velikonja: Začel sem v Teritorialni obrambi kot poveljnik občinskega štaba, potem sem bil načelnik območnega štaba in pozneje namestnik po-veljnika območnega štaba za TO. Leta 1998 sem prevzel 62. brigado, potem sem odšel na operativno poveljstvo v Postojno, od koder sem bil premeščen v Vojaško zdravstveno službo. Ob ustanovitvi Poveljstva sil sem začel delati na dolžnosti načelnika kadrovskega oddelka G-11, lani pa sem prevzel ka-drovski sektor G-1. Menim, da je bila in je še vedno vsaka dolžnost poklicni izziv. Ko je bila vojna, sem bil razmeroma neizkušen, zato so bile vse naloge, ki smo jih opravili pred vojno in po njej, zahtevne. S profesionalizacijo se je kadrovska funkcija v SV precej spremenila. Na začetku je bilo težko, zdaj pa uresničujemo operativne zmožnosti enot po načrtih. Večji izzivi so pri napo-titvah v tujino in pri pripravi pobud za spremembe normativnih podlag za ureditev tega področja. Iztok Velikonja: Med usposabljanjem nabornikov in kandidatov za poklicne vojake je precejšnja razlika. Imel sem veliko izkušenj, ki sem jih lahko upo-rabil, saj so programi podobni. Delo s kandidati za poklicne vojake je lažje, disciplina je boljša, pa tudi zanimanje je večje. Prav to, da vojake usposobi-mo za preživetje na bojišču, je velik izziv, saj vedno več pripadnikov odhaja v tujino. TVSU opravljajo kandidati na prostovoljnem služenju vojaškega roka, kandidati za poklicne vojake, vojaški uslužbenci in od aprila še pogodbeni rezervisti, ki nimajo opravljenega vojaškega roka. To pomeni veliko novosti. Poleg tega sodelujem v več delovnih skupinah. V eni se ukvarjamo s prenovo novih programom TVSU, ki bodo sodobnejši in prilagojeni današnjim potre-bam, sem pa tudi član delovne skupine, ki se ukvarja z gradnjo strelišča na Mlakah, z enim od najsodobnejših v SV in tudi širše. Ko se srečujete, ločite poklicno in zasebno življenje? Iztok Velikonja: Mislim, da ga kar dobro ločujemo. Govorimo tudi o Slovenski vojski, vendar se večinoma pogovarjamo o stvareh, ki nas združujejo v pro-stem času, torej o delu v društvu Gora, o svojih družinah, prijateljih ipd. V prostem času ste vsi aktivni v društvu Gora. Lahko pojasnite, s čim se ukvarjate? Emil Velikonja: Začela sva Valter Polanc in jaz, potem pa se je zamisel o ustanovitvi društva razširila. Območje Gore obsega primorske vasi nad Ajdovščino, med njimi Predmejo, Kovk in Otlico. Z Gore so se ljudje začeli izseljevati, tako da je bila pred 20 leti na robu izumrtja in so hoteli osnovno šolo zapreti. Brat Uroš je predsednik društva, ki deluje že deset let in ima več kot 70 članov. V društvu imamo več sekcij, ena od njih pa je tudi demonstra-torska skupina smučanja po starem. Ob 400. obletnici naselitve Gore leta 2001 smo izdali zbornik Mati Gora o življenju, kulturi, šolstvu in duhovščini na Gori od naselitve, poleg tega smo pripravili proslavo za vse, ki so živeli na Gori. Gradivo za zbornik smo našli sami in ga tudi napisali, poleg tega izdajamo časopis, s poudarkom na etnologiji in zgodovinskem razvoju tega območja, gradimo pa še športna igrišča. Moto društva je druženje Gorjanov in mislim, da smo zdaj bistveno bolje povezani. Kako je nastala demonstratorska skupina Edmunda Čibeja? Iztok Velikonja: Leta 1895 je bila na našem območju prva smučarska tekma v srednji Evropi. O tem imamo dokumentacijo, poleg tega v muzeju obstajajo načrti za smuči, ki jih je Čibej naročil iz Norveške. Leta 1995 je bila stoletnica te tekme in vsi smo bili že prej aktivni tekmovalci v smučarskih skokih, toda zaradi pomanjkanja snega je to zamrlo. Zato smo se odločili za obuditev smučanja po starem. Smučamo v tehniki telemark, kar nas je naučil Miran Stanovnik, ki je član našega društva. Izdelali smo takšne smuči, kot so jih imeli v tistih časih, tako da so lesene, dolge 2,3 metra, z eno palico. Tehnika smučanja je kar zahtevna. Prepoznavni smo po Evropi in mislim, da celo bolj kot v Sloveniji. Nastopamo na primer pred tekmovanji v svetovnem pokalu,

