LOBISTIČNO POROČILO O FINANČNEM

POSLOVANJU OBČINE KOMEN

– KOMUNALNI PRISPEVEK

2008-2012

1

Predstavitev Občine Komen

Predstavitev lokalne samouprave

Predstavitev komunalnega prispevka (od strani 12 dalje )

Avtor poročila :

Lobist2 Boris Matić

Komen 52

6223 Komen

1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ob%C4%8Dina_Komen_grb.gif

2 https://www.kpk-rs.si/sl/lobiranje-22/register-lobistov

Uvodni del :

OBČINA KOMEN

Občina Komen je kraška občina, ki se razteza na 103 km2 površine od slovensko-italijanske

meje, kjer meji z občino Devin-Nabrežina, do Braniške doline na severnem robu Krasa, kjer se

območje nadaljuje v Vipavsko dolino in meji z občinami Miren-Kostanjevica, Nova Gorica,

Ajdovščina in Vipava na slovenski strani in Doberdob na italijanski. Na južni strani meji na

občino Sežana ter na italijansko občino Zgonik. V 20 vaških skupnostih, ki jih sestavlja 35 naselij

živi 3556 prebivalcev (iz l. 2010)3

naselja v občini:

Brestovica pri Komnu, Brje pri Komnu, Coljava, Divči, Dolanci, Čehovini, Čipnje, Gabrovica pri

Komnu, Gorjansko, Hruševica, Ivanji Grad, Klanec pri Komnu, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli,

Kodreti, Komen, Lisjaki, Lukovec, Mali Dol, Nadrožica, Preserje pri Komnu, Rubije, Sveto,

Šibelji, Škofi, Škrbina, Štanjel, Tomačevica, Trebižani, Tupelče, Vale, Večkoti, Volčji Grad,

Zagrajec4

3 http://www.itis.si/OBCINA-KOMEN?4609492

4 http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Komen

Podrobnejša analiza statističnih podatkov Občine Komen5

Statistični podatki za leto 2009 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2009 je imela občina približno 3.500 prebivalcev (približno 1.700 moških in 1.800

žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 141. mesto. Na

kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 34 prebivalcev; torej je bila gostota

naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (101 prebivalec na km2).Število živorojenih je bilo

nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu

negativen, znašal je -1,7 (v Sloveniji 1,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje

od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej

pozitiven, znašal je 8,0. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini

je bil pozitiven, znašal je 6,3 (v Sloveniji 7,2).Povprečna starost občanov je bila 43,2 leta in tako

višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,4 leta).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje

od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 143 oseb starih 65 let ali več. To

razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za

celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine

5 http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&id=66

dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost

indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V

občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65

let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 110 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili

stari 1–5 let, jih je bilo 68 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj

(72 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2009/2010 izobraževalo približno 240

učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 140 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je

bilo povprečno 50 študentov in 11 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev

povprečno 56 študentov in 9 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno

61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je enako slovenskemu

povprečju.

Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,0 % registriranih brezposelnih oseb, to

je manj od povprečja v državi (9,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih

občin – več žensk kot moških.

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto

znesku za približno 11 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa

za približno 8 %.

Vsak 43. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno

Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 23. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.

Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (469 EUR na prebivalca) je bila nižja

od slovenskega povprečja (2.564 EUR na prebivalca).

V obravnavanem letu je bilo v občini 469 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 72 %

stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 88 m2.

Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (64 avtomobilov na 100

prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 280 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je

124 kg manj kot v celotni Sloveniji.

KOMUNALNI PRISPEVEK

Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje

Občine Komen Uradni list Republike Slovenije, št. 121/2008

Datum sprejema: 17.12.2008

Datum objave: 23.12.2008

Datum začetka veljavnosti: 7.1.2009

Podatki za leto 2009 Občina Slovenija

Površina km2 103 20.273

Število prebivalcev 3.510 2.042.335

Število moških 1.720 1.011.767

Število žensk 1.790 1.030.568

Naravni prirast -6 3.106

Skupni prirast 22 14.614

Število vrtcev 2 863

Število otrok v vrtcih 110 71.124

Število učencev v osnovnih šolah 237 160.252

Število dijakov (po prebivališču) 141 85.030

Število študentov (po prebivališču) 189 114.873

Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.450 858.171

Število zaposlenih oseb 562 767.373

Število samozaposlenih oseb 177 90.798

Število registriranih brezposelnih oseb 110 86.354

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1.276,71 1.438,96

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 857,25 930

Število podjetij 223 160.931

Prihodek podjetij (1.000 EUR) 46.311 83.060.213

Število stanovanj, stanovanjski sklad 1.649 838.252

Število osebnih avtomobilov 2.236 1.058.858

Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 983 825.747

Spoštovani občani,

V uvodnem delu smo spoznali obseg Občine Komen ter statistične podatke, ki so nam na voljo v

okviru informacij javnega značaja.

V nadaljevanju se bomo seznanili s pojmom “komunalni prispevek”. Številke, obračuni in

nadaljne matematične/statistične analize podatkov, se vedno bazirajo na pridobljene podatke iz

uvodnega dela.

Moj namen je, da vam v okviru “kmečke pameti”, poskušam čim bolj enostavno predstaviti

zakonodajne “odločbe” oz. odloke, s čim manjšo uporabo pravnih oz. drugih strokovnih izrazov.

S tem namenom, ker je poročilo namenjeno kraškim bralcem, bo tudi slog pisanja v jeziku, ki je

vsem razumljiv – dialekt naše domače govorice.

“Alora bomo pisali po

domače, k se nam ni treba djlat enih finih gospodu szi mesta, k usi vjmo, d slovenski jezik moraš

negovat in ga ahtat, tku ku so ga negovali in čuvali naši predniki.

In nš dialekt ni nobena izjema, sga ne smemo sramovat in ga mormo znat ohranjat u ustni in

pisni obliki! Ga j potrebno glih tku obvarvat, in ga čuvat, d bojo naši nasledniki znali, d govorica

ne izraža stopnje razvitosti intelekta, prej ku tu, jh kšn dobi pu gwbci, č se afna in nzna povjdat

našim ljudem tku, d se usi zastupemo. Lobistično poročilo ni namenjeno enim kurcm sz ljubljane,

oz. d nebi kšn slabo zastupu, n krasi so usi kurci uredi, m tu poročilo je namenjeno naši manjšini,

z naše ljudi, wd naših. (z naše korce, k jih je treba oblagt sz kamnjm d jh burja n odpihne)

Če kwga kej mwte, nej si plača lektoriranje sam pu veljavnem ceniki lektoriranja ( circa 1500

besed n stran, in še tu ti povem, t wskube prow na hitro, č sti niče pospravljat napak zad za sabu)

Kukr bomo vidli, čejo dbmo mi pospravljali napake wd drugih, m kukr s poznamo, nbjo. Tuj

borjač je tuj borjač, in kopi si greznicu kamr ti paše. Jzt j n rabm, pokličem turka kdr čem, rajši

vidm d mi pomagajo moji sosjdi, ku d gljdm neke bosanđerote szi podjetja tm sz sežane.”

Prijetno branje vam želim!

Štorja se začne s famoznim odlokom št. 121/2008. Zdej se vam zdi ta številka kr nekej, in

verjetno si že zdej mislite, d si ju ne boste zapomnli. O ja, pej si ju bste. Usak mulo si zapune žlof

od tastarga, k je mislu, d wače nbo vidu kku j zmanjkala mišela, pero motor u garaži sje skriu za

dva čentima drgam, kukr je ponavadi biu pščen.

Odlok 121, j ena taka rjč, ku d ti prije tuj mulo wd 14 let u toju hišu szi cigaretm, n dan nedelje, k

ti zabruse, da nbo kwsu trave, k ima za se dobit sz sosjdm, k bojo igrali igrce. In ta mulo jej toju

hranu, uporablja toju elektriku, gljda toju televizju in tika računalnik k smu ga dau z birmu.

Kdr boste use prebrali, boste ta odlok št. 121, vidli kukr tga mulota..m d je namesto s čikm, pršu

sz đojntm! Če ga tisti moment ne prcbaš, ti sam socialni center da pooblastilo z cbadu, ma pero

z toju ret. k za mulota j žej prepozno…

2. člen (predmet komunalnega prispevka)

Predmet obračuna komunalnega prispevka so

predvideni in obstoječi objekti na območju Občine

Komen, ki se bodo prvič opremljali z vodovodnim omrežjem, fekalnim kanalizacijskim omrežje,

omrežjem cest, javno razsvetljavo oziroma se bo zanje izvajala obvezna gospodarska javna služba

zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih

odpadkov.

2. člen definira komunalni prispevek. Ob nadaljnem branju zasledimo, da se pod komunalnim

prispevkom skriva več predpostavk, ki niso v sozvočju s prvo asociacijo “komunala”.

Kaj najprej pomislimo ob besedni zvezi komunalni prispevek? Najbrž Plačilo za fekalije.

Vendar s pozornim branjem ugotovimo, da je komunalni prispevek veliko več, kot samo

greznica. Po domače, j še enih 5 točk zraven.

Ena od tih je Vodovod. Druga je drek. Tretja je ašvalt, tuji tisti pruti Škrbini, pole immo tle žarnce

k kšn dan svetejo, kšn dan je pej prow tma, in poli immo na konci še odvoz in deponiranje

komunalnih odpadkov. Tmi bi lahko rekli tuji z drugo besedo, škvace.

