LETNO POROČILO 2019 2019 web.pdf · znanstvena fantastika. Primeri takšnih inovacij se po svetu že danes razvijajo in uvajajo v tehnološko prakso. Z modrimi od-ločitvami lahko

LETNO POROČILO 2019o porabi sredstev iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora

za kakovost življenja

2

3

Vsebina

Vloga jedrske energije v celoviti oskrbi z energijo prihodnosti . . . . . . . . . . 6

Občina Krško in nadomestilo zaradi omejene rabe prostora . . . . . . . . . . 10

Skupina GEN - ena največjih in investicijsko najmočnejših poslovnih skupin v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

NEK sodi po mednarodnih obratovalnih kazalcih med . . . . . . . . . . . . . . .60 najvišje uvrščenih jedrskih elektrarn od 441 obratujočih v svetu . . . . . . 16

Zagotoviti potrebna sredstva za varno in pravočasno odložitev vseh jedrskih odpadkov iz NEK ter razgradnjo objekta . . . . . . . . . . . . 22

ARAO izvaja aktivnosti, potrebne za varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Pregled rabe v letu 2019 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

4

Spoštovani,

tudi v letu 2019 je nadomestilo zaradi omejene rabe prostora (NORP) predstavljalo pomemben vir sredstev, ki je omogočal pospešen razvoj infrastrukture v naši občini, različne naložbe v šolstvu, predšolski vzgoji, komunalni infrastrukturi in drugod. Seveda pa ne smemo pozabiti na ugodnosti, ki jih iz tega naslova občuti vsak občan neposredno.Stabilnost tega vira je ključna pri sprejemljivosti jedrskega objekta v okolju, saj omogoča razvoj in posledično daje občutek zadovoljstva lokalni skupnosti. Nedvomno prinaša prispevek lokalnemu okolju, veliko dodano vrednost, se pa občasno pojavljajo težnje po spremembi sedanje ureditve. Žal v škodo lokalne skupnosti.

V tej luči je nujen pogled v prihodnost, ki se kaže skozi vse večje energetske potrebe in posledično izzive, s katerimi se sooča celotna Slovenija. Te potrebe kažejo, da je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne neizbežna. Urejeni odnosi na vseh ravneh in čisti računi pa so dobra popotnica za to, da bodo pogovori o nadaljnjem razvoju jedrske energetike veliko lažji.

Lokalna skupnost se je v letu 2019 izkazala kot partner, ki se zaveda pomena energetike v državi in sprejela vlogo vodenja postopka sprejema sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta NEK s ciljem izgradnje suhega skladišča izrabljenega goriva, ki je bil sprejet v rekordnem času, s tem pa je zagotovljeno nadaljnje nemoteno obratovanje jedrskega objekta.

Trenutna ureditev v zvezi z nadomestilom zaradi omejene rabe prostora je za lokalno skupnost sprejemljiva, a še vedno je čutiti različne pritiske, ki vedno znova ogrožajo sožitje z jedrskim objektom in kompromis, ki je že bil sklenjen.Zato v lokalni skupnosti v prihodnje pričakujemo več sodelovanja. Za družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v okolju je ta ključnega pomena,..

mag. Miran Stanko, � župan�občine�Krško�

5

6

Vloga jedrske energije v celoviti oskrbi z energijo prihodnosti

Jedrska energija zaseda osre-dnjo vlogo v načrtih za čisto in zanesljivo oskrbo gospodarstva, prometa in celotne moderne druž-be s potrebno energijo v različnih oblikah. Ob ustrezni integraciji v hibridni sistem prihodnosti odlično dopolnjuje proizvodno energije iz naravno spremenljivih obnovljivih virov energije vode, sonca in vetra. S svojo zaneslji-vostjo in prilagodljivostjo lahko jedrska energija na odprtih in transparentnih trgih električne energije že danes bistveno iz-boljša ekonomičnost in konku-renčnost naravno spremenljivih obnovljivih virov energije.

Ta prispevek za letno poročilo 2019 je nastal sredi leta 2020, ki nam bo nedvomno ostalo v spo-minu zaradi svetovnega izbruha pandemije nove virusne bolezni. Ta je močno in na različne na-čine vplivala tudi na življenje v Sloveniji in v občini Krško. Med drugim smo neposredno izkusili, kako pomembna je varna in za-nesljiva oskrbe z energijo. Hkrati smo v naglih spremembah pora-

be energije lahko opazovali tudi, kako močna je povezava med družbenimi in gospodarskimi aktivnostmi in porabo energije. Raba električne energije se je v Sloveniji zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti za preprečevanje šir-jenja epidemije virusne bolezni, zmanjšala skupaj z zaustavljeno gospodarsko aktivnostjo in se potem s sproščanjem ukrepov ponovno postopno povečuje.

Dejstvo je, da stalna razpolo-žljivost in enostaven dostop do različnih oblik energije sodobni družbi omogoča blagostanje in razvoj. Energetska revščina in nizka poraba energije sta med

seboj tesno povezana. Pri tem ne mislimo zgolj na električ-no energijo, s katero se največ ukvarjamo. Enako namreč velja za tekoča pogonska goriva, ki poganjajo veliko večino osebnega in tovornega prometa. Tekoča goriva so tako enostavno dosto-pna na številnih točilnih mestih širom po državi, da ji dojemamo kot povsem samoumevna in celo oblikujejo navade našega življe-nja s kavico ali nakupom, ki ga opravimo sproti, ko natočimo gorivo.

Tudi zemeljski plin je pomemben energent, s katerim ogrevamo bolnišnice, trgovine, tovarne,

Futuristična elektrarna – avtor vizualizacije A. Buršič

7

pisarne in gospodinjstva po Sloveniji. V naše domove prihaja povsem neopazno in pogosto ne razmišljamo, kako pomemben vir je. O njegovem pomenu se začnemo pogovarjati šele, kadar je ogrožena zanesljivost oskrbe (in to vpliva na rast cen) tega energenta iz tujine.

Pri proizvodnji energije moramo hitreje in učinkovite opustiti vse fosilne vire ogljika.

Energija, ki poganja sodobno družbo, priteka v naša življenja nemoteno, nevidno, po žicah, ceveh, plinovodih in toplovodih. Ob tem si težko predstavljamo, koliko energije potrebujemo in pozabljamo, da električna ener-gija predstavlja le okoli četrtino vse potrebne energije v Sloveniji. Preostalo energijo porabimo v obliki plinastih, tekočih in tudi trdnih goriv. Čeprav se vse bolj zavedamo, da plinasta, tekoča in trdna fosilna goriva z izpusti

toplogrednih plinov pospešujejo podnebne spremembe, zaradi česar jih želimo opustiti, se delež porabe posameznih fosilnih goriv v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno spremenil. Električna energija, ki jo lahko proizvajamo povsem brez izpustov toplogre-dnih plinov, predstavlja samo

eno četrtino vse potrebne ener-gije. Ni dovolj zgolj nadaljevati s tako počasnim trendom razoglji-čenja, saj nas okolje in podnebje spominjata, da moramo fosilne vire energije opustiti hitreje in na vseh področjih.

To pomeni, da bo ob ukrepih učinkovite rabe energije treba zamenjati tudi energente v ener-getsko intenzivnih sektorjih, kot sta promet in ogrevanje. Elek-trifikacija prometa se kaže kot delna rešitev. Tudi na področju ogrevanja se elektrifikacija z uporabo toplotnih črpalk kaže kot možna rešitev. Vendar samo elektrifikacija ne bo dovolj hitra, dodatno bomo potrebovali tudi čista (ne-fosilna) tekoča in plina-sta goriva, ter brez-ogljični vir toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje. Prav uvedba čistih oblik energije v tekoči in plinasti obliki

8

v obstoječo in dobro razvito infra-strukturo omogoča najhitrejšo in učinkovito razogljičenje.

Vseh potreb po čistih virih energije ne bo mogoče pokriti samo z obnovljivimi viri energije.

Izziv moderne transformacije energetike z razvojem elektro mobilnosti, z novimi načini ogre-vanja in hlajenja, ter z uvaja-njem čistega vodika ter proizvo-dnjo čistega metana z uporabo zajemanja ogljikovega dioksida nakazuje vse večjo potrebo po električni energiji tudi v Slove-niji. Očitno samo obnovljivi viri energije, kot so vodna, vetrna, geotermalna in sončna energija s svojimi naravnimi in prostor-skimi omejitvami, ne bodo dovolj. Na tem področju se za hitrejše razogljičenje po svetu in v Slove-niji vedno bolj uveljavlja skupna uporaba potenciala jedrske

energije, ki dopolnjuje proizvo-dnjo energije iz obnovljivih virov energije.

Jedrska energija, hidroenergija in energija geotermalnih virov so edine tri tehnologije, s katerimi so cele države že uspele popolno-ma razogljičiti svoje energetske sisteme. Med naštetimi pa je jedrska energija edini vir, ki ga je možno umestiti praktično po celotnem svetu, medtem ko hidroenergija in geotermalna energija kot naravni danosti nista na voljo v vseh državah. Pravzaprav potrebni naravni pogoji obstajajo samo v nekaterih predelih Zemlje. Povsod drugod jedrska energija predstavlja edino preverjeno in zanesljivo izbiro, ki lahko nadomesti vse oblike fosilnih virov energije. In prav uporaba jedrske energije kot osrednje točke oskrbe s čisto energijo je inovacija, ki omogo-ča najhitrejše razogljičenje. Ne

govorimo le o tehnološki, temveč tudi o ekonomski in družbeni inovaciji.

Velike jedrske elektrarne tvorijo hrbtenico bodočih nizko-ogljičnih sistemov prihodnosti.

Dobre primere skupne uporabe jedrske energije in obnovlji-vih virov energije najdemo v Kanadi, Franciji, Švici in na Švedskem. V vseh naštetih državah je proizvodnja električ-ne energije skoraj brez izpustov toplogrednih plinov in temelji na hibridni mešanci hidroelek-trarn in jedrskih elektrarn. V teh državah jedrske elektrar-ne zagotavljajo stabilnost in potrebno fleksibilnost sistema. Z obratovanjem v vseh vremen-skih pogojih in neodvisno od letnih časov jedrske elektrarne zagotavljajo stabilnost sistema. V časih presežkov električne

1905Albert Einstein

napove pretvorbo mase v energijo

E=mc2

1909Ernest Rutherford

odkrije jedro znotraj atoma

1938O. Hahn, L. Meitner in F. Strassmann odkrijejo

verižno jedrsko reakcijo cepitve urana

1951Jedrski reaktor prvič

poganja električni generator in proizvede elektriko (Idaho, ZDA)

1960Prva komercialna PWR

jedrska elektrarna z močjo 250 MW

(Yankee Rowe, ZDA)

1977Prva jedrska

elektrarna preseže moč 1200 MW

1984Dosežena največja hitrost gradenj jedrskih elektrarn

do sedaj. V tem letu je bilo na omrežje priključenih kar 30 000 MW novih jedrskih elektrarn

(to je več kot 42 novih NEK v enem letu)

1932James Chadwick odkrije nevtron

1942Prvi jedrski reaktor

s kontrolirano verižno reakcijo (Chicago, ZDA)

1954Prva jedrska

elektrarna s 5 MW električne moči je obratovala do 1959

(Obninsk, Rusija)

1969Prva jedrska

elektrana preseže moč 600 MW

1983Začetek komercial-nega obratovanja

Nuklearne elektrarne Krško

1996Prva jedrska

elektrarna III. generacije

priključena na omrežje

2016Prva jedrska

elektrarna preseže moč 1600 MW

2019Na svetu obratuje 450

elektrarn s skupno močjo 397 000 MW

V bodočih čistih energet-skih sistemih bo brez--ogljična energija iz jedrske elektrarne, hidroelektrarn ter ostalih obnovljivih vi-rov energije tekla po žicah, plinovodih in toplovodih in tako napajala naša mesta in industrijo.