bili smo v Planici in podobno. Skupaj gremo tudi na smučanje v tujino z no-vejšo opremo in se družimo. Podpolkovnik Emil Velikonja, vi ste dobili tudi visoko nagrado Mednarodne-ga olimpijskega komiteja za prostovoljno delo. Leto 2001 je bilo leto prostovoljcev in od Mednarodnega olimpijskega ko-miteja sem dobil priznanje za tridesetletno prostovoljno delo na področju športa. Na to sem ponosen in tako je bil moj trud poplačan. Se redno vračate na Goro? Rajko Velikonja: Iztok živi v domači hiši, Emil dva kilometra stran, sam pa ži-vim v Novi Gorici. Če ne grem na Goro vsak konec tedna, kar zbolim. Naš cilj je, da koristno izrabimo čas in da pustimo dediščino mladim. Zgradili smo športni park z nogometnim in košarkarskim igriščem ter stezami za balina-nje. Želimo postaviti še pokrito teniško igrišče, kočo in gostilno. Naložbe so velike, saj smo za športni park do zdaj porabili 28 milijonov. S čim se še ukvarjate in kakšni so vaši načrti?Emil Velikonja: Želimo, da bi društvo Gora in SV podpisala sporazum. Športni park, ki smo ga zgradili, sta večkrat uporabljala PS in CU, v zameno pa bi lahko SV pomagala društvu pri prevozih na predstavitve smučanja, s šotori in podobnim. V zameno bi društvo posodilo SV svoje objekte. V prostem času še mizarim, vendar je časa za to zelo malo. Vsakega od nas vsaj malo zanima zgodovina, kar je bilo koristno, ko smo v društvu pripravili razstavo in napisali zbornik. Specializiran sem za smučanje, saj že od leta 1979 zbiram gradivo in bi rad to izdal tudi v knjižni obliki. Rajko Velikonja: Od leta 1981 pišem spomine, tako da sem napisal že več kot 15.000 listov. To je predvsem moje razumevanje dogajanja. Upam, da bom enkrat to predelal in izdal knjigo. V službi je še veliko izzivov, pa tudi izkušnje s financami bi rad čim bolje uporabil v korist krajevne skupnosti za pridobivanje denarja na razpisih in pri pripravi dokumentov. In vaši otroci? Jih mogoče zanima delo v SV in kako so povezani z Goro?Rajko Velikonja: Hči študira jezike, z mano hodi na Goro in ima dober odnos do tega, toda odnos do dediščine mora človek oblikovati sam. Emil Velikonja: Moj sin je v zadnji naborniški generaciji služil vojaški rok. Vojska ga je, ko je bil mlajši, zanimala, zdaj pa ga ne več. Zaposlen je v do-mačem kraju, mlajši sin pa študira računalništvo. Oba smučata, starejši sin obvlada tudi telemark.Iztok Velikonja: Imam hčer in sina, ki pa sta mlajša, tako da je hči letos prvič smučala. Živimo v domači hiši, upam pa, da se bo tradicija nadaljevala.

Valerija Šket JarmFoto: arhiv društva Gora

Društvo Gora je zgradilo športni park.


Inte

rvju Kako so vam v družini predstavljali dedka?

Rudolf Maister je umrl leta 1934, ko je bil moj oče star šestindvajset let, jaz pa sem rojen leta 1949. Kot otrok sem s starši hodil na pokopališče, kjer je oče pripovedoval o starem očetu, vendar ga nikoli ni predstavljal kot generala, temveč kot dedka ter pozornega, skrbnega in požrtvovalnega človeka. Ko sem bil otrok, so vsi govorili le o partizanih. Več sem izvedel v gimnaziji od svojega profesor-ja, v tistem času pa mi je o njem bolj podrobno govoril tudi oče. Rudolf Maister je bil zame v tistih časih bolj dedek, manj general. Danes mi je žal, da očeta, ki je umrl pred dvajsetimi leti, nisem več spraševal.Kdaj se je začel odnos javnosti do generala Mai-stra spreminjati?Mislim, da je bilo to leta 1987, ko smo bili v Slove-niji že bolj demokratični. Takrat je na primer tednik Mladina, ki so ga v drugih predelih Jugoslavije zelo kritizirali, že zelo odprto pisal o temah, ki so bile do takrat zamolčane, kar pa je oblast v Sloveniji ne-kako dopustila. Nekdanji predsednik predsedstva SRS in zdajšnji predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Janez Stanovnik je nekaj let pred osamosvojitvijo govoril prav o nujnosti priznanja zaslug tudi ljudem, ki niso bili partizani.Je še kdo v družini poleg deda služboval v vojski?Z vojsko se v družini nihče ni ukvarjal. Zakaj je v

Vnuk o Rudolfu Maistru - VojanovuV sredo, 29. marca, je minilo 132 let od rojstva generala Rudolfa Maistra. Vojaška in življenjska pot Rudolfa Mai-stra - Vojanova je v zadnjem desetletju znanosti že precej znana, tokrat pa je o njegovem življenju razmišljal njegov najmlajši vnuk Borut Maister.

Maister je znan tudi kot zbiralec knjig in pesnik. Kakšna je njegova zapuščina?Med šolanjem se je družil z literati in z njimi po vsto-pu v vojsko ohranil stike. Bil je vnet zbiralec knjig, saj jih je bilo v njegovi knjižnici približno 6000, med njimi tudi Dalmatinova Biblija. Žal je nekaj knjig propadlo, nekatere pa so izginile. Vnuki smo knjige podarili univerzitetni knjižnici, v kateri so Maistru namenili posebno sobo. Ded se je veliko izobraže-val in redno obiskoval Narodni dom v Mariboru. Bil je dober poznavalec slovenske književnosti, načr-toval je tudi literarno delo v Mariboru. Pisati je začel že v nižji gimnaziji, pod pesmi pa se je podpisoval tudi Vojanov. Bil je ljubiteljski slikar. Kako ocenjujete odločitev, da je 23. november, ko so Maistrovi borci ob koncu 1. svetovne vojne leta 1918 utrdili slovensko mejo, slovenski državni praznik?Nad odločitvijo sem bil prijetno presenečen, po drugi strani pa mi je žal, da tega nista doživela moja oče in stric, ki sta si prizadevala, da bi pri-znali pomen generala Maistra. Za priznanje sta si prizadevala v krogu ljudi, ki so prihajali na obisk, toda takrat niso mogli glasno povedati svojih stališč. Nikolaj Pirnat je naredil doprsni kip gene-rala Maistra, ki so ga pred tridesetimi leti postavili v vežo občine Maribor. Ko je na občino prišel takratni veljak Sergej Kraigher, je zelo negativno govoril o mojem dedu in kip so takoj umaknili. Kot otroka sta oče in stric doživljala slavo generala Maistra, saj so mimo hiše, v kateri je živela družina, potekale parade, ljudje so se ustavljali pod okni Maistrovega stanovanja, ploskali in vzklikali. Žal drugod po Slo-veniji ta datum bolj cenijo kot v Mariboru, kjer so za občinski praznik izbrali dan, ko je bil Maribor prvič v zgodovini s tem imenom poimenovan kot mesto.

Meta GrmekFoto: osebni arhiv družine Maister

vojsko odšel Rudolf? Njegovi predniki so se ukvar-jali s pečarstvom, oče je bil finančni uslužbenec, mlajši brat železniški uradnik, starejši pa je umrl pri sedmih letih. Ko je Rudolfu pri petnajstih umrl oče, je hodil v gimnazijo. Njegova dobrotnika, zakonca Šebenikar z Unca sta mu svetovala, da naj se ob majhni pokojnini matere sam preživlja in odide v vojsko. Tako je Maister odšel v dunajsko kadetsko šolo in jo leta 1894 končal. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergerjevo iz Logatca in imel z njo sinova Hrvoja in Boruta. Stric Hrvoj je študiral ekonomijo in pravo, ukvarjal pa se je tudi z zgodovino, geo-grafijo, jezikoslovjem, medicino in radiestezijo. Oče Borut je v Ljubljani končal študij gradbeništva. Stric ni imel otrok, jaz pa imam starejša sestro Bojano in brata Stojana. Brat in sestra imata po enega otroka, jaz dva, pri čemer je moj sin edini potomec s priimkom Maister.

V počastitev rojstva generala Rudolfa Ma-istra 72. brigada SV in Slovensko narodno gledališče Maribor organizirata v torek, 4. aprila, ob 19. uri brezplačen koncert Orkestra Slovenske vojske z gosti. Koncert z naslovom Hodil po zemlji sem naši je na-menjen pripadnikom SV, njihovim svojcem in prijateljem. Za dodatne informacije po-kličite Boruta Vitka na telefonsko številko 041/ 773 266.Vabljeni!

Vabilo Družinska slika Maistrovih. Na levi sin Hrvoj, na desni sin Borut.

3 4 S LOV E N S K A VO J S K A

Ra

zved

rilo

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:

JURIJ VEGA, ARTILERIJSKI ČASTNIK.

Nagrade prejmejo:

Marija Rozman, Grmovlje 42, 8275 Škocjan,

Tina Bogataj, Partizanska 3, 4226 Žiri, in Uroš Kenda, Podklopca 4, 5230 Bovec.

Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve

tokratnega kviza nam pošljite do petka, 7.

aprila 2006, na naslov:

Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta

59, 1000 Ljubljana.

Koliko držav ima status polnopravne članice Nata?š) 46,d) 26,p) 19,k) 33. Kateri člen Ustanovne listine Združenih narodov, ki definira kolektivno obrambo, je bil temelj za Severnoatlantsko pogodbo?g) 5. člen,t) uvodni del listine,r) 51. člen,e) 2. člen.

V koliko operacijah je trenutno dejavno zavezništvo?u) v sedmih,n) v dvaintridesetih,s) v štirih,v) v nobeni.

Katere naloge je Nato avgusta 2003 prevzel v Afganistanu?a) naloge preprečevanja trgovine z mamili,g) naloge poveljevanja in koordiniranja

mednarodnih sil Isaf,i) naloge deminiranja,t) naloge usposabljanja afganistanskih

varnostnih sil.

Kateri organ Nata ima najpomembnejšo vlogo pri boju proti terorizmu?o) Parlamentarna skupščina Nata,j) Evro-atlantski partnerski svet,v) SACEUR, a) Severnoatlantski svet.

S LOV E N S K A VO J S K A 3 5

vstopa v Natovstopa v Natovstopa v Natovstopa v Natovstopa v Natovstopa v NatoKdaj je Slovenija uradno postala članica Nata?p) 12. marca 1999,l) 29. marca 2004,c) 4. aprila 1949,a) 22. novembra 2002.

Kdaj je Slovenija dobila formalno pisno povabilo takratnega generalnega sekretarja Nata Georgea Robertsona za začetek pristopnih pogovorov?š) 22. novembra 2002,i) 22. novembra 1999,e) 26. novembra 2002,f) 26. novembra 1997.

Koliko letnih nacionalnih programov za vstop v Nato je pripravila Slovenija?ž) nobenega,t) pet,r) tri, s) sedem.

Koliko volivcev je na referendumu 23. marca 2003 podprlo vključitev Slovenije v Nato? n) 66 odstotkov,b) 23,8 odstotka,u) 95 odstotkov,g) 54 odstotkov.

Kako se je imenovala do takrat največja vojaška vaja, ki je zunaj območja držav članic Nata jeseni 1998 potekala v Sloveniji?l) Cooperative Adventure Exchange ‘08,d) Cooperative Key ‘98,i) Cooperative Adventure Exchange ‘98,s) Cooperative Engagement ‘98.

V kateri operaciji Nata trenutno sodeluje največ pripadnikov Slovenske vojske?c) v operaciji Kforja na Kosovu,i) v operaciji Active Endeavour v Jadranskem

morju,p) v operaciji v Afganistanu v okviru

večnacionalnih sil Isaf,h) v operaciji Sforja v Bosni in Hercegovini.

Kateri je uradni jezik v Natu?z) angleščina,š) španščina,a) angleščina in francoščina,n) francoščina.

Reševalcem nagradne križanke

Na katera področja sodelovanja med organizacijama se nanaša deklaracija med EU in Natom o evropski varnostni in obrambni politiki?o) na krizno upravljanje, protiterorizem in

preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje,

m) na skupno zagotavljanje varnosti držav članic na Balkanu,

e) na vzpostavitev sil za hitro posredovanje,k) na krizno upravljanje.

Kako se imenuje Natov program, ki je namenjen pomoči pri mednarodnem sodelovanju znanstvenikov iz držav Evro-atlantskega partnerskega sveta ali Sredozemskega dialoga? r) Program Nata za znanost,n) Znanje za varnost in mir,b) Varnost prek znanosti,u) S tehnologijo do zvezd.

vstopa v Natovstopa v Nato

Documents

Letnik XIV/5