Embed Size (px)
Citation preview
MARIBOR, FEBRUAR 2016
LETNO PORO^ILO
2015»Ustvarjeno v Drami, Operi, Baletu
Slovenskega narodnega gledali{~a Mariborin na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje«
Created in Drama, Opera, Ballet of the Slovene National Theatre Maribor
and at Maribor Theatre Festival
www.sng-mb.si
Ime zavoda: Slovensko narodnogledali{~e Maribor, javni zavodSkraj{ano ime: SNG Maribor
3
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Ime zavoda: Slovensko narodno gledali{~e Maribor, javni zavodSkraj{ano ime: SNG Maribor
Slovenska 27, 2000 MariborMati~na {tevilka: 5053315000Dav~na {tevilka: SI19801491Dejavnost: 90.030TRR: 01100-6000012730, odprt pri UJP Slovenska BistricaTelefonska {tevilka: 02/ 250 61 00Telefaks: 02/ 250 61 08Elektronski naslov: [email protected]: Vlada R Slovenije (Ur. l. 46/2003, 68/2003, 98/2008, 59/2010 – Sklep Vlade
Republike Slovenije o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodnogledali{~e Maribor)
Javni zavod je vpisan v sodni register pravnih oseb pri Okro‘nem sodi{~u v Mariboru pod registrsko{tevilko 397-00.
Organi zavoda: direktor, Svet SNG Maribor in Strokovni svet SNG Maribor.
Svet SNG Maribordr. Gregor Pivec, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaLidija Divjak MirnikVlasta DrozgEva Kra{Primo‘ KristanMarija Ribi~
Ustanovitelj javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor
Vlada Republike Slovenije
Strokovni svet SNG MariborDarko Brlek, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaToma‘ Habedr. Mihaela KoletnikEva Kra{Ana PerneAlenka Ribi~Toma‘ RodeMatija Varl
Direktor SNG MariborDanilo Ro{ker
Umetni{ka direktorica DrameDiana Koloini
Umetni{ki direktor OpereSimon Kre~i~
Umetni{ki direktor BaletaEdward Clug
Umetni{ka direktoricaFestivala Bor{tnikovo sre~anje
Alja Predan
Pomo~nik direktorjaza podro~je tehnike
Drago Prosnik
Pomo~nica direktorjaza finan~ne zadeve
Aleksandra Hojnik
Ime zavoda: Slovensko narodnogledali{~e Maribor, javni zavodSkraj{ano ime: SNG Maribor
5
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Leto 2015 v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor:Vse te‘je doseganje vrhunskih dose‘kov; iskanje re{itevvedno bolj pere~ih problemov na podro~ju operne,baletne in gledali{ke produkcije
Refleksijo o preteklem letu 2015 v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor bi lahko za~eli ssplo{no ugotovitvijo, da se institucionalno »kolesje« slovenskega gledali{~a, {e posebej glede naspreminjanje globalnih trendov in zaskrbljujo~e aktualne politi~ne dogodke, premika prepo~asi,da bi lahko popolnoma sledili neizprosni »tr‘ni« doktrini prilagajanja in konkuren~nosti. Ta upo{tevapredvsem vidik naglega ustvarjanja dobi~ka, ki ga je v domeni kulture tudi zaradi premajhnihvlo‘kov sicer vedno manj, zanemarja pa dolgotrajne (pozitivne) posledice in poslanstvo, ki jihimata kultura in umetnost na razvoj dru‘be in civilizacije kot take. Leto 2015 je bilo v Slovenskemnarodnem gledali{~u Maribor po eni strani zato ~as preizkusa in »merjenja« finan~ne vzdr‘nosti»koliko je sploh {e mogo~e realizirati« in »kako visoko lahko {e posegamo« v danih razmerah.Kljub omenjenim preizku{njam poslovanja, ki na{emu zavodu in verjetno tudi drugim javnimzavodom na podro~ju kulture kategori~no onemogo~a daljnose‘ne investicije, ki bi strate{koizbolj{ale raven na{e kulturne »pokrajine«, smo v vseh {tirih enotah – Drami, Operi, Baletu inFestivalu Bor{tnikovo sre~anje – po drugi strani bele‘ili vrhunske umetni{ke dose‘ke. Teh nistaopazili le doma~a javnost in strokovna kritika, ampak tudi mednarodna publika, ki nas vednobolj intenzivno spoznava bodisi s pogostej{imi obiski v na{i hi{i ali v okviru razli~nih gostovanj poSloveniji in v tujini.Med izstopajo~e dose‘ke in dogodke tako ne pri{tevamo zgolj visokega jubileja (50. obletnico)Festivala Bor{tnikovo sre~anje, katerega status se je uredil s podpisom pogodbe o financiranju,ampak tudi in predvsem uspe{ne umetni{ke produkcije, ki so vsaka na svojem podro~ju pokazalenovo stopnjo zrelosti, kompleksnosti, zahtevnosti in dru‘benokriti~nega anga‘maja. Meddramskimi naj omenimo predstave Hedda Gabler, ki je prejela veliko nagrado Festivala Bor{tnikovosre~anje za najbolj{o uprizoritev, pomembno in provokativno mednarodno koprodukcijskouprizoritev Drakula, nov komunikacijski kanal z Vzhodom smo odprli s postavitvijo Vi{njevegavrta Antona ^ehova v re‘iji Gáborja Tompe, prav tako pa nismo pozabili na na{e najmlaj{eobiskovalce, ki smo jim posvetili komi~no-didakti~no predstavo Gledali{~e od A do @.Uspe{nic prav tako ni manjkalo v domeni opere in baleta oziroma plesne umetnosti nasploh: poskoraj dvajsetletnem manku v ‘anru muzikala smo pri publiki po‘eli velik uspeh z novo postavitvijoMy Fair Lady, ki ga je slovenska stroka praviloma »stigmatizirala« kot prozorno komercialnopotezo brez umetni{ke vrednosti, ~eprav menimo, da je tak{no gledi{~e nepotreben predsodek,ki a priori diskriminira ekspresivni potencial umetni{ke ideje, ki jih ne manjka tudi v ‘anru muzikala.»Diametralno nasprotni« umetni{ki dose‘ek, ki pa se ‘al ni revaloriziral v obliki povrnjenegafinan~nega vlo‘ka, je bila produkcija Poulencove liri~ne operne tragedije, Pogovori karmeli~ank,ki na Slovenskem {e ni bila uprizorjena. Novo raven sinergije umetni{kih ansamblov smo do‘ivelitudi s postavitvijo Puccinijeve veristi~ne opere Deklica z zahoda, ki jo je skladatelj sam pri{tevalmed svoje najve~je operne partiture. Po stoje~ih ovacijah desettiso~glave mno‘ice v mariborskemmestnem parku, kjer smo meseca junija ob izteku sezone 2014/2015 priredili operni koncert naprostem, smo v novo sezono odlo~no zakorakali z Rossinijevim Seviljskim brivcem, ki je pokazalnov nivo tehnolo{kega »sobivanja« glasbe z animiranim filmom, obenem pa tudi opozoril narazkorak med navdu{enjem publike in nekaterimi odklonilnimi stali{~i doma~e glasbene kritike.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
6
Tudi mariborski Balet je v letu 2015 nizal uspeh za uspehom – ena izmed pravilnih odlo~itev, kije obenem anga‘irala celotni ansambel do zadnjega posameznika, je bila postavitev baletne klasikeLabodje jezero ajkovskega, ki je izpolnila pri~akovanja publike, med vrhunskimi dogodki jesenipa velja izpostaviti gala baletni ve~er Plesni polet z Antonom Bogovom, ki je obele‘il dvajsetletnicoumetni{kega delovanja na{ega baletnega prvaka, obenem pa je bil prvi dogodek take vrste naSlovenskem, ki so se ga udele‘ili mednarodno priznani solisti iz Rusije, Nem~ije, Avstrije, [panijein ZDA (Denis in Anastazija Matvijenko, Denis ^erevi~ko, Maria Eichwald, Maria Jakovlevaidr.). Za svojevrstno katarzo in samopremislek o akutnosti sodobnega ~asa je poskrbel tudi sodobnibalet Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga. Predstava je tako reko~ ~ez no~ postala uspe{nica,ki smo jo predstavili tudi navdu{enemu ob~instvu v Ljubljani. Stoje~ih ovacij, ki so bile namenjenena{emu baletnemu ansamblu, ni manjkalo tudi na {tevilnih mednarodnih gostovanjih, od katerihizstopa predvsem otvoritev mednarodnega plesnega festivala v francoskem Biarritzu s Clugovokoreografijo Posvetitve pomladi Stravinskega.Veliko pozornosti smo namenili tudi plasiranju kulturne znamke »ustvarjeno v Slovenskemnarodnem gledali{~u Maribor – Drami, Operi in Baletu«, ki je dosegla visoko ravenprepoznavnosti tudi v tujini, zlasti na avstrijskem, italijanskem in hrva{kem kulturnem trgu, kar velja vprvi vrsti pripisati kakovosti na{ih produkcij, za katere si {e posebej v primeru {ir{e mednarodne izpo-stavitve prizadevamo s premi{ljeno izbiro koprodukcijskih partnerjev ob zavzetosti in podpori na{ihjavnih slu‘b, tehnike, priznanih strokovnjakov, umetnikov itn. Na{e gledali{~e s svojim ve~plastnimposlanstvom daje ve~ kot potrebno in za‘eleno stabilnost v {ir{i regiji, ki se pripenja v ‘ivahen inve~jezi~ni kulturni prostor. Visoka obiskanost dokazuje, da smo gledali{~e s sodobno programskonaravnanostjo, ki v celoti uresni~uje cilje aktualnega nacionalnega kulturnega programa, in zevropsko primerljivo kvaliteto, za katero pa si lahko v prihodnje prizadevamo le pod normalnimipogoji dela, ki nam jih lahko zagotovi le ustrezna finan~na podpora s strani ustanovitelja.Pri uresni~evanju daljnose‘no pomembnih ciljev, prvenstveno ciljev Nacionalnega programaza kulturo 2014–2017, ki zadevajo na{o skupno prihodnost v sodobni Evropi, je klju~no re{evanjepredvsem dveh problemov, na katera opozarjamo ‘e nekaj ~asa: prvi se navezuje predvsem nakadrovski deficit (bodisi zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev ali staranja zaposlenih) v domeniumetni{kih ansamblov in strokovnih slu‘b, drugi pa na prepotrebne investicije v tehnolo{keinovacije in v infrastrukturo na{ega gledali{~a. V nasprotnem primeru nam ne grozi le slab{a»konkuren~nost«, ampak tudi drasti~ni upad lastnih sredstev, ki jih lahko namenjamo za profe-sionalno realizacijo na{ih programov (tako po umetni{ko-interpretativni kot tehnolo{ki plati), sajpostajajo ti praviloma z vsako novo sezono po izvedbeni plati zahtevnej{i in ambicioznej{i.Zavedamo se, da ‘ivimo v ~asu, ki v marsi~em ni naklonjen umetni{ki produkciji, svobodi misli,na kulturo se preve~krat gleda »postrani« ali posmehljivo, z dvignjeno obrvjo, ~eprav je v razvitemZahodu postala pomembna gospodarska panoga, ki ve~kratno povrne za~etne finan~ne investicije.Marsikdo je v socialno mo~no na~eti dr‘avi za~el dvomiti v osnovne »postulate« demokracije, vkateri smo bili pred pojavom t. i. begunske krize in smo {e vedno vsakodnevno pri~a masovniselitvi »mo‘ganov« iz Slovenije in propadanju nekdaj uspe{nih podjetij … Se bo isto zgodilo sslovensko kulturo? Iskreno upamo, da ne in da bomo ob ve~jem posluhu in spodbudi dr‘aveuspeli konsistentno re{iti vpra{anje slovenske kulture in umetnosti, na katero bomo upravi~enolahko ponosni in ki bo morda ponudila marsikateri odgovor na problemati~ne simptome na{edru‘be in zahodne civilizacije nasploh.
Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor
7
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
VSEBINA
I. POSLOVNO PORO^ILOSplo{ni delPoro~ilo o dose`enih ciljih in rezultatih
1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je javnega uporabnika2 Dolgoro~ni cilji SNG Maribor
2.1 Temeljni cilji2.2 Klju~ni elementi vizije in dolgoro~nega razvoja, ki ga pri svoji dejavnosti zasleduje
SNG Maribor3 Vsebinsko poro~ilo javnega zavoda SNG Maribor – Drama, Opera, Balet, Festival Bor{tnikovo
sre~anje – za leto 20153.1 Zastavljeni cilji za leto 20153.2. Dose‘eni cilji v letu 2015
4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za leto 2015 in primerjava z dose‘enimi rezultativ letu 20154.1 Dose‘eni rezultati v letu 20154.2 Analiza dose‘enih rezultatov poslovanja
4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov
4.3 Splo{ne ugotovitve5 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri~akovanih posledic pri izvajanju programa6 Ocena uspeha pri doseganju ciljev v primerjavi z dose‘enimi cilji iz poro~ila preteklega leta7 Ocena gospodarnosti in u~inkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila8 Ocena delovanja sistema notranjega finan~nega nadzora9 Pojasnila za podro~ja, na katerih zastavljeni cilji niso bili dose‘eni, zakaj niso bili dose‘eni10 Ocena u~inkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro~ja11 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj
11.1 Poro~ilo o uporabi sredstev za investicijsko vzdr‘evanje in nakup opreme11.2 Analiza kadrovanja in kadrovske politike
11.2.1 Sestava zaposlenih v SNG Maribor na dan 31. 12. 201511.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo
11.2.2 Napredovanja zaposlenih11.2.3 Fluktuacija
11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih
11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
8
II. RA^UNOVODSKO PORO^ILO
1 Bilanca stanja1.1 Dolgoro~na sredstva in sredstva v upravljanju1.2 Kratkoro~na sredstva1.3 Zaloge1.4 Obveznosti do virov sredstev1.5 Lastni viri in dolgoro~ne obveznosti
2 Izkaz prihodkov in odhodkov2.1 Izkaz prihodkov in odhodkov – dolo~enih uporabnikov
2.1.1 Dose‘eni prihodki in odhodki v primerjavi s planom za leto 20152.1.2 Dose‘eni prihodki in odhodki v letu 2015 v primerjavi z letom 2014
2.2. Izkaz prihodkov in odhodkov dolo~enih uporabnikov po vrstah dejavnosti2.3 Izkaz prihodkov in odhodkov dolo~enih uporabnikov po na~elu denarnega toka2.4 Izkaz ra~una finan~nih terjatev in nalo‘b dolo~enih uporabnikov2.5 Izkaz ra~una financiranja dolo~enih uporabnikov
III. PORO^ILO O POPISU
IV. PRILOGE: Predpisani obrazci
9
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
I POSLOVNO PORO^ILO ZA LETO 2015
SPLO[NI DEL
Glede na namen, zaradi katerega je bil zavod ustanovljen, kot javno slu‘bo opravlja naslednjenaloge:
• izvaja gledali{ke, operne in plesne predstave;• izvaja koncerte, plesne in druge prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami;• organizira in izvaja gledali{ke, plesne in glasbene delavnice;• nudi prireditve mlaj{emu ob~instvu in te‘je prilagodljivim dru‘benim skupinam po
dostopni ceni;• programsko in poslovno sodeluje z dr‘avnimi dramskimi in opernimi gledali{~i,
Cankarjevim domom in Slovenskim gledali{kim muzejem;• na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV
Slovenija;• sodeluje z Akademijo za glasbo in Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo in
umetni{kim {olam omogo~a predstavitve njihove umetni{ke produkcije;• organizira in izvaja gledali{ki festival Bor{tnikovo sre~anje;• nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta;• skrbi za razvoj gledali{ke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem
umetni{kih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehni~nega osebja;• skrbi za gledali{ko, operno in plesno vzgojo mladih, omogo~a predstavljanje novih del
slovenskim avtorjem ter vzdr‘uje ravnovesje med kulturnim izro~ilom in novimiumetni{kimi stremljenji;
• omogo~a umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom;• skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledali{kih listov in drugih publikacij in neguje
strokovno in publicisti~no refleksijo;• skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav;• skrbi za predstavitev kvalitetne umetni{ke produkcije z organizacijo gostovanj doma~ih
in tujih gledali{~;• predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v Sloveniji;• predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v tujini;• nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehni~no pomo~ drugim izvajalcem kulturnih
programov;• sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini;• sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih sredi{~ih sosednjih regij in v mednarodnem
prostoru;• se vklju~uje v kulturno ‘ivljenje lokalne in {ir{e skupnosti in omogo~a uporabo svojih
prostorskih in tehni~nih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve;• predstavlja svojo in slovensko umetni{ko produkcijo mednarodni strokovni javnosti preko
Festivala Bor{tnikovo sre~anje in z na~rtnim vabljenjem tuje strokovne javnosti inselektorjev mednarodnih festivalov.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
10
PORO^ILO O DOSE@ENIH CILJIH IN REZULTATIH
1 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJODELOVNO PODRO^JE JAVNEGA UPORABNIKA
• Zakon o delovnih razmerjih• Zakon o uresni~evanju javnega interesa za kulturo• Zakon o javnih uslu‘bencih• Zakon o sistemu pla~ v javnem sektorju• Zakon o javnih financah• Zakon o izvr{evanju prora~unov RS za leti 2014 in 2015• Zakon o ra~unovodstvu• Zakon o zavodih• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev• Zakon o varnosti in zdravju pri delu• Zakon o varstvu osebnih podatkov• Zakon o interventnih ukrepih• Zakon za uravnote‘enje javnih financ• Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor• Kolektivna pogodba za javni sektor• Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji• Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvr{~anje orientacijskih delovnih mest in
nazivov v pla~ne razrede• Uredba o pla~ah direktorjev v javnem sektorju• Uredba o napredovanju javnih uslu‘bencev v pla~ne razrede• Uredba o kriterijih za dolo~itev vi{ine polo‘ajnega dodatka• Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik• Merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev• Pravilnik o delovanju Festivala Bor{tnikovo sre~anje• Pravilnik o pogojih sodelovanja na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje• Pravilnik o avdicijah in delu avdicijske komisije• Pravilnik o oddaji dvoran in drugih prostorov SNG Maribor• Pravilnik o prodaji vstopnic• Pravilnik o ra~unovodstvu• Pravilnik o enotnem kontnem na~rtu za prora~un, prora~unske uporabnike in druge
osebe javnega prava• Pravilnik o raz~lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava• Pravilnik o na~inu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih
osnovnih sredstev• Pravilnik o pripravi konsolidirane premo‘enjske bilance dr‘ave in ob~in• Pravilnik o na~inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. ~lenu• Zakona o ra~unovodstvu• Pravilnik o sestavljanju letnih poro~il za prora~un, prora~unske uporabnike in druge osebe
javnega prava• Navodilo o pripravi zaklju~nega ra~una dr‘avnega in ob~inskega prora~una ter
metodologije za pripravo poro~ila o dose‘enih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednihuporabnikov prora~una
11
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
2 DOLGORO^NI CILJI SNG MARIBOR
Temeljno poslanstvo Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor se tako z realizacijo programavseh {tirih entitet – Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje – primarno in vglobalnem smislu osredoto~a na razvijanje slovenske kulture in uprizoritvene umetnosti, zlastigledali{ke, glasbenogledali{ke, glasbene (koncertne) in plesne umetnosti razli~nih ‘anrov,slogovnih usmeritev ter iz razli~nih ~asovnih obdobij. Med osnovne naloge na{ega javnega zavodaspadajo predvsem skrb in negovanje slovenskega jezika, katerega vloga presega domenodr‘avotvornosti in nacionalno povezovalno funkcijo, saj je kot nosilec umetni{ke in znanstvenemisli tudi najakutnej{i indikator na{e kolektivne zavesti in trenutne pozicije v svetu nenehnih sprememb.V {ir{em kontekstu dostopnosti slovenske kulture in njene promocije ‘elimo dosledno inpopolnoma uresni~iti poglavitne zastavljene cilje resolucije sprejetega Nacionalnega programa zakulturo 2014–2017 in obenem promovirati lastno za{~itno umetni{ko blagovno znamko:Ustvarjeno v (Drami, Operi, Baletu) SNG Maribor.Temeljne zna~ilnosti, ki omogo~ajo dolgoro~ni strate{ki razvoj zavoda, so: poslovna stabilnost, strokovnostin umetni{ka rast, blagovne znamke Drama, Opera, Balet SNG Maribor in Festival Bor{tnikovosre~anje, geostrate{ki polo‘aj mesta Maribor, dejstvo, da je Maribor univerzitetno mesto, bli‘inagledali{kih sredi{~, kot so Gradec v Avstriji, Zagreb na Hrva{kem in Budimpe{ta na Mad‘arskem.
2.1 TEMELJNI CILJI
»USTVARJENO v Drami, Operi in Baletu SNG Maribor«• biti gledali{~e z dramsko dejavnostjo, glasbeno, plesno in koncertno dejavnostjo, ki dosega
evropsko primerljive standarde in rezultate, tako po kakovosti svojih programov kot na~inuorganiziranosti;
• ureditev ve~letnega financiranja enot Drama, Opera in Balet SNG Maribor (4 leta);• skrb za kontinuirano rast poustvarjalne kvalitete vseh umetni{kih ansamblov in solistov;• anga‘ma te‘je zaposljivih deficitarnih umetni{kih poklicev (nadaljevanje operacije ESS –
Nove karierne perspektive);• kljub var~evalnim ukrepom in racionalizaciji na vseh podro~jih delovanja posku{ati
ustvarjati vrhunski umetni{ki program;• minimiziranje tveganosti umetni{kih produkcij, a ne na ra~un »predvidljivosti« in
»eklekti~nosti« programa;• optimizacija in mobilizacija obiska predstav preko ciljnega marketinga (»target marketing«);• reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah ter njihova
tesnej{a integracija v enoten in vzajemno dopolnjujo~ organizem;• dostopnost javnih kulturnih dobrin s podro~ja glasbene, plesne in koncertne umetnosti
za vse generacije, s poudarkom na mlaj{ih generacijah ter marginaliziranih dru‘benih skupinah;• slediti Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017;• vzpostavitev bolj{ih pogojev v okolju za vrhunsko produkcijo na podro~ju glasbene, plesne
in koncertne umetnosti ter dvig ugleda kulturne blagovne znamke »USTVARJENO VDRAMI, OPERI IN BALETU SNG MARIBOR«;
• slediti dokumentu Lokalnega programa za kulturo Mestne ob~ine Maribor 2015-2020;• ustvariti program, ki slehernika nagovarja in spodbuja k refleksiji ter individualnemu
samouresni~evanju;
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
12
• ustvariti kvalitetno dramsko, glasbeno, plesno in koncertno produkcijo z mo‘nostjo {ir{edistribucije in diseminacije po slovenskem prostoru;
• pove~ati {tevilo mednarodnih sodelovanj ter gostovanj v tujini, s katerimi se promoviraslovenska kultura;
• koprodukcije s sorodnimi kulturnimi institucijami, z AGRFT, z AG, nevladnimiorganizacijami in tujino;
• skrb za pisanje in uprizarjanje nove slovenske glasbe ter njeno promocijo v {ir{em slovenskemkulturnem prostoru ter v tujini;
• omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju uprizoritvenih,glasbenih in plesnih dejavnosti;
• skrb za fleksibilnost abonmajskega sistema in vklju~itev oz. vzpostavitev mre‘e gledali{~ zglasbeno, plesno in koncertno dejavnostjo po celotnem slovenskem prostoru;
• skrb za izmenjave in gostovanja najkakovostnej{ih doma~ih predstav v zamejstvu in tujini;• intenzivno sodelovanje z ob~inami in kulturnimi domovi po Sloveniji;• vzpostaviti nov in uporabniku prijaznej{i abonmajski sistem, ki vklju~uje doma~e in tuje
predstave na podro~ju glasbene, plesne in koncertne dejavnosti;• sodelovanje z In{titutom za odrske umetnosti;• skrb za ustrezno promocijo slovenske dramatike, glasbe, plesa, koncertne dejavnosti v tujini;• krepitev mednarodne kulturne interakcije in multikulturnosti v okviru {ir{ega evropskega
prostora;• motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja
sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;• ~imprej{nja realizacija ideje o izdaji gledali{kega brezpla~nika, ki bo tudi promoviral
aktualno dramsko, glasbeno, plesno in koncertno produkcijo in spodbujal k obisku predstav;• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;
• skrb za informatizacijo in digitalizacijo, vzpostavitev digitalne knji‘nice SNG Maribor;• maksimalno kori{~enje infrastrukture, tehnologije, izobra‘evanje tehni~nega kadra,
doseganje visoke kakovosti glasbeno-plesne-koncertne produkcije, omogo~anje razvojain kori{~enje potenciala umetni{kega ansambla;
• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo programaDrame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje z namenom doseganja tehnolo{keusposobljenosti in opremljenosti za izvedbo najzahtevnej{ih produkcij.
2.2 KLJU^NI ELEMENTI VIZIJE IN DOLGORO^NEGA RAZVOJA, KI JIHPRI SVOJI DEJAVNOSTI ZASLEDUJE SNG MARIBOR
• biti gledali{~e s kakovostnim dramskim, glasbenim, plesnim programom in koncertnodejavnostjo, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate, tudi glede na na~inorganiziranosti in financiranja;
• izgrajevati ustvarjalno, inovativno, uspe{no in prepoznavno gledali{~e z glasbeno, plesnoin koncertno dejavnostjo v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru – utrjevanjepolo‘aja kulturnega sredi{~a na geografski osi Milano–Maribor–Dunaj–Budimpe{ta terkrepitev pozicije na obmo~ju severnega Balkana, Mediterana in bli‘nje vzhodne Evrope;
13
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
• biti generator in osrednje gibalo kulturnega, gospodarskega in turisti~nega razvoja terrazvoja ~love{kih virov in kakovosti ‘ivljenja v regionalnem, dr‘avnem in meddr‘avnemokolju;
• vzpostavitev pogojev za vrhunsko produkcijo na podro~ju glasbene, plesne in koncertneumetnosti ter dvig ugleda blagovne kulturne znamke – »USTVARJENO V DRAMI,OPERI IN BALETU SNG MARIBOR«;
• dostopnost javnih kulturnih dobrin s podro~ja glasbenih, plesnih in koncertnih umetnostiza vse generacije s posebnim poudarkom na ve~ji dostopnosti mlaj{im generacijam(pred{olskim otrokom, osnovno{olcem, mladostnikom in {tudentom) in marginalnimdru‘benim skupinam;
• slediti Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017;• prispevati k uveljavljanju in prepoznavnosti slovenskih uprizoritvenih praks, slovenske
glasbene, plesne in koncertne kulturne zakladnice v multikulturni Evropi in {ir{e v svetu;• sodelovati z najpomembnej{imi kulturno-umetni{kimi institucijami in osebnostmi v
doma~em mestu, celotnem slovenskem prostoru, zamejstvu in tujini na kulturno-umetni{kem in strokovnem nivoju;
• sodelovanje z nevladnimi organizacijami in spodbujanje dru‘benega dialoga;• omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju gledali{kih, glasbenih,
plesnih in koncertnih dejavnosti in skrbeti za njihovo promocijo v {ir{em slovenskemkulturnem prostoru;
• sistemati~no skrbeti za novo slovensko gledali{ko, glasbeno, plesno in koncertno produkcijo(s krstnimi in praizvedbami del razli~nih umetnostnih zvrsti in ‘anrov);
• skrbeti za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulturne dedi{~ine;• sodelovati na uveljavljenih festivalih doma, v Evropi in drugod po svetu;• biti gledali{~e z jasno zastavljeno kulturno-umetni{ko dejavnostjo, glasbeno, plesno in
koncertno dejavnostjo, ki s svojim zanimivim, inovativnim in estetsko dovr{enim umetni{kimprogramom zadovoljuje visoka pri~akovanja in hotenja ciljnih skupin publike, ustanovitelja,pokroviteljev in gospodarstva;
• z razli~nimi marketin{kimi aktivnostmi ter optimizacijo ~love{kih virov pove~evati {teviloobiskovalcev in tr‘ni dele‘;
• pove~ati {tevilo abonentske publike, izbolj{ati obstoje~i abonentski sistem, ga pribli‘atimlaj{im generacijam ter pove~ati spletno prodajo vstopnic in abonmajev doma in v tujini;
• spodbujati kreativnost in pozitivno motiviranost zaposlenih in drugih sodelavcev;• kljub racionalizaciji in var~evalnim ukrepom na vseh podro~jih delovanja posku{ati
ustvarjati vrhunski umetni{ki, glasbeni, plesni in koncertni program;• ureditev ve~letnega financiranja enote Opere in Baleta SNG Maribor (4 leta);• pridobivanje sredstev Evropske unije;• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u z glasbeno, plesno in koncertno dejavnostjo;
• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo programaDrame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob za umetni{kiansambel).
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
14
Izvajanje ciljev Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.• pove~ati dostopnost kakovostne dramske, operne, baletne in koncertne produkcije;• spodbujanje infrastrukturnih in organizacijskih povezovanj z institucijami in javnimi zavodi,
ki izvajajo primerljiv kulturno-umetni{ki program (SNG Drama Ljubljana, SNG Operain balet Ljubljana, Slovenska filharmonija, SNG Nova Gorica, Simfoni~ni orkester RTVSlovenija, Cankarjev dom idr.), sodelovanje z vzgojno-izobra‘evalnimi ustanovami odosnovne stopnje pa vse do visoko{olske oz. akademske ravni (AGRFT, Akademija zaglasbo, Filozofska fakulteta v Mariboru in Ljubljani, {tudentski domovi - [OUM, idr.);
• naro~anje izvirnih dramskih, glasbenih del (krstne izvedbe, koncertnih skladb, oper indrugih glasbenoscenskih ‘anrov), koreografij ter spodbujanje nastajanja kvalitetne glasbenein baletne publicistike;
• zagotavljanje primerne dostopnosti slovenskih novitet karseda {iroki publiki in zainteresiranijavnosti in spodbujanje njihovega ponovnega uprizarjanja oziroma izvajanja;
• vzpostavitev ustrezne platforme oziroma prostora strokovne refleksije na moderiranihoziroma strokovno vodenih dru‘abnih dogodkih (okroglih mizah, javnih diskusijah,predstavitvah ipd.);
• vzpostavljanje in razvijanje ciljnega ob~instva dramskih, opernih, baletnih (plesnih) inkoncertnih prireditev;
• umetnostna vzgoja mlaj{ih generacij in krepitev pozitivne naravnanosti mlaj{ih generacijdo dramske, operne, baletne in koncertne poustvarjalnosti s produkcijo specifi~nih in vta namen realiziranih projektov;
• ve~ja participacija ob~instva vseh generacij pri oblikovanju umetni{kega programa;• vzpostavitev informacijskega sredi{~a in obse‘nej{a akumulacija podatkovnih virov ter
njihove dostopnosti na medmre‘ju in dru‘benih omre‘jih;• ustanovitev digitalne knji‘nice in glasbene knji‘nice, ki bi pove~ala dostopnost (gledanost
in poslu{anost) novih dramskih, glasbenogledali{kih, koncertnih in plesnih produkcij intako zagotovila bolj{o informiranost;
• stremljenje k izbolj{evanju dru‘beno-ekonomskega polo‘aja (po)ustvarjalcev ter delovnihpogojev igralca, glasbenika in baletnika, kadrovska optimizacija umetni{kih ansamblov,anga‘iranje in bolj{a zaposljivost stalnih umetni{kih sodelavcev (glasbenih poustvarjalcev,baletnikov itn.) iz Slovenije;
• pove~evanje {tevila gledali{kih, glasbenogledali{kih koprodukcij z referen~nimi tujimikoproducenti (vsaj 1 do 2 mednarodni koprodukciji na letni ravni);
• negovanje in skrb za slovenski jezik ter njegovo pertinentno umetni{ko reprezentacijo v{ir{em evropskem prostoru;
• spodbujanje uvajanja novih uprizoritvenih praks in multikulturnosti v glasbeno in plesnogledali{~e;
• prednostno sodelovanje s slovenskimi nevladnimi organizacijami, kulturnimi dru{tvi,samozaposlenimi na podro~ju kulture;
• preureditev abonmajskega sistema, ki bi bil uporabniku prijaznej{i, ter ve~ja diferenciacijacenovnih razredov (ve~ja dostopnost kulture ekonomsko ogro‘enim posameznikom);
• doseganje najvi{jih tehnolo{kih izvedbenih standardov in pove~anje produkcijske inreprodukcijske fleksibilnosti.
15
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
3 VSEBINSKO PORO^ILO JAVNEGA ZAVODA SNG MARIBOR –DRAMA, OPERA, BALET, FESTIVAL BOR[TNIKOVO SRE^ANJE –ZA LETO 2015
3.1 ZASTAVLJENI OPERATIVNI CILJI za leto 2015
• izvedba dramskih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2015;• pove~anje ponovitve izbranih predstav po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2015;• izvedba opernih in baletnih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2015;• izvedba simfoni~nih in drugih glasbenih in zborovskih koncertov po finan~nem na~rtu in
programu za leto 2015;• koprodukcijsko (programsko in izvedbeno) sodelovanje s slovenskimi in tujimi opernimi
in baletnimi hi{ami ter festivali;• var~evalni ukrepi in racionalizacija na vseh podro~jih delovanja;• kljub var~evalnim ukrepom in racionalizaciji na vseh podro~jih delovanja posku{ati
ustvarjati vrhunski umetni{ki program;• reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah;• slediti Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017;• vzpostavitev pogojev v okolju za vrhunsko produkcijo na podro~ju glasbene, plesne in
koncertne umetnosti in dvig ugleda »karakterja – branda – USTVARJENO V DRAMI,OPERI IN BALETU MARIBOR«;
• ureditev ve~letnega financiranja enote Drama, Opera in Balet SNG Maribor (4 leta);• pridobivanje sredstev iz EU-skladov za program;• dostopnost javnih kulturnih dobrin s podro~ja uprizoritvenih umetnosti, glasbene, plesne
in koncertne umetnosti za vse generacije;• ustvariti program, ki slehernika nagovarja in spodbuja k refleksiji (zrcalo dru‘be in
posameznika) s kvalitetno uprizoritveno, glasbeno, plesno in koncertno produkcijo;• omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju dramskih,
glasbenih in plesnih dejavnosti;• skrb za abonmajski sistem in vklju~itev oz. vzpostavitev mre‘e gledali{~ z odrsko, glasbeno,
plesno in koncertno dejavnostjo v celotnem slovenskem prostoru;• skrb za izmenjave in gostovanja najbolj kakovostnih doma~ih predstav v zamejstvu in tujini;• skrb za promocijo slovenske glasbe, plesa, koncertne dejavnosti v tujini;• motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja
sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;
• skrb za informatizacijo in digitalizacijo;• maksimalno kori{~enje infrastrukture, tehnologije, izobra‘evanje tehni~nega kadra,
doseganje visoke kakovosti glasbeno-plesne-koncertne produkcije, omogo~anje razvojain kori{~enje potenciala umetni{kega ansambla;
• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo programaDrame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob za umetni{kiansambel).
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
16
3.2 DOSE@ENI CILJI V LETU 2015
V letu 2015 so bili dose‘eni vsi zastavljeni cilji v Drami, Operi, Baletu, pri simfoni~nih in zborovskihkoncertih, na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje, saj smo v preteklem letu v Slovenskem narodnemgledali{~u Maribor imeli 539 prireditev, ki jih je obiskalo 187.123 obiskovalcev. Med temiprireditvami so bile tudi 4 dobrodelne.
Med dose‘ene cilje uvr{~amo tudi:• na{a gostovanja v tujini, predvsem Stabat Mater in Hommage à Stravinsky v Biarritzu,
Nevarna razmerja in Stabat Mater na Dubrovni{kem festivalu, Grk Zorba v Luksemburguin Hommage à Stravinsky v Sochiju;
• operno no~ v Mestnem parku;• plesni polet Antona Bogova – sve~ani koncert ob 20-letnici delovanja v na{i hi{i;• gostovanja drugih pri nas;• prijavo za veliki evropski projekt na razpis »CREATIVE EUROPE 2016–2020« s sedmimi
mednarodnimi partnerji;• druge prireditve, ki smo jih organizirali;• pove~anje marketin{ke aktivnosti, predvsem spletni vsebinski marketing za dvig obiskanosti
predstav;• izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih prijemov za vzgojo osnovno{olske, srednje{olske
in {tudentske publike;• izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih dejavnosti za umetni{ke ansamble, tehni~ne
delavce in strokovne slu‘be;• nove programe in primerne vsebine za pove~anje programske ponudbe in s tem
zagotovitev optimalne zasedenosti zaposlenih v SNG Maribor;• maksimalno kori{~enje infrastrukture, tehnologije, izobra‘evanje tehni~nega kadra,
doseganje visoke kakovosti glasbeno-plesne-koncertne produkcije;• mednarodno prepoznavnost Opere in Baleta SNG Maribor ter Festivala Bor{tnikovo sre~anje.
V letu 2015 nismo dosegli:• ureditve formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj, na katere smosicer opozarjali, a so v pristojnosti vlade in sindikatov;
• nismo dosegli izbolj{anja financiranja za programska sredstva, sredstva za pla~e ininvesticijsko vzdr‘evanje Velikega odra in hi{e v celoti;
• ~eprav so sponzorska sredstva vi{ja od leta prej (2014), ne dosegajo tistih izpred nekaj letzaradi globalne finan~ne krize.
Nismo uspeli izbolj{ati pogojev dela za umetni{ki in tehni~ni ansambel:• izbolj{anja infrastrukture javnega zavoda – nabava in zamenjava tehnolo{ke opreme za
izvedbo programa Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnovagarderob za umetni{ki ansambel) zaradi nedodeljenih sredstev s strani financerja;
• nismo izpolnili plana nabave instrumentov v celoti.
17
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Diana Koloiniumetni{ka direktorica Drame
SNG Maribor
Poro~ilo o delu Drame SNG Maribor
Mogo~e je re~i, da je bila mariborska Drama v letu 2015 zelouspe{na, zlasti kar se ti~e dose‘kov v tem letu ustvarjenihuprizoritev. Od prve, Hedde Gabler, ki je v slabem letu od svojeganastanka prejela {tevilne nagrade in navdu{evala izbranoob~instvo doma in na gostovanjih, pa do zadnje, songdrameVe~no mladi, ki se je v kratkem ~asu od premiere ‘e uveljavila kotprava uspe{nica pri {irokem ob~instvu, je Drama nizala uspe{nepremiere. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je vsaka izmeduprizoritev tega leta – poleg ‘e omenjenih tudi Ohcet, Drakula,Vi{njev vrt in Gledali{~e od A do @ – uresni~ila pri~akovanja indosegla potrditev, tako pri svojem ob~instvu kot pri kritiki.@anrska razli~nost obeh uprizoritev z za~etka in konca letazaznamuje pravzaprav vse uprizoritve, ki so nastale v ~asu mednjima in ki so zagotovile {iroko paleto razli~nih estetskih, vsebinskihin produkcijskih podvigov. @e v letnem programu dela smonajavili, da bomo zasledovali raznovrstnost uprizoritev, ki jihbomo ustvarjali skupaj z umetniki razli~nih provenienc in ki bodotudi nagovarjale raznorodno ob~instvo. Pri tem smo mislili takona pritegovanje {ir{ega kroga gledalcev, zvestih in tudi novih,zlasti pa mladih; kot tudi na bogastvo gledali{ke umetnosti, ki seudejanja v raznovrstnih na~inih; pri tem pa smo vseskozi skrbeliza to, da ustvarjamo gledali{~e kot umetnost, ki bogati inplemeniti na{a ‘ivljenja in ‘ivljenja gledalcev, ki jih ne ‘elimoprivabljati z (danes ‘al modno) cenenostjo ali celo komercialnostjo.Pa tudi na to, da se ukvarjamo s problematikami in zgodbami,ki so pomembne za na{e razumevanje sodobnega ~asa,razpetega med izginjajo~o preteklost in negotovo prihodnost.Z uprizoritvijo Canettijeve Ohceti v zanesljivi re‘iji Eduarda Milerjaje mariborska Drama ustvarila uspe{no grotesko (v slovenskemgledali{kem prostoru po krivici zanemarjen ‘anr), ki je gledalcenasmejala, obenem pa jim ponudila oster razmislek. Hkrati jeto velika ansambelska predstava, v kateri se je razigral malodaneceloten umetni{ki korpus, tudi igralci, ki druga~e ne dosegajove~je pozornosti. S koprodukcijsko uprizoritvijo Drakula vavtorstvu in re‘iji Andrása Urbána je mariborska Dramauresni~ila mednarodno sodelovanje z dvema pomembnimainstitucijama iz tujine, pri tem pa ustvarila radikalno gledali{kodelo, ki se je zaostreno soo~ilo z osrednjimi problemi dana{njega~asa. Zadovoljni smo, da je uprizoritev, ki je za mariborski prostorgotovo drzna in celo do neke mere tvegana, vsaj pri deluob~instva naletela na odobravanje in pohvale; pa tudi, da je bilana{a uprizoritev zelo dobro sprejeta tako v Zagrebu kot v Parmi,mati~nih mestih obeh koprodukcijskih hi{. Vi{njev vrt ehova vre‘iji mednarodno uveljavljenega Gáborja Tompe je uresni~ilnasprotni pol programa: z zanesljivim in pronicljivim vodstvomvelikega re‘iserja je mariborski ansambel ustvaril izjemnonatan~no, v detajlih in celotni sliki domi{ljeno, izrazno
18
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
kompleksno in dobro uigrano uprizoritev klasi~nega besedila,ki ga visoko ceni zlasti zvesto ob~instvo. Lep uspeh predstavljatudi predstava za otroke in mladino, Gledali{~e od A do @ IreRatej v re‘iji Ivane Djilas, ki je pou~na in obenem zabavna,tako za otroke kot tudi za odrasle. Leto smo ustvarjalno zaklju~iliz ‘e omenjeno uprizoritvijo songdrame Ve~no mladi v re‘iji inpod pevskim vodstvom Sandyja Lopi~i}a, ki je visokoprofesionalno izvedena predstava za {iroko ob~instvo; znavdu{ujo~imi pevskimi nastopi in dobrimi igralskimi kreacijamiv Dramo privablja tudi gledalce, ki vanjo sicer prihajajo zgoljredko ali tudi sploh ne. Prav poseben uspeh pa je mariborskaDrama dosegla z odli~no uprizoritvijo Ibsenove Hedde Gabler vre‘iji Mateje Kole‘nik, katere stvaritev – tako kot tudi kreacijaigralke Nata{e Matja{ec Ro{ker – je dosegla priznanje s {tevilniminagradami: na festivalu malih odrov na Reki, na {e pomembnej{emzagreb{kem festivalu Gavelline ve~eri, {e zlasti pa smo lahkoponosni na nagrade, ki jih je uprizoritev prejela na doma~emFestivalu Bor{tnikovo sre~anje, med drugim tudi grand prix, kiga je mariborska Drama prejela prvi~ po triindvajsetih letih.Ob omenjenih uprizoritvah je vredno opozoriti tudi nakoprodukcijo z ljubljansko Akademijo za gledali{~e, radio, filmin televizijo. S sodelovanjem mariborske Drame so najmlaj{islovenski gledali{~niki v Stari dvorani uprizorili La Justice v re‘ijiA. Ju{a Zidarja in jo tu tudi nekajkrat ponovili.V zadnjih mesecih leta smo v sodelovanju z revijo Dialogi, ki jepraznovala svojo petdesetletnico, pripravili pesni{ki ve~er znaslovom Ko cipro{ zacveti. [tirje igralci mariborske Drame sointerpretirali izbrane pesmi mariborskih avtorjev in s svojoodli~nostjo pritegnili dovolj pozornosti, da v leto{njem letuna~rtujemo nekaj ponovitev tega dogodka.Ob teh dose‘kih je treba omeniti tudi neuspeh: zaradineustreznosti predlo‘enega besedila je bila odpovedanauprizoritev Ve~ni derbi mesta ob Dravi. ^eprav so bila s temrazo~arana pri~akovanja avtorjev in dela mariborske javnosti,verjamemo, da smo se s to odlo~itvijo izognili nevarnej{imposledicam. Odpovedana repertoarna postavka je bilanadome{~ena z novo uprizoritvijo s premiero v januarju 2016(ki se je doslej ‘e izkazala kot uspe{na).Gledano v celoti temu zdrsu navkljub lahko re~emo, da je bilodelo mariborske Drame v letu 2015 uspe{no in je potrdilo dobroustvarjalno kondicijo umetni{kega ansambla in institucije, vkatero je vklju~en. Doma~emu ob~instvu in gledalcem, ki jimje svoje uprizoritve prikazala na gostovanjih, pa je ponudilakvalitetno in {iroko paleto gledali{kih u‘itkov.
Diana Koloiniumetni{ka direktorica Drame
Maribor, 15. januar 2016
19
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Premierne uprizoritve
»Sestavljajo~ popolnoma uigran in tehni~nomo~an zbor, so mladi umetniki, v re‘iji AndrásaUrbána, na oder postavili tisto, kar bi lahkoimenovali katarzi~en ritual skoraj do osvoboditvenove dru‘be, ki se rodi iz spektra tragi~nepreteklosti, {e ne upo{tevane v svoji silovitidramati~nosti: groza ‘vampirja’, tegavsemogo~nega Drakule, ki izsesa kri in oku‘itelesa ‘ivih, ki se giba v senci in zna hliniti vsakosvojo ostudnost.«
Clizia Riva (www.concretamentesassuolo.it,30. 11. 2015)
Po motivih romanaDrakula Brama Stokerja
DRAKULA (Dracula)Krstna uprizoritev
Re‘iser András UrbánPremiera 22. maja 2015
Stara dvoranaPremiera 25. septembra 2015
ZKM ZagrebPremiera 26. novembra 2015
Teatro Due di ParmaMednarodna koprodukcija
z Zagreba~kim kazali{tem mladih ins Fondazione Teatro Due di Parma
»Re‘iserka Mateja Kole‘nik se je odlo~ila zanekak{no klini~no {tudijo, ki jo simbolizira ‘escenografija Marka Japlja. Diagonalna steklenakonstrukcija ima {tevilne funkcije, od stvarneprezentacije hi{e, ki ima v drami svojonezanemarljivo vlogo, do efekta steklenegazvona. Obenem slu‘i kot koncentracija prizori{~a,na katerem so protagonisti pod svetlobo diodnihlu~i izpostavljeni laboratorijski analizi svojihosebnosti in seveda predvsem medsebojnihodnosov in reakcij.«
Peter Rak (Delo, 13. 2. 2015): Henrik Ibsen:HEDDA GABLER
Henrik IbsenHEDDA GABLER
(Hedda Gabler)Re‘iserka Mateja Kole‘nik
Premiera 6. februarja 2015Stara dvorana
»Dovolj je poudariti, da {ibkih interpretacij vpredstavi ni. (…) Canettijeva Ohcet je vrhunskiprojekt, ki morda ne korespondira toliko zaktualnim trenutkom, vsekakor pa ve~ kotprepri~ljivo in u~inkovito z brez~asnimi ~love{kimiupi, zablodami in pregrehami.«
Peter Rak (Delo, 18. 4. 2015): Elias Canetti:OHCET
Elias CanettiOHCET(Hochzeit)
Prva slovenska uprizoritevRe‘iser Eduard Miler
Premiera 10. aprila 2015Stara dvorana
20
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
»Za uspeh je zaslu‘na kompaktna re‘ija,{tudijski pristop avtoritet (re‘iserja indramaturga), dveh vrhunskih intelektualcevv svetovnem teatru. (…) Absolutno predstava,ki se bo trdno zasidrala v bogato kronologijouprizarjanja ^ehova na slovenskih odrih. (…)Sledimo precizni gradnji vseh elementovpredstave in na trenutke zavzdihnemo obneomajni zvestobi partituri teksta. Vi{njev vrt kotmetafora izginulega sveta simbolizira knji‘nica,obsojena na izumrtje.«
Melita Forstneri~ Hajn{ek (Ve~er, 26. 9. 2015):ENCIKLOPEDI^NO
Avtorski projekt po litografijahHonoréja Daumierja
LA JUSTICE ALI UTRUJAJO^E RAVNOVESJERe‘iser A. Ju{ Zidar
Premiera 17. junija 2015Tribuna na odru Stare dvorane
Koprodukcija z AGRFT Ljubljana
»La Justice ali utrujajo~e ravnovesje izpostavlja dilemosodobne realnosti – vpra{anje dru‘bene pravi~nosti v ~asu,ko se je obstoje~i sistem iz~rpal, ko se soo~amo s krizopredstavni{ke demokracije in kapitalizma ter obotavljivoi{~emo morebitne alternative.«
(Odlomek iz gledali{kega letaka uprizoritve)
»Za uspeh je zaslu‘na kompaktna re‘ija,{tudijski pristop avtoritet (re‘iserja indramaturga), dveh vrhunskih intelektualcevv svetovnem teatru. (…) Absolutno predstava,ki se bo trdno zasidrala v bogato kronologijouprizarjanja ^ehova na slovenskih odrih. (…)Sledimo precizni gradnji vseh elementovpredstave in na trenutke zavzdihnemo obneomajni zvestobi partituri teksta. Vi{njev vrt kotmetafora izginulega sveta simbolizira knji‘nica,obsojena na izumrtje.«
Melita Forstneri~ Hajn{ek (Ve~er, 26. 9. 2015):ENCIKLOPEDI^NO
Anton Pavlovi~ ^ehovVI[NJEV VRT
Re‘iser Gábor TompaPremiera 18. septembra 2015
Stara dvorana
»Predstavo lahko ocenimo kot enega boljuspelih kabaretih projektov v zadnjem ~asu.Zaradi sijajne realizacije v svojem ‘anru sizaslu‘i najvi{jo oceno. (…) Zasluga grepredvsem igralcem, ki so ne samo izvrstnopriredili svoje sicer malo{tevilne izto~nice, temve~so sijajni v vseh elementih igre, pa naj je tointerpretacija pesmi, izmenjava replik alisituacijska komika. Skoraj nikogar ni mogo~eposebej izpostaviti, saj predstava nima {ibkega~lena.«
Peter Rak (Delo, 23. 11. 2015): VE^NO MLADI
Erik GedeonVE^NO MLADI
(Ewig jung)Prva slovenska uprizoritev
Re‘iser Sandy Lopi~i}Premiera 13. novembra 2015
Stara dvorana
21
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Premierna uprizoritevPredstava za otroke
Ira RatejGLEDALI[^E
OD A DO @Krstna uprizoritev
Re‘iserka Ivana DjilasPremiera 26. septembra 2015
Mali oder
»V ponedeljek zve~er smo v Salonu uporabnih umetnostispremljali premierno bralno uprizoritev poezije pod(Glazerjevim) naslovom Ko cipro{ zacveti. Dramaturg inprirejevalec izbora pesmi je bil Vili Ravnjak, za glasbenospremljavo je poskrbel Brin Bernatovi} s harfo, nastopili paso Milada Kalezi}, Irena Varga, Peter Bo{tjan~i~ in BojanMaro{evi~. (…) Branje je bilo dobro obiskano in zanimivo,publika v prvih vrstah pa zelo zadovoljna.«
P(etra) V(idali) (Ve~er, 25. 11. 2015): Ko cipro{ zacveti
Antologija mariborskih pesnikovpo izboru Roberta Titana FelixaKO CIPRO[ ZACVETI
Bralna uprizoritev / Pesni{ki ve~erPremiera 23. novembra 2015
Salon uporabnih umetnostiMaribor
Koprodukcija z revijo Dialogi
»V divjem tempu komedije zme{njav o junakihz druge strani zastora je veliko nevsiljiveduhovitosti in aktualnosti. (…) Transformacijeigralcev so neverjetne in vzbujajo salve smeha.(…) Tudi didakti~ni vidik, ki nevsiljivo pronica izpredstave, ni zanemarljiv. Posebnosti poklicev inobrti, zna~ilnih in neobhodnih za vsako gledali{~e,bodo pri{le prav tudi pri poklicnem usmerjanju v{olah.«
Melita Forstneri~ Hajn{ek (Ve~er, 28. 9. 2015):BOJ EGOV, TOKRAT IZ ZAODRJA
Premierna uprizoritevDodatni program
22
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
1. ^AROVNICA HILLARYGRE V OPERO (2005)
2. VILIN^EK (2007)
3. MALOME[^ANSKASVATBA (2009)
4. OD BLIZU (2010)
5. JANKO IN METKA(2010)
6. JURI MURI V AFRIKI(2011)
7. @ENSKA, KI SEM JIBRAL (2011)
8. VELIKI BRILJANTNIVAL^EK (2012)
9. JOHN GABRIEL BORKMAN (2013)
10. REVIZOR (2013)
11. MARTIN KRPAN (2013)
12. NO^NI PORTIR(2014)
13. KRALJ NA BETAJNOVI(2014)
14. GARDEROBER (2014)
15. LULU (2014)
16. GULIVERJEVA POTOVANJA (2014)
17. POHUJ[ANJEV DOLINI
[ENTFLORJANSKI (2014)
Ponovitve uprizoritev iz prej{njih let
1. 2. 3.
4. 5. 6.
7. 8. 9.
10.11. 12.
13.14. 15.
16.17.
23
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Nagrade in priznanja
NIKA ROZMANPriznanje Zdru‘enja dramskih
umetnikov Slovenije za igralskedose‘ke v letu 2014 za vloge v
predstavah Prevare (MGL),Pohuj{anje v dolini {entflorjanski
in Lulu (obe Drama SNG Maribor)(26. marec 2015)
VLADIMIR VLA[KALI]Priznanje Zdru‘enja dramskih
umetnikov Slovenije za igralskedose‘ke v letu 2014 za vloge v
predstavah Kralj na Betajnovi(SNG Drama Ljubljana in DramaSNG Maribor), Garderober, Mrtve
du{e in Lulu (vse Drama SNGMaribor)
(26. marec 2015)
MARKO JAPELJNagrada “Dorian Sokoli}”za najbolj{o scenografijo
za predstavo Hedda Gabler,22. Mednarodni festival malih
odrov na Reki, Hrva{ka(11. maj 2015)
24
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
NATA[AMATJA[EC RO[KERNagrada Mediteran za vlogoHedde Gabler v istoimenski
drami, 22. Mednarodni festivalmalih odrov na Reki, Hrva{ka
(11. maj 2015)
NIKA ROZMANVesna, nagrada za najbolj{o
stransko ‘ensko vlogo v filmuIdila, 18. festival slovenskega
filma v Portoro‘u(21. september 2015)
JURIJ DREVEN[EKVesna, nagrada za najbolj{o
stransko mo{ko vlogo v filmuIdila, 18. festival slovenskega
filma v Portoro‘u(21. september 2015)
25
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
HEDDA GABLERNagrada za najbolj{o predstavo,
30. festival Gavelline ve~eri vZagrebu, Hrva{ka
(13. oktober 2015)
MATEJA KOLE@NIKNagrada za najbolj{o re‘ijo zapredstavo Hedda Gabler, 30.
festival Gavelline ve~eri vZagrebu, Hrva{ka
(13. oktober 2015)
HEDDA GABLERVelika nagrada
Festivala Bor{tnikovo sre~anjeza najbolj{o uprizoritev na50. Festivalu Bor{tnikovo
sre~anje(13. oktober 2015)
26
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
NATA[AMATJA[EC RO[KERBor{tnikova nagrada za igro
za vlogo Hedde Gablerv istoimenski predstavi
na 50. Festivalu Bor{tnikovosre~anje
(25. oktober 2015)
GORAN FER^EC, MATEJA KOLE@NIK in
METKA DAMJANBor{tnikova nagrada
za dramatur{ki konceptza predstavo Hedda Gabler na
50. Festivalu Bor{tnikovosre~anje
(25. oktober 2015)
27
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Statisti~ni pregled produkcije
Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstave
Predstave v SNG Maribor• Dramine predstave• gostujo~e predstave• Festival Bor{tnikovo sre~anje
Dramine predstave na gostovanjih• Sloveniji• v tujini in zamejstvu
Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavah
Obiskovalci v SNG Maribor• na Draminih predstavah• na gostujo~ih predstavah• na predstavah Festivala Bor{tnikovo sre~anje
Obiskovalci na Draminih gostovanjih• po Sloveniji• v tujini
Zasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoran
* Na odrih SNG Maribor/Drama smo v letu 2015 zabele‘ili {e 17 drugih prireditev, ogledalo si jihje 2.484 obiskovalcev.
** Statistika Festivala Bor{tnikovo sre~anje za leto 2015 je sestavni del poro~ila FBS.
22222000001111111111
222227777733333260260260260260
23023023023023021713**
43434343432914
42.942.942.942.942.9777777777738.39838.39838.39838.39838.398
333333.13.13.13.13.1777773333328.594
4.579**
9.8049.8049.8049.8049.8045.8343.970
83,7%
22222000001111122222
236236236236236222222222222222
11111777773333315914
**
63636363633825
44.95144.95144.95144.95144.951444441.91.91.91.91.91111177777
222226.06.06.06.06.0111114444422.9803.034
**
111118.938.938.938.938.937777711.1157.822
86,9%
22222000001111133333
246246246246246236236236236236
11111959595959518510
**
51515151514110
46.46446.46446.46446.46446.46442.40242.40242.40242.40242.402
31.23331.23331.23331.23331.23327.1714.062
**
111115.25.25.25.25.2333331111111.2433.988
81%
22222000001111144444
252252252252252239239239239239
11111898989898917613
**
63636363635112
4444477777.1.1.1.1.1333331111144.36844.36844.36844.36844.368
28.44928.44928.44928.44928.44925.686
2.763**
111118.6828.6828.6828.6828.68215.7532.929
78,2%
22222000001111155555
231231231231231220220220220220
11111777772222216111
**
59595959594217
444441.461.461.461.461.461111138.20638.20638.20638.20638.206
222228.18.18.18.18.1111110000024.8553.255
**
111113.33.33.33.33.3555551111110.5502.801
76,9%
28
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Gledali{~a
SNG Drama Ljubljana• KRALJ NA BETAJNOVI
(koproducent)• VELIKI BRILJANTNI VAL EK
(koproducent)• POHUJ[ANJE V DOLINI
[ENTFLORJANSKI• HEDDA GABLER
• OHCET• GULIVERJEVA POTOVANJA
Cankarjev dom Ljubljana• MALOME[^ANSKA SVATBA
• JANKO IN METKA
SNG Nova Gorica• REVIZOR
• JANKO IN METKA
Drama na gostovanjuGostovanja in festivali v Sloveniji
29
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Festivali
50. FestivalBor{tnikovo sre~anje,
SNG Maribor• HEDDA GABLER
Drama festival,SNG Drama Ljubljana
• HEDDA GABLER• OHCET
Teden slovenske drame,PG Kranj
• KRALJ NA BETAJNOVI
Festival Lent,Maribor• DRAKULA
• JANKO IN METKA
Festival Zlata pali~ica,Ljubljana
• GULIVERJEVA POTOVANJA
Pikin festival, Velenje• GULIVERJEVA POTOVANJA
Drakula – gostovanje na Festivalu Lent
30
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Gostovanja in festivali v tujini
Gledali{~aNovosadsko gledali{~e
Újvidéki sínház, Novi Sad,Srbija• LULU
Zagreba~ko kazali{temladih, Hrva{ka
• DRAKULA (koproducent)• POHUJ[ANJE V DOLINI
[ENTFLORJANSKI
Teatro Due di Parma,Italija
DRAKULA (koproducent)
INK Pula, Hrva{ka• NO^NI PORTIR
!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""
FestivaliSterijino pozorje,Novi Sad, Srbija
• KRALJ NA BETAJNOVI
Gavelline ve~eri, Zagreb,Hrva{ka
• HEDDA GABLER
Mednarodni festivalkomornih odrov Reka,
Hrva{ka• HEDDA GABLER
Lulu – gostovanje v Novem Sadu Drakula – gostovanje v ZKM
Drakula – gostovanje na Reki
Hedda Gabler – gostovanje v Zagrebu
Pohuj{anje v dolini {entflorjanski –gostovanje v ZKM
Drakula – gostovanje v Teatru Due di Parma
31
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
10.
8.
6.
4.
2.
Gostovanja drugih gledali{~
SND Bratislava, Slova{ka1. POLNO^NA MA[A
HNK Zagreb, Hrva{ka2. VU^JAK
HNK Split, Hrva{ka3. PREOBRAZBA
HNK Vara‘din, Hrva{ka4. GOSTIJA
GDK Gavella, Zagreb,Hrva{ka
5. NAMI[LJENI BOLNIK
Zagreba~ko kazali{temladih, Hrva{ka6. KRI[TOF KOLUMB
INK Pula, Hrva{ka7. VIRGINIA WOOLF
!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""
SNG Drama Ljubljana8. FIGURAE VENERIS HISTORIAE
Mestno gledali{~e ljubljansko
9. [VEJK
Gledali{~e Koper10. VSE O IVANU
Gledali{~e Koper in SNGNova Gorica
11. PA[JON 11.
9.
7.
5.
3.
1.
32
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Ostale zanimivosti v letu 2015
Zbirka gledali{kih listovv letu 2015
Plakati uprizoritev
200. ponovitev uprizoritve^arovnica Hillary gre v opero
(17. januar 2015)
50. Martin Krpan(14. februar 2015)
50. ponovitev uprizoritve Kralj naBetajnovi (14. marec 2015)
Pogovor z dramaturgom Georgesom Banujem in
re‘iserjem Gáborjem Tompo(16. september 2015)
33
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Alja Predanumetni{ka direktorica FBS
Beseda umetni{ke direktorice Alje Predano 50. Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2015
50. Bor{tnikovo sre~anje je potekalo med 15. in 25. oktobrom2015. Festival se je utrdil v vsebinskem in organizacijskem smisluin se {e uspe{neje mednarodno pozicioniral. Jubilejna izdaja jebila bogatej{a za nekaj posebnih dogodkov.Veliki otvoritveni dogodek je razstava Gremo na Bor{tnika!, kipredstavlja pregled petih desetletij zgodovine Bor{tnikovegasre~anja, slovenskega gledali{~a in mesta Maribor. Pripravili smojo v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor inSlovenskim gledali{kim in{titutom. V MNOM bo odprta do 8.februarja 2016, nato pa si prizadevamo, da bi jo preselili tudi vdruga slovenska mesta in v zamejstvo.Tekmovalni program po izboru selektorice Amelie Kraigher jeobsegal 10 predstav, 6 naslovov pa je {tel spremljevalni program,ki sta ga izbrali selektorica in umetni{ka direktorica. Izobjektivnih razlogov sta bili odpovedani dve produkciji AGRFT.@e {esto leto smo organizirali slovenski showcase. Letos so bilevanj vklju~ene vse tekmovalne in spremljevalne predstave, tujigostje pa so si sami naredili svoj izbor za ogled. Gostili smo 22mednarodnih strokovnjakov, bodisi kritikov bodisi festivalskihprogramerjev, ki so si ogledali na{o selekcijo. Po njihovih odzivihsode~, je bil showcase uspe{en in je dobro reprezentiralslovensko gledali{~e. Doslej sta najve~ mednarodnega uspehapo‘eli Ponorela lokomotiva (2012) in Mrtvec pride po ljubico (2014),ki ju je re‘ijsko podpisal Jernej Lorenci.Program mostovi je obsegal 4 predstave: iz Poljske (2),Mad‘arske in Srbije. Gostili smo Teatr Nowy TadeuszaLomnickega iz Poznanja z uprizoritvijo Praznik mrtvih poromanti~ni pesnitvi Adama Mickiewicza v re‘iji RadoslawaRychcika. Druga poljska predstava je pri{la iz Var{ave in jepredstavljala njihovo neodvisno produkcijo. Videli smoperformans Paradise Now? RE// MIX Living Theatre v izvedbinevladne skupine Komuna// Warszawa. Iz Budimpe{te smopovabili ve~krat nagrajeno uprizoritev [olski zvezek po romanuAgote Kristof v re‘iji Csaba Horváta in produkciji skupine Fortein gledali{~a Skene. Iz Beograda pa je prispel Razbiti vr~Heinricha von Kleista v produkciji Jugoslovanskega dramskegagledali{~a in re‘iji Igorja Vuka Torbice.Letos smo imeli kot drugi v Evropi (takoj za EPK Plzen) tudiposebno prilo‘nost, da smo si ve~ino festivalskega ~asa lahkoogledovali vrhunsko instalacijo Transforming Acts, ki sta jozasnovala avtorja Penelope Wehrli in Detlev Schneider,produciral pa Nem{ki center Mednarodnega gledali{kegain{tituta (ITI) v Berlinu.
34
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
V ‘ari{~u smo se posvetili poljski drami in gledali{~u. Izdali smoknjigo Sodobna poljska drama. Pogovarjali smo se z dvema od{tirih avtorjev, uvr{~enih v antologijo, si ogledali tri ekranizacijepoljskih uprizoritev, nastalih na podlagi sodobnih dramskihbesedil, gostili kritike, teatrologe in predstavnike Poljskegagledali{kega in{tituta.Tradicionalno je postalo tudi sodelovanje z obema visoko{olskimaustanovama, AGRFT in Filozofsko fakulteto v Mariboru ter zdijaki in profesorji Prve gimnazije. Povezovanje in utrjevanjedobro uhojenih poti med nami je postalo bistvenega pomena.Festival je v svoji spremljevalni dejavnosti med drugim sozasnoval,soorganiziral in gostil Mednarodno znanstveno konferencoskupaj z Raziskovalnim programom Akademije za gledali{~e,radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Scenske umetnosti,migracije, politika: Slovensko gledali{~e kot sooblikovalec medkulturnihizmenjav; prav tako smo soorganizirali in gostili mednarodnisimpozij Gledali{~e v mestu s predstavitvijo in aplikacijo projektaSTEP City (evropski gledali{ki sistemi z vidika izbranega mesta vdr‘avah Nizozemska, Estonija, [vica, Mad‘arska, Danska, Irska,Velika Britanija, Slovenija – mesto Maribor). Tretje strokovnosre~anje smo pripravili z Dru{tvom gledali{kih kritikov in teatrologovSlovenije. Razpravljali smo o Alternativi danes oziroma o umetnostiustvarjanja gledali{~a zunaj produkcijskih ultimatov.Zasnovali in izpeljali smo tudi dva posebna, jubilejna pogovora,ki ju je vodil in povezoval Tone Partlji~. Naslovili smo ju Videnoin nevidno, v njiju smo gostili predstavnike mariborskegaob~instva in ljudi-sodelavce iz festivalskega zaodrja.Festival vsako leto {irimo na razli~ne mestne lokacije: Lutkovnogledali{~e Maribor, Vetrinjski dvor, [TUK, Prvi oder Prvegimnazije, Univerza v Mariboru, Kibla, Muzej narodneosvoboditve, letos prvi~ v Salon uporabnih umetnosti. Tam smoorganizirali dru‘aben festivalski ve~er, ki je pritegnil nepredvidljivoveliko obiskovalcev in v spro{~enem dru‘enju povezal gledali{keob~udovalce in ustvarjalce vseh generacij.Prav tako smo okrogli obletnici v ~ast skupaj s priznanooblikovalko nakita Bojano Kova~i~ Zemlji~ in galerijo E2RDuresni~ili posebno festivalsko kolekcijo nakita 5o, ki je sve~anoobele‘ila ~astitljivo obletnico.Okrepili smo tudi delo pri pridobivanju publike, predvsem jehvalevreden podatek, da so bile letos {tevilne predstave razprodane‘e precej ~asa pred za~etkom festivala. Prav tako ni znatnoupadlo {tevilo obiskovalcev iz Ljubljane, ki so uporabilifestivalski javni prevoz.
Alja Predanumetni{ka direktorica FBS
Maribor, februar 2016
35
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Tekmovalni program – 10 predstav po izboru selektorice Amelie Kraigher
1. Thomas Mann ^arobna goraRe‘ija Mateja Kole‘nik
Produkcija SNG Drama Ljubljanain SSG Trst
2. Po predlogah dramskih besedilKakor v snu Marka Sosi~a in Il pane
dell’attesa Carla TolazzijaTrst, mesto v vojni
Re‘ija Igor PisonProdukcija SSG Trst, Il Rossetti –Stalno gledali{~e FJK in dru{tvo
Casa del lavoratore teatrale3. Ivana Sajko Evropa,
monolog za mater Koraj‘oin njene otrokeRe‘ija Primo‘ Ekart
Produkcija Imaginarni in Cankarjevdom
4. Frédéric SonntagGeorge Kaplan
Re‘ija Jaka Andrej VojevecProdukcija PG Kranj
5. Homer IliadaRe‘ija Jernej Lorenci
Produkcija SNG Drama Ljubljana,MGL in Cankarjev dom
6. Henrik Ibsen Hedda GablerRe‘ija Mateja Kole‘nik
Produkcija Drama SNG Maribor7. Franz Kafka Grad
Re‘ija Janusz KicaProdukcija SNG Drama Ljubljana
8. Ivan Cankar HlapciRe‘ija Sebastijan Horvat
Produkcija SSG Trst9. Goran Vojnovi}
Jugoslavija, moja de‘elaRe‘ija Ivica Buljan
Produkcija SNG Drama Ljubljana10. Neboj{a Pop Tasi}
Gospa Bovary, po motivihromana Gustava Flauberta
Re‘ija Yulia RoschinaProdukcija SNG Nova Gorica
2.
8.
5.
3.
9.
6.
1.
10.
7.
4.
36
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Spremljevalni program – 6 predstavPo izboru selektorice Amelie Kraigher in umetni{ke direktorice Alje Predan
Matja‘ Zupan~i~1. 20
th Century Fog –Megla stoletja
Re‘ija Matja‘ Zupan~i~Produkcija Zavod EN-KNAPv sodelovanju s Slovensko
Kinoteko
Ernst Toller2. HinkemannRe‘ija Marko ^eh
Produkcija SNG Drama Ljubljana
Simona Semeni~3. Drugi~
Re‘ija Simona Semeni~Produkcija KD Integrali in
Mesto ‘ensk
Po motivih HamletaWilliama Shakespeara4. Hamletovanje
Re‘ija Tja{a ^rnigojProdukcija LGL
(v okviru projekta BiTeater)
Nika Leskov{ek5. D–I–Y predstava
Re‘ija Nika Leskov{ekProdukcija Nika Leskov{ek
Ve~ avtorjev6. In tako daljein tako naprej
Re‘ija Bojan JablanovecProdukcija Via Negativa in
Oblivia Helsinki
1.
6.
4.
2.
3.
5.
37
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Mednarodni program Mostovi – 5 predstavPo izboru umetni{ke direktorice Alje Predan. Mednarodni program Mostovi je obsegal5 naslovov, od tega 4 uprizoritve in eno in{talacijo:
1.
5.
1. Praznik mrtvihpo romanti~ni pesnitvi
Adama MickiewiczaRe‘ija Radoslaw Rychcik
Produkcija Teatr Nowy Tadeusza Lomnickega iz Poznanja
RE// MIX Living Theatre2. Paradise Now?
Produkcija Komuna// Warszawa
Agota Kristof3. [olski zvezekRe‘ija Csaba Horvát
Skupina Forte in gledali{~eSkene
Heinrich von Kleist4. Razbiti vr~
Re‘ija Igor Vuk TorbicaProdukcija Jugoslovensko
dramsko pozori{te, Beograd
In{talacija5. Transforming ActsProjekt Penelope Wehrli in
Detleva SchneiderjaProdukcija Nem{ki center
Mednarodnega gledali{kegain{tituta ITI, Berlin
3.
4.
2.
38
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
@e tradicionalno sodelovanje z AGRFT UL, FF UM in Prvogimnazijo je potekalo tudi letos. Program je obsegal:
• predstavitve produkcij AGRFT iz {tudijskega leta2014/2015,
• delavnica dramskega pisanja Instant drama/predstavana Prvi gimnaziji Maribor za dijake vi{jih letnikov in{tudente AGRFT (izredno uspe{no sodelovanjegimnazijcev in {tudentov pod mentorskim vodstvomprof. @anine Mir~evske z AGRFT) je letos potekalo ‘etretji~. Dijaki so pod strokovnim vodstvom v dopoldanskem~asu napisali 6 kraj{ih dramskih prizorov, jih popoldanskupaj s {tudenti postavili na oder in jih zve~er pokazalipubliki,
• oboji {tudenti so sodelovali pri pripravi dnevnegaBiltena FBS in na pogovorih o predstavah.
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015AGRFT – 8 predstav/dogodkov po izboru AGRFT
1. Avtorski projekt: E. T. I. D. A., produkcija magistrskegaprograma Dramska igra, smer Igra z lutko
2. Bralne uprizoritve izvirnih tekstov {tudentov AGRFT3. Maja Pelevi}: Jaz ali kdo drug, produkcija VII. semestra
GLR, DI in DSU4. Moj Devetsto, produkcija magistrskega programa
Dramska igra, smer Gledali{ko petje5. Eugène Ionesco: Ple{asta pevka, produkcija VI. semestra
GLR, DI in DSU (odpovedana)6. Eugène Ionesco: Ple{asta pevka, produkcija IV. semestra
GLR, DI in DSU7. Rosana Hribar, Gregor Lu{tek: 16, produkcija magistrskega
programa Umetnost giba (odpovedana)8. Instant drama/predstava
AGRFT UL in FF UM na FBS
39
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Poljski fokus
V fokusu smo se letos posvetili dramatiki in gledali{~u naPoljskem. Da bi poljsko dramatiko nekoliko pribli‘alislovenskemu ob~instvu, smo na FBS prevedli {tiri sodobnedrame po izboru teatrologa Gorana Injaca, ki smo jih izdali vknjigi Sodobna poljska drama.Poljski fokus je potekal med 16. in 18. oktobrom na Malemodru SNG Maribor in je obsegal:Predstavitev knjige Sodobna poljska drama:
a. Malgorzata Sikorska-Miszczuk, Kov~ek, prevod DarjaDominku{
b. Magda Fertacz, Trash Story, prevod Tatjana Jamnikc. Pawel Demirski, Mavri~na tribuna 2012, prevod Jana
Unukd. Agnieszka Jakimiak, Kako biti ljubljena, prevod Tatjana
Jamnik
S {tudenti AGRFT smo bralno uprizorili dve od {tirihprevedenih dram: Mavri~no tribuno 2012 Pawla Demirskegain Kako biti ljubljena Agnieszke Jakimiak. Drugi dve dramiTrash Story Magde Fertacz in Kov~ek Malgorzate Sikorske-Miszczuk smo si ogledali kot TV-ekranizaciji v produkcijipoljske nacionalne televizije. Pogovarjali smo se z dramati~arkamaMalgorzato Sikorsko-Miszczuk in Agnieszko Jakimiak terprevajalkami Tatjano Jamnik, Jano Unuk in Darjo Dominku{.Prisostvovali smo predstavitvi Poljskega gledali{kega in{titutain si ogledali tudi posnetek uprizoritve Magnificat, ki je nastalav njihovi produkciji. Zanimiva je bila sklepna okrogla miza ovlogi in pomenu institucionalnega modela gledali{~a naPoljskem in v Sloveniji z udele‘bo poljskih in slovenskihekspertov.
40
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
Bralni uprizoritvi so pripravili {tudenti AGRFT pod vodstvomre‘iserke Nine Raji} Kranjac. Pogovore so vodili poljski gostjeAgata Adamiecka in Joanna Biernacka s Poljskega gledali{kegain{tituta ter teatrolog in dramaturg Igor Stokfiszewski ingledali{ki kritik osrednjega poljskega dnevnika GazetaWyborcza Witold Mrozek. S slovenske strani so sodelovali {eDiana Koloini, umetni{ka direktorica Drame SNG Maribor,Goran Injac, umetni{ki direktor Slovenskega mladinskegagledali{~a, in Alja Predan, umetni{ka direktorica FBS.
Poljski fokus sta zaokro‘ili tudi gostovanji dveh predstav terpogovor o njiju, in sicer:
1. Praznik mrtvih po romanti~ni pesnitvi Adama Mickiewiczav re‘iji Radoslawa Rychcika, produkcija Teatr NowyTadeusza Lomnickega iz Poznanja
2. Paradise Now? RE// MIX Living Theatre, produkcijaKomuna// Warszawa
41
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Strokovni del / Simpoziji, konference
1. Mednarodna znanstvena konferenca v organizacijiRaziskovalnega programa Akademije za gledali{~e,radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani v sodelovanjus Festivalom Bor{tnikovo sre~anje
Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledali{~e kotsooblikovalec medkulturnih izmenjavKonferenca je trajala 2 dni in je zajemala politiko, estetiko inetiko medkulturnih izmenjav v slovenski gledali{ki ustvarjalnosti20. in 21. stoletja. Sodelujo~e so zanimala sodelovanja medslovenskimi umetniki in njihovimi kolegi v tujini: kako so prispevalak razvoju uprizoritvenih praks, krojila strategije njihoveprodukcije, promocije in percepcije, kako so vplivala naoblikovanje kulturnih trendov, kak{en je njihov pomen v {ir{iregiji (srednje in jugovzhodne Evrope) in kako se ume{~ajo vkontekst evropskega gledali{~a.O tem so razpravljali raziskovalci iz Slovenije in tujine. Uvodnipredavanji sta podala zgodovinar in raziskovalec na In{titutu zanovej{o zgodovino Ale{ Gabri~ ter teatrologinja, zaslu‘naprofesorica Univerze v Warwicku in nekdanja predsednicaInternational Federation for Theatre Research Janelle Reinelt,katere knjiga Javno uprizarjanje je pred desetletjem iz{la v Knji‘niciMGL v uredni{tvu Alje Predan.Vodja konference je bila dr. Barbara Orel (Univerza v Ljubljani,AGRFT), referate so pripravili ugledni slovenski in tujiraziskovalci: Sandra Jenko, Darja Koter, Aldo Milohni}, HasanZahirovi}, Uro{ Trefalt, Milena Dragi}evi} [e{i}, KatarinaPejovi}, Bla‘ Lukan, Toma‘ Topori{i~, Almir Ba{ovi}, Nata{aGli{i}, Janko Ljumovi}, Ana Stojanoska, Mateja Pezdirc Bartol,Ljudmil Dimitrov, Katarina Podbev{ek, Ga{per Troha, RokVevar, Milija Gluhovi}, Nenad Jelesijevi} in {tudentska sekcija(Dramaturgija in scenske umetnosti, UL AGRFT) Anja Ro{ker,Nata{a Berce, Katarina Ko{ir, Sandi Jesenik in Barbara Pia Jeni~.
Ve~ o mednarodni znanstveni konferenci je dostopno na:http://www.borstnikovo.si/sl/scenske-umetnosti-migracije-politika-slovensko-
gledalisce-kot-sooblikovalec-medkulturnih-izmenjav_5/.
42
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
2. Simpozij: Gledali{~e v mestu
Predstavitev in aplikacija projekta STEP City (evropskih gledali{kihsistemov z vidika izbranega mesta)Mednarodna raziskovalna skupina STEP je predstavila izsledkesvoje ve~letne raziskave gledali{kih sistemov in ob~instva vsedmih evropskih mestih: Mariboru, Aarhusu (Danska), Bernu([vica), Debrecenu (Mad‘arska), Groningenu (Nizozemska),Tartuju (Estonija) in regiji Tyneside v Angliji. V raziskavi so medseboj primerjani gledali{ki sistemi iz razli~nih vidikov ter enoletnaprodukcija, razvr{~ena glede na {tevilo premier in ponovitevrazli~nih zvrsti, {tevilo gledalcev itd. Slovenijo zastopa mestoMaribor, kjer sta del raziskave opravili Maja [orli in KsenijaRepina Kramberger. Predstavljena je bila tudi analiza ob~instvaiz razli~nih demografskih vidikov ter primerjava gledali{ke recepcijerazli~nih tipov in ‘anrov gledali{~ v {tirih evropskih mestih.Raziskava, poimenovana [tudija mest v okviru projekta STEP(STEP City Study), ki je nastajala med letoma 2010 in 2014, je{ir{e predstavljena tudi v dvojni {tevilki revije za teorijo scenskihumetnosti Amfiteater, ki je bila na konferenci na voljo vsloven{~ini in angle{~ini.Sodelujo~i na konferenci: Andreas Kotte in Beate Schappach(Univerza v Bernu, [vica), Magdolna Balkanyi in Attila Szabó(Univerza v Debrecenu, Mad‘arska), Anneli Saro in Hedi-LiisToome (Univerza v Tartuju, Estonija), Maja [orli, Ga{per Trohain Ksenija Repina Kramberger (Univerza v Ljubljani, Slovenija),Quirijn Lennert van den Hoogen, Hans van Maanen, MarlineLisette Wilders in Antine Zijlstra (Univerza v Groningenu,Nizozemska), Natalie Querol (The Open Space, Newcastleupon Tyne, Velika Britanija ter slovenski gledali{ki praktiki inteoretiki.
Vodja konference je bila dr. Maja [orli, UL AGRFT.Ve~ o mednarodni znanstveni konferenci je dostopno na:http://www.borstnikovo.si/sl/gledalisce-v-mestu_3/.
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
43
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
3. Strokovno sre~anje: Alternativa danes?
O umetnosti ustvarjanja gledali{~a zunaj produkcijskih ultimatovV tradicionalnem sodelovanju z Dru{tvom gledali{kih kritikovin teatrologov Slovenije. Koncept in organizacija: Nika Arharin Nika Leskov{ek.Osnovni namen celodnevnega strokovnega sre~anja je bilpremisliti produkcijske pogoje, pod diktatom katerih moradanes ustvarjati uprizoritvena umetnost. Pri tem se nikakorne ‘elimo dr‘ati ~rnogledih razmislekov in napovedi v stilu:“Kaj dela produkcija umetnosti?” Namesto tega smo sizastavili provokativno vpra{anje: “Kaj lahko gledali{kaumetnost danes stori za produkcijske razmere?” Kateriprimeri iz sodobnega slovenskega gledali{~a v pozitivnemsmislu odstopajo od ustaljenih produkcijskih na~inov inmorda povzro~ijo produktivno razliko?Ker gre za ‘ivo, izmuzljivo in ob{irno topiko, je bil dogodekzastavljen kot sre~anje {irokega spektra pogledov. Izlu{~ilismo nevralgi~ne to~ke gledali{~a in produkcijskih razmerskozi ~as ter za~rtali diskusijo skozi produktivno pre{itjeteorije in prakse, produkcijskega in umetni{kega ustvarjanja.Referate so prispevali kritiki, predavatelji, raziskovalci,publicisti, re‘iserji in umetni{ki vodje: mag. Primo‘ Jesenko,dr. Bla‘ Lukan, dr. Barbara Orel, Rok Vevar, Mare Bulc,Diana Koloini, Amelia Kraigher, Igor Ru‘i}, Nika Bezeljak,Bojan Jablanovec, Jedrt Je‘ Furlan, Uro{ Kaurin in NevenkaKopriv{ek.
Ve~ o strokovnem sre~anju je dostopno na:http://www.borstnikovo.si/sl/alternativa-danes-umetnost-ustvarjanja-gledalisca-
zunaj-produkcijskih-ultimatov_1/
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
44
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
4. Videno in nevidno: predstavniki ob~instva – pogovors Tonetom Partlji~emKer nas je zanimal odziv zveste publike, ki spremlja festival‘e vrsto let, in ker smo ‘eleli sli{ati tudi njihovo dojemanjefestivala smo 21. 10. pripravili pogovor z najzvestej{imipredstavniki festivalskega ob~instva. Pogovor je vodil TonePartlji~, kot predstavniki publike pa so bili prisotni JanezKarlin, Breda Varl, Marko Ho~evar in Zorana Pe~ar.
5. Videno in nevidno: delavci iz zaodrja – pogovor sTonetom Partlji~emFestival je zapleten mehanizem, in v~asih je v zaodrju ve~drame kot na odru. Na pogovoru 23. 10., ki ga je vodil TonePartlji~, so se zbrali nekdanji in sedanji sodelavci/ustvarjalciBor{tnikovega sre~anja: Danilo Ro{ker, Alja Predan, Da{a[prin~nik, Nenad Cizl, Branka Nikl Klampfer, Lidija Koren.
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
45
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Razstave
A. Gremo na Bor{tnika!, velika retrospektivna razstavaob 50. letnici festivala. Nastala je v sodelovanju treh ustanov:SNG Maribor – FBS in Drama, Muzej narodne osvoboditveMaribor in Slovenski gledali{ki in{titut.
Razstava je zasnovana po naslednjih sklopih:
1. Bor{tnikovo sre~anje (1966–2014)Predstavljene so vse uprizoritve, ki so prejele grand prix festivala.Prva {tiri leta, ko se je festival imenoval {e Teden slovenskihgledali{~ – iz tega obdobja je na voljo najmanj slikovnegamateriala –, smo predstavili v zaokro‘enem, manj{em sklopu,od leta 1970 naprej pa smo sledili kronologiji.
Vzporedno z grand prix se skozi fotografije prepletajo {e tri teme:a. Maribor skozi ~as – portreti ali prilo‘nosti – posnetki
mesta skozi ~as;b. ob~instvo: razli~ne fotografije, na katerih je zaobjeto tudi
ob~instvo, bodisi v gledali{ki dvorani ali na ulici, na vasiali na odru, okoli izvajalcev;
c. zaodrje oziroma spremljevalni dogodki, dru‘enja in politiki.
2. Dobitniki in dobitnice Bor{tnikovega prstana (1970–2014)
Na ogled je izbor fotografij o 45 dobitnikih Bor{tnikovega prstana.Vsak je predstavljen s portretom in s po 10 fotografijami izvlog. V vitrini so razstavljeni {e trije Bor{tnikovi prstani: JurijaSou~ka, Milade Kalezi} in Petra Ternov{ka. Na ekranu siuporabnik lahko izbere posameznega ustvarjalca in si na e-razstavi lahko prebere ve~ o njem, lahko pa tudi poslu{apetminutni odlomek iz pogovora z njim (ko gre za ‘ive~eustvarjalce) ali petminutni odlomek iz predstave ali radijskeigre, v kateri je nastopal (pokojni).
46
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
3. Sklep razstave
Logotipi vseh sponzorjev, ki so FBS podpirali skozi 50 let (zoznako, kdaj je katero podjetje {lo v ste~aj, bilo prodano itd.,in fotografije podpisovanja pogodb) in nadaljevanje festivala,plakat leto{njega festivala in v vitrini vse tiskovine in izdelkileto{njega festivala.Na sklepnem ekranu si je mogo~e ogledati odlomke izpogovorov s pri~evalci in ustvarjalci FBS, ki so jih pripraviliv MNOM.Ob razstavi je iz{el tudi obse‘en katalog.
B. FBS je v sodelovanju s Slovenskim gledali{kim in{titutom,zavodom Novi ZATO. in {tevilnimi drugimi strokovnimiustanovami pripravil virtualni razstavi Velika Bor{tnikovanagrada 2014: Svatba, in dobitnik Bor{tnikovega prstana 2014:Vlado Novak.
C. Slovenski gledali{ki in{titut je pripravil {e posebno e-razstavo Dobitniki in dobitnice Bor{tnikovega prstana 1970–2014,na kateri so vsi dobitniki in dobitnice prstana predstavljeni spo desetimi fotografijami. Razstavo bodo vsako leto sprotnodopolnjevali.
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
47
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Pogovori o knji‘nih novitetah
Pogovori po predstavah
Pogovori o knji‘nih novitetah s podro~ja uprizoritvenihumetnosti so potekali v Vetrinjskem dvoru, vodila jih jedramaturginja Ksenija Repina Kramberger s pomo~jo{tudentk-prostovoljk FF UM.Realizirani so bili trije termini predstavitev knji‘nih publikacijs podro~ja uprizoritvenih umetnosti. Predstavitve Zalo‘beMaska se je kot gostja udele‘ila urednica zalo‘be AmeliaKraigher, realizirali smo tudi spletno konferenco z JanezomJan{o ter pogledali posnetek Lazarja D‘ami}a, avtorja eneizmed prebranih knjig. Knjige Knji‘nice MGL je predstavilaurednica Petra Pogorevc, prisotna je bila tudi Katja Legin,avtorica ene izmed predstavljenih knjig. PublikacijeSlovenskega gledali{kega in{tituta je predstavil [tefan Vevar,predstavitve se je udele‘ila tudi direktorica SLOGI-ja MojcaJan Zoran. V sodelovanju med SLOGI-jem in AGRFT ULje o‘ivela publikacija Amfiteater, ki jo je predstavila Maja[orli, nagovoril pa nas je tudi dekan Akademije, Toma‘Guben{ek.
Pogovori po predstavah so potekali v Vetrinjskem dvoru,vodili sta jih teatrologa Simona Hamer in Nejc Valenti.Opravljenih je bilo 12 pogovorov po tekmovalnih in delomapo mednarodnih predstavah.
48
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
[tevilo mednarodnih gostov je tudi ob 50. obletnici festivaladokazalo uspe{nost zastavljenega programa in selekcije. Zdaj‘e uveljavljeni Showcase program je utrdil prepoznavnostfestivala doma in v tujini. Jubilejno sodelovanje je potekaloodli~no, kar dokazujejo tudi pohvale in zahvale ter kritike, kismo jih prejeli po zaklju~ku festivala v festivalsko uredni{tvo sstrani direktorjev posameznih gledali{~ in evropskih festivalov,gledali{kih kritikov, udele‘encev posameznih sre~anj,zainteresirane javnosti in posameznikov. Festival je letospremierno postregel s Showcase programom, ki je potekal vseh10 dni, na ogled je postavil 13 uprizoritev. Na ta na~in smogostom omogo~ili {e ve~jo preglednost in nabor kakovostneslovenske gledali{ke produkcije. Showcase programa se jeudele‘il tudi programski direktor René van der Pluijm izznamenitega nizozemskega gledali{~a Stadsschouwburg vAmsterdamu. Festival je v leto{njem letu postal tudi delmednarodne platforme Dispatches, s sede‘em v ZDA (Center zamednarodni gledali{ki razvoj - C. I. T. D.), katere namen jeprofesionalno mre‘enje ustvarjalcev svetovne gledali{ke produkcije.Skupno {tevilo mednarodnih udele‘encev: 22.Dr‘ave udele‘encev: Mad‘arska, Hrva{ka, [vedska, Srbija, Bosnain Hercegovina, Makedonija, Romunija, Avstrija, Rusija, PuertoRico, Bolgarija, Slova{ka, Nizozemska, ZDA in Velika Britanija.Mednarodni gostje so se udele‘ili tudi skupnega festivalskegasre~anja v Vetrinjskem dvoru in bili ves ~as svoje prisotnosti navoljo medijem.
Ve~ o Showcase programu je dostopno na:http://www.borstnikovo.si/sl/showcase-2015/
Izbor showcase izjavNavdu{ena sem bila nad naborom festivalskega programa. Dobilasem pravi vpogled in ob~utek slovenske gledali{ke scene. Uprizoritveso zajemale visoko prora~unske predstave, neodvisno sceno inuprizoritve pravih pravcatih D–I–Y projektov. Prav tako cenimselektori~in pristen namen reprezentacije raznolikosti spolov inodprtost prostora mlaj{im generacijam slovenskih umetnikov.Kakovost uprizoritev je bila prav tako dobra – od izredno visokekakovosti, pomembnih materialov do manj uspe{nih uprizoritev.Cenim dejstvo, da je bilo vse, kar sem videla, trdno povezano zvelikimi socialnimi, politi~nimi ali zgodovinskimi vpra{anji.KellieMecleary, Center za mednarodni gledali{ki razvoj, Urednica edicijDispatches, ZDA
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Showcase
49
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Vsebina 50. Festivala Bor{tnikovo sre~anje je bila odli~noorganizirana z raznolikim program visoke umetni{ke vrednosti.Moj namen je bil videti novo slovensko gledali{ko produkcijo; vsapri~akovanja glede kakovosti in visoko profesionalne produkcije sobila realizirana. To je zdale~ eden izmed najbolj{ih festivalov v regiji.Organizacija je bila ~udovita.Radmila Djurica, samostojna filmska kriti~arka in prevajalka, Srbija
Program 50. Festivala Bor{tnikovo sre~anje je bil zanimiv zaradisvoje raznolikosti in odgovorne koordinacije vseh festivalskihdogodkov. Imela sem si ~as ogledati uprizoritve, ki sem jih smatralakot nekatere najbolj{e uprizoritve na festivalu, prav tako pa semaktivno sodelovala na simpozijih. Glede na to, da se je obele‘ilazlata obletnica tega pomembnega, zgodovinskega dogodka, jeprogram upravi~il svoj uspe{en in dolg obstoj. Organizacija Showcaseprograma je bila zelo dobro premi{ljena.Rosalina Perales, Ph. D., Univerza v Puertu Ricu
Festival Bor{tnikovo sre~anje obiskujem ‘e 5 let. Ob leto{njemjubileju sem bila {e posebej po~a{~ena, da sem bila prisotna. Program2015 je bil zelo raznolik. Zelo sem u‘ivala na ogledu razstaveGremo na Bor{tnika! in predstavitvi virtualne e-razstaveDobitniki Bor{tnikovega prstana 1970–2014 v Muzejunarodne osvoboditve Maribor. Posebej cenim festivalski nabor tujihpredstav, ki odstira prostor gledali{ki kulturi drugih narodov inde‘el. Prav tako cenim prizadevanje Festivala za vsakoletnoob{irno predstavitev dolo~ene de‘ele in njenega gledali{kega‘ivljenja. V{e~ so mi tudi prezentacije knjig, sre~evanja in diskusije,ki dajejo osnovo za izmenjavo idej in idealov.Sylvia Huszár, producentka in umetni{ka vodja MaNNa, Mad‘arska
Odzivi Showcase gostov so dostopni na:http://www.borstnikovo.si/sl/drugi-o-nas/nasi-gostje-in-njihovi-odzivi/http://www.borstnikovo.si/en/news/looking-east-slovenian-theatre-experiencing-
theatre-on-the-other-side/
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
50
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Na festivalu smo izdali naslednje tiskovine:• knji‘no kazalo FBS,• dvojezi~ni slovensko-angle{ki Almanah,• knjiga Sodobna poljska drama s prevodi {tirih dramskih
besedil• dvojezi~na slovensko-angle{ka programska knji‘ica,• plakati city light,• plakati B1,• biletni (vsi bilteni so dostopni na
http://www.borstnikovo.si/sl/bilteni-2015/).
Bilteni FBSV ~asu festivala je bilo izdanih devet rednih biltenov, en obzaklju~ni slovesnosti in dva ob mednarodnih konferencah(vsak od slednjih je bil dostopen v slovenskem in v angle{kemjeziku), torej skupaj 12. Bilten je pod mentorskim vodstvomKsenije Repina Kramberger urejala Manja Gatalo.
Pri biltenu so sodelovali:• {tudentke FF UM/prostovoljke: Nina Bala‘ek,
Danijela Sekej, Tamara Zaner, Vita Zgoznik, Deja Be~aj,Sindi Kustec;
• {tudenti AGRFT UL: Nina Zupan~i~, Ana Kova~i~,Jure Mavri~, Lev Mastnak Trobentar, Kaja Novosel,Jakob Ribi~, Katja Marki~, Mojca Podlesek, Ana LauraRichter in Jernej Poto~an, Nina Kuclar Stikovi};
• zunanji prostovoljki in sodelavki: Gordana Laci},Petra Dremelj.
Pri izvedbi 50. FBS je prostovoljno sodelovalo okoli 35{tudentk in {tudentov s FF UM in FF UL, pa tudi nekajbrezposelnih, saj smo poziv poslali tudi preko mariborskemre‘e prostovoljstva.
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Publikacije
51
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Nagrade
Mednarodna strokovna ‘irija je ob zaklju~ku 50. FBS podelila12 nagrad. @irija za podelitev najvi{jega priznanja za igralskoustvarjalnost je Bor{tnikov prstan podelila dramski igralkiLjerki Belak.Podeljena je bila tudi nagrada DGKTS za najbolj{o uprizoritevpretekle sezone. Prejela jo je predstava Luftballett 2.2 v re‘ijiVlada Repnika Gotvana ter produkciji GVR babaLAN inKina [i{ka.
SNG Maribor, Prva gimnazija Maribor, Lutkovno gledali{~eMaribor, [tuk, Vetrinjski dvor, Univerza v Mariboru, Salonuporabnih umetnosti.
Lokacije
52
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Strokovna ‘irija
Strokovna ‘irija je {tela pet ~lanov: kriti~arka in dramaturginjaZala Dobov{ek, pesnica in kriti~arka Katja Perat, teatrologin profesor na slavistiki UP dr. Kri{tof Jacek Kozak, dramati~arkain dramaturginja iz Zagreba Nina Mitrovi} ter gledali{kire‘iser in umetni{ki direktor iz Finske, sicer pa v Berlinu ‘ive~iMikko Roiha.
@irija za podelitev Bor{tnikovega prstana je {tela pet ~lanov,od tega je en stalni ~lan, predstavnik FBS, en ~lan je eden oddobitnikov Bor{tnikovega prstana, trije pa so strokovnjaki spodro~ij gledali{~a in filma. V ‘iriji so bili Janez Ho~evar-Rifle, Vinko Möderndorfer, Mojca Jan Zoran, Metod Pevecin Alja Predan.
Selektorica tekmovalnega in spremljevalnega programa 50.FBS je bila urednica revije in zalo‘be Maska, teatrologinjain kriti~arka Amelia Kraigher.
@irija za podelitev Bor{tnikovega prstana
Selektorica
53
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Festival se v nagovarjanju strokovne in zainteresirane javnostiposlu‘uje razli~nih komunikacijskih strategij in metod, kot so:a‘urno obve{~anje medijev o dogodkih skozi vse leto, rabafacebook profila z aplikativnimi variacijami, po{iljanjenewsletter sporo~il naro~nikom; atraktivno oblikovana indinami~na spletna stran pa poglobljeno poro~a o aktualnihdogodkih na festivalu in po njem.Izvedli smo:
• dve novinarski konferenci (junij in oktober),• poseben termin za medije s predstavniki Poljskega fokusa,• posebni termini za medije s predstavniki mednarodnih
predstav,• poseben termin za medije z ministrico za kulturo mag.
Julijano Bizjak Mlakar ter ‘upanom MOM dr. AndrejemFi{travcem.
Sklepna prireditev s podelitvijo nagrad je bila v nedeljo, 25.oktobra 2015, ob 20.30 v Veliki dvorani SNG Maribor in v‘ivo na 1. programu Televizije Slovenija. Povezovala sta joigralca Ga{per Ti~ in Nata{a Ti~ Ralijan ob spremljavi Bigbanda RTV Slovenija, re‘iserka pa je bila Barbara Zemlji~.
Analiza medijskih objav v letu 2015 v primerjavi z letom 2014pri~a o tem, da mediji Festival Bor{tnikovo sre~anje (FBS)prepoznavajo kot osrednji gledali{ki dogodek, na katerem jepoleg najbolj{ih slovenskih predstav, ki jim ob bok postavljamomednarodne predstave ter AGRFT produkcijo, tudi prostorza debato, druga(~na) mnenja, nove prilo‘nosti in spoznanjater dru‘enje.Potem ko je Festival Bor{tnikovo sre~anje z na~rtovanimiaktivnostmi na podro~ju odnosov z mediji v letu 2012 kar za65 odstotkov pove~al pojavnost v slovenskih medijih gledena leta prej, zadnja tri leta ta {tevilka {e vedno raste. Letnouspemo pove~ati publiciteto v povpre~ju za 15 %, kar je zafestival, ki sicer v svojih edicijah ne prina{a korenitihsprememb, zadovoljiva in navdihujo~a {tevilka. Veseli smotudi, da kljub kr~enju novinarskih ekip na terenu FBS {e vednopritegne okoli 50 doma~ih akreditiranih novinarjev, ki se prisvojem delu ne zadovoljijo zgolj s podanimi pr-sporo~ili,ampak posnamejo veliko intervjujev in izjav. Opa‘amo {e,da mediji vse ve~jo pozornost namenjajo tudi spremljevalnemuprogramu festivala in ob{irno poro~ajo o simpozijih, razstavah,AGRFT produkciji ter zlasti mednarodnih predstavah.
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Odnosi z javnostmi
54
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
V leto{njem letu smo komunikacijo z zainteresiranimijavnostmi raz{irili na Instagram, kjer nas trenutno spremlja200 ljudi, od jeseni do danes pa smo objavili nekaj ve~ kot115 sporo~il/fotografij. Objave na facebooku obi~ajno dose‘ejookoli 1000 oseb, medtem ko si je dnevne galerije v ~asu FBSogledalo ve~ kot 5000 ljudi. Redno sicer skrbimo zaposodobitve baz za informiranje; na listo za obve{~anje se jemogo~e kadarkoli vpisati na na{i spletni strani.
1 ANALIZA PO MESECIHOd 1. 6. 2015 do 31. 12. 2015
2013 2014 2015
Junij 66 80 60
Julij 21 29 29
Avgust 10 21 40
September 73 85 93
Oktober 468 460 629
November 111 68 129
December 88 196 122
SKUPAJ 837 939 1102
Leto 2015 je za Festival Bor{tnikovo sre~anje predstavljalojubilejno leto, zato analiza pojavnosti v medijih prina{apri~akovane rezultate. Potem ko se je leto prej pojavnost vmedijih zaradi na~rtovanih aktivnosti pove~ala za okoli 10 %,se je letos {tevilka {e nekoliko obogatila, presegla tudi mejotiso~ih objav in tako v zadnjem letu bele‘imo 20 % pove~anjeobjav v medijih. Rezultat delno pripisujemo dogodkom FBS,ki so se zgodili ‘e med letom, podalj{anju festivala za dodatendan, pa tudi odmevni »festivalski« kolekciji E2RD nakita inveliki pregledni razstavi Gremo na Bor{tnika!. K pozitivni{tevilki je pripomoglo tudi medijsko pokroviteljstvo RTVSlovenija, ki je o FBS izdatno poro~ala.Natan~no smo objave v medijih spremljali le v drugi polovicileta, a lahko kon~ni {tevilki pri{tejemo {e pribli‘no 200 objav,ki so se zgodile od januarja do junija. Pol stoletja Bor{tnikovegasmo namre~ za~eli praznovati s sre~anjem vseh ‘ive~ihprstancev v predsedni{ki pala~i Boruta Pahorja, prav tako sov Slovenskem gledali{kem in{titutu mese~no potekalipogovori s prejemniki Bor{tnikovega prstana.
55
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
2 ANALIZA PO TIPU MEDIJAOd 1. 6. 2015 do 31. 12. 2015
2013 2014 2015
Tiskani 311 348 380
Internet 344 378 476
Radio 88 100 105
Tiskovna agencija 65 65 43
Televizija 29 45 53
Socialni mediji 0 3 45
SKUPAJ 837 939 1102
Podatki ka‘ejo, da splet vse bolj izpodriva tiskane medije, kiso zadnja leta sicer uspeli z njim dr‘ati »vzporednico«. ^e ktemu pri{tejemo {e objave na socialnih omre‘jih, ugotavljamo,da je slabih 45 % vseh objav bilo prav na spletu. [tevilka sicerni povsem realna, saj vklju~uje tudi spletne objave tiskanihmedijev oz. povzetke natisnjenih ~lankov, pa vendar …Najve~ objav v tisku je bilo v Ve~eru (petina vseh), sleditaDelo in Dnevnik. Desetino objav sta zabele‘ila Primorskidnevnik in Primorske novice (v programu festivala so bile tripredstave SSG Trst). Razveseljiv je podatek, da je festivaluletos ve~ pozornosti namenila televizija, pri ~emer absolutnoprednja~i nacionalna Televizija Slovenija. Radio je v primerjaviz letom prej ohranil svoje {tevilo objav, pri ~emer gre {tevilkaponovno v prid Radiu Maribor (30 % vseh objav) in RadiuSlovenija. Za tretjino je upadlo {tevilo objav na Slovenskitiskovni agenciji, kar pa pripisujemo dejstvu, da je bilo predfestivalom poslanih nekaj manj sporo~il za javnost in vabilkot leto prej.
56
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Predstavili smo se na Kulturnem bazarjuMarca 2015 se je Festival Bor{tnikovo sre~anje tretji~predstavil na Kulturnem bazarju, ki je potekal v ljubljanskemCankarjevem domu. Sodelovanje z izobra‘evalnimiustanovami je eden od glavnih ciljev festivala. Vizualnopodobo 50. FBS je tudi letos oblikoval Nenad Cizl.
Podpisali smo pogodbo o dolgoro~nem financiranju FBSNa otvoritvi jubilejnega 50. FBS sta na odru SNG ministricaza kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar in mariborski ‘upan dr.Andrej Fi{travec podpisala pogodbo o dolgoro~nem financiranjunacionalnega gledali{kega festivala. Potem ko je ‘upan preddobrim letom napovedal tako reko~ kulturni mrk v mestu, kije grozil tudi Bor{tnikovemu, se zdaj za prihodnost Bor{tnikani bati.
Dopisnica ob Bor{tnikovem jubileju50 sve~k na torti in 45 podeljenih prstanov je ob jubilejuBor{tnikovega sre~anja obele‘ila tudi Po{ta Slovenije z izdajoposebnega izdelka, razgledni~ne dopisnice. Motiv dopisniceje uradni znak jubilejnega Bor{tnikovega sre~anja in je naprodaj na vseh po{tah po Sloveniji do 25. septembra 2016.
Portreti prvakov – prejemnice in prejemniki Bor{tnikovegaprstanaV avli Ministrstva za kulturo RS je bila oktobra na ogled razstavaPORTRETI PRVAKOV – prejemnice in prejemnikiBor{tnikovega prstana (1970–2015). Odprla jo je ministricaza kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Odprtje rojstne hi{e Ignacija Bor{tnikaOb 50-letnici Festivala Bor{tnikovo sre~anje in 25-letniciDnevov evropske kulturne dedi{~ine ter ob prazniku ob~ineCerklje na Gorenjskem so 23. septembra 2015 odprli rojstnohi{o Ignacija Bor{tnika. Slavnostni govornik dogodka je bilprejemnik Bor{tnikovega prstana 2014 igralec Vlado Novak.
Razstava ilustratorja in oblikovalca Nenada CizlaNenad Cizl je na podro~ju ilustracije in oblikovanja vidnihsporo~il dejaven ‘e dobrih 20 let. Februarja in marca 2015je bila v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hi{e na ogledrazstava njegovih del.
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Dodatni zapisi/dogodki
57
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015Tr‘enje, publikacije, ogla{evanje, prevozi
Ogla{evanjeZ aktivnostmi na podro~ju ogla{evanja smo za~eli spomladi.Tudi za ta festival smo imeli na voljo zelo omejena finan~nasredstva, s katerimi smo lahko izvedli promocijske aktivnosti.Pri tem so nam veliko pomagali sponzorji, ki so nam v oblikisponzorstva prisko~ili na pomo~ pri ogla{evanju na RTVSlovenija, v tiskanem mediju Ve~er in na Radiu City.Sponzorsko smo se dogovorili za 30 brezpla~nih plakatnihmest Nigrada v Mariboru. Tudi letos smo imeli sponzorskoogla{evanje na City lightih po celi Sloveniji. Ponovno smo sedogovorili z dosedanjim sponzorjem za dva avtobusa, ki stabila polepljena z vizualijo 50. FBS. Avtobusa sta od aprila dokonca festivala vozila na linijah javnega avtobusnega prometav Ljubljani in Mariboru. Imela sta velik odmev. Oglase v Deluin Pogledih smo pla~ali.Pri obve{~anju javnosti o festivalu smo uporabili vse klasi~neoblike obve{~anja javnosti plakate, city lighte, oglase v ~asopisih,na radiu, vizualizacije na screenih, programsko zlo‘enko inpromocijski material: knji‘na kazala, ovratne trakove, id-kartice,nalepke na avtomobilih, sladkor, vre~ke in majice.
ProdajaAktivnosti na podro~ju prodaje so se nana{ale na oblikovaje cenpredstav in oblikovanje abonmaja. Letos smo po lanskoletnemuspehu z izbirnim abonmajem razpisali tri razli~ne izbirneabonmaje, ki smo jih poimenovali izbirni paketi. Ta oblikaprodaje se je ‘e lani izkazala za izredno uspe{no. Pri njem sije lahko obiskovalec lahko sam izbral predstave po lastni ‘elji.Paket je nudil tri razli~ne popuste glede na kupljeno koli~inovstopnic. Paketi so tudi letos do‘iveli velik uspeh.Med abonente SNG Maribor smo razdelili 200 brezpla~nihvstopnic za zaklju~no prireditev. Brezpla~no vstopnico zazaklju~no prireditev so dobili tudi vsi, ki so kupili izbirni paketvstopnic.
58
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
Tabela: Statistika prodaje vstopnic in prihodek po posameznihprogramskih sklopih
Prodane Brezpla~ne Vse Prihodek
SKLOPvstopnice (v EUR)
Tekmovalni 1.085 1.108 2.193 17.981,15
Mostovi 146 211 357 2.029,80
Spremljevalni 93 783 876 1.200,40
AGRFT 24 36 60 120,00
Sklepna prireditev* 751 751 0
Skupaj 1.348 2.889 4.237 21.331,35
*vstopnice za sklepno prireditev so brezpla~ne
S prodajo vstopnic smo ustvarili 21.331,35 EUR prihodka.Prihodki od prodaje lani so zna{ali 19.651,25 EUR, karpomeni, da bele‘imo v leto{njem letu 8,55 % pove~anjeprihodkov iz naslova prodaje vstopnic glede na lansko leto.Skupno je bilo izdanih 4.237 vstopnic, od tega prodanih1.348. Najve~je prihodke smo bele‘ili pri prodaji tekmovalnihpredstav, kjer smo ustvarili 17.981,15 EUR ali 84,29 %celotnega prihodka. Za primerjavo: lani 13.830,25 EUR ali70,38 % celotnega prihodka.
PrevoziPrevozi na relaciji Ljubljana–Maribor–Ljubljana so postalistalnica Festivala Bor{tnikovo sre~anje. Letos so se zvrstilivse dni, saj je bilo opravljenih 11 povratnih prevozov. Z miniavtobusom je bil opravljen en prevoz. Z njim je biloprepeljanih 10 potnikov. Kombi je na tej relaciji vozil 10-kratin prepeljanih je bilo 26 potnikov. Vseh potnikov, ki so pla~aliprevoz, je bilo 31. [tevilo potnikov, ki so pla~ali prevoz, se jezmanj{alo glede na lansko za 4.
SklepNa 50. FBS se je zvrstilo 69 dogodkov, ki jih je obiskalo 7.000obiskovalcev. Odigranih je bilo 26 predstav (2 sta biliodpovedani, ena na sporedu v 8 terminih) in 34 ostalihdogodkov.
VSTOPNICE Sponzorji, novinarji,‘irija, gostje
59
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015ODZIVI – Izbor kritik in zapisov v doma~em in tujem tisku
Delo, 4. 2. 2015
Ve~er, 4. 2. 2015
60
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
Dnevnik, 15. 10. 2015
Demokracija, 15. 10. 2015
61
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
50. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2015
Pripravile:Alja Predan, umetni{ka direktorica, Da{a [prin~nik, izvr{na producentka in odnosi zjavnostmi, mag. Mojca Plan{ak, produkcija, mag. Nevenka Pa{ek, ogla{evanje in promocija,Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani.
Scena, januar. 2016 Delo, 21. 10. 2015
Dnevnik, 16. 10. 2015
62
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Beseda umetni{kega direktorja Opere SNG Maribor
~
Na pragu novih izzivov – leto 2015 v Operi SNG Maribor
Kriti~en pogled v preteklost je z vsako novo izku{njo obenemtudi izto~nica za odlo~itve, ki jih sprejemamo z namenomustvarjanja bolj{ih pogojev za doseganje novih umetni{kihdose‘kov in premi{ljeno sprejemanje novih izzivov. Tudi zdaj‘e preteklo leto 2015 je bilo v mariborski operni hi{i po vsebinskiplati izredno pestro in bogato, kljub temu, da se na institucionalniravni soo~amo z nekaterimi sistemskimi problemi (kadrovskapodhranjenost v umetni{kih ansamblih ter finan~na upehanostzaradi nezadostnega financiranja nekaterih programskihsklopov). Logika kulturne ekonomije, ki se prej ali slej opre napojem »konkuren~nosti«, nas sili v razmi{ljanja, ki niso vselej vprid umetni{kim vsebinam, {e posebej njihovemu (ponovnemu)odkrivanju, niti velikopoteznej{im produkcijskim na~rtom alidenimo kontinuiranemu izobra‘evanju publike skozi omogo~anjenovih (pre)izku{anj razli~nih umetnostnih slogov in usmeritev.Bolj kot daljnose‘ni pozitivni u~inki na duhovno in kulturnobogastvo ljudi (obiskovalcev) se po sili razmer ukvarjamo zinstant zaslu‘ki in statistiko obiska, ki pa je lahko zelo relativenin celo zavajajo~ podatek. V Operi SNG Maribor si kljub(u)tesn(jen)i vpetosti v omenjene okvirje prizadevamo zadolgotrajno vzpostavitev kvalitetnih pogojev dela na{ih umetni{kihansamblov in solistov, brez katerih si programa v obstoje~ihkonstelacijah ne moremo predstavljati druga~e. Izhodi{~e zaoblikovanje programa zato {e vedno ostaja na~elo slogovneraznovrstnosti, s katero ne spodbujamo le poustvarjanje razli~nihestetik, ampak nagovarjamo tudi razli~ne ciljne publike in sezoperstavljamo monotoniji in brezinteresnosti v domeni recepcije.Prvi uspeh v koledarskem letu smo bele‘ili s slovenskopraizvedbo pravlji~ne opere Obuti ma~ek Césarja Cuija (v dobropremi{ljeni re‘iji Marte Frelih), ki so jo otroci navdu{eno sprejeli,s predstavo pa smo zaradi velikega povpra{evanja gostovali tudina ve~ prizori{~ih po Sloveniji. Med nove uprizoritveneuspe{nice lahko pri{tevamo novo produkcijo kultnega muzikalaMy Fair Lady Fredericka Loeweja in Alana Jaya Lernerja vsve‘em slovenskem prevodu ter v re‘iji Paul-Émila Fournyja.Muzikal ni poskrbel le za »poceni« zabavo na{ih obiskovalcev,kakor so nam o~itali nekateri kritiki, ampak je v obstoje~i prostorvnesel tudi nekaj dru‘benokriti~ne osti in refleksije. Povsemdruga~ni estetiki in zvo~ni ekspresivnosti smo bili pri~a vprimeru uprizoritve liri~ne operne tragedije Pogovori karmeli~ank
Simon Kre~i~umetni{ki direktor Opere
SNG Maribor
63
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
francoskega skladatelja Francisa Poulenca, ki jo je re‘iralKre{imir Dolen~i}. Kljub zanimivi zvo~ni podobi (ali prav zaraditega), zahtevni odrski materiji, ki je slovenska publika {e ni dovoljvajena, in kljub spodbudnim kriti{kim ocenam pa za toprodukcijo ni bilo velikega zanimanja. Uprizoritev lahko vseenopri{tevamo med na{e najve~je umetni{ke dose‘ke v zadnjih petihletih, po pridobljeni izku{nji pa bomo v prihodnje {e ve~ energijenamenili tudi predhodni »marketin{ki« prezentaciji predvsemmanj znanih opernih naslovov, ki jih javnost kljub njihoviumetni{ki kvaliteti ne pozna dovolj. Pomladni del sezone 2014/2015 smo uspe{no zaklju~ili s premiero Puccinijeve veristi~neopere Deklica z zahoda (La fanciulla del West), ki jo je avtorpri{teval med svoje najvidnej{e stvaritve predvsem zaradikompleksne zvo~nosti, ki se na nekaterih mestih mo~no pribli‘aimpresionizmu, mahlerjansko-straussovski simfoniki in »sodobnozvene~i« simfoni~ni filmski glasbi. Velik uspeh na pragu poletjasmo do‘iveli tudi z izvedbo opernega koncerta na prostem, znaslovom Operna no~ v mestnem parku, ki ga je z navdu{enjemspremljala skoraj desettiso~glava mno‘ica. V novo opernosezono 2015/2016 smo po ve~letnem premoru zakorakali z novoinscenacijo Rossinijeve glasbene komedije Seviljski brivec, ki seje tokrat naslonila na novo raven odrskega »sobivanja« animiranegafilma (risanke) – ta se je odzivala na gibanje pevcev na odru – sklasi~no operno igro.Velikemu uspehu in dobremu odzivu publike smo bili pri~a tudipri realizaciji na{ega koncertnega programa, katerega jedropredstavlja Simfoni~ni cikel. Cikel {estih koncertov, na katerihpredstavljamo slogovno raznolika simfoni~na dela, sistemati~novklju~uje tudi kompozicije slovenskih ustvarjalcev ter koncerteza razli~ne solisti~ne in{trumente (ali ve~). Med najvidnej{imiuspehi spadajo zagotovo nastopi uglednih slovenskih solistov,kot so violon~elistka Karmen Pe~ar Koritnik, flavtistka Eva-NinaKozmus, kitarist Mak Grgi} ter mezzosopranistka BarbaraJernej~i~-Fürst in hornist Bo{tjan Lipov{ek. V skladu z za~rtanotradicijo na{ega gledali{~a vsako leto prirejamo tudi prazni~nekoncerte, med drugim bo‘i~no-novoletni koncert, na kateremse poleg simfoni~nega orkestra predstavijo tudi na{i operni solistiin baletni plesalci, ter bo‘i~ni koncert opernega zbora, ki jenamenjen predvsem ljubiteljem vokalne (zborovske) glasbe.Lastno koncertno ponudbo dopolnjujemo tudi s ciklom Carpeartem, katerega producent je dru{tvo Amadeus iz Maribora;omenjeni cikel zapolnjuje programsko vrzel predvsem vsegmentu komorne klasi~ne glasbe in je prav tako dobro obiskan.Stalna zasedenost umetni{kih ansamblov Opere v letu 2015 nenamiguje zgolj na obse‘no kvantiteto glasbenih dogodkov, ampakzgovorno pri~a tudi o raznovrstnosti in tehtnosti umetni{kih
64
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
vsebin, ki jih ‘elimo ponuditi obiskovalcem, ~eprav se vednobolj soo~amo s kadrovskim primanjkljajem mlaj{ih pevcev terin{trumentalistov, ki bi v ustvarjalni proces lahko vnesli novoenergijo. Po drugi strani smo velikokrat preve~ omejeni prav sfinan~nimi zmo‘nostmi pri anga‘majih zunanjih umetni{kihsodelavcev in vrhunskih solistov, zaradi ~esar smo pri oblikovanjuprograma vsakodnevno soo~eni s sklepanjem razli~nihkompromisov, v skrajnem primeru tudi z odpovedjo zahtevnihin potencialno vrhunskih projektov. Sodobni ~as nedvomnozahteva {iroko vsebinsko razgledanost in slogovno raznolikost,ki jo ‘elimo predstaviti karseda {irokemu krogu obiskovalcev;prepri~ani smo, da bi nam v finan~no milej{ih pogojih uspevaloneprimerljivo bolje uresni~iti zastavljene cilje ter slovenskoglasbeno in predvsem operno poustvarjalnost ponesti onkrajmeja in karseda dlje v svet.
Simon Kre~i~umetni{ki direktor Opere
Maribor, februar 2016
65
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Beseda umetni{kega direktorja Baleta SNG Maribor
[e eno dobro leto za nami ...
Slogovna raznolikost in mno{tvo poetik v baletu in plesniumetnosti nasploh postajata globalna stalnica pri oblikovanjuumetni{kega programa. Anga‘irane vsebine, ki preme{~ajonezainteresiranost publike do kulture in umetnosti, postajajopomemben motivacijski element, ki ga sku{amo upo{tevati priizboru vsebin, za katere menimo, da so klju~ne za oblikovanjezavesti sodobnega ~loveka. Leto 2015 je bilo za mariborski Baletv marsi~em obdobje vnovi~ne potrditve pravilnih odlo~itevkakor tudi ~as poustvarjalnih uspehov, ki jih ni zaznalo le doma~e(slovensko) ob~instvo, ampak tudi {ir{a mednarodna javnost inkritika.Prvo premiero v letu 2015 smo do‘iveli z novo postavitvijobaletne klasike ajkovskega, tj. z Labodjim jezerom, ki ga je publika‘e na premieri 6. marca 2015 v Veliki dvorani pozdravila z velikimnavdu{enjem. Odlo~itev za Kovtunovo dramatur{ko in koreografskopre~i{~eno varianto izvirne Petipajeve in Ivanove koreografije seje izkazala kot dobra poteza, ki ne upo{teva le specifik mariborskegabaletnega ansambla, ampak daje tudi mo‘nosti solisti~nenadgradnje v smeri virtuozne ekspresivnosti in osebne motivacije,ki pozitivno u~inkuje na ustvarjalni proces in celotno delovnovzdu{je nasploh.Novo kolektivno katarzo in sve‘ umetni{ki preboj smo dosegli zjesensko uprizoritvijo sodobnega baleta Peer Gynt. Predstava jebila izjemno sprejeta iz strani strokovne kritike in publike. Greza projekt, s katerim sem kot avtor mo~no ‘elel dvignitimariborski Balet na novo in druga~no raven. Poteza je pritegnilaveliko mednarodne pozornosti in s tem tudi konkretna dogovarjanjaza gostovanja v tem letu. Ob premieri sem dejal: Ibsenova inGriegova svetova zdru‘ena ustvarjajo pokrajino, v kateri se dapriti skozi neskon~no {tevilo vrat. Jaz sem izbral svoja in jih na{iroko odprl gledalcem, skozi katera so vstopili v novo gledali{kodo‘ivetje. Do sedaj je zelo veliko ljudi stopilo skozi ta vrata, zatobi se rad v svojem imenu ter v imenu mariborskega Baletahvale‘no zahvalil za tako ~udovit obisk.Med izjemnimi dogodki leta, ki so bili opa‘eni tudi v {ir{emmednarodnem kontekstu, velja omeniti gala baletni ve~er Plesnipolet z Antonom Bogovom, ki smo ga ob 20-letnici umetni{ke potibaletnega prvaka Antona Bogova pripravili v sodelovanju zvrhunskimi in baletnimi solisti Marriinskega Baleta, DunajskeOpere, Stuttgartskega baleta in drugih pomembnih baletnih hi{.Mariborski Balet vlaga veliko truda v promocijo na{e plesne
Edward Clugumetni{ki direktor
Baleta SNG Maribor
66
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
kulture v Sloveniji in zunaj na{ih meja. Tako kot vsako leto smotudi v letu 2015 bili prisotni na pomembnih festivalih doma in vtujini. Menimo, da je vsako gostovanje izredno pomembno zapotrditev na{e identitete kot nacionalne in{titucije in za vednove~jo prepoznavnost v mednarodnem kulturnem prostoru. Vletu 2015 smo bili ponovno povabljeni na poletni festival vDubrovnik s predstavama Stabat Mater in Nevarna razmerja.Prav tako smo imeli ~ast odpreti jubilejni 25. plesni festival vmondenem Biarritzu v Franciji s predstavama Stabat Mater inPosvetitev pomladi (Le sacre du printemps) Igorja Stravinskega. Bilismo ponovno uvr{~eni v program poletnega festivala v Ljubljanis predstavama Stabat Mater in Rekviem za dva stola. Konecnovembra smo do‘iveli stoje~e ovacije v razprodanem Cankarjevemdomu ob gostovanju z na{o zadnjo produkcijo Peer Gynt. Dogodekbi lahko opisali kot nekak{en vrhunec preteklega leta, ki nasogromno motivira in spodbuja.@elimo nadaljevati na{o in va{o skupno pot, ki smo si jo samikrojili z va{o pomo~jo in podporo, ki pa je ‘al vsako leto vidnoskromnej{a. Kljub zavedanju lastnih dose‘kov in mednarodnimuspehom trdno verjamemo, da bi v bolj{ih pogojih lahko doseglive~ in z manj obremenjujo~imi napori ter tako dali {epomembnej{i prispevek k trajni promociji slovenske baletne(po)ustvarjalnosti v mednarodnem prostoru in plesne kulturenasploh. Menim, da smo »rentabilna« ustanova, v katero sespla~a in je smiselno investirati. Zaenkrat se nam zdi, da »jadramo«v ugodnem vetru, ko pa bo ta ponehal, bomo potrebovali va{okonkretno pomo~ za ponovni »zagon« motorjev in skupnoplovbo naprej.
Edward Clugumetni{ki direktor Baleta
Maribor, februar 2015
67
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Premierne uprizoritve
Peter Ilji~ ^ajkovskiLABODJE JEZERO
Koreografija Valerij Kovtun poMariusu Petipaju in Levu Ivanovu
Dirigentka Tara SimoncicPremiera 6. marec 2015
» … zato eventualni pojav tovrstnih del,kot je zadnja uprizoritev muzikala My Fair Ladyna mariborskem odru, pomeni hvalevrednodejanje zapolnjevanja tovrstne prazninev sicer{nji gledali{ki ponudbi.Da so se v SNG Maribor po 25 letih odlo~ilivnovi~ uprizoriti brez~asno globalno uspe{nicoFredericka Loeweja in Alana Jaya Lernerja /…/,ki je bila uprizorjena ‘e ne{tetokrat,ka‘e na ustvarjalni pogum mariborske hi{e.«
Stanislav Koblar: Svojevrstni remake,Pogledi, 15. februar 2015
Frederick Loewe/Alan Jay Lerner
MY FAIR LADYDirigent Simon Robinson
Re‘iser Paul-Émile FournyPremiera 30. januar 2015
»Izjema je bil Dvorni nor~ek (Yuya Omaki),ki je zasen~il vse glavne protagoniste.Bil je zvezda ve~era. V prvem dejanju veljaomeniti Pas de trois (Tijuana Kri‘man Hudernik,Catarina de Meneses in Alexandru Pilca);plesalki in plesalec so ga izvedbi umetni{konavdihnjeno.«
Breda Pretnar: Labodje jezero,Delo, 12. marec 2015
Francis PoulencPOGOVORI
KARMELI^ANKDirigent Gianluca Martinenghi
Re‘iser Kre{imir Dolen~i}Premiera 27. marec 201
»Na ravni predstave je s kreacijo predstojnicesamostana, Madame de Croissy, izstopalaZlatomira Nikolova, mezzosopranistkaprimernega vokalnega razpona, zmo‘na razvojavelikega dramatskega loka – od vzorne dr‘e bo‘jeslu‘abnice do pohuj{anja v zagrenjeno dvomljivko.V zapleteni vlogi zmedene aristokratinje Blancede la Force je nastopila Sabina Cvilak. Z velikovokalne ob~utljivosti, v prvih prizorih s pogostimimo~nimi vi{inskimi predori, v nadaljevanju paspevno, je podala skoraj popolno vokalnoizvedbo. V tem nikoli ne razo~ara.«
Stanislav Koblar: Od recikla‘e do recikla‘e,Pogledi, 8. april 2015
»Na prvem mestu omenimo Blanche Sabine Cvilak (pravi pevsko-igralski »kompleks strahu« insopranistkina najve~ja kreacija na slovenskem odru doslej), pa glasovno avtoriteto Matere Marie(Guadalupe Barrientos je pretresljiva tudi v nemi igralski izpostavljenosti finalne agonije, na kateroobsodi ta lik Dolen~i}), {e vedno monumentalno v mu~ni predsmrtni izgubi vere stra{ljivo PrednicoCroissyjevo v izvedbi Zlatomire Nikolove, angelsko milo Sestro Constance (Nina Dominko) inpreudarno Gospo Lidoine, v katere tola‘ilni spev v tretjem dejanju je Andreja Zakonj{ek Krt vneslaizrazno toplino (mezza voce), kakr{ne od nje ne pomnim.«
Jure Dobovi{ek: »Nadstandardna« repertoarna odlo~itev, Dnevnik, 1. april 2015
68
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Giacomo PucciniDEKLICA Z ZAHODA
Dirigent Francesco RosaRe‘iser Pier Francesco Maestrini
Premiera 15. maj 2015
»V izvedbi je bilo to muzikalno najmo~nej{e, karse je zgodilo na odru /…/. Osrednji glasbenikve~era je bil dirigent Francesco Rosa.Interpretativno ~vrsto in jasno zasnovanopredstavo je vodil muzikalno ‘ivo. Orkester jepod njegovo taktirko igral z opazno lepimzvokom, predvsem pa prebujeno.«
Borut Smrekar: Deklica z zahoda,Delo, 25. maj 2015
Edvard CriegPEER GYNT
Koncept in koreografijaEdward Clug
Dirigent Simon RobinsonPremiera 6. november 2015
»Clug se je v predstavi osredoto~il predvsem nanarativnost, ki je koreografsko, kostumografsko(Leo Kula{) in scensko (Marko Japelj)dramatur{ko zelo premi{ljeno strukturirana. /…/Peer Gynt je vrhunsko zasnovana in tako karzadeva omenjene soliste kot celoten mariborskiansambel odli~no izvedena predstava, ki ji greza‘eleti ponovitve tudi na mednarodnih odrih.«
Mojca Kumerdej: Peer Gynt,Delo, 1. december 2015
Gioacchino RossiniSEVILJSKI BRIVECDirigenta Tara Simoncic in
Simon RobinsonRe‘iser Pier Francesco Maestrini
Premiera 2. oktober 2015
»Pevsko je Nina Dominko, zelo dekorativnasopranska Rozina, blestela s stratosferskimizaklju~ki in s staccati /…/.«
Jure Dobovi{ek: Hudo obrit Seviljski brivec,Dnevnik, 6. oktober 2015
»Niti pomisliti si ne upam, kako bi izvajalsko zahtevna predloga delovala s povpre~nim dirigentom. Nasre~o pa je bila v rokah Francesca Rose; s {irokim razgledom ji je zagotovil neprekinjen muzikalni str‘en(od skrbnega pretoka razdrobljenih ansambelskih epizod do dramati~nih zvo~nih markacij in vznesenorazpetih vi{kov), vselej ob naelektreni pripovednosti orkestra /…/. Vlogo Minnie, izziv sopransketrpe‘nosti, je usvojila Rebeka Lokar z veliko nosilnostjo in okusom v petju in parlandih: bila jedramati~no prebojna, a tudi spevno topla v mehkej{ih frazah, iz‘arevala ljubezensko ‘eljo in obenemavtoriteto ‘enske sredi sveta mo{kih.«
Jure Dobovi{ek: Puccini z dodatkom modernizma, Dnevnik, 23. maj 2015
»Re‘iser Pier Francesco Maestrini je v uprizoritvi spojil odrsko dogajanje s filmsko animacijo. AnimacijaJoshue Helda je duhovita in iskriva.«
Borut Smrekar: Seviljski brivec, Delo, 5. oktober 2015
69
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Ponovitve uprizoritev iz prej{njih let
Wolfgang Amadeus Mozart1. ^AROBNA PI[^ALDirigenta Robert Houlihan in
Simon RobisonRe‘iser Bruno Berger-Gorski
Giovanni Battista Pergolesi2. STABAT MATER
Koncept in koreografijaEdward Clug
Dirigent Egon Mihajlovi}
3.3.3.3.3. NEVARNA RAZMERJAKoncept in koreografija Valentina
Turcu, Leo Muji}
César Cui4. OBUTI MA^EK
Re‘iserka Marta Frelih
Giuseppe Verdi5. AIDA
Dirigent Francesco RosaRe‘iser Pier Francesco Maestrini
Ferdinand Hérold/Ludwig Hertel6. NAVIHANKA
Koreograf Vladimir DereviankoDirigent Mladen Tarbuk
Edwarda Cluga7. RADIO AND JULIET
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Edward Clug8. TANGO
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Peter Ilji~ ^ajkovski9. HRESTA^
Dirigent Simon RobinsonRe‘iser David Nixon
Igor Stravinski/ Borut Kr‘i{nik/Edward Clug
10. HOMMAGEÀ STRAVINSKY
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Mikis Theodorakis11. GRK ZORBA
Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Lorca Massine
2.
4.
6.
8.
10.
1.
11.
9.
7.
5.
3.
70
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Koncertna dejavnostSimfoni~ni ciklus
3. KONCERT SIMFONI^NEGA
CIKLASimfoni~ni orkester
RTV SlovenijaDirigentka Yi-Chen Lin
Solist Milko Jure~i~, violina16. januar 2015
4. KONCERT SIMFONI^NEGA
CIKLASimfoni~ni orkester SNG Maribor
Dirigent Johannes WildnerSolistka Karmen Pe~ar Koritnik,
violon~elo26. februar 2015
5. KONCERT SIMFONI^NEGA
CIKLASimfoni~ni orkester SNG Maribor
Dirigentka @iva Ploj Per{uhSolistka Eva-Nina Kozmus, flavta
22. april 2015
6. KONCERT SIMFONI^NEGA
CIKLASimfoni~ni orkester SNG Maribor
Dirigent TaeJung LeeSolist Mak Grgi}, kitara
27. maj 2015
1. KONCERT SIMFONI^NEGA
CIKLASimfoni~ni orkester SNG Maribor
Dirigentka Tara SimoncicSolistka Satu Vänskä, violina
11. september 2015V sodelovanju s Festivalom
Maribor
2. KONCERT SIMFONI^NEGA
ORKESTRASNG MARIBOR
Simfoni~ni orkester SNG MariborDirigent Simon Kre~i~
Solista Barbara Jernej~i~ Fürst,mezzosopran; Bo{tjan Lipov{ek,
rog22. oktober 2015
Solistka Karmen Pe~ar Koritnik, violon~elo
Barbara Jernej~i~ Fürst, mezzosopran
Solistka Eva-Nina Kozmus, flavta
Dirigentka Tara Simoncic
71
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
5. KONCERT CIKLACARPE ARTEM
Izvajalci Bo{tjan Lipov{ek, rog,Mateja Kremljak, flavta in flavta
piccolo, Eva Drolc, oboa inangle{ki rog, Lovro Turin, klarinet,
Evgen Celcer, bas klarinet,Anzhelika Chernykh, fagot
5. februar 2015
6. KONCERT CIKLACARPE ARTEM
Izvajalci Trio Maribor; MiladinBatalovi}, violina, Levente Gidró,
viola, Gorazd Strli~, violon~elo8. april 2015
1. KONCERT CIKLACARPE ARTEM
Ognjene struneIzvajalci Jaka Stadler, Andrej
Petra~, Gorazd Strli~, SebastianBertoncelj, Zsofi Klacsmann,
Tanja Kova~i~, Bo‘o [uli},Nikolaj Sajko, violon~eli
Piia Komsi, sopran1. oktober 2015
2 KONCERT CIKLACARPE ARTEMVodnjak pravljic
Izvajalec Nejc Kamplet, klavir5. november 2015
3 KONCERT CIKLACARPE ARTEMHarmonije vetra
Gostujo~a solista Toma‘ Sev{ek,~embalo in harmonij,
Bo‘ena Angelova, violinaIzvajalci Miladin Batalovi}, violina,Nikolaj Sajko, violon~elo, MatejaKremljak, flavta, Eva Drolc, oboa
10. december 2015
Cikel koncertov komorne glasbe Carpe artem
Miladin Batalovi}, violina
Piia Komsi, sopran
Bo{tjan Lipov{ek, rog
Gorazd Strli~, violon~elo
72
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
OPERNA NO^V MESTNEM PARKU
Simfoni~ni orkester SNG MariborZbor Opere SNG Maribor
Dirigent Simon Kre~i~Solisti Sabina Cvilak, Petya
Ivanova, Guadalupe Barrientos,Irena Petkova, Nina Dominko,
Jaki Jurgec, Renzo Zulian29. maj 2015
Mestni park v Mariboru
KONCERT SIMFONI NEGA ORKESTRA SNG MARIBORS [TUDENTI AKADEMIJEZA GLASBO V LJUBLJANI
Simfoni~ni orkester SNG MariborDirigent Simon Kre~i~
Solisti Ana Dol‘an, violina,Mija Novak, klavir,
Pandelina Atanasova, klavir,Ne‘a Ko‘elj, Nadja Rus,
klavirski duo Scaramouche17. in 19. september 2015
BO@I^NO-NOVOLETNIKONCERT SIMFONI NEGA ORKESTRA SNG MARIBORSimfoni~ni orkester SNG Maribor
Balet SNG MariborDirigent Simon Kre~i~
Solisti Nika Gori~, sopran; GuadalupeBarrientos, mezzosopran; Martin
Su{nik, tenorPlesna solista Jelena Le~i}, Sytze
Jan Luske17. in 19. december 2015
BO@I^NI KONCERTZBORA OPERESNG MARIBOR
Zbor Opere SNG MariborZborovodkinja Zsuzsa Budavari-
NovakSolista Izidor Ostan, orgle,Melanija Markovi~, sopran
17., 21. in 22. december 2015
Ostali koncerti
Klavirski duo Scaramouche
73
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Nagrade
Strokovne nagradeDru{tva baletnih umetnikov
SlovenijeVadim Kurgajev in
Sytze Jan Luskeprejela nagradoLydie Wisiakove
Nagrado podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledali{~e
Andreja Zakonj{ek Krtprejela nagrado
Sama Smerkolja
Nagrado za posebne umetni{ke dose‘kena podro~ju baletne umetnosti sta prejelabaletna plesalca Baleta SNG MariborSitze Jan Luske in Vadim Kurgajevza umetni{ko premi{ljeni in v popolnostiraznoliki interpretaciji vloge Marceline v baletuNavihanka v koreografiji Vladimira Dereviankain v izvedbi Baleta SNG Maribor.Kot pi{e v utemeljitvi, sta navkljub skupnemupre‘ivljanju ~asa v procesu nastajanja vlogeuspela izoblikovati dva zelo zanimiva,nepozabna in interpretacijsko popolnomadruga~na lika, dve popolnoma razli~nipreobrazbi v hudomu{no mati Marcelino tertako vsak na svoj na~in v celoti navdu{ilegledalce in jim podarila nepozaben gledali{kitrenutek.
Sopranistka Andreja Zakonj{ek Krtje prejela osmo nagrado Sama Smerkolja,namenjeno opernim pevcem.Nagrajenka je pevka s fleksibilnim glasovnimrazponom in prepri~ljiva interpretka opernihin operetnih vlog ter koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospeva.Kot je zapisala ‘irija, Zakonj{ek Krtova svojevloge oblikuje z odli~no profesionalnostjona tehni~ni in interpretativni ravni. Izvrstna jebila v vlogah Pamine v Mozartovi ^arobnipi{~ali in Madame Lidoine ter Matere Marieod Sv. Avgu{tina v Poulencovih Pogovorihkarmeli~ank.
Vadim KurgajevVadim KurgajevVadim KurgajevVadim KurgajevVadim Kurgajev
Sytze Jan LuskeSytze Jan LuskeSytze Jan LuskeSytze Jan LuskeSytze Jan Luske
74
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Dogodki, ki so zaznamovali leto 2015
Operna no~v Mestnem parku
Drama, Opera in Balet Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor so v sodelovanjuz Mestno ob~ino Maribor, Termami Maribor,Zavodom za turizem Maribor – Pohorje inDru{tvom Ezl ek, pripravili prvi promenadnikoncert z naslovom Operna no~ v Mestnemparku, na katerem se je zbralo okrog 8.000obiskovalcev, ki so z velikim aplavzom instoje~imi ovacijami spremljali glasbenidogodek.Na koncertu so pod taktirko Simona Kre~i~anastopili solisti: Sabina Cvilak, Petya Ivanova,Guadalupe Barrientos, Irena Petkova, NinaDominka, Jaki Jurgec in Renzo Zulian.
Sve~ani Gala koncertob 20-letnici umetni{kega
delovanja baletnega prvakaAntona Bogova
v Mariboru
PLESNI POLETANTONA BOGOVA
Na Gala baletnem dogodku z naslovomPlesni polet Antona BogovaPlesni polet Antona BogovaPlesni polet Antona BogovaPlesni polet Antona BogovaPlesni polet Antona Bogova so kot posebnigosti ve~era nastopili tudi Maria Jakovleva,baletna solistka Dunajske dr‘avne opere, AnaSophia Scheller, baletna solistka New YorkCity Ballet, Nikolaj Gorodiskij, baletni solistTeatra Colón/Baleta Ángela Corelle, MariaEichwald, baletna prvakinja Stuttgartskegabaleta, Aleksander Zajcev, baletni prvakStuttgartskega baleta, Denis ^erevi~ko,baletni prvak Dunajske dr‘avne opere inmnogi drugi…
Visok jubilejBaleta SNG Maribor
Desetletnica premiere Clugovega Radia andRadia andRadia andRadia andRadia andJulietJulietJulietJulietJulietBalet Radio and Juliet se lahko pohvali znajve~jim {tevilom gostovanj v zgodovinislovenskega baleta in je ob doma~emob~instvu o~aral gledalce v Belgiji, Bosni inHercegovini, Braziliji, ^rni gori, Franciji, naHrva{kem, v Italiji, Izraelu, Ju‘ni Koreji, Kanadi,Kolumbiji, Makedoniji, na Mad‘arskem,Nizozemskem, Portugalskem, v Rusiji,Singapurju, Srbiji, Ukrajini in Zdru‘enihdr‘avah Amerike.23. aprila 2015 smo praznovali desetoobletnico premiere.
75
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Statisti~ni pregled lastne produkcije
22222000001111111111
111112222222222
99999111113131313131
96 %96 %96 %96 %96 %
94,6 %94,6 %94,6 %94,6 %94,6 %98,9 %98,9 %98,9 %98,9 %98,9 %
11111111116.56.56.56.56.57777799999
65.83465.83465.83465.83465.834555550.70.70.70.70.74545454545
22222000001111122222
111111111188888
96969696962222222222
96,6 %96,6 %96,6 %96,6 %96,6 %
9999977777,6 %,6 %,6 %,6 %,6 %94 %94 %94 %94 %94 %
92.092.092.092.092.01111177777
6666677777.808.808.808.808.808222224.14.14.14.14.18989898989
Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstav
• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih
Skupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstav
• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih
Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcev
• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih
22222000001111133333
111111111199999
88888777773232323232
96 %96 %96 %96 %96 %
95,5 %95,5 %95,5 %95,5 %95,5 %999997 %7 %7 %7 %7 %
90.58890.58890.58890.58890.588
64.764.764.764.764.7808080808025.80825.80825.80825.80825.808
22222000001111144444
111114444411111
77777999996262626262
9999977777,3 %,3 %,3 %,3 %,3 %
94 %94 %94 %94 %94 %99 %99 %99 %99 %99 %
111114444477777.963.963.963.963.963
54.06654.06654.06654.06654.06693.8993.8993.8993.8993.8977777
22222000001111155555
111114040404040
1111111111555552525252525
96,96,96,96,96,7 %7 %7 %7 %7 %
96 %96 %96 %96 %96 %99 %99 %99 %99 %99 %
1111105.105.105.105.105.16868686868
84.584.584.584.584.5111118888820.65020.65020.65020.65020.650
[tevilo predstav [tevilo obiskovalcev
Predstave OperePredstave OperePredstave OperePredstave OperePredstave Opere 69 48.692
Predstave BaletaPredstave BaletaPredstave BaletaPredstave BaletaPredstave Baleta 48 39.120
Koncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnost
• simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus 13 6.515
• koncert Carpe artem koncert Carpe artem koncert Carpe artem koncert Carpe artem koncert Carpe artem 5 741
• ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti 5 10.100
Gostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstave 5 3.450
SkupajSkupajSkupajSkupajSkupaj 145 108.618
Statisti~ni pregled produkcije v letu 2015
76
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Opera in Balet na gostovanju - SlovenijaGostovanja in festivali v Sloveniji
NEVARNA RAZMERJA• SNG Opera balet Ljubljana
• Avditorij Portoro‘
STABAT MATER• Kri‘anke, Festival Ljubljana• SNG Opera balet Ljubljana
PEER GYNT• Cankarjev dom, Ljubljana
SIMFONI^NI ORKESTER
SNG MARIBOR• Slovenska filharmonija, Ljubljana
OBUTI MA^EK• KC Janeza Trdine, Novo mesto
Gostovanje v Cankarjevem domu, Ljubljana
Slovenska filharmonija, Ljubljana
Nevarna razmerja v SNG Opera balet Ljubljana
Stabat mater v SNG Opera balet Ljubljana
77
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
AIDAOderzo, Italija
RADIO AND JULIET• Teatro Comunale di Capri, Italija
• Festival Musicasens, Sens,Francija
NEVARNA RAZMERJA• Poljana Ru|era Bo{kovi}a,Dubrovni{ki poletni festival,
Hrva{ka
STABAT MATER• Poljana Ru|era Bo{kovi}a,Dubrovni{ki poletni festival,
Hrva{ka• Theatre de la Gare du Midi,
Biarritz, Francija
HOMMAGEÀ STRAVINSKY
• Mednarodni zimski fetivalumetnosti, Zimniy Teatr, So~i,
Rusija• Theatre de la Gare du Midi,
Biarritz, Francija
GRK ZORBA• 63. Festival de Wilzt, Luksemburg
Opera in Balet na gostovanjuTujina
Oderzo, Italija
Theatre de la Gare du Midi, Biarritz, Francija
Dubrovni{ki poletni festival, Hrva{ka Zimniy Teatr, So~i, Rusija
Teatro Comunale di Capri, Italija 63. Festival de Wilzt, Luksemburg
78
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Gostovanja drugih
Dru{tvo baletnih umetnikov Slovenije
1. GAUDEAMUS GALA2. MEDNARODNI GALA BALETNI
VE^ER
Opera in baletSNG Ljubljana
3. TRISTAN IN IZOLDA
Konservatorij za glasbo in balet Maribor
4. PRODUKCIJA BALETNE [OLE5. BO@I^NI KONCERT MLADIH
BALETNIH PLESALCEV
1.
5.
4.
3.
2.
79
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Ostale zanimivosti v letu 2015
Zbirka gledali{kih listov
Plakati uprizoritev
Plakati koncertov
Sodelovanje na Kulturnembazarju 2015
Sodelovanje naFestivalu za tretje
‘ivljenjsko obdobje
Kulturni bazar se v strokovni in {ir{i javnostivse bolj uveljavlja kot osrednja predstavitevkulture. Na njem je sodelovalo kar 300kulturnih ustanov iz vse Slovenije. Prireditev jeobiskalo ve~ kot 1000 strokovnih delavcev,ve~ kot 2000 otrok, u~encev in dijakov terdrugih obiskovalcev. V enem samem dnevu jepotekalo ve~ kot 50 kulturno-vzgojnih dogodkov,na razstavnih prostorih v treh preddverjih pa jebilo izvedenih skoraj 130 razli~nih dogodkov:delavnic, koncertov, predstav, sre~anj zustvarjalci itn. Pri izvedbi dogodkov in narazstavnih prostorih sodelovalo ve~ kot400 kulturnih delavcev iz vse Slovenije.
(F3@O) je edinstvena prireditev za starej{egeneracije v Sloveniji in najve~ja tovrstnaprireditev v Evropi. Je prostor povezovanja,izmenjave idej in ustvarjanja, posve~enaktivnemu staranju, izbolj{anju kakovosti‘ivljenja starej{ih in uresni~evanju solidarnostimed generacijami. Na festivalu lahko takoreko~ vsak najde zase zanimive vsebine inna~ine, da izrazi svoje mnenje, najde nove potik izbolj{anju ‘ivljenja starej{e generacije in tudidruge usmeri na to pot.
80
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Ostale prireditve v SNG Maribor
Maksim Mrvica – svetovna turneja Koncert mladih komponistov – Konservatorij zaglasbo in balet Maribor
Tradicionalni koncertSlavnostna akademija ob 70-letnici Konservatorijaza glasbo in balet Maribor
Mamma Mia
27. Folkart – Festival LENT
Gala koncert Josipe Lisac Cvetje v jeseni
Inavguracija rektorja - Univerza Maribor
Koncert {tudentov flavte – Konservatorij zaglasbo in balet Maribor
V okviru SNG Maribor• Novinarske konference• Predstavitev sezone• Klub ljubiteljev Opere in Baleta• Spremljevalni program FBS
Koncerti• Projekt ‘enska – Festival Maribor• Bo‘i~ni koncert mladih baletnih plesalcev –
Konservatorij za glasbo in balet Maribor• ^ez no~ – Center plesa Maribor• Tradicionalni koncert Toti big band• 45. revija Ciciban poje in ple{e – Javni sklad za
kulturne dejavnosti• Koncert in likovna razstava ob 95. letnici KUDa
Angela Besednjaka• Koncert “KULT-[tajerska”• AFS [tudent – Letni koncert• Koncert Hugo Wolf• Koncert “Vzporedni svetovi”,• Koncert Voklane skupine Acappela – KUD Ra~e• Koncert md So‘itje Maribor – 50. let delovanja
MD So‘itje• Komorni koncert Kvarteta Sine Nomine –
Veleposlani{tvo [vice• Koncert maturatov – Konservatorij za glasbo in
balet Maribor• Koncert {tudentov flavte – Konservatorij za glasbo
in balet Maribor• Koncert mladih pevcev zbora II. gimnazije• Koncert – Glasbena matica• Koncert @PZ NKBM• Preddiplomski koncert Ane Kop{e• Koncert mladih komponistov – Konservatorij za
glasbo in balet Maribor• Koncert KUD Nove KBM• Koncert MPZ Pro musica Maribor• Koncert profesorjev – Konservatorij za glasbo in
balet Maribor• Zaklju~ni koncert z gosti – ZPZ Glasbena matica
Maribor• Letna produkcija Plesne izbe Maribor• Zaklju~ni koncert – Zaple{i. si• Prazni~ni koncert – Konservatorij za glasbo in
balet Maribor
Dobrodelne prireditve• Humanitarni koncert – Innter wheel klub Maribor• Gala dobrodelni koncert za novo hi{o Hospica• Festival “Ko dvignem sebe, dvignem Maribor”
Ostale prireditve• Prireditev Zavarovalnice Maribor – Koncert Jana
Plestenjaka• Slavnostna akademija ob 70-letnici Konservatorija
za glasbo in balet Maribor• Podelitev Bob leta – ^ZP Ve~er• Gala koncert Josipe Lisac• Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku• Cvetje v jeseni• Mamma Mia• Kulturni ve~er invalidov Maribor• Krabat – Lutkovno gledali{~e Maribor• Slovesnost ob spominskem dnevu generala
Maistra – MO Maribor• Sre~anje z Goethjem• Junak na{ega ~asa – Kvartet Fegu{ in Slovensko
komorno gledali{~e• Poslovna skupnost O[• 20. let Po{te Slovenije• Predstavitev zgo{~enke Janka [etinca• Simpozij – Dru{tvo baletnih umetnikov Slovenije• Inavguracija rektorja - Univerza Maribor• Ustvarimo trenutek gibanja – 15. obletnica Bodifita• Maksim Mrvica – svetovna turneja• Sve~ana akademija ob 40. letnici UM Maribor• Proslava ob kulturnem prazniku – MO Maribor• Slavnostna akademija ob prazniku – MO Maribor• Slovesnost ob dr‘avnem prazniku – MO Maribor• 27. Folkart – Festival LENT• Obmo~no sre~anje gledali{kih skupin• Kulturni ve~er invalidov• Klasin~eve nagrade – Konservatorij za glasbo in
balet Maribor• Evropski pesni{ki turnir• Poslovna skupnost O[ Maribor• Podelitev viktorjev• Obdaritev otrok
81
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
[tevilo predstav oz. prireditev [tevilo obiskovalcev
DRAMADRAMADRAMADRAMADRAMA• Lastne predstave 220 38.206
• Gostujo~i 11 3.255
FFFFFestival estival estival estival estival BBBBBor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anje 69 7.000
OPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALET• Operne predstave 69 48.692
• Baletne predstave 48 39.120
• Koncertna dejavnost 23 17.356
• Gostujo~i 5 3.450
OSOSOSOSOSTTTTTALE PALE PALE PALE PALE PRRRRRIIIIIRRRRREDITEDITEDITEDITEDITVEVEVEVEVE 94 30.044
SkupajSkupajSkupajSkupajSkupaj 539 187.123
[tevilo dogodkov in obiskovalcev v letu 2015
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
82
4 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ZA LETO2014 IN PRIMERJAVA Z DOSE@ENIMI REZULTATI V LETU 2015
4.1 DOSE@ENI REZULTATI V LETU 2015
Cilje, ki smo si jih v SNG zastavili v letu 2015 s finan~nim na~rtom, smo izpolnili.V naslednji tabeli prikazujemo rezultate poslovanja v letu 2015 v primerjavi z dose‘enimi rezultativ letu 2014 in s planom 2015.
Tabela1 Poslovni izid SNG Maribor (v EUR)
OPISOPISOPISOPISOPIS REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA PLANPLANPLANPLANPLAN REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.22222000001111144444 22222000001111155555 22222000001111155555 v %v %v %v %v %
1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 33333 44444 55555
I. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKI 1 1 1 1 12.72.72.72.72.7111114.24.24.24.24.26464646464 1 1 1 1 12.12.12.12.12.100.300.300.300.300.30000000000 1 1 1 1 11.991.991.991.991.9977777.42.42.42.42.4255555 111110000000000
MzK 10.502.296 10.115.000 10.205.426 85ESS 213.979 0MOM 175.000 160.000 159.990 1Prih. iz nejav. virov 1.634.200 1.582.000 1.414.979 12Sponzorstva,donac. 159.765 212.200 186.235 2Finan~ni prihodki 2.758 1.100 10.560 0Drugi prihodki 10.000 0Prevred.posl.prih. 26.266 20.000 20.235 0
II. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKI 111112.72.72.72.72.7111111.4901.4901.4901.4901.490 111112.02.02.02.02.01111177777.000.000.000.000.000 111111.943.9941.943.9941.943.9941.943.9941.943.994 111110000000000
Material 551.335 532.000 531.864 4Storitve 1.982.171 1.287.000 1.630.636 14Storitve-AH 1.606.249 1.715.000 1.369.227 11Stro{ki dela 8.556.264 8.394.000 8.337.171 70Amortizacija 0Rezervacije 0Drugi stro{ki 11.640 13.000 11.219 0Finan~ni odhodki 3.831 10.000 3.877 0Drugi odhodki 60.000 60.000 1Prevred.posl.odhodki 6.000 0
PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH. 2.7 2.7 2.7 2.7 2.77777744444 83.300 83.300 83.300 83.300 83.300 53.431 53.431 53.431 53.431 53.431
PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.
Davek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodka 333331111144444 909090909077777
Prese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov z upo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davka 2.460 2.460 2.460 2.460 2.460 83.300 83.300 83.300 83.300 83.300 52.524 52.524 52.524 52.524 52.524
Prese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davka
83
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Poslovni izid je pozitiven in zna{a 52.524 EUR.Dose‘eni prihodki in odhodki ne presegajo na~rtovanih. V letu 2015 so bili dose‘eni prihodki vvi{ini 11.997.425 EUR in ne presegajo na~rtovanih za leto 2015.
Odhodki v letu 2015 so bili dose‘eni v vi{ini 11.943.994 EUR in ne presegajo na~rtovanih.
Slika 1 Struktura prihodkov v letu 2015
Slika 2 Struktura odhodkov v letu 2015
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
84
4.2 ANALIZA DOSE@ENIH REZULTATOV POSLOVANJA
4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov
• Poslovni rezultat v letu 2015 je pozitiven, in sicer je Slovensko narodno gledali{~e Mariborustvarilo 52.524 EUR pozitivne razlike med prihodki in odhodki. Program dela je bil vceloti izveden.
• MzK je v letu 2015 financiralo Slovensko narodno gledali{~e Maribor v vi{ini 10.205.426EUR oz. 2,83 % manj kot leto prej. V strukturi celotnega prihodka Slovenskega narodnegagledali{~a Maribor v letu 2015 zna{a dele‘ MzK 85 %.
• V letu 2015 je gledali{~e s prihodki iz nejavnih virov in sponzorskim dele‘em v primerjavis programskimi prihodki MzK vlagalo v program SNG Maribor v razmerju 52:48. Kljubte‘ki finan~ni situaciji smo uspeli pove~ati sponzorska sredstva, ki so nekoliko vi{ja, gledena leto poprej.
4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov
• Odhodki v letu 2015 so ni‘ji za 6 % v primerjavi z letom 2014.• Razlika v dose‘enih odhodkih v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 izhaja predvsem iz
naslova ni‘jih stro{kov storitev in ni‘jih stro{kov dela.• Najvi{ji znesek v strukturi odhodkov predstavljajo stro{ki dela, ki zna{ajo 70 % vseh
odhodkov. Ta strukturni dele‘ je v primerjavi z letom 2014 vi{ji za 3 %.
4.3 SPLO[NE UGOTOVITVE
Slika 3 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MzK v letu 2015
85
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MzK po letih:
Leto SNG MzK
2009 55 % 45 %
2010 51 % 49 %
2011 47 % 53 %
2012 49 % 51 %
2013 50 % 50 %
2014 55 % 45 %
2015 52 % 48 %
Slika 4 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov s prihodki MzK v letu 2015
5 NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRI^AKOVANIHPOSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA
V letu 2015 sta se celotni program dela in financiranje delovanja javnega zavoda izvajala pofinan~nem na~rtu in programu dela za to leto.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
86
6 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI ZDOSE@ENIMI CILJI IZ PORO^ILA PRETEKLEGA LETA
Izveden Program dela je v skladu s kratkoro~nimi na~rti.V letu 2015 smo poslovanje racionalizirali na nivoju na~rtovanega. V letu 2015 smo izvedlipomembno baletno gostovanje na znamenitem plesnem festivalu v Biarritzu. Me{~anom smopodarili koncert opernih arij na prostem z naslovom »Operna no~ v Mestnem parku«. Po~astilismo tudi 20 let ustvarjanja baletnega prvaka Antona Bogova na mariborskih odrskih deskah.
7 OCENA GOSPODARNOSTI IN U^INKOVITOSTI POSLOVANJAGLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA
V Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor zasledujemo in dosegamo vse standarde in merila,kot jih predpisuje MzK.Prizadevamo si dosegati vedno vi{ji strukturni dele‘ prihodkov iz nejavnih virov v celotnemprihodku. Le-tega z odli~nim programom in pripadnostjo zaposlenih v zadnjih letih dosegamokljub finan~ni krizi, predvsem pa kljub krizi duha in vrednot. Ta podatek je pomemben temelj zaocenjevanje na{e uspe{nosti. Prihodek iz nejavnih virov nam omogo~a dodano vrednost priizvajanju visokega nivoja umetni{kega izvajanja zastavljenega programa. Zaradi zmanj{anjaprora~unskih sredstev za maso pla~ smo primorani del prihodkov iz nejavnih virov, ki bi jih sicernamenili za program, vlagati v pokrivanje primanjkljaja za pla~e.
8 OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINAN^NEGANADZORA – izjava (priloga)
V SNG Maribor obstajajo interna pravila in navodila delovanja v vseh podro~jih poslovanja.Za finan~ni nadzor sta odgovorna pomo~nica direktorja za finan~ne zadeve in direktor, za nadzornad poslovanjem pa direktor zavoda.
9 POJASNILA ZA PODRO^JA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJINISO BILI DOSE@ENI, ZAKAJ NISO BILI DOSE@ENI
V celoti ni bil izpolnjen zastavljeni cilj o prehodu na projektno zaposlovanje umetnikov, predvsemzaradi obveznosti, ki bi v zvezi s tem nastale po delovni zakonodaji do zaposlenih (ureditevformalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS,ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih onemogo~ajo specifi~nostprocesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj). Plan nujno potrebnega investicijskega vzdr‘evanjain nakupa opreme ni dose‘en, saj nam ustanovitelj ni uspel zagotoviti sredstev zaradi krize vdr‘avi.
87
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
10 OCENA U^INKOV POSLOVANJA POSREDNEGA UPORABNIKANA DRUGA PODRO^JA
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je s svojo lastno produkcijo Drame, Opere, Baleta inFestivala Bor{tnikovo sre~anje osrednje kulturno sredi{~e severovzhodne Slovenije. V 2015 smoizvedli projekte Drame, Opere, Baleta, simfoni~ne koncerte in projekte Festivala Bor{tnikovosre~anje ter na na{ih odrih s tehni~nim podporo gostili tudi veliko drugih dogodkov.
11 DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA ININVESTICIJSKIH VLAGANJ
11.1 PORO^ILO O UPORABI SREDSTEV ZA INVESTICIJSKOVZDR@EVANJE IN NAKUP OPREME
Tabela 2 Investicijsko vzdr`evanje in nakup opreme v letu 2015
OPREMAOPREMAOPREMAOPREMAOPREMA DOBADOBADOBADOBADOBAVITELVITELVITELVITELVITELJJJJJ DDDDDAAAAATUTUTUTUTUM PM PM PM PM PLLLLLAAAAA^I^I^I^I^ILLLLL ZNESEKZNESEKZNESEKZNESEKZNESEK
I .I .I .I .I . OPOPOPOPOPRRRRREMA ZEMA ZEMA ZEMA ZEMA ZA OPA OPA OPA OPA OPRRRRRAAAAAVLVLVLVLVLJJJJJANANANANANJJJJJE DEJE DEJE DEJE DEJE DEJAAAAAVNOSVNOSVNOSVNOSVNOSTITITITITI 333332.52.52.52.52.5777770,80,80,80,80,877777sprejemniki in oddajniki RAP-ing d. o. o., Ljubljana 27. 11. 2015 26.492,87projektorji TSE d. o. o., Ljubljana 8. 6. 2015 6.078,00
II .I I .I I .I I .I I . OPOPOPOPOPRRRRREMA ZEMA ZEMA ZEMA ZEMA ZA TIA TIA TIA TIA TISK ISK ISK ISK ISK IN RN RN RN RN RAAAAAZMZMZMZMZMNONONONONO@EV@EV@EV@EV@EVANANANANANJJJJJEEEEE 2.12.12.12.12.164,9864,9864,9864,9864,98
Tiskalnik Biro-teh Gregor Horvat s. p., 2. 9. 2015 812,02Maribor
Fotokopirni stroj Biro-teh Gregor Horvat s. p., 1.352,96Maribor
III.III.III.III.III. LICENCELICENCELICENCELICENCELICENCE 8.285,538.285,538.285,538.285,538.285,53
Wings AV Dual za osvetljevanje odra Vioso GmbH, Nem~ija 2.897,99Program Watcsout - Ozvo~enje Dataton, Linkoping-[vedska 30. 9. 2015 5.387,54
IVIVIVIVIV..... IIIIINVESNVESNVESNVESNVESTICITICITICITICITICIJJJJJSKSKSKSKSKO VO VO VO VO VZDR@EVZDR@EVZDR@EVZDR@EVZDR@EVANANANANANJJJJJE IE IE IE IE IN IZBOLN IZBOLN IZBOLN IZBOLN IZBOLJJJJJ[A[A[A[A[AVEVEVEVEVE 95.266,8695.266,8695.266,8695.266,8695.266,86Glavna odrska zavesa Maori d. o. o., Trzin 8. 10. 2015 11.811,99Nosilni glavne odrske zavese Uro{ Kova~i~ s. p., 8. 10. 2015 8.230,34
Miklav‘ na Drav. poljuGasilni sistem Argas d. o. o., Senovo 10. 12. 2015 12.496,36Ra~unal. upravljanje to~kovnega vleka Waagner biro, Dunaj-Austrija 10. 12. 2015 48.624,00Congo ETC komandni pult ELSIS d. o. o., Ljubljana 10. 12. 2015 6.528,55Lu~ni krmilni pult MK Light d. o. o., Zg. Hoti~ 10. 12. 2015 7.575,62
SKUSKUSKUSKUSKUPPPPPAAAAAJ OPJ OPJ OPJ OPJ OPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA ITENA ITENA ITENA ITENA IN NN NN NN NN NEEEEEOPOPOPOPOPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA SRTENA SRTENA SRTENA SRTENA SREDSEDSEDSEDSEDSTTTTTVVVVVAAAAA 11111333338.28.28.28.28.288,288,288,288,288,244444
(v EUR)
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
88
11.2 ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE
Slovensko narodno gledali{~e Maribor sestavljajo organizacijske enote: Drama, Opera, Balet,festival Bor{tnikovo sre~anje, Tehnika ter Skupne slu‘be.Na dan 31. 12. 2015 je bilo v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor 289 zaposlenih. [tevilozaposlenih je ni‘je od predvidenega {tevila zaposlenih, kot ga dolo~a Kadrovski na~rt za leto2015, kar je posledica nerealizacije 3 zaposlitev. Te bodo realizirane v letu 2016.
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je v letu 2015 izvajalo var~evalne ukrepe po navodilihMinistrstva za kulturo na vseh podro~jih delovanja in v skladu z dolo~ili Zakona za uravnote‘enjejavnih financ zmanj{alo {tevilo zaposlenih. V skladu z ZIPRS1415 smo sledili ciljnemu zni‘anju{tevila zaposlenih za 1 %. Kot dober gospodar smo kljub var~evalnim ukrepom na vseh nivojihposku{ali ohraniti vsaj minimalne umetni{ke standarde in s tem na{e poslanstvo.
V primerjavi s preteklim letom smo realizirali zastavljen cilji in upo{tevaje kadrovski na~rt zmanj{ali{tevilo zaposlenih za 1 %, tako da smo posledi~no zaradi 15 prenehanj zaposlitev realizirali zgolj11 nadomestnih zaposlitev, ki so bile nujne za nemoteno delovanje zavoda. Temu ustrezno sobila v vseh primerih predhodno pridobljena soglasja Ministrstva za kulturo in Sveta zavoda SNGMaribor.
89
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
11.2.1 Sestava zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u na dan 31. 12. 2015
11.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah
Tabela 3: [tevilo zaposlenih na dan 31. 12. 2015
Organizacijska enota [tevilo zaposlenih Odstotek
OE Drama 33 11,4
OE Opera 113 39,1
OE Balet 27 9,3
OE Festival Bor{tnikovo sre~anje 1 0,3
OE Tehnika 97 34,7
Skupne slu‘be 18 6,2
SKUPAJ 289 100
Slika 5: Odstotek zaposlenih na dan 31. 12. 2015
V OE Drama je bilo 33 zaposlenih, v OE Opera 113 zaposlenih, v OE Balet 27 zaposlenih, v OEBor{tnikovo sre~anje 1 zaposlen, v OE Tehnika 97 zaposlenih in v Skupnih slu‘bah 18 zaposlenih.Umetni{ki ansambli predstavljajo 60-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.V primerjavi s preteklim letom se je zmanj{alo {tevilo vseh zaposlenih, kar je posledica sledenjuvar~evalnim ukrepom in nerealiziranih zaposlitev v letu 2015.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
90
11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve
Razlogi za sklenitev delovnega razmerja za dolo~en ~as so nadome{~anja odsotnosti zaradi dalj{ihbolezni, porodni{kega in star{evskega dopusta, zaposlovanje tujcev in opravljanje dela, ki je vezanona izvedbo repertoarja oz. programa sezone.
Tabela 4: Sestava zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2015
Organizacijska [tevilo Nedolo~en Odstotek Dolo~en Odstotekenota zaposlenih ~as ~as
OE Drama 33 30 90,9 3 9,1
OE Opera 113 105 92,9 8 7,1
OE Balet 27 27 100,0 0 0,0
OE FestivalBor{tnikovo sre~anje 1 1 100,0 0 0,0
OE Tehnika 97 92 94,8 5 5,2
Skupne slu‘be 18 18 100,0 0 0,0
SKUPAJ 289 273 94,5 16 5,5
Najve~ zaposlenih za dolo~en ~as je v OE Opera in OE Tehnika, kar je posledica dejstva, da je vOE Opera zaposlenih najve~ tujcev, katerih zaposlitev je vezana na dovoljenja za zaposlitev, vOE Tehnika pa je razlog zaposlitev za dolo~en ~as novo zaposlovanje mladih, ki nadome{~ajona{e upokojene ~lane.
Slika 6: Odstotek zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2015
Na dan 31. 12. 2015 je bilo 16 zaposlenih za dolo~en ~as, kar predstavlja 6-odstotni dele‘ vsehzaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor. V primerjavi s preteklim letom se jedele‘ zaposlenih za dolo~an ~as pove~al za 3 odstotke.
91
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi
Tabela 5: Sestava zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2015
Delovna doba [tevilo zaposlenih Odstotekpod 10 let 45 15,6
od 10 do 20 let 77 26,6
od 20 do 30 let 82 28,4
od 30 do 40 let 82 28,4
nad 40 let 3 1,0
SKUPAJ 289 100
Slika 7: Odstotek zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2015
Glede na delovno dobo so zaposleni razporejeni v pet skupin. V primerjavi s preteklim letom jezaznati zmanj{anje zaposlenih, ki imajo od 10 do 20 let delovne dobe. Najve~ji dele‘ zaposlenihpredstavljajo zaposleni z delovno dobo od 20 do 30 let in od 30 do 40 let in skupaj predstavljajo56-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
92
11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti
Tabela 6: Sestava zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2015
Starost OE OE OE OE Festival OE Skupne VsiDrama Opera Balet Bor{tnikovo Tehnika slu‘be zaposleni Odstotek
sre~anje
manj kot30 let 0 5 0 0 3 0 8 2,8
od 30do 40 let 11 29 9 0 19 3 71 24,5
od 40do 50 let 10 31 15 0 40 10 106 36,7
od 50do 60 let 6 33 3 1 32 5 80 27,7
nad60 let 6 15 0 0 3 0 24 8,3
SKUPAJ 33 113 27 1 97 18 289 100,0
Slika 8: Odstotek zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2015
Starostna struktura ka‘e na pribli‘no izena~enje v odstotkih med 30 do 40 in 50 do 60 let starostizaposlenih. Najve~ji dele‘ zaposlenih ima od 40 do 50 let in predstavljajo 37-odstotni dele‘ vsehzaposlenih.V primerjavi s preteklim letom je zaznati porast zaposlenih do 30 let in zmanj{anje zaposlenih,starih nad 60 let, kar je posledica upokojevanja in nadomestnih zaposlitev mlaj{ih.
93
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu
Tabela 7: Sestava zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2015
Organizacijska [tevilo Mo{ki Odstotek @enske Odstotekenota zaposlenihOE Drama 33 16 48,5 17 51,5
OE Opera 113 66 58,4 47 41,6
OE Balet 27 12 44,4 15 55,6OE FestivalBor{tnikovo sre~anje 1 0 0,0 1 100,0
OE Tehnika 97 67 69,1 30 30,9
Skupne slu‘be 18 4 22,2 14 77,8
SKUPAJ 289 165 57,1 124 42,9
Slika 9: Odstotek zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2015
Specifi~en delovni proces v gledali{~u se odra‘a tudi v dele‘u zaposlenih ‘ensk in mo{kih. Dele‘zaposlenih ‘ensk v OE Tehnika je 31-odstoten. Sicer mo{ki predstavljajo 57-odstotni dele‘ vsehzaposlenih.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
94
11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo
Tabela 8: Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo na dan 31. 12. 2015
Kategorije invalidnosti [tevilo zaposlenih
Invalid I. kategorije 1
Invalid III. kategorije 11
SKUPAJ 12
Dne 31. 12. 2015 ima 12 zaposlenih priznano omejeno delovno zmo‘nost. V primerjavi s preteklimletom se je {tevilo invalidov zmanj{alo, saj sta se dva upokojila. Od 12 jih je imelo 11 priznano III.kategorijo invalidnosti in en zaposleni I. kategorijo invalidnosti.
11.2.2 Napredovanja zaposlenih
Tabela 9: Napredovanje zaposlenih v letu 2015
Organizacijska enota Napredovanje Odstotek
OE Drama 25 11,5
OE Opera 86 39,6
OE Balet 25 11,5
OE Festival Bor{tnikovo sre~anje 0 0,0
OE Tehnika 65 30,0
Skupne slu‘be 16 7,4
SKUPAJ 217 100
Slika 10: Odstotek zaposlenih, ki so napredovali v letu 2015
95
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
V letu 2015 je napredovalo 217 zaposlenih, kar predstavlja 75-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.Visok dele‘ zaposlenih, ki so v letu 2015 napredovali, je posledica interventne zakonodaje, vskladu katere javni uslu‘benci v letih 2013 in 2014 niso napredovali in so pridobili pravico donapredovanja in vi{je pla~e {ele v letu 2015.Najve~ji dele‘ zaposlenih, ki so napredovali, je v OE Opera in predstavljajo 40-odstotni dele‘vseh zaposlenih, ki so napredovali.
11.2.3 Fluktuacija
Tabela 10: [tevilo zaposlenih 2014–2015
[tevilo zaposlenih 31. 12. 2014 293
Prihodi v letu 2015 11
Odhodi v letu 2015 15
[tevilo zaposlenih 31. 12. 2015 289
Slika 11: [tevilo zaposlenih 2014–2015
SNG Maribor je v letu 2015 v skladu z odlo~bo {t. 6110-886/2014/6 z dne 19. 3. 2015 zmanj{alo{tevilo zaposlenih. Pri kadrovanju smo v celoti sledili izhodi{~u zni‘anja {tevila zaposlenih za 1%.Primerjava {tevila zaposlenih v letih 2014 in 2015 ka‘e na nekoliko vi{ji odstotek zni‘anjazaposlenih, kar je posledica {e treh nerealiziranih zaposlitev, ki so bile predvidene in potrjene vkadrovskem na~rtu za leto 2015. Zaposlitve bomo realizirali v letu 2016.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
96
Slika 12: Fluktuacija 2015
V letu 2015 je prenehalo delovno razmerje 15 zaposlenim. Realizirali smo 11 najnujnej{ihnadomestnih zaposlitev, ki so bile nepogre{ljive za izvedbo programa in izvedene v skladu z dolo~iliZakona za uravnote‘enje javnih financ.
97
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih
Tabela 11: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2015
Razlogi za prenehanje delovnega razmerja [tevilo zaposlenih Odstotek
Upokojitev 11 73,3
Pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe 3 20,0
Izredna odpoved 1 6,7
SKUPAJ 15 100,0
Slika 13: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2015
V preglednici je prikazano {tevilo odhodov zaposlenih v letu 2015. Razlogi za prenehanje delovnegarazmerja so opredeljeni v skladu z dolo~bami Zakona o delovnih razmerjih in Zakona zauravnote‘enje javnih financ. Najve~ji dele‘ prenehanja delovnega razmerja v letu 2015predstavljajo upokojitve v skladu z ZUJF.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
98
11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih
V letu 2015 je bilo v primerjavi z letom 2014 zaznati pove~anje zadr‘anosti od dela zaposlenih izrazloga bolni{ke odsotnosti. Leta 2014 je bilo obra~unanih 13.516 ur zadr‘anosti od dela, medtemko je bilo v letu 2015 obra~unanih 17.808 ur zadr‘anosti od dela.
Tabela 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2015
Razlog zadr‘anosti Ure Odstotek
Boleznine do 30 dni 8.252 46,3
Boleznine nad 30 dni 2.800 15,7
Po{kodbe izven dela do 30 dni 1.732 9,7
Po{kodbe izven dela nad 30 dni 160 0,9
Po{kodbe pri delu do 30 dni 616 3,5
Po{kodbe pri delu nad 30 dni 2.880 16,2
Nega 1.368 7,7
SKUPAJ 17.808 100,0
Slika 14: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2015
V letu 2015 je bilo skupaj obra~unanih 17.808 ur zadr‘anosti od dela iz razloga bolni{ke odsotnosti.Od tega najve~ji dele‘ predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga bolezni do 30 dni – 8.252 ur,kar predstavlja 46-odstotni dele‘ vseh zadr‘anosti od dela. Najmanj{i dele‘ predstavljajozadr‘anosti od dela iz razloga po{kodbe izven dela nad 30 dni – 160 ur, kar predstavlja 1-odstotnidele‘ vseh zadr‘anosti od dela.
99
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Tabela 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2015
Mesec Ure Odstotek
Januar 1.032 5,8
Februar 2.096 11,7
Marec 2.432 13,7
April 2.292 12,9
Maj 1.280 7,2
Junij 1.508 8,5
Julij 1.384 7,8
Avgust 572 3,2
September 1.056 5,9
Oktober 1.176 6,6
November 1.592 8,9
December 1.388 7,8
SKUPAJ 17.808 100,0
Slika 15: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2015
Iz preglednic je razvidno, da je bilo najve~ bolni{kih odsotnosti marca in aprila. Najmanj bolni{kihodsotnosti je bilo avgusta.
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
100
11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti
V letu 2015 je bilo v primerjavi z letom 2014 izpla~anih ve~ nadomestil bolni{kih odsotnosti. Vletu 2014 je bilo izpla~anih skupaj 109.911,86 EUR nadomestil, medtem ko je bilo v letu 2015izpla~anih skupaj 133.701,31 EUR nadomestil. V letu 2015 je v primerjavi z letom 2014 zaznatipove~anje izpla~anih tako nadomestil v breme ZZZS – refundacije, kot tudi nadomestil v bremeSNG Maribor.
Tabela 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2015
Organizacijska Boleznine nad 30 dni - Boleznine do 30 dni - SKUPAJenota refundacija ZZZS v breme SNG Maribor OE Drama 85,27 4.959,36 5.044,63 OE Opera 39.450,35 29.414,12 68.864,47solisti 861,82 195,96 1.057,78orkester 36.894,24 18.138,86 55.033,10zbor 1.694,29 11.079,30 12.773,59 OE Balet 0,00 3.253,64 3.253,64 OE Tehnika 21.094,64 33.646,01 54.740,65 Skupne slu‘be 655,60 1.142,32 1.797,92 SNG - SKUPAJ 61.285,86 72.415,45 133.701,31
Slika 16: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2015
101
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
V letu 2015 je bilo izpla~anih 133.701,31 EUR nadomestil bolni{kih odsotnosti, od tega je bilo72.415,45 EUR izpla~anih nadomestil v breme SNG Maribor, nadomestila v vi{ini 61.285,86EUR, ki izhajajo iz boleznin nad 30 dni, pa smo dobili refundirana od Zavoda za zdravstvenozavarovanje R Slovenije.
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je moralo z ustrezno organizacijo dela vzpostavitiu~inkovite delovne procese na vseh umetni{kih, tehni~nih in strokovnih nivojih ter omogo~itihitro prilagajanje umetni{kim zahtevam. Glede na ambiciozno zastavljeni program Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor se zahteva vsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenostiglede na finan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Zaradi tega bo pove~an trend v smeriracionalizacije delovnih procesov v soodvisnosti sredstev, zagotovljenih za program.
Dinami~ni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor bo zahteval ve~jo fleksibilnostpri zaposlovanju, kar bo zahtevalo vsakokratno prilagajanje plana dela za izvedbo programapove~anega {tevila predstav doma in na gostovanjih ter zaposlenosti glede na finan~ne zmo‘nostiin program umetni{kih enot. Potrebno {tevilo zaposlenih definiramo glede na programske vsebineza dolo~ena obdobja, vezana na mandat direktorja in umetni{kih direktorjev. Zaradi tega bopotreba po reorganizaciji na vseh podro~jih delovanja Drame, Opere in Baleta, tehni~nih instrokovnih slu‘b ter potreba po projektnem zaposlovanju in zaposlovanju za dolo~en ~as bistvenopresegla dosedanjo prakso zaposlovanja za nedolo~en ~as – priprava nove sistemizacije. V bistvubomo kadre zaposlovali prete‘no projektno, glede na potrebe in sredstva, ki bodo zagotovljenaza program.
Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
102
DI002466 GSM NOKIA E5 1 43,88 RA^UNOVODSTVODI002410 TROSED 1 240,00 ODER-OPERADI002519 GSM SAMSUNG GALAXY 1 171,87 ODER-OPERADI003290 AKU VIJA^NIK SF 2-A 1 205,44 ODER-OPERADI002514 GSM XPERIA GO 1 128,35 VODJA TEHNIKEDI002507 GSM NOKIA LUMIA 610 1 106,56 PRODUCENT DRAMEDI002538 APPLEI - POD5S326B 1 530,30 DIREKTORDI002252 GSM SAMSUNG SGH 1 0,99 MARKETINGDI002185 GSM BENQ SIEMENS 1 40,96 VODJA DRAMEDI002464 VZMETNICA DORMEO 160X190 1 205,81 STANOVANJE SLOV.DI002465 OMARICA Z OGLEDALOM 1 205,81 STANOVANJE SLOV.DI002472 POHI[TVO - RAZNO 1 137,00 STANOVANJE SLOV.DI002473 POHI[TVO - RAZNO 1 852,90 STANOVANJE SLOV.
SKUSKUSKUSKUSKUPPPPPAAAAAJJJJJ 5656565656 77777.462,3.462,3.462,3.462,3.462,300000
Sklep {t. 5: Popisno stanje se ujema s knji‘nim stanjem. Dotrajan in neuporabendrobni inventar v vi{ini 7.462,30 EUR se odpi{e v breme popravkovvrednosti.
Direktor SNG MariborDanilo Ro{ker
Predsednik CPKMatja‘ Partli~
103
Letno poro~ilo 2015je Svet zavoda potrdil na svoji ___ seji dne _________________ .
Gregor Pivecpredsednik Sveta SNG Maribor
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
104
Letno poro~ilo so pripraviliDanilo Ro{kerAlja PredanAleksandra HojnikJasna RuparAna VogrinAndreja HictalerAlenka SmoleNina Novkovi~Metka Lipov‘Darja ^i‘ekMaja BorinAlan Kav~i~Sandra Po‘unBenjamin VircJanez Bosti~Jo‘e Vodu{ek
FotografijeArhiv SNG MariborArhiv FBSTiberiu MartaDamjan [varcAlan Kav~i~
105
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 5
Program financiraMinistrstvo za kulturo Republike Slovenije
Program sofinancirajoGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG Maribor Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j BBBBBaletaa letaa letaa letaa leta
Generalna pokroviteljica Simfoni~nega ciklusaGeneralna pokroviteljica Simfoni~nega ciklusaGeneralna pokroviteljica Simfoni~nega ciklusaGeneralna pokroviteljica Simfoni~nega ciklusaGeneralna pokroviteljica Simfoni~nega ciklusa
I n v e s t i n g i n a C u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a l T o m o r r o w I n v e s t i r a n j e v k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i j u t r i