9

energije zaradi velike vodnatosti rek pa lahko z obratovanjem v trapezu in prilagajanju proizvo-dnje porabi zagotovijo potrebno fleksibilnost in na ta način dopolnjujejo naravno spremen-ljivost obnovljivih virov energije.

Tradicionalno gledano jedrske elektrarne in obnovljivi viri energije nimajo veliko skupnega. Jedrske elektrarne so velike, centralizirane in skoraj vedno obratujejo na polni moči. Obno-vljivi viri energije, manjše hi-droelektrarne, sonce in veter pa so decentralizirani in dinamični viri. Vendar usklajena uporaba teh dveh virov predstavljata za-vidanja vredno kombinacijo, ki z medsebojnim delovanjem prina-ša sinergijske učinke na mnogih ravneh. Potencialne prednosti takšnih sistemov v prihodnosti pa bodo še večje.

Jedrska in obnovljivi viri energije proizvajajo tudi čist vodik za promet in ogrevanje.

V Franciji in ZDA podjetja že razvijajo industrijske obrate za učinkovito in čisto proizvodnjo elektrolitskega vodika z uporabo presežkov električne energije iz obnovljivih virov energije. Izkoristek takšnega procesa se bo močno povečal, ker bodo pred elektrolizo vodo segreli z odpa-dno toploto iz jedrske elektrarne. Ta je tudi idealen vir toplote za čisto daljinsko ogrevanje mest in industrije. Daljinsko ogrevanje s pomočjo jedrskih elektrarn že danes uporabljajo v Švici, na Madžarskem in drugod po svetu. Uporaba odpadne industrijske toplote tudi učinkovito nadome-šča potrebo po kurjenju biomase, kar pripomore k ohranjanju naravnih gozdov, čistega zraka in biotske raznolikosti.

Daljinsko ogrevanje, čist vodik in metan, ki poganjata vozila in ogrevanje brez dodatnih ali novih izpustov toplogrednih pli-nov, so dosegljive inovacije. To ni znanstvena fantastika. Primeri takšnih inovacij se po svetu že danes razvijajo in uvajajo v tehnološko prakso. Z modrimi od-ločitvami lahko primere takšne inovativne energetike prenesemo tudi v naše okolje.

doc. dr. Tomaž Žagar,predsednik Društva jedrskih

strokovnjakov Slovenije

10

NEK 2.879.649,54

Sklad NEK 6.050.215,90

Skupaj: 8.929.865,44

Vplačila nadomestil v letu 2019

Proračun občine Krško v lan-skem letu je znašal 40.895.897 EUR prihodkov in 36.781.472 EUR odhodkov. Največji delež v okviru nedavčnih prihodkov predstavljajo prihodki iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega

objekta, ki v strukturi nedavčnih prihodkov predstavljajo 89,78 %. V letu 2019 je bilo teh prihodkov v višini 8.929.865 EUR, od tega je Nuklearna elektrarna Krško vplačala 2.879.649 EUR in Sklad za financiranje Razgradnje Nu-klearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov

iz Nuklearne elektrarne Krško 6.050.215 EUR.

Občina Krško nadomestilo zaradi omejene rabe prostora prejema na podlagi Uredbe o merilih za do-ločitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukre-pov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14 z dne 19. 12. 2014) ter Uredbe o spre-membah in dopolnitvah Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja in-tervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015).

Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omeje-ne rabe prostora in zaradi načr-

Zavezanca za plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora Občini Krško sta Nuklearna elektrarna Krško in Sklad NEK. Po zadnji spre-membi uredbe leta 2015 nadomestilo za odlagališče NSRAO plačuje Sklad NEK, in sicer do pridobitve gradbenega dovoljenja za odlagali-šče, potem bo nadomestilo plačeval upravljavec odlagališča.

NEK

GEN SKLADNEK

OBČINA KRŠKO

Občina Krško in nadomestilo zaradi omejene rabe prostora

11

tovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta v 11. členu glede razpolaganja z nadomestilom določa:(1) Občina zagotovi, da se sred-stva, pridobljena na podlagi plačil nadomestila in dajatve, uporabijo za vzpostavitev občinske javne infrastrukture in občinskih javnih služb, zato da se izboljša kakovost življenja prebivalcev občine ter za načrtovanje in izvajanje interven-cijskih ukrepov.(2) Nadomestilo in dajatev sta prihodek proračuna občine. (3) Poraba sredstev, pridobljenih na podlagi plačila nadomestila in dajatve, mora biti prikazana v načrtu porabe sredstev občine.

Temeljno poslanstvo Občine Krško je urejanje in upravljanje zadev javnega pomena, ki ustvar-jajo prijazno življenjsko bivalno in delovno okolje za občane. Pri tem se Občina Krško zaveda svoje vloge in odgovornosti tudi pri sooblikovanju pogojev za nemote-

no obratovanje jedrske elektrarne in drugih jedrskih objektov. Po eni strani so pri tem pomembni varnostni ukrepi za varovanje ljudi in okolja, po drugi strani pa je pomemben delež gospodarske aktivnosti in delovnih mest v regiji povezan s to dejavnostjo.

Značilnosti občine Krško

Občina Krško je ena izmed večjih občin v Sloveniji. Njena posebnost je, da je zelo poseljena, kar ima za posledico velike potrebe po vlaga-njih v komunalno infrastrukturo. Na 286,5 km2 je oblikovanih 158 naselij, ki so povezana v 16 krajevnih skupnosti. Po površini se občina nahaja na devetem mestu med slovenskimi občinami, pred njo so samo občine, ki so zelo redko poseljene zaradi značilnosti v gorskem svetu in na območjih velikih gozdov (Kočevje, Ilirska Bistrica, Tolmin, Bovec, Črno-melj, Bohinj, Koper in Idrija).

Poleg tega je za občino značilno, da ima center lokalne skupnosti značaj mestne občine, ki zahteva posebno obravnavo, medtem ko so ostali deli občine razgibani in imajo ruralne posebnosti. Tako geografska značilnost občine zahteva ogromna vlaganja, ki omogočajo enakomeren razvoj ob-čine. Med drugim skupna dolžina cest v občini meri 725 km, kar jo po dolžini cest uvršča na drugo mesto v Sloveniji, takoj za Mestno občino Ljubljana, ki ima 1.029 km cest.

Enakomeren razvoj celotne občine v veliki meri omogočajo tudi doda-tna proračunska sredstva, ki jih Občina Krško prejema iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora (NORP). Občina Krško je po številu prebivalcev na 11. mestu med slovenskimi občinami (26.117 prebivalcev), skupaj s prihodki NORP pa se uvršča med prvih osem občin po višini letnih proračunskih odhodkov.

12

Skupina GEN - ena največjih in investicijsko najmočnejših poslovnih skupin v Sloveniji

V Skupini GEN so v poslovnem letu 2019 ustvarili 2,2 mrd EUR prihodkov in 48,5 mio EUR čistega dobička ter tako utrdili svoj položaj na drugem mestu lestvice največjih poslovnih skupin ter se uvrstili med inve-sticijsko najmočnejše poslovne skupine v Sloveniji. Dober re-zultat je posledica sinergij med proizvodnimi, trženjsko-prodaj-nimi in razvojno-investicijskimi dejavnostmi Skupine GEN, za katere skrbijo vodstva družb, vključenih v skupino, skupaj s svojimi 1.418 zaposlenimi. Z učinkovitim poslovanjem so tudi v letu 2019 optimalno izkoristili stanje in dogajanja na trgu elek-

trične energije ter se prilagodili naravnim danostim, predvsem podpovprečnim hidrološkim razmeram, s katerimi so se v preteklem letu soočali vse do novembra (hidrologija).

Proizvodnja električne energije

Ključno poslanstvo Skupine GEN je zanesljiva oskrba z električno energijo po konkurenčnih cenah, slednjo so uresničevali s stabilno proizvodnjo energetskih objektov v skupini: jedrska elektrarna Krško je večino časa delovala na polni moči, hidroelektrarne na Savi so izkoristile sicer slabe hidrološke razmere, termoelek-trarna v Brestanici pa je zagoto-vila osem zanesljivih zagonov za potrebe balansiranja slovenskega energetskega sistema.Proizvodnja električne energije v velikih proizvodnih enotah bi-lančne podskupine GEN je v letu 2019 znašala 3.403 GWh. Kar 81,3 % proizvedene električne energije so proizvedli v jedrski elektrarni. Hidroelektrarne

»Z učinkovito in varno proizvodnjo smo temeljni gradnik stabilnosti elektroenergetskega sistema Slovenije, s širitvijo jedrskega programa pa bistveno prispevamo k energetski samozadostnosti in s tem h kakovosti življenja državljanov Slovenije .«

Martin Novšak, generalni direktor

99,1 % vse električne energije, proizvedene v družbah, vključenih v Skupino GEN, je iz nizkoogljičnih

trajnostnih in obnovljivih virov – jedrske in vodne energije .

13

so prispevale 17,9 %, plinska elektrarna pa 0,8 %. S pomočjo Centra vodenja GEN, ki koordi-nira delovanje celotne bilančne podskupine GEN, so proizvodne enote delovale usklajeno, nena-črtovane dogodke pa so učin-kovito ublažili, kar se odraža v poslovnih rezultatih.

Trženje in prodaja

Skupina GEN zagotavlja učinko-vito trženje električne energije, infrastruktura za čezmejno trgo-vanje na debelo pa zagotavlja vse cenovne podatke in informacije, potrebne za optimalno izrabo pro-izvodnih virov. Na področju pro-daje električne energije je ključna povezava med GEN in GEN-I, ki se je z nadaljnjo lastniško konso-lidacijo in sklenitvijo nove krovne pogodbe še bolj utrdila.

Na tržno-prodajnem delu so se v družbi GEN-I uspešno prilagajali dinamičnim tržnim razmeram

ter izkoriščali tržne priložnosti. Razvijali so nove poslovne pristo-pe in storitve, povezane z e-mo-bilnostjo in digitalizacijo, veliko poudarka so namenili kadrovske-mu razvoju. Ključno so prispevali k uspešnemu in ekonomsko učin-kovitemu obvladovanju tveganj. S trgovanjem so učinkovito ščitili tako proizvodna nihanja, ki so bila posledica občasno zahtevnih hidroloških razmer in remonta v NEK, zaradi katerih je bilo treba učinkovito nabaviti nadomestno energijo na trgih, kakor tudi cenovna nihanja.

Investicije in naložbe ključne za dolgoročno stabilnost poslovanja in nadaljnji razvoj

Področje razvoja in raziskav, investicij ter naložb je ključno za dolgoročno stabilnost poslovanja in nadaljnji razvoj. V letu 2019 so v Skupini GEN izvedli investi-cije v višini 91,97 mio EUR.

V Nuklearni elektrarni Krško so v 28 dneh, kar je najhitreje od uvedbe 18-mesečnega gorivnega ciklusa, uspešno izvedli zahteven redni remont, pri katerem je v najintenzivnejšem obdobju sode-lovalo več kot 2.000 delavcev.

V TEB so nadaljevali s projektom zamenjave starih plinskih blokov in začeli z izgradnjo sedmega plinskega bloka, nadomestnega plinskega agregata PB 7.