Alora so se nm smejali sz 35 različnih naselji, d so nafukali samo kwmnci sz komunalnm

prispevkm. Zdej pej vidmo, d komunalni prispevk obsega cjlu občinu, in dbmo usi plačavali

drek,cestu,luči,škvace, in wadu sz Brestovice, k bju lahko prodajali, nmesto d nm ju

zaračunavajo. Pej nej si Kwper išče soju wadu wkuli ku vej in zna.

Mogoče boste rekli, da je to laž. Zakaj bi nekdo v Divčih ali pa v Jablancu plačeval “komunalni

prispevek”, saj nima nobene kanalizacije. O jebenti, se prow bojim dneva, k bjo drugi pogruntali,

d so u še večji škaloniji, kukr kwmnci…

J nutile govort kej ti imaš na borjači al nimaš. Dejstvo je sledeče :

Glede na opremeljenost nepremičnine z možnostjo priključitve na komunalno infrastrukturo,

določena nepremičnina je dolžna poravnati del celotne infrastructure v obliki komunalnega

prispevka. Merilo za plačilo komunalnega prispevka je možnost priklopa oz. dostop do

opremeljene infratrukture.

Dej, udarmo po domače. Občina ns je fuknla u drek z 30+ mio euru. Zdej nevejo kaku bi se tu

plačalo. Sej že tkrat niso vedli, so pej upali, d nbojo drugi zčnli spršavat. Ma pizda čorova, če mi

pride mene en muž sz listkam u roki in reče, d ta listek je račun wdi 10.000€ za komunalni

prispevek, mu bom jzt rjku, d se u moji punji skriva en tak listek, k smu reče „ ti nbš jmu več

zbow“. Veš kolko cajta sm mogu delt n črno, d sm si lhko kupu auto a ti bi zdej sz listkm mi

pobrau use jebanje pu Italji?... Dej pokažmi ta tuj pofukn listek. Kej tle piše? Kej bm jzt plačavu

greznicu, k tisto ima kwmn, ne pej jezt…Ma gospod…

In potem vam ta fant, k ne ve, kaj pomene bruta figura, začne v uradnem jeziku Republike

Slovenije obrazodevati nastalo situacijo.

Gospod, po izračunu komunalnega prispevka, vi ne boste plačevali dodatno priključitve na

infrastrukturo fekalne deponije. Ste pa oddaljeni manj kot 100m od najbližje cestne razsvetljave,

kar pomeni, da boste plačevali po enačbi, “1,3xpešnajst” več kot tisti, ki nimajo v okolici svoje

nepremičnine, možnost rabe javne razsvetljave. Odvoz smeti oz. “škvace” kot vi temu rečete,

vključno s cesto, pod določenimi pogoji, pa plačajo vsi Občani enako, saj se smatra za javno

dobro.

Tu javno dobro, smi zdi, nism pa siguren, j dobro z enga strica sz občine, k se kliče Javno in piše

Dobro. In mu usi pravemo d je treba plačat z tga fanta Javno Dobro.

In zgleda, d ta fant je zelo priljubljen med nami, k mu čejo usi pomagat.

Ksm zbiru soude za gume pr auti, sm zajebu ksm rjku d je zame… Bi mogu rečt, d mi morjo plačat

gume, zrd Javno Dobrega, k čene mi bo zljtjla škatla sz škrbine pruti kwmni u njivu wd Javno

Dobro, primlo zid wd Javno Dobrega in končalo na strehi pr kandelabri wd Javno dobrega..Jzt pej

ničem škodovat Javno Dobremu.

In ku da bi znali, mi grejo nasrat enih 6 kandelabrov v ravni liniji drita mimo moje bajte. ( in

ležeči policaj, sz tu fintu, da so pobrali zgornji del asvalta, tku da bo sz uporabo malo logike in

fizike, zarad minus stopinj, vode, leda, s asvalt razcvetu, d bojo meli spet možnost si puhnt

soudke u soje varžtke, k bo treba dajat z popravilo “javno dobrega”)

Ki smo otali, aja luči.

Če mene prašaš, tista rjč svjte samo za dišpetu, d me lahko mati vidi žej wd delč, kku se končan

premikam pruti bajti, d bo ja mjla zjutro kej za prašat, ki sm biu, ksm zgledu cca 125m od bajte

zelo, zelo nestabilno. K wana še zmerm misle, kukr usaka mati, d njn sin pej nevej kej pomene

vino in nevej kej pomene bt pijan, k tazga sina pej wana nima.. in wkuli pej same trte..

ne mi bt ku naša mati, k si zatiska wči. Tisti listek wd računa kom. prispevka ti ga wdpre, d bš

hodu szi vizinkami wkuli dobrih par otav cajta.

Wani so rekli tku. Mi imamo ta račun za plačat ( občina je tu rekla, kdu pej če)

In ga bomo postavli kukr ploščice pu celi občini. In tolko ploščic kukr ti uzame bajta, tak deu tga

računa boš plaču. Če imaš enu mičkenu bajtu, boš plaču en mičken račun, k toja bajta uzame

malo kvadrature. Alora smo vidli kku je tu enostavno. Pero je treba nrdt bl zajebano, d moja

mati nbo zastupla. In če moja mati nbo zstupla, pej bi mogla, k uči otroke u šuli, kjri drugi kurc jh

pej bo? ( bejži brat tisto kar je v rdečem, tisto je samo en kušček t štorje, glih usega na pladnji ti

pej nbom šou dajat)

II. MERILA IN PODLAGE ZA

ODMERO KOMUNALNEGA

PRISPEVKA

3. člen (obračunsko območje)

Območja, opremljanja s posamezno komunalno opremo, so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja.

– Obračunsko območje za vodovodno omrežje je prikazano na karti 1: Vodovod – pregledna karta obračunskih območij;

– Obračunsko območje za kanalizacijsko omrežje je prikazano na karti 2:

Kanalizacija – pregledna karta obračunskih območij;

– Obračunsko območje za prometno opremo je prikazano na karti 3: Ceste – pregledna karta obračunskih območij;

– Obračunsko območje za javno razsvetljavo je prikazano na karti 4: Javna razsvetljava – pregledna karta obračunskih območij;

– Obračunsko območje za službo ravnanja z odpadki je prikazano na karti 5:

Ravnanje z odpadki – pregledna karta obračunskih območij;

Obračunska območja posamezne komunalne opreme, navedena v alinejah od 1

do 5, so podrobneje prikazana na kartah, ki so sestavni del kartografskega dela programa opremljanja in so izvedena v merilu 1:5.000.

Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s

programom opremljanja določena za območje, na katerem objekt leži, ali le-te

ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.

Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, ima možnost priključevanja na posamezno komunalno opremo, ki pa s

programom zanj ni določena, se komunalni prispevek odmeri glede na

dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.

4. člen (dejanska opremljenost objekta s komunalno opremo)

Če pristojni organ občine ne odloči drugače, velja: Vsak predvideni objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje,

je opremljen s cestnim omrežjem, če je iz projektnih pogojev za pridobitev

gradbenega dovoljenja razvidno, da se zanj lahko izvede priključek na

obstoječe javno cestno omrežje. Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, objekt ni

opremljen s cestnim omrežjem.

Vsak predvideni objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje,

je opremljen s kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je iz projektnih

pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja to nedvoumno razvidno. Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega

kanalizacijskega ali vodovodnega omrežja, objekt ni opremljen s kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem.

Za izboljšanje javnega omrežja se štejejo vsa dela, ki jih je treba izvesti na

javnem vodovodnem, kanalizacijskem ali cestnem omrežju na zahtevo upravljalca z namenom omogočitve priključitve objekta na obstoječe omrežje.

Za izboljšanje se ne štejejo dela na individualnem priključku objekta.

Vsak objekt je opremljen z javno razsvetljavo, če je objekt javne razsvetljave

oddaljen od roba objekta največ 100 metrov.

S službo zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov so

opremljeni vsi objekti na območju občine.

5. člen (razmerje med merilom parcele in neto tlorisno površino objekta)

Razmerje med merilom gradbene parcele (D(pi)) in merilom neto tlorisne površine objekta (D(ti)) je na celotnem območju opremljanja enako in znaša

D(pi) = 0,3 ter D(ti) = 0,7.

6. člen (faktor dejavnosti)

Faktor dejavnosti se skladno s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka določi za vso komunalno opremo, ki jo določa ta odlok in se določi

po naslednjih kriterijih:

Preglednica 1: Določitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta +----------------------------+---------------+-----------------+

|Vrsta objekta | K(dejavnosti) | Oznaka v | | | | klasifikaciji | | | | objektov CC-SI | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Tri- in večstanovanjske | 1,30 | 1122 | |stavbe | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Trgovske in druge stavbe za | 1,15 | 123 | |pretežno storitveno | | | |dejavnost | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Gostinske stavbe | 1,15 | 121 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Stanovanjske stavbe | 1,00 | 11 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Industrijske stavbe | 0,90 | 125 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Stavbe splošnega družbenega | 0,80 | 126 | |pomena | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Garažni objekti | 0,70 | 1242 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Objekti za šport, rekreacijo| 0,70 | 241 | |in drugi objekti za prosti | | | |čas | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Nestanovanjske kmetijske | 0,70 | 1271 | |stavbe | | | +----------------------------+---------------+-----------------+

Rečmo, mojga sosjda, k se jebe sz recesiju glih tku kukr ostali podjetniki, mu bo občina z

veseljem phnla še položnicu za dobrodošlicu, k nima samo bajte, ima tuji poslovni prostor, k si

ga je SAM napravