LITERARNA DELAVNICAŠentjur, 16. marec 2013

KDO SEM?

Aljoša Harlamov (1983)

• doktorski študent na Oddelku za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; blog Zauberberg,

• literarni kritik, esejist & novinar (revija Mentor, spletni portal AirBeletrina, 14-dnevnik Pogledi, dnevnik Delo itd.), mentor delavnic …; blog Pisun,

• urednik za literarno kritiko pri Mentorju, urednik pri AirBeletrini …,

• avtor prvenca Bildungsroman (Litera 2009) …

1. del: Literatura & še svet

ZAKAJ PIŠEM(O)?

denar

slava

notranja

potreba

življenjski stil

???

KAJ JE LITERATURA???

Kvalitetna literatura = literarnost

Nekvalitetna literatura = trivialnost

povzetek dela Alojzije Zupan Sosič: Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu (Litera 2011)

KAJ JE LITERARNOST/DOBRA LITERATURA?Znotrajbesedilna literarnost

destruktivna konstrukcija: razdiralna ustvarjalnost ali ustvarjalna razdiralnost – istovetnost & nasprotnost (tradicija, žanr …)

univerzalnost v singularnosti: splošno v posamičnem

polisemičnost: večpomenskost, različne interpretacije

avtoreferencialnost: samonanašalnost (osredotočenost na sporočilo, medbesedilnost)

fikcijskost: resničnosti literature se ne da (ni treba) preverjati

KAJ JE LITERARNOST/DOBRA LITERATURA?Zunajbesedilna literarnost

literarna pogodba: med avtorjem in bralci (začasna prepoved nevere)

literarna kompetenca: zmožnost razumevanja literature kot literature (narojena?, privzgojena)

literarna intenca: literarni namen

literarna empatija: zmožnost vživljanja

literarno vrednotenje: zmožnost presoje o kvaliteti ali vrednosti literature

KAJ JE TRIVIALNOST/SLABA LITERATURA?Znotrajbesedilna trivialnost

estetika istovetnosti: upoštevanje večine ali vseh literarnih konvencij (klišeji)

simplifikacija: poenostavljen pogled na svet („literatura naj se prilagaja občinstvu“), stereotipi

monosemičnost: enopomenskost

KAJ JE TRIVIALNOST/SLABA LITERATURA?Zunajbesedilna trivialnost

literarna kompetenca: prepoznavanje trivialnosti (nezmožnost poglobljenega branja; ostajanje na ravni zgodbe)

literarna empatija: nezmožnost/ne-dobrodošlost vživljanja (v drugačno)

literarno vrednotenje: nezmožnost presoje o kvaliteti ali vrednosti literature (ostajanje na všečnosti)

(komercialnost: trivialna literatura je namenjena prodaji)

TRETJE PRI PRIMERI

trivialno

žanr

umetniško

Žanr = veščina + namen (groza, srh, napetost, romanca …)

Česa se izogibati?

klišejskost: raven jezika (pomlad, luna, srce, zvezde, oči = ljubezen; stalne fraze & metafore: „vzelo mu je sapo“)

stereotipnost: motivno-tematska (m = razum, ž = čustva; mati = dobra; zazrtje v ogledalo = introspekcija)

nepovezanost: kohezija (povezava na površinski ravni), koherenca (povezava besedilnega sveta)

nepoglobljenost: manjka psihološka, moralna, eksistencialna globina

moralizem: literatura ni pridiga

anekdotičnost: manjka epska širina; pripovedna širina

neliterarnost, zgodbenost: „res se je tako zgodilo“ – toda: literatura ni resničnost

KAKO DOBRO PISATI?„10 ČAROBNIH NASVETOV“ skoraj dr. Harlamova

KAKO DOBRO PISATI?„10 ČAROBNIH NASVETOV“ skoraj dr. Harlamova

1. ŽIVI/DOŽIVLJAJ2. GLEJ SVET/DRUGE/ZGODBE (tv-serije, filmi)3. BERI KLASIKO (kar v šoli nismo)4. BERI SODOBNO LITERATURO/KONKURENTE5. BERI SLABO LITERATURO (učimo se iz napak)6. BERI PROSTOČASNO (žanr)7. BERI STROKOVNO8. BERI VSE (ČASOPISE, REVIJE, BLOGE …)9. PIŠI (RE-KREATIVNO & VEDNO)10.PIŠI (NAČRTNO & POČASI)

KAJ BRATI?