V HESS so nadaljevali priprave na izgradnjo zadnje v verigi, to je HE Mokrice, vendar je Upravno sodišče v mesecu marcu 2019 razveljavilo odločbo ARSO za izdano okoljevarstveno soglasje. Skupina GEN proaktivno deluje v smeri iskanja ustrezne rešitve nastale situacije. V okviru osrednjega strateškega razvojnega projekta JEK 2 so po-sodobili Predinvesticijsko zasno-vo in pripravili Vlogo za pridobi-tev energetskega dovoljenja.

Znanje in razumevanje moč-no vplivata na dojemanje izzivov, povezanih z oskrbo z energijo danes in jutri . V Skupini GEN si že celo dese-tletje prizadevajo za izboljša-nje energetske ozaveščenosti in energetske pismenosti s projekti, kot so center za obi-skovalce Svet energije v Kr-škem, spletna izobraževalna različica eSvet (www.eSvet.si), energetsko tekmovanje Mladi genialci, natečaj Mladi v svetu energije in drugi .

14

JEK 2 je potreben, izvedljiv in ekonomsko upravičen projekt

V Sloveniji se soočamo z razme-roma visoko starostjo energet-skih objektov, ki jih bo v priho-dnje treba nadomestiti. Zaradi energetske uvozne odvisnosti Slovenije (v letu 2018 je Sloveni-ja uvozila 18 % električne ener-gije) in pomanjkanja električne energije tudi v širši regiji je vse bolj potrebna gradnja drugega bloka jedrske elektrarne – JEK 2. Zaradi njegovih prednosti na

Simulacija drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK 2)

področju uresničevanja ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe ter podnebnih ciljev ga Slovenija potrebuje že danes. V Skupini GEN so na projekt JEK 2 pripravljeni, potrebujejo pa politično voljo in večjo družbe-no sprejemljivost.

Projekt je prešel v fazo, ko je potrebno pridobiti jasno stališče lastnika, Republike Slovenije in sprejeti strateško odločitev o energetski prihodnosti Slovenije. Pri načrtovanju energetske pri-hodnosti je potrebno vključiti na-črtovanja razširitve proizvodnih zmogljivosti jedrske elektrarne Krško z izgradnjo nove enote še pred zaključkom obratovanja obstoječe. Načrtovani drugi blok jedrske elektrarne bi imel inšta-lirano moč okoli 1100 MWe, na omrežje pa bi se lahko priključil okoli leta 2030.

Ključni cilji projekta JEK 2 so:• zagotoviti dolgoročno zaneslji-vo, varno, okoljsko odgovorno in

konkurenčno oskrbo Slovenije z električno energijo,• omogočiti razogljičenje sektorja proizvodnje električne energije in s tem podpreti doseganje podneb-nih ciljev Slovenije,• dolgoročno nadomestiti proi-zvodnjo iz NEK in TEŠ ter pri-manjkljaj zaradi vse večje porabe »Nove tehnologije,

e-mobilnost, proizvodnja toplote in hladu temeljijo na rabi električne energije, ki postaja energent prihodnosti . Mi jo proizvajamo, in to iz nizkoogljičnih virov energije: jedrske in vodne energije .«

Danijel Levičar, poslovni direktor

Jedrska energija je, skupaj z obnovljivimi viri energije, pomemben del rešitve. Hrbte-nica gospodarstva bo vedno potrebovala robustno proi-zvodnjo in njej prilagojeno prenosno omrežje. Vlaganja v omrežje, hranilniki energi-je in prilagojen odjem bodo v prihodnje lahko prevzeli del stabilizacije sistema, vendar bomo vsekakor nujno potre-bovali tudi vire energije za zanesljivo proizvodnjo, kakr-šna je jedrska energija.

15

SKUPINA GEN V LETU 2019

• 48,5 mio EUR čistega dobička• 2,2 mrd EUR prometa • 41.375 GWh prodane električne energije• 21 evropskih trgov, na katerih smo prisotni s trgovalno-prodajnimi aktivnostmi• 91,97 mio EUR za razvoj in raziskave ter investicije in naložbe• 3.672 GWh proizvedene električne energije• 31 % delež celotne proizvodnje elektrike v Sloveniji• 99,1 % električne energije, ki jo proizvedemo, je iz nizkoogljične jedrske in vodne energije• Proizvodnja NEK 5.533 GWh (Sloveniji pripada polovica 2.766 GWh)• Proizvodnja SEL in HESS 876 GWh• 8 zanesljivih aktivacij TEB za izvajanje sistemskih storitev• 1.418 zaposlenih, od tega več kot 66 % z vsaj visokošolsko izobrazbo• 8.143 obiskovalcev Sveta energije (www.svet-energije.si), skupno 64.224 obiskovalcev v devetih letih

od odprtja• Več kot 17.500 obiskovalcev na energetskih objektih Skupine GEN

PROJEKT JEK 2JE PRAVI ODGOVOR

NA AKTUALNEIZZIVE ENERGETSKE

PRIHODNOSTI

zagotavlja ugodnoceno električne energ e zadržavljane ingospodarstvo

povečuje konkurenčnostslovenskega gospodarstvaje podnebno, okoljsko in

prostorsko sprejemljivprojekt s pozitivnim vplivom

na biotsko raznovrstnostiin habitate

krepi zanesljivostoskrbe odjemalcev

električne energije kot posledice elektrifikacije sektorjev prometa, ogrevanja in hlajenja,• zmanjšati uvozno odvisnost in s tem zagotoviti čim višjo samooskr-bo z električno energijo v Sloveniji,

• izkoristiti obstoječo lokacijo jedrske elektrarne za nadaljnjo proizvodnjo električne energije,• izkoristiti obstoječe vrhunsko znanje in izkušnje iz obratova-nja, vzdrževanja in nadgradnje

obratujoče jedrske elektrarne,• dolgoročno zagotoviti stabilna in kakovostna delovna mesta.

GEN energijawww.gen-energija.si

16

NEK sodi po mednarodnih obratovalnih kazalcih med 60 najvišje uvrščenih jedrskih elektrarn od 441 obratujočih v svetu

Izjemna stabilnost obratovanja, visoka raven jedrske in sevalne varnosti, odgovoren odnos do okolja, presežena načrtovana proizvodnja, odlično izveden re-mont, velik napredek pri izvedbi Programa nadgradnje varnosti, pozitiven poslovni rezultat, naj-višja ocena na mednarodni pre-soji, ki jo je opravilo Svetovno združenje operaterjev jedrskih

elektrarn WANO, so ponovno utrdili vlogo NEK na sloven-skem in svetovnem energetskem zemljevidu. Po mednarodni oceni sodi NEK glede na obra-tovalne kazalce med 60 najvišje uvrščenih jedrskih elektrarn od 447, kolikor jih obratuje na svetu. To je velik dosežek in uspeh, na katerega smo lahko vsi ponosni.

NEK krepi energetsko neodvisnost in stabilnost elektroenergetskega sistema

Leta 2019 je NEK znova presegla načrtovano proizvodnjo; proizve-dla je 5,53 milijard kilovatnih ur električne energije, kar je ob vse večji uvozni odvisnosti pomem-ben 40,4-odstotni delež doma

Strokovnjaki mednarodne misije WANO v NEK

»Sodelavci NEK se odlikujejo po izjemni strokovnosti. 4400 delovnih nalogov in 35.300 remontnih aktivno-

sti v samo 28 dneh remonta je bilo možno izvesti le z izrednim trudom in zavzetostjo vseh sodelujočih.«

17

proizvedene energije. Elektrarna je upravičila svoj status predvi-dljivega in zanesljivega proizvo-dnega vira, saj je neprekinjeno obratovala vse dni, razen med rednim remontom, ki je trajal 28 dni. Bil je najkrajši, odkar elek-trarna obratuje v 18-mesečnem ciklusu.

Ob podpori zunanjih izvajalcev je bilo med remontom opravlje-nih na tisoče del, s čimer so bili uresničeni načrti na področju menjave goriva, preventivnega vzdrževanja in preverjanj opre-me, ter deset večjih posodobitev s področja tehnološke nadgradnje. Z več sto nadzornimi testi so bili

preverjeni sistemi, strukture in komponente.

Obsežne posodobitve opreme za ohranjanje visokih standardov

Izjemno intenzivno so v letu 2019 potekali projekti, ki so pogoj za dolgoročno obratovanje. Gre za izvedbeno zelo zahtevno obdobje, ko je potrebna izjemna osredotočenost, da bi uskladili dva zelo pomembna cilja: zago-tavljanje stabilnega obratovanja brez odstopanj skozi vse leto kot tudi sočasno izvedbo vseh zah-tevnih investicij. V NEK dokazu-jejo, da so sposobni obvladovati oboje.

Projekti iz Programa nadgradnje varnosti so realizirani že v več kot 60 odstotkih. Gre za dodatne varnostne ukrepe za primere ekstremnih zunanjih dogodkov, za katere elektrarna originalno Menjava goriva med remontom 2019

18

ni bila projektirana. Program, ki izhaja iz spoznanj stroke in upravnih zahtev, je tudi pogoj za dolgoročno obratovanje. Med remontom je bila zagotovljena polna funkcionalnost pomožne komandne sobe kot alternativne lokacije za varno zaustavitev in ohlajanje v primeru nerazpolo-žljivosti glavne komandne sobe.

V skladu z načrti je potekala tudi gradnja posebej utrjene varnostne zgradbe, v kateri bodo nameščeni dodatni rezervoarji hladilne vode in dodatni varno-stni sistemi za vbrizgavanje vode v reaktorski hladilni sistem in

oba uparjalnika za primer nede-lovanja obstoječih sistemov.

Projekti, ki prispevajo tudi k industrijski varnosti na globalni ravni

Skladno s politiko stalnega ra-zvoja ter nadgradnjo procesov in opreme sledijo mednarodno pre-verjeni in priznani praksi tudi na področju suhega skladiščenja izrabljenega goriva, za katerega so v letu 2019 intenzivno poteka-li postopki, potrebni za umestitev zgradbe, v katero bo prestavljen del goriva, ki je zdaj uskladišče-no v bazenu za izrabljeno gorivo.

Gradnja posebej utrjene varnostne zgradbe za dodatne varnostne sisteme

»Zahtevna varnostna nadgradnja ogromnega obsega je že krepko čez polovico .«

Nova zgradba za ravnanje z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov

19

Končno odlagališče NSRAO

Vsi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki (NSRAO), ki so nastali od začetka obratovanja NEK leta 1981 do danes, so v skla-du z mednarodnimi standardi shranjeni v začasnem skladišču v elektrarni. Skupna prostorni-na NSRAO je 2342 kubičnega metra (pribl. 20 m x 20 m x 6 m). Ob stabilnem obratovanju in z uporabo metod zmanjševanja prostornine, kot so razrez, sežig in taljenje, je količina nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) izjemno nizka – 40 ku-bičnih metrov na leto ali manj.

S tem ko so v NEK po izgradnji zgradbe za ravnanje z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov premestili tehnološko opremo za obdelavo odpadkov in sprostili

del prostora v začasnem skladi-šču, so izvedli še zadnji interni ukrep, ki je v okviru njihove pristojnosti in odgovornosti, za zagotovitev skladiščenja teh odpadkov. Zdaj je skrajni čas, da pristojni organi naredijo potreb-ne korake za gradnjo končnega odlagališča NSRAO, ki je bilo v prostor umeščeno pred desetimi leti, ter omogočijo dolgoročno obratovanje NEK. Zamude pri gradnji odlagališča NSRAO namreč niso v prid zagotavljanju pogojev za nemoteno obratovanje NEK.

V letu 2019 je potekalo 12. in 13. zasedanje meddržavne komisije, na katerem je bila kot ustrezna ocenjena revizija programa raz-gradnje, ob tem je bilo ugotovlje-no tudi, da ni pogojev za skupno izgradnjo odlagališča NSRAO. Obe državi sta tako prevzeli

»Po zaključku Programa nadgradnje varnosti bo NEK po varnostnih merilih primerljiva z novimi elektrarnami.«

20

ločeno skrb za končno odlaganje NSRAO.

Odgovoren odnos do okolja

Tudi leta 2019 je NEK upošte-vala vse upravne omejitve in okoljske zaveze. Poročilo Nadzor radioaktivnosti v okolici Nukle-arne elektrarne Krško za leto 2019, ki so ga na podlagi obse-žnih meritev in analiz pripravili Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Zavod za varstvo pri delu, Lju-

bljana, Institut Ruđer Bošković, Zagreb, NEK in MEIS, Mali vrh pri Šmarju, potrjuje, da so bili tudi v preteklem letu seval-ni vplivi elektrarne daleč pod upravno določenimi mejami. Vpliv sevanja zaradi obratova-nja NEK na prebivalstvo je tako nizek, da dejansko ni merljiv, in se ga da izračunati le s pomo-čjo modelov. Rezultati nadzora potrjujejo, da so bili v letu 2019 vsi sevalni vplivi NEK ob ograji elektrarne in 350 metrov nizvo-

»Nujen korak za dolgoročno obratovanje NEK je zagotovitev trajnih rešitev za ravnanje z NSRAO, kar je odgovornost dveh držav.«

21

dno od njenega jezu na prebival-stvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,11 mikrosieverta. To je približno 0,005 odstotka značil-nega neizogibnega naravnega ozadja, ki za leto 2019 znaša 2290 mikrosievertov in ga pov-zročata radioaktivnost v zemlji in sevanje, ki prihaja iz vesolja.

Vpliv NEK na okolje se nadzira z merjenjem izpuščene radioak-tivnosti (emisije) in z merjenjem vnosa radioaktivnih snovi v okolje (imisije). NEK meri radi-oaktivnost v izpustih odpadne vode v reko Savo in v izpustih iz ventilacijskega sistema v zrak.

»Energetika zagotavlja konkurenčnost domačemu gospodarstvu .«

NEK v 2019:

• proizvedla je 5533 GWh električne energije; količina električne energije, ki po Meddržavni pogodbi o NEK pripada GEN, je znašala 2766 GWh

• realizacija je nad načrtovanim: 101,9 odstotka• kazalec zmogljivosti: 91,72 odstotka• kazalec razpoložljivosti: 92,24 odstotka• remont je trajal 28 dni • NEK je prejela najvišjo oceno obratujočih elektrarn po kriteri-

jih WANO

V okolici elektrarne so namešče-ne avtomatske merilne postaje. V okviru programa meritev radioaktivnosti v okolici NEK opravljajo neodvisne institucije obsežne meritve zraka, zemlje, vode, hrane in živinske krme na več deset lokacijah.

Jedrske elektrarne — hrbtenica nizkoogljičnega energetskega sistema Evrope

Za izpolnitev vedno večjih zahtev po zanesljivi, cenovno dostopni in čisti električni energiji na državni ravni bi morala dolgoroč-na strategija elektroenergetske oskrbe sloneti na jedrski energiji in obnovljivih virih. Energet-ski koncept za EU do leta 2050 jasno kaže, da je cena električ-ne energije za gospodinjske in industrijske odjemalce najnižja v scenariju, ki predvideva najvišji delež jedrske energije.Po Statističnem pregledu svetov-ne proizvodnje iz nizkoogljičnih virov spada Slovenija med 20 držav z najbolj nizkoogljičnim

elektroenergetskim sistemom na svetu. Jedrska elektrarna, hidro-elektrarne in mali OVE obsegajo več kot 65 odstotkov slovenske energetske mešanice.

Preglednost delovanja in odprtost

Leta 2019 je elektrarna odprla vrata več kot 5400 obiskovalcem v 256 skupinah, ki so na ta način dobile neposredno izkušnjo z elektrarno in osebjem. Z raz-ličnimi oblikami sodelovanja s šolami, institucijami in lokalnimi skupnostmi so bile širši javnosti predstavljene posebnosti jedrske energije in obratovanje elektrar-ne. Takšne priložnosti pripomo-rejo k razumevanju, vrednotenju in odločanju o zahtevnih jedrskih temah.

Nuklearna elektrarna Krškowww.nek.si

22

Zagotoviti potrebna sredstva za varno in pravočasno odložitev vseh jedrskih odpadkov iz NEK ter razgradnjo objekta

Na osnovi Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Meddržavna pogod-ba) ter družbeno pogodbo, ki sta stopili v veljavo marca 2003, je osnovni kapital NEK razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti družbenikov GEN energija d. o. o. in Hrvatske elektropri-vrede d. d. NEK proizvaja in dobavlja električno energijo družbenikoma, ki imata pra-vico in obveznost prevzema 50 odstotkov skupne razpoložljive moči in električne energije na pragu NEK.

V skladu z Meddržavno pogodbo je razgradnja NEK, odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, skupna obveznost pogodbenic. Pogodbenici sta soglašali, da bo-sta zagotovili učinkovito skupno rešitev za razgradnjo in za od-laganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva

z gospodarskega stališča in s stališča varovanja okolja. Če se do konca redne življenjske dobe ne bosta dogovorili o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedr-skega goriva, pa sta se zavezali najkasneje v dveh letih po tem roku končati s prevzemom in od-vozom radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva z lokacije NEK, in to vsaka polovico. Lokacija NEK se sicer lahko uporablja za začasno skla-diščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva do konca življenjske dobe.

Da bi zagotovili potrebna sred-stva za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih od-padkov iz NEK je Državni zbor Republike Slovenije leta 1994 s posebnim zakonom ustanovil Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktiv-nih odpadkov iz NEK (Sklad), ki danes deluje kot samostojna institucija pod nadzorom Vlade Republike Slovenije. Republika Hrvaška pa je z enakim name-

“Leto 2019 nam bo zaradi burnih dogajanj na kapitalskih in finančnih trgih ostalo v spominu kot leto polno presenečenj in izzivov. Hkrati pa si bomo leto zapomnili tudi po uspešnem delovanju Sklada, ki je s preudarnim upravljanjem dosegel donos v višini 4,74 odstotkov .”

mag. Darija Štraus Trunk, direktorica Sklada

23

nom leta 2007 sprejela zakon o ustanovitvi Fonda za financira-nje razgradnje i zbrinjavanja ra-dioaktivnog otpada i istrošenoga nuklearnog goriva NEK.

Osnovna naloga Sklada je tako zbiranje in plemenitenje sred-stev, ki jih v skladu z zakon-skimi določbami vplačuje GEN energija d. o. o. Na osnovi Pro-grama razgradnje NEK, ki je bil sprejet leta 2004, je prispevek znašal 3,00 evre na megavatno uro proizvedene električne ener-gije v NEK in prodane v Slove-niji. 14. julija 2020 je v Zagrebu potekalo zasedanje Meddržavne komisije na katerem je bila potrjena nova, tretja revizija programov razgradnje in odlaga-nja radioaktivnih odpadkov, na osnovi katerih bo Vlada Repu-blike Slovenije določila novo višno prispevka.

Sklad pri svojem poslovanju sledi predpisanim ciljem, in sicer: » Primarni cilj upravljanja s sredstvi Sklada je posredno

določen v vsakokrat veljavni naložbeni politiki Sklada, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije. Sklad posluje kot dober gospodarstvenik, ki zagotavlja varnost, razpršenost, likvi-dnost in donosnost svojih naložb;

» Drugi pomemben poslovni cilj poslovanja Sklada je izvajanje izključno namenske porabe finančnih sredstev za opravljanje njegove dejavnosti:

• financiranje priprave in izvedbe projektov za varno in konč-no odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov iz NEK,

• financiranje priprave in izvedbe projekta za varno razgra-dnjo NEK,

• financiranje storitev ARAO za izvajanje obvezne državne go-spodarske javne službe varstva okolja, za ravnanje z radio-aktivnimi odpadki iz NEK in njihovo odlaganje, za obdelavo RAO in izrabljenega goriva iz NEK pred odlaganjem ter za odlaganje RAO in izrabljenega goriva iz NEK,

• plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora Občini Krško, v skladu z veljavno Uredbo o merilih za določitev višine na-domestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtova-nja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta,

• stroškovno učinkovito – racionalno pokrivanje tekočih stro-škov poslovanja Sklada.

24

Poleg osnovnih ciljev je za Sklad trajnega pomena tudi delovanje, skladno s svetovno in evropsko strokovno prakso.

Sklad ima poslovne prostore v Krškem, za upravljanje sred-stev in poslovanje pa skrbi šest zaposlenih.

V obdobju od leta 1995 do konca leta 2019 je bilo v Sklad vplača-nih 202,9 milijonov evrov.Sklad je v obdobju od leta 1998 do konca leta 2019 ARAO plačal 44,8 milijonov evrov, od tega za aktivnosti ARAO 29,9 milijo-nov evrov in za nadomestilo za omejeno rabo prostora (NORP), ki ga je ARAO plačevala lokalni skupnosti Krško, 14,9 milijonov evrov. Od leta 2004 dalje je bil Sklad zavezanec za plačilo NORP nekaterim lokalnim skupnostim (od leta 2014 je Sklad na podlagi drugačne ureditve zavezan k pla-čevanju NORP le Občini Krško). Do konca leta 2019 je občinam neposredno, iz naslova NORP, plačal 55,5 milijonov evrov. Skupna vrednost NORP, ki ga je izplačal Sklad (plačila občinam preko ARAO in direktno), je tako v obdobju 1995-2019 znašala 70,4 milijonov evrov.Od leta 1998 do konca leta 2019 je skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delova-nje ARAO in občinam iz naslova NORP (sredstva, vplačana za na-men sofinanciranja del ARAO in nadomestil občinam za omejeno rabo prostora niso valorizirana), znašala 100,4 milijona evrov.

Sklad je v obdobju delovanja prejel 202,9 milijonov evrov iz naslova prispevka in izplačal 100,4 milijona evrov za financi-ranje delovanja ARAO in NORP. Tako imenovani neto priliv (stol-pec 5), ki predstavlja razliko med prejetim prispevkom in plačani-mi obveznostmi, je znašal 102,5 milijona evrov.

Vrednost portfelja Sklada (knjižno stanje) je konec leta 2019 znašala 206,4 milijona evrov, medtem ko je neto priliv v istem obdobju znašal 102,5 milijona evrov. Razlika prirasta portfelja v višini 103,9 milijone evrov predstavlja donos ustvar-jen z upravljanjem sredstev ob upoštevanju, da Sklad, v skladu z veljavnimi predpisi, pokriva tudi stroške svojega poslovanja, in sicer s prihodki od finančnih naložb.

Vrednost, ustvarjena z upra-vljanjem sredstev, dosega 50,23 odstotkov vrednosti portfelja in je na dan 31. december 2019 presegala vrednost neto prilivov (102,5 milijona evrov), ki dose-gajo 49,68 odstotkov vrednosti portfelja.

Knjižno stanje portfelja Sklada je konec leta 2019 znašalo 206,4 milijonov evrov (ob upoštevanju natečenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose ter sredstev na TRR je portfelj Sklada ob koncu leta 2019 znašal 208 milijonov evrov). Odlivi za ARAO in občine tako predstavljajo kar 48,64 odstotkov

Temeljni cilj delovanja Sklada je voditi konservativno naložbeno politiko in slediti zastavljenim naložbenim načelom varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti ter ob tem zbrati sredstva za učinkovito in trajno rešitev razgradnje NEK ter odložitev v fazi proizvodnje jedrske energije proizvedenih radioaktivnih odpadkov in iztrošenega jedrskega goriva .

25

finančnega portfelja Sklada, ki bi sicer znašal 307 milijona evrov.

S pojavom novega virusa CO-VID-19, so se že tako zahtevne razmere na finančnih trgih, v letu 2020 še dodatno zaostrile. Marca so posledice pandemije postale opazne po celem svetu, vlade so bile prisiljene uvesti ukrepe za omejitev širjenja okuž-be, strah vlagateljev na kapital-skih trgih pa je dosegel vrhunec zaradi nezaupanja v neovirano delovanje svetovnega finančnega sistema. Kljub ukrepom, ki so jih sprejemale države in central-ne banke, v želji po hitrejšem gospodarskem okrevanju in uspešni zajezitvi širjenja virusa, je finančne trge prevevala velika zmeda in negotovost. Sklad budno spremlja dogajanja in z aktivnim upravljanjem portfelja, v danih razmerah, uspešno ohra-nja in plemeniti svoja sredstva. Vrednost portfelja Sklada je 30. junija 2020 znašala 205,6 milijo-nov evrov.

Gradnja odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) Vrbina, Krško, pred-

videna konec leta 2018, se je zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju ustreznih soglasij in dovoljenj, zamaknila. Sklad se zaveda pomembnosti pravoča-sne izgradnje objekta in prila-gaja portfelj na način, da bodo sredstva na razpolago, ko bo to potrebno. V zadnjem času je za-znati pomembne premike na tem področju, Agencija Republike Slovenije za okolje je 18. junija objavila javno naznanilo v po-stopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo odlagališča NSRAO, Vlada Republike Slove-

0 1 412

28

44

66

87

108118

129144

163 159171

183 188

207221

244258

272284

289

307

0

50

100

150

200

250

300

350

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Kumula�vno (por�elj Sklada + odlivi ARAO in občine)Por�elj Sklada

Leto

V m

ilijo

nih

evro

v

Prikaz sredstev Sklada na dan 31. decembra 2019 v milijonih evrov

Pregled vplačil prispevka za razgradnjo in izplačil obveznosti Sklada v obdobju od leta 1995 do 31. decembra 2019 ter portfelj Sklada na dan 31. 12. 2019

v EUR

Prispevek NEK in GEN energije

IzplačilaRazlika (prispevek-izplačila)

Portfelj Sklada(knjižno stanje)31. 12. 2019Izplačila ARAO

Nadomestilo za omejeno rabo prostora

Skupaj izplačila

1 2 3 4 = 2 + 3 5 = 1 - 4 6

202.875.881,08 44.842.962,15 55.514.856,88 100.357.819,03 102.518.062,05 206.369.576,58

nije pa je v okviru interventnega zakona, odlagališče NSRAO uvrstila na seznam pomembnih investicij, z možnim začetkom izvedbe del do leta 2021.

Obveznosti razgradnje NEK se moramo zavedati vsi uporabni-ki jedrske energije, ki bremen povezanih z razgradnje objekta in ravnanja z radioaktivnimi odpadki ne smemo preložiti na generacije, ki prihajajo.

Sklad NEKwww.sklad-nek.si

26

ARAO izvaja aktivnosti, potrebne za varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji

V Sloveniji imamo vzpostavljen sodoben, celovit in varen sistem ravnanja z radioaktivnimi od-padki in izrabljenim gorivom, primerljiv s sistemi drugih razvitih držav. Za ravnanje z radioak-tivnimi odpadki je vzpostavljena obvezna državna gospodarska javna služba, ki jo izvaja ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke. Do izgradnje ustreznih odlagališč (odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (odlagališče NSRAO), ki je trenutno v fazi pridobivanja dovo-ljenj za izgradnjo) so radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v ustreznih skladiščih, kjer je poskrbljeno za njihov nadzor in varnost. Projekt odlagališča NSRAO nekoliko zaostaja za v pre-teklosti predvidenim terminskim načrtom, vendar aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja tečejo. V letu 2019 so potekale aktivnosti za pripravo vsega potrebnega, da se čim prej prične z izgradno odlagališča NSRAO in njegovim obratovanjem.

Projekt odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

Načrtovano odlagališče NSRAO bo predstavljalo končno rešitev za odložitev vseh NSRAO, ki nastajajo v Sloveniji. Koncept odlaganja je prepoznan kot va-ren, tehnološko dovršen in dovolj robusten, tako da bo njegov vpliv na okolje in človeka zanemarljiv. Varnost predstavlja več zapore-dnih varnostnih pregrad, ki so načrtovane tako, da so njihove varnostne funkcije pomnožene, to pomeni, da tudi, če bi prišlo do odpovedi kakše od varnostnih pregrad, njeno funkcijo prevza-

mejo druge pregrade. Radioak-tivni odpadki bodo zato ustre-zno pripravljeni na odlaganje, zapakirani v betonske zabojnike in odloženi v betonski silos. Ko bo silos poln bo zaprt z debelo betonsko ploščo in debelo plastjo gline. Kot zadnjo pregrado pa štejemo tudi geološko okolje, ka-mor bo odlagališče umeščeno.

Na lokaciji odlagališča NSRAO so izvedena pripravljalna dela za odlagališče. Narejen je predo-bremenilni nasip, ki bo podlaga za plato, na katerem bodo stali nadzemni objekti odlagališča. Nasip predstavlja del zaščite odlagališča pred največjimi mo-

žnimi poplavami. V letu 2019 so na lokaciji potekala vzdrževalna dela in izvajanje monitoringa podzemnih vod.

Odlagališče NSRAO predstavlja poseg v prostor, za katerega se kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja zahteva okoljevarstve-no soglasje. Postopek vodi Agen-cija RS za okolje (ARSO). V letu 2019 je bil na Poročilo o vplivih na okolje za odlagališče NSRAO in osnutek Varnostnega poročila pridobljen osnutek predhodne-ga soglasja k jedrski in sevalni varnosti, ki ga izda Uprava RS za jedrsko varnost in je pogoj za pričetek javne razgrnitve in čez-

27

mejne presoje vplivov na okolje. Te dokumente je pregledal tudi pooblaščeni izvedenec za jedrsko in sevalno varnost in izdal pozi-tivno mnenje. V letu 2019 je bila dokumentacija o odlagališču po-slana vsem sosednjim državam. Postopki – tako v Sloveniji kot v tujini, za pridobitev okoljevar-stvenega soglasja bodo predvido-ma zaključeni v letu 2020.Nadaljevala so se dela na projek-tni dokumentaciji in ostali do-kumentaciji potrebni za izvedbo razpisov za pridobitev izvajalcev gradnje in same gradnje odlaga-lišča NSRAO. V letu 2019 so se pričela tudi dela na študiji proi-zvodnje, vgradljivosti in karakte-ristik končnih betonskih mešanic za izvedbo sekundarne obloge silosa odlagališča NSRAO, ki bo bolj podrobno določila lastnosti uporabljenih betonov.

Skladno s terminskim planom naj bi pridobili gradbeno dovo-ljenje za odlagališče NSRAO v letu 2021, ko naj bi pričeli tudi z gradnjo odlagališča. Gradnja bo predvidoma trajala tri leta, po tem pa bo sledilo najprej posku-sno, nato pa redno obratovanje z odlaganjem NSRAO.

Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov

Institucionalni RAO (RAO, ki na-stanejo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji) so skla-diščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani, ki ga upravlja ARAO. ARAO te odpadke od imetnikov na območju Slovenije tudi prevzame, izvaja prevoz ter jih po potrebi obdela in pripravi za skladiščenje. Ko bo zgrajeno

odlagališče NSRAO, bodo RAO iz centralnega skladišča, ki bodo ustrezali merilom za sprejem, odloženi v odlagališče.

V letu 2019 je ARAO prevzel 0,6 tone pakiranih radioaktivnih odpadkov z aktivnostjo 30 GBq. Ob koncu leta je bila skupna prostornina v uskladiščenih ra-dioaktivnih odpadkov, vključno z njihovo embalažo 90 m3. Skupna masa odpadkov je bila 50 ton in skupna aktivnost 3,2 TBq. V letu 2019 je ARAO odpeljal 0,6 tone ionizacijskih javljalnikov požara na recikliranje v tujino, zaradi česar je količina RAO v cen-tralnem skladišču, kljub novim sprejemom RAO ostala na enaki ravni kot preteklo leto.

Centralno skladišče je bilo redno vzdrževano in je vse dni v letu obratovalo varno.

Vzdrževanje zaprtega odlagališča rudarske jalovine, ki je nastala pri pridobivanju urana

ARAO je v letu 2019 kot del nalog gospodarske javne službe izvajal tudi dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča Jazbec, na katerem je odložen material, ki je nastal med obratovanjem Rudnika urana Žirovski vrh in vsebuje povišane koncentracije radionuklidov. Obseg nadzora in monitoringa objekta je določen z varnostnim poročilom in je bil v letu 2019 prilagojen, saj je objekt zaprt in nima statusa sevalnega objekta.

Raziskave vgradljivosti betonov - testno polje

28

V letu 2019 je bil zveden redni nadzor stanja celotnega objekta, vključno s podzemnimi objekti drenažnega sistema odlagališča in pripadajoče infrastrukture, ki je pokazal ustrezno stanje zaprtega objekta. Izvedena so bila redna vzdrževalna dela za ohranjanje stanja, ki je bilo dose-ženo z zapiralnimi deli. Rezultati monitoringa izpustov v letu 2019 so pokazali, da je stanje zaprtega odlagališča Jazbec ustrezno.

Nova revizija programa odlaganja radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega goriva (IG)

Meddržavna komisija je na svoji 11. seji 21.11. 2017 sprejela sklep, da Program razgradnje NEK pripravi Nek d.o.o., Pro-gram odlaganja RAO in IG pa

decembra 2019 ter januarja 2020 še Vlada RH. Hrvaški sabor se je z dokumenti tretje revizije sezna-nil februarja 2020. ARAO je v skladu s sklepi Med-državne komisije sodeloval in po-magal pri delu tehnične skupine, ki jo je ustanovila meddržavna komisija, da preveri tehnično izvedljivost skupnega odlaganja NSRAO. Resolucija nacionalnega progra-ma ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom določa, da Slovenija pri načr-tovanju ravnanja na področju IG enakovredno upošteva dve možnosti, in sicer da spremlja in sodeluje v pobudah za mednaro-dno geološko odlagališče izra-bljenega goriva v eni od držav EU ali drugje po svetu, hkrati pa načrtuje geološko odlagališče za izrabljeno gorivo in visokora-dioaktivne odpadke iz lastnega jedrskega programa v Sloveniji. Priprava vrtin za predobratevalni monitoring odlagališča

Ogled podzemnih objektov drena-žnega sistema odlagališča Jazbec.

ARAO in hrvaški Fond. Osnovna naloga programa odlaganja je oceniti stroške, ki bodo nastali z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki iz NEK. V 2018 in 2019 je ARAO nadaljeval sodelovanje z vsemi vpletenimi deležniki priprave tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in pripravil dopolnitev osnutka ocene stroškov tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. Julija 2019 sta ARAO in Fond NEK pripravila osnutek ter povzetek Tretje revizije Progra-ma odlaganja RAO in IG iz NEK s katerima je soglašala tudi med-državna komisija na svoji 13. seji septembra 2019. S povzetkom tretje revizije Programa razgra-dnje NEK in tretje revizije Pro-grama odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK se je Vlada RS seznanila

29

ARAO zato aktivno sodeluje z več mednarodnimi organizacija-mi in delovnimi skupinami za razvoj geološkega odlagališča kot je delovna skupina ERDO in v nekaterih aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP (Implementing Geological Dispo-sal of Radioactive Waste Techno-logical Platform). V letu 2019 je nadaljeval delo v mednarodnem združenju za sodelovanje na po-dročju jedrske energije (IFNEC). Kot član WNA (World Nuclear Association) sodeluje v delu dveh skupin tega združenja na področju ravnanja in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izra-bljenega goriva ter razgradnje. 2019 je bil redni letni sestanek

delovne skupine ERDO organi-ziran v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo 13 predstavnikov članic ERDO, ki so razpravlja-li o možnostih sodelovanja pri pripravah na odlaganje, možno-stih skupne uporabe objektov za ravnanje z RAO in IG in izvedbe skupnih projektov z namenom optimizacije stroškov in soupora-be znanj.

V okviru priprave tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je bila izdelana revizija študije geološkega odlaganja IG in VRAO v trdnih kamninah. Iz-delan je dopolnjen tehnično-kon-ceptualni del odlaganja VRAO in IG, razširjen še z oceno potrebnih

stroškov za iskanje lokacije, po-trditev lokacije, gradnjo, obrato-vanje in zapiranje odlagališča za VRAO in IG.

Prenos znanja in dialog z deležniki

ARAO vsem zainteresiranim, ki delujejo na področju uporabe jedrske energije in virov sevanja, zagotavlja strokovno podporo na področju ravnanja z radioak-tivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Sodeluje pri vzdrže-vanju baz podatkov in evidenc, pripravi poročil na podlagi zahtev nacionalne zakonodaje in mednarodnih obveznosti, pripra-vi strokovnih podlag za strateške dokumente ter pri pripravi in pregledu jedrske zakonodaje. Skrbi za vzdrževanje, izpopolnje-vanje in prenos znanja ter razvoj kadrov na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Aktivno sodeluje tudi z mednarodnimi, sorodnimi organizacijami na področju ravnanja z RAO.

ARAO si prizadeva da je njego-vo delovanje transparentno in skrbi za odprt dialog s ključnimi deležniki. Najširšo javnost dose-ga prek lokalnih in nacionalnih medijev ter svoje spletne strani, na kateri so dostopni tudi infor-mativni materiali o ravnanju z RAO. Redno komunicira zlasti z lokalnimi skupnostmi, kjer izva-ja svoje dejavnosti.

ARAOwww.arao.si

V skladu s sodobnimi načeli ravnanja z odpadki, ki spodbujajo ponov-no uporabo in reciklažo ter s tem kar v največji možni meri zmanjšanju količine nastalih odpadkov, je ARAO, v letu 2019 iz Slovenije v recikli-ranje v Nemčijo izvozil več kot dvatisoč kosov ionizacijskih javljalnikov požara.

30

Pregled rabe

v letu 2019

Investicijska raba

Ceste v EUR

Izgradnja in obnova pločnikov 534.787,20

Novogradnje in obnove mostov 106.938,15

Izgradnja in obnova lokalnih cest 1.318.989,65

Projektna dokumentacija za ceste 70.990,74

Sovlaganja v državne ceste 1.263.981,24

Ostala prometna infrastruktura 259.623,65

Komunalna infrastruktura

Kanalizacija in čistilne naprave 620.483,07

Ostala infrastruktura

Investicije in investicijsko vzdrževanje v upravnih prostorih 46.564,24

Investicijsko vzdrževanje in obnove poslovnih stavb 535.243,78

Programska raba

Zdravstveno varstvo

Sofinanciranje popolnitve zdravstvene ekipe 23.580,00

Posvetovalnica za starše in otroke v ZD Krško 25.745,68

Sofinanciranje delovanje Rdečega križa Slovenije,Območnega združenja Krško 24.350,00

Kultura

Vzdrževanje in obnova kulturnih spomenikov 40.550,00

Ohranjanje premične kulturne dediščine 39.258,00

Sofinanciranje abonmajev v KD Krško 18.200,00

Sofinanciranje drugih programov v KD Krško 80.000,00

Sofinanciranje drugih kulturnih programov 38.000,00

Sofinanciranje dejavnosti JSKD 26.546,94

Investicije in oprema javnih zavodov na področju kulture 116.438,48

31

Šport

Sofinanciranje nabave opreme za Športno zvezo Krško 10.107,96

Investcije na področju športa 64.467,41

Bazen Brestanica 51.821,05

Programi za mlade

Vlaganja na področju programov za mladino 21.000,00

Novoletne prireditve in obdaritve otrok 34.385,00

Sofinanciranje Posavske štipendijske sheme 6.000,00

Počitniško delo mladih 27.587,50

Izobraževanje

Investicije in investicijsko vzdrževanje v osnovnih šolah 115.237,49

Investicije in investicijsko vzdrževanje v vrtcih 61.742,60

Sredstva za plače - dodatni programi v osnovnih šolah 35.451,16

Dodatni programi v osnovnih šolah 21.145,07

Glasbena šola Krško - oddelek Senovo 5.347,11

Visokošolsko izobraževanje - univerzitetni študij 90.319,80

Ljudska univerza Krško 25.680,00

Sofinanciranje prevozov šolskih otrok 20.000,00

Socialno varstvo

Druge pomoči za zagotavljanje socialne varnosti 20.635,64

Dotacije društvom in organizacijam na področju socialnega varstva 38.848,50

Kmetijstvo

Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu 108.620,10

Varstvo tradicionalne krajine in urejanje mestnih vrtov 23.009,87

32

Pregled rabe

v letu 2019

Turizem

Sofinanciranje delovanja turističnih organizacij 36.000,01

Gospodarske dejavnosti

Spodbujanje razvoja malega gospodarstva 129.999,98

Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije 40.000,00

Sofinanciranje institucij in programov

Geoinformacijski center 2.177,70

Urejanje prometa

Subvencioniranje mestnega avtobusa v Krškem 97.493,11

Odprava črnih točk v mestu Krško 16.637,71

Civilna zaščita in požarna varnost

Usposabjanje in delovanje sistema zaščite in reševanja 14.806,66

Sofinanciranje delovanja Gasilske zveze Krško in PGD 134.000,00

Sofinanciranje delovanja Poklicne gasilske enote Krško 444.000,00

Sofinanciranje nakupa opreme za gasilska društva 78.000,00

Sofinanciranje nabave gasilske tehnike PGE Krško 75.346,65

Delovanje društev

Sofinanciranje prireditev in društev 40.005,12

33


Javna dela

Sofinanciranje javnih del na različnih področjih 81.904,35

Individualna raba

Sofinanciranje razlike v ceni - vrtci 870.805,59

Sofinanciranje letovanja otrok 68.971,95

Šola v naravi 103.641,18

Darila ob rojstvu otrok 77.400,00

Pomoč na domu 39.999,60

Individualna nadomestila 120.424,32

Subvencije

Subvencije komunalnega prispevka 45.342,09

Realizacija v letu 2019 8.488.633,10

Financiranje delovanja krajevnih skupnosti 358.099,89

Skupaj poraba NORP v letu 2019 8.873.732,99

34

Gradnja krške obvoznice v dolži-ni petih kilometrov se je začela z umestitvijo HE Krško v letu 2007, v letu 2013 je bil nov most in 2,5-kilometrski odsek obvozni-ce do starega mostu uradno pre-dan v promet. V letu 2016 je bila podpisana pogodba za gradnjo tretjega mostu v Žadovinku, po katerem je bil promet sproščen v začetku letošnjega leta, dela pa so se nadaljevala na južnem

kraku skozi Žadovinek, hkrati pa je bil obnovljen tudi odsek obvoz-nice mimo tovarne Vipap.

Gradnja obvoznice je bila za-ključena v decembru 2019. Naložba je rezultat sodelovanja ministrstva oz. Direkcije RS za infrastrukturo in Občine Krško, pri čemer je država za gradnjo južnega kraka uspela pridobiti tudi 8,7 milijona evrov sredstev

iz Evropskega sklada za regio-nalni razvoj. Skupna vrednost izgradnje tretjega mostu, rekon-strukcije odseka mimo tovarne Vipap in južnega kraka obvoz-nice skozi Žadovinek je znašala, 14, 3 milijona evrov. Od tega je Občina Krško prispevala 3,5 milijona evrov. Iz NORP je bilo v 2019 za ta projekt realiziranih 1.263.981 evrov.

Zaključek izgradnje krške obvoznice


35

Širitev Valvasorjeve knjižnice Krško


Ustrezne delovne in druge prostore za delovanje knjižnice lahko najbolj optimalno zagotovi-mo z nakupom in rekonstrukcijo stavbe kapucinskega samostana ter izgradnjo novega objekta na lokaciji samostana. Naložba naj

bi bila po načrtih zaključena v letu 2023, vrednost pogodbe za izgradnjo prizidka znaša 4,4 milijona evrov, s čimer bomo pri-dobili dodatnih 1600 kvadratnih metrov neto tlorisne površine prizidka, obnovljenih pa bo 1140

kvadratnih metrov obstoječih sa-mostanskih površin. V letu 2019 je bila za širitev in rekonstrukci-jo knjižnice v izdelavi projektna dokumentacija, za kar je bilo iz vira NORP realiziranih 64.700 evrov.

36

Občina Krško je pristopila k načrtovanju izgradnje novega, lesenega, skoraj ničenergijskega vrtca na Senovem z osmimi oddelki, z vsemi pripadajočimi prostori in zunanjimi površinami za igro. Po spre-membah in dopolnitvah Ureditvenega načrta Senovo (SD UN Senovo) zaradi umeščanja vrtca na območje

za rudniško vilo oz. objekt, v katerem so prostori kra-jevne skupnosti, enota Valvasorjeve knjižnice idr., je bila v lanskem letu izdelana projektna dokumentaci-ja ter opravljena pripravljalna gradbena dela na novi lokaciji, za kar je bilo iz NORP v letu 2019 realizira-nih 10.000 evrov.

Novogradnja vrtca pri OŠ XIV. divizije Senovo


37

Občina Krško je pristopila k rekonstrukciji in dozidavi OŠ Koprivnica, ki se je začela z ureditvijo kotlovnice in vgradnjo cisterne, nadaljevala pa z gradnjo prizidka za dve novi učilnici in knjižnico ter rekonstrukcijo in širitev kuhinje. Vrednost druge

faze znaša okoli 730.000 evrov, z opremo vred, za celotno naložbo pa je občina zagotovila sredstva iz proračuna. V lanskem letu je za izdelavo projektne dokumentacije iz sredstev NORP namenila 11.952 evrov.


Dozidava OŠ Koprivnica

38

Dela ureditve komunalne infrastrukture Jelša - Gorica je večletni projekt, katerega glavnina je potekala v letu 2018. Obsegal je ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, kabelske kanalizacije za širokopasovne pove-zave, javno razsvetljavo in razvod vodovoda. Od skupne vrednosti naložbe v višini tri milijone evrov je bilo v letu 2019 iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora za to naložbo namenjenih 542.308 evrov.


Komunalna infrastruktura Gorica – Jelše

39

V letu 2019 je Občina Krško za program modernizacije in obnove občinskih cest iz vira NORP realizirala 1.318.989 evrov. Med drugim za obnovo cestnih odsekov Brestanica – Anže, Stolovnik – Raztez, Gora – Go-lek, Vrtovšek – Mirt, Veliki Kamen – Mrčna sela – Zavrče, Ulica na Narplu, Narpel – Trška Gora – Videm – Bučerca – Sremič, Drnovo – Mrtvice, Leskovec – Senuše, Leskovec – Golek – Veliki Trn, Gmajna – Dolenja vas pri Raki – Zabukovje, Planina – Smečice, Kališovec – Trate, Rožno – Presladol, Globoko – Jelša – Ravni log, Brezje pri Senušah – Velika vas, Leskovec – Senuše – Veliki Trn, Črešnjice – Pijavško, Krško – Veliki Trn – Planina, Zdole – Ravne pri Zdolah, Leskovec – Senuše…


Obnova občinskih in državnih cest

40

Občina Krško je v letu 2019 nadaljevala z rekonstrukcijo ulic na Vidmu. Dela so obsegala obnovo vseh komu-nalnih vodov (meteorna, fekalna kanalizacija, širokopasovne povezave, vodovod) ter ureditev odvodnjavanja, in sicer na Rozmanovi ulici in ulici med bloki na Cankarjevi 1 in 3. V 2019 je bilo iz vira NORP za rekonstruk-cije ulic na Vidmu realiziranih 160.481 evrov.

Rekonstrukcija ulic na Vidmu


41

Občina Krško je v letu 2019 iz vira NORP za izgradnjo prizidka in obnovo gasilskega doma PGE Krško in PGD Videm ob Savi namenila 59.846 evrov, in sicer za izdelavo projektne dokumentacije. Dela na grad-bišču so se začela konec leta 2019. Naložba v skupni vrednosti 3,2 milijona evrov naj bi bila po načrtih zaključena v letu 2021.


Izgradnja prizidka in obnova gasilskega doma PGE Krško in PGD Videm ob Savi

42

Na področju kulturne dediščine je Občina Krško v letu 2019 za ob-nove preko razpisa iz vira NORP namenila 40.550 evrov. In sicer za konservatorsko-restavratorske posege v podružnični cerkvi sv. Lovrenca na Gori, na oltarni sliki sv. Frančiška Ksaverja v podru-žnični cerkvi sv. Petra v Bresta-nici, za obnovo prostostoječih kipov v župnijski cerkvi sv. Križa v Podbočju, za obnovo stranskega oltarja Marije Lurške v župnij-ski cerkvi sv. Duha, za obnovo strehe župnijske cerkve Kristusa Odrešenika na Senovem ter za zamenjavo vhodnih vrat in obnovo stopnišča v Zbirnem taborišču za izgon Slovencev in obnovo tlaka ob spomeniku padlim borcem in ŽFN na pokopališču Podbočje.

Vzdrževanje in obnova kulturnih spomenikov


43

Z namenom vzpodbujanja mreženja znanja, nadgradnjo kompetenc in vzpodbujanje inter-nacionalizacije ter co-workinga je Občina Krško pristopila k re-konstruirati objekta na naslovu Cesta krških žrtev 44 v Krško, v katerem bo vzpostavila podje-tniški inkubator. Ta bo prispe-val k hitrejšemu ustanavljanju

in razvoju obstoječih podjetij, nudil podporo gospodarstvu v obliki skupne promocije, trženja, izobraževanj in usposabljanj. Z dodatnimi poslovnimi prostori, skladišči in storitvami inkuba-torja bo ta prispeval k izboljša-nju poslovnega okolja, posredno pa tudi vzpodbuja inovativnost upravičencev. Celotna vrednost

projekta znaša 558.532 evrov, od tega je delež Občine Krško 172.967,51 evra, višina sofinan-ciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je 385.564,49 (75 % EU, 25% RS). V letu 2019 je bilo za to naložbo iz NORP realiziranih 145.898 evrov.


Podjetniški inkubator Krško

44

Objekt na CKŽ 19, v katerem je bila nekoč Železnina in je propadel, je Občina Krško odkupila, z obnovo pa so v tem objektu svoje prostore pridobili Zavod RS za zaposlovanje in Center za socialno delo Krško, enota Pomoči na domu, hkrati pa še štiri stanovanja. Občina Krško je za nakup stanovanj in parkirnih prostorov na CKŽ 19 namenila 170.984 evrov, za nakup poslovnega prostora 499.618 evrov.

Nadaljevali smo s celovito prenovo poslovnega objek-ta Ulica 11. novembra 24 v Leskovcu, in v letu 2019 zaključili z zunanjo ureditvijo. Višina sredstev iz NORP 119.252 evrov.

Poslovni objekt na CKŽ 19

Ulica 11. novembra

za kakovost življenjaza kakovost življenja

45

Občina podpira prestrukturi-ranje in prenovo rastlinske in živinorejske proizvodnje ter male agrarne operacije na kmetiji. Težnja je ohranjanje in trajno-stni razvoj podeželja, izboljšanje varstva okolja, izpolnjevanje EU standardov in zniževanje stroškov, prilagajanje kmetov

načelom tržnega gospodarjenja. Razvoj kmetijstva je usmerjen predvsem v prestrukturiranje v smeri povečanja produktivno-sti in trajnostne rabe naravnih virov ob hkratnem upošteva-nju škodljivih emisij v okolje ter blažitve in prilagoditve na podnebne spremembe. V letu

2019 so bila sredstva iz NORP v višini 108.620 € namenjena za izvedbo programov za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodar-stvih v zvezi s primarno kmetij-sko proizvodnjo.


Naložbe v kmetijstvo

46

Občina trenutno razpolaga in go-spodari s 43 različnimi poslovni-mi stavbami oziroma 140 poslov-nimi prostori. Večji del poslovnih prostorov se oddaja za izvajanje neprofitne izobraževalne in razi-skovalne dejavnosti. Izvedena so bila večja dela: sanacija odvodnja-

vanja CKŽ 2 Krško - Mencingerje-va hiša, sanacija vlage CKŽ 130 c, izdelana projektna dokumenta-cija PZI za opremo lokala Valva-sorjevo nabrežje 4 Krško, izveden nakup nepremičnine na naslovu Dalmatinova 8 in CKŽ 19 Krško, in več manjših investicijsko vzdr-

ževalnih del in izboljšav. Skupno je bilo iz vira NORP v letu 2019 za investicije in investicijsko vzdrževanje poslovnih zgradb realiziranih 535.243 evrov.

Poslovni prostori


47

V okviru projekta Mestni vrtovi so bila sredstva realizirana za nakup in postavitev mreže okoli dela vrta na lokaciji Bračičeve ulice na Senovem, ureditev gredic v smislu oblikovanja, odmere in postavitev robnikov, urejen je prostor za kompostnike in zalo-govnike za vodo. Iz vira NORP je bilo v letu 2019 za mestne vrtove skupno realiziranih 20.069 evrov.

Sredstva v višini 97.493 evrov so bila namenjena za subvencioniranje mestnega avtobusa in subvencijo na vseh povezavah šolskega avtobusa v občini Krško, ki jih občani uporabljajo kot mestni prevoz.

Mestni vrtovi Subvencioniranje mestnega avtobusa

za kakovost življenja za kakovost življenja

48

Občina Krško je v letu 2019 nabavila novo drsališče iz naravnega ledu, velikost 200 m2 v okviru projekta Mar nam je za skupnost in ga umestila v staro me-stno jedro Krškega, kje rje bila urejena vsa potrebna infrastruktura (voda, elektrika). Že v prvih dneh obratovanja se je izkazalo kot upravičena investi-cija, saj je upravljalec Športna zveza Krško gostila številne obiskovalce in organizirane skupine. Iz vira NORP je bilo za drsališče v 2019 realiziranih 14. 693 evrov.

Iz proračunskih sredstev se je v letu 2019 v višini 90.319 evrov nadaljevalo odplačevanje finančnega leasinga, in sicer za objekt, v katerem ima prostore Fakulteta za energetiko na Hočevarjevem trgu.

Drsališče Univerzitetni program

za kakovost življenjaza kakovost življenja

49

Program vključuje sredstva za sofinanciranje programov za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva. Del sredstev je na-menjenih za dodeljevanje pomoči subvencij podjetjem na podlagi javnega razpisa za izvajanje razvojnih projektov in investicij, svetovalnih storitev, promocije na sejmih in dodatnih izobraževanj s katerimi pospešujemo uvaja-

nje novih tehnologih in znanj za razvoj mikro in majhnih podjetij. V letu 2019 so bila sredstva na-menjena za izvajanje programov za pospeševanje gospodarskega razvoja z dodeljevanjem nepo-vratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v okviru občinskega javnega razpi-sa, z izvajanjem storitev svetova-nja in informiranja podjetnikov

preko naših javnih zavodov, z izvajanjem projektov iz Regional-nega razvojnega programa regije Posavje. Iz vira NORP je bilo v letu 2019 realiziranih 129.999 evrov.

Razvoj malega gospodarstva


50

Individualna raba

Subvencioniranje komunalnega prispevka

Komunalni prispevek kot plačilo dela stroškov gradnje komu-nalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, Občina Krško subvencionira iz vira nadomesti-la zaradi omejene rabe prostora. In sicer se upoštevajo naslednje olajšave: za enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe v višini 88 %, za tri- in večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe splo-šnega družbenega pomena in druge nestanovanjske stavbe pa v višini 75 %. V primeru, da se objekt obstoječih gospodinjstev, ki sodi med enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe ali stavbe za rejo živali, nahaja znotraj 1,5-kilometrskega pasu ob NEK, se komunalni prispe-vek ne zaračuna. Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača. V letu 2019 je bilo za ta namen realiziranih 45.342 evrov.

Sofinanciranje individualnih hišnih kanalizacijskih priključkov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode

Občina Krško vsako leto izvede javni razpis za sofinanciranje individualnih hišnih priključkov in malih čistilnih naprav za ko-munalne odpadne vode. Predmet razpisa je sofinanciranje indivi-dualnih hišnih kanalizacijskih priključkov in malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do 50 PE (populacijskih enot) v občini Krško. Na osnovi Uredbe o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objek-ta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih so določena naslednja merila glede deleža sofinanciranja: v pasu do 1.500 m (naselja: Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna, Stara vas, Žado-vinek) do 95 % upravičenih stro-škov investicije; v pasu do 2.500 m (krajevne skupnosti: Leskovec, Krško polje, Dolenja vas) do 82 %

upravičenih stroškov investicije; ostali v območju občine Krško do 70 % upravičenih stroškov investicije.V letu 2019 je bilo iz sredstev NORP za sofinanciranje indi-vidualnih hišnih priključkov in malih čistilnih naprav za komu-nalne odpadne vode realiziranih 78.174 evrov.

51

% plačila staršev, od 1. 9. 2013 pa znaša 30 % plačila staršev. Občina Krško tako priznava za starše, katerih otroci so vključeni v javne vrtce, dve vrsti olajšav, in sicer: dodatno znižanje plačil staršev za 30 % ter, osnova za plačilo staršev, za katere je Obči-na Krško po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa, je najnižja cena istovrstnega programa v javnih vrtcih Občine Krško. V letu 2019 je bilo za ta namen iz naslova NORP realizi-ranih 870.805 evrov.

Subvencioniranje počitniškega dela mladih

V sodelovanju z lokalnim gospo-darstvom, zlasti obrtno zbornico, podjetjem in zasebnikom Občina Krško že tretje leto zapored sub-vencionira počitniško delo mladih. Tako imajo mladi več priložnosti za delo, delodajalci pa spoznajo po-tencialen kader. Iz sredstev NORP je bilo v letu 2019 za ta program namenjenih 27.587 evrov.

Sofinanciranje dodatnih programov v osnovnih šolah

Občina Krško sofinancira udelež-bo osnovnošolcev na občinskih in državnih tekmovanjih v znanju (jezikovna, matematična, raču-nalniška in druga) in športu. Poleg tega pa sredstva za ob-daritev najuspešnejših učencev in dijakov ob zaključku šolanja. Skupaj je bilo za te namene iz NORP v letu 2019 zagotovljenih 21.145 evrov.

Sofinanciranje razlike v ceni vrtcev - dve vrsti olajšav

Občinski svet Občine Krško je v letu 2011 sprejel Sklep o načinu porabe dela nadomestila zaradi omejene rabe prostora, iz katerega med drugim izhaja, da se sredstva za zagotavljanje

družbene sprejemljivosti ob ume-ščanju NSRAO namenijo tudi za dodatno sofinanciranje vrtcev v višini do 50 % plačila staršev za vse otroke občine Krško. Doda-tno sofinanciranje v višini 50 % plačila staršev se je zagotavljalo do konca septembra 2012, od 1. 10. 2012 do 31. 8. 2013 je znašalo dodatno sofinanciranje občine 27

52

Sofinanciranje posvetovalnice za starše in otroke

25.745 evrov je v letu 2019 Obči-na Krško namenila sofinancira-nju posvetovalnice za otroke in starše v prostorih Zdravstvenega doma Krško. Gre za zgodnje obravnave otrok z razvojnimi motnjami, obravnavo otrok s po-sebnimi potrebami, otrok in mla-dostnikov s čustvenimi težavami, s težavami v socialni integraciji, psihosocialnimi ter psihiatrič-nimi težavami… Glavno vodilo dela v posvetovalnici je pomagati ljudem v stiski in jim pomagati do kakovostnega življenja, ki te-melji na strokovni specializirani individualni in/ali timski obrav-navi razvojnih težav in razvojnih odklonov, učnih težav, psihoso-cialnih, čustvenih in vedenjskih težav otrok in mladostnikov.

Sofinanciranje letovanja šestošolcev

Občina Krško vsako leto ge-neraciji otrok 6. razredov v vseh osnovnih šolah financira 11-dnevno letovanje v poči-tniškem naselju v Nerezinah, hkrati pa vsako leto sofinancira letovanje otrok z medicinsko indikacijo. V letu 2019 je bilo za ta namen iz NORP realiziranih 68.971 evrov.

Brezplačna šola v naravi

Občina Krško zagotavlja vsake-mu učencu sredstva za izvedbo celotne šole v naravi, in sicer v

Obnova in dozidava objekta OŠ Koprivnica

V letu 2019 je bila v Osnovni šoli Koprivnica opravljena 1. faza sanacije dotrajane kurilnice. Kurilnica je bila popolnoma obnovlje-na, in sicer cisterna za kurilno olje, peč in regulacija. Vključno s prostorom. S tem smo pridobili zanesljivo delovanje in bolj varčno ogrevanje. 2. faza je obsegala sanacijo kuhinje, dozidavo dve učil-nic, dveh kabinetov in knjižnice ter energetsko sanacijo montažne-ga dela šole. V kuhinji so bili zamenjani tlaki, stavbno pohištvo, inštalacije in oprema. Kuhinja je z manjšo dozidavo in razširitvijo v prostor učilnice pridobila nove površine. S tem je postala kuhinja sodobna in ustreza normativom za šolske kuhinje. Velika pridobi-tev je tudi za zaposlene, saj je delo lažje in prijetnejše. Z dozidavo smo pridobili dve učilnici in prepotrebno knjižnico. Učilnici sta na novo opremljeni s pohištvom in IKT tehnologijo, ki zagotavlja sodobnejši pouk v zadovoljstvo učencev in strokovnih delavcev.

Zelo pomembna pridobitev je knjižnica, ki ustreza normativom. To pomeni kvalitetnejše delo za pouk knjižnične vzgoje. Učencem bodo na voljo računalniki in kotiček za prebiranje knjig in revij. Vse pridobitve pomenijo kvalitetnejše delo, prijaznejše za učence in zaposlene. Obnova kurilnice in energetska sanacija montažnega dela šole pa pomeni tudi prihranek pri ogrevanju.

Ravnatelj OŠ Koprivnica Jože Ivačič

višini plačila, ki bi bremenilo starše. Za eno šolo v naravi, ki jo sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport, Občina Krško zagotavlja sredstva v višini stroška izvedbe šole v naravi, zmanjšanega za višino sredstev, sofinanciranih s strani Ministr-stva za šolstvo in šport. Zimska šola v naravi se izvaja v kraju, ki ga šole izberejo same, letna šola v naravi pa v Turističnem naselju v Nerezinah, v objektih Zveze prijateljev mladine Krško.

V letu 2019 je bilo za ta namen realiziranih 103.641 evrov.

Novoletne prireditve in obdaritve otrok

Za novoletne obdaritve otrok, ki potekajo v sklopu prireditev Zveze prijateljev mladine Krško, Občina Krško zagotovi sredstva za darila in izvedbo prireditev, v letu 2019 je bilo za ta namen rea-liziranih 34.385 evrov.

53

Obnova komunalne infrastrukture v naseljih Gorica in Jelše

Občina Krško je v krajevni skupnosti Veliki Podlog leta 2017 priče-la s komunalnim urejanjem vasi. V prvi fazi sta zajeti vasi Gorica in Jelše. Naložba je obsegala izgradnjo centralne čistilne naprave v zaledju vasi Jelše ter izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda, širokopasovnih povezav, javne razsvetljave, pločnikov ter obnovo voziščne konstrukcije. Vse skupaj je izredno spremenilo izgled vasi ter dvignilo kvaliteto življenja prebivalcev omenjenih vasi na višji nivo. Z ureditvijo kritičnih cestnih vozlišč in delno umiritvijo prometa se je delno povečala tudi prometna varnost, ne-kaj ukrepov bo potrebno še izvesti. Z izgradnjo fekalne kanalizacije se je predvsem v vasi Gorica rešila težava, da je le ta tekla po cesti, po bližnjem jarku, hkrati se je uničevalo cestišče.

Projekt, ki je narejen in v celoti pokrit s sredstvi Občine Krško, je velika pridobitev za kraj. Predvsem je to velik prinos novozgraje-nim individualnim gradnjam, kakor tudi potencia za naprej, ko se bodo zapolnile gradbene parcele, saj s komunalno ureditvijo parcele dobijo boljšo možnost prodaje ali pa se mladi odločajo ostati doma in si zgraditi hišo ali jo obnoviti.

Predsednica sveta KS Veliki Podlog Karolina Cizerle

300 evrov ob rojstvu otroka

V skladu z Odlokom o socialno varstvenih pomočeh iz sredstev proračuna občine Krško financi-ramo pomoč ob rojstvu otroka, ki od 1. 9. 2010 dalje znaša 300 eur. V letu 2019 je bilo za ta namen iz NORP realiziranih 77.400 evrov.

Subvencioniranje pomoči na domu

Za osebe, stare nad 65 let, ki jim občasna pomoč ali nekajurna dnevna pomoč omogoča bivanje doma, za osebe s statusom inva-lida, za invalide prve kategorije, kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja ter za hudo bolne otroke ali otro-ke s težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju, je v občini Kr-ško organizirana storitev pomoči na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Krško. Ceno storitve pomoči na domu občina subvenci-onira v višini 70 % (zakonska ob-veza znaša 50 %), prav tako krije vse stroške vodenja postopka. Po Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovar-stvene storitve, pa lahko upra-vičenci uveljavljajo tudi dodatne olajšave pri plačilu storitve. V letu 2019 je bilo iz naslova NORP realiziranih 39.999 evrov.

Javna dela

Javna dela so namenjena aktivi-ranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti

54

ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest, in se izvajajo na programih kulture, dela z mladi-mi, varstva in vzgoje predšolskih otrok ter osnovnega šolstva, na programih socialnega varstva in športa. V 2019 je bilo iz NORP za ta namen realiziranih 81.904 evrov.

Individualna nadomestila

Na območju omejene rabe prostora, ki je krožno območje z radijem 1500 metrov okoli jedrske elektrarne, pripada prebivalcem nadomestilo zaradi omejene rabe prostora na podlagi sprejete zakonodaje. Na podlagi sprejetega odloka o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v občini Krško (Ur. List RS, št. 76/10 in 81/11) in na podlagi podanih vlog se upravičencem dodeli indivi-dualna nadomestila. V letu 2019 je bilo vsem, ki so izpolnjevali pogoje, izplačano nadomestilo v skupni višini 120.424 evrov, in sicer 216 upravičencem.

Izvajanje javne gasilske službe in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

V skladu z Uredbo o merilih za določitev višine nadomestila za-radi omejene rabe prostora in za-radi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskegaobjekta, ki je začela veljati s 1. januarjem 2015, je po določbi 11.

55

člena glede razpolaganja z nado-mestilom in dajatvijo v drugem členu določeno, da moraobčina zagotoviti, da se s sred-stvi, pridobljenimi na podlagi plačil dajatev, zagotovi načrtova-nje in izvajanje intervencijskih ukrepov. V letu 2019 je bilo iz naslova nadomestila zaradi

Obnova mestnih ulic v KS mesta Krško

KS mesta Krško pozdravlja investicije v obnovo mestnih ulic, saj so le-te že bile v slabem stanju. Letošnje investicije v obnovo me-stnih ulic na Vidmu zato pozdravljamo. Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da je Videm po drugi svetovni vojni popolnoma spremenil svojo podobo, iz naselja z nekaj hišami je nastal najbolj naseljen del mesta. Velik vpliv na to je imel razvoj tovarne celuloza, kasneje pa tudi gradnja in obratovanje jedrske elektrarne. Takratno dogajanje na ulicah je bilo malo drugačno kot danes, ulice niso bile namenjene samo prometu, ampak tudi igri, druženju in podobnim aktivno-stim. Danes je ob razvoju tehnologije in avtomobilske industrije nekoliko drugače, a se moramo vseeno truditi, da ohranijo svoj namen igre in druženja oz. srečevanja. Zato pozdravljamo obnovo ulic na Vidmu z željo, da se le-ta obnova širi še na druga potrebna območja in naj se ne pozabi na zeleni pas - predvsem drevesa, ki mora spremljati tovrstne investicije. V Krajevni skupnosti mesta Krško si prizadevamo, da bi naše mesto, kljub razpršeni strukturi, dobivalo novo in boljšo podobo, ter da bi življenja naših občanov in občank bila na visoki ravni. Pri tem so nam v pomoč sredstva NORP, ki predstavljajo pomemben delež sredstev za dvig kvalitete življenja občanov in občank.

Predsednica sveta KS mesta Krško mag. Nataša Šerbec

omejene rabe prostora za uspo-sabljanje in delovanje zaščite in reševanja, za sofinanciranje de-lovanja Gasilske zveze Krško in prostovoljnih gasilskih društev ter Poklicne gasilske enote ter za nakup opreme za gasilska dru-štva in tehnike za PGE namenje-nih skupno 686.305,56 evrov.

Izdala Občina Krško

Zasnova in urejanje: Matej Drobnič

Fotografije: Občina Krško,

GEN energija, NEK, ARAO

september 2020

Documents

LETNO POROČILO 2019 2019 web.pdf · znanstvena fantastika. Primeri takšnih inovacij se po svetu že danes razvijajo in uvajajo v tehnološko prakso. Z modrimi od-ločitvami lahko