Seznam sodobnega prevodnega in izvirnega romana dr. Alojzije Zupan Sosič:

https://knjigarna.ff.uni-lj.si/DogodkiNovi/_Pdf/seznama.pdf

Načrtno pisati …

Načrtno pisati …

2. del: Sprehod skozi gozd

DREVOChevalier, Gheerbrant: Slovar simbolov

simbolika navpičnosti (nebo): Jakobova lestev, šamanizem, drevo razsvetljenja (Buda)

cikličnost (smrt & preporod; posebno listje: jesen & pomlad)

povezava med 3 ravnmi kozmosa (podzemlje, tostranstvo, višave) – drevo sveta = os sveta

povezava elementov (voda, zemlja, zrak, ogenj)

simbol plodnosti rajsko drevo: spoznanje (alkimija); padec;

križ drevo smrti

France Prešeren: Sonetje nesreče (3. sonet) (1834) 

Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne,ko toplo sonce pomladanako séje,spet ozelénil semtertje bo veje,naenkrat ne zgubi moči popréšne: al vender zanjga ní pomóči rešne;ko spet znebi se gojzd snega odeje,mladik le malo, al nič več ne šteje,leži tam rop trohljivosti požrešne: 

tak siromak ti v bran, sovražna sreča!stoji, ki ga iz visokosti jasnena tla telébi tvoja moč gromeča; ak hitre ne, je smrti svest počasne,bolj dan na dan brli življenja sveča,dokler ji reje zmanjka, in ugasne.

Dragotin Kette: Melanholične misli (1900) Skozi gozd je šel,skozi temen gozd —v srcu žalost in bridkost.Vprašal je drevozelenečih vej:»Imaš li drugóv, povej!« Reklo je drevo:»Imam, imam jih,kot je listov zélenih.Če se veselim,veselijo se,z mano žalostijo se!« .

In dejal je: »Glej,jaz pa sam s seboj ...Bodi ti prijatelj moj!« Zašumelo jein se znižaloin se mu približalo ...Vzelo k sebi ga,in nič več ni sam ...Zdaj visi na veji tam.

Gregor Strniša: Vrba I. (1972)

Ti ne boš nikoli umrla,ker tudi vrba ne umre.— Tu je nekoč stala vrba,pravi kdo in gre naprej. Ampak ob neskončni reki,ki za njim temni, šumi,v lastni lepi listni kletkiista vrba še stoji. To je živa čarovnijazemlje, vode in neba,da sekira, ki ubija,nikdar nič ne pokonča.

Alenka Jensterle-Doležal: Brezov gozd (1994) mimo belih brez besed hoditiin sanjati brezčasje tekstovin se dotikati belega hrapavega lubja predstav srh spreletava možnostiko korenine stavkov sevajo povezanostiin so listi izgovorjav samo metafore za notranjostiv krošnjastem besednjaku tišine trije ptiči obletavajo zategle krošnjein iščejo razumljene opiseostre željejasne podobepozabljene sanje 

in na koncu obmirujejose zapišejov senco drevesasmole pomenov jih zalepijov žametno deblo stavkov

KONEC UVODA

Slikovno gradivo

• Portret A. H., stran 2: avtor Gašper Jakovac

• Ozadje, stran 3 in 23: Vladstudio,

• Drevo življenja, stran 18: http://www.zazzle.co.uk/tree_of_life_postcards-239631858796364487

• Ozadje, stran 17: IntrafaceLIFT, avtor DiscoV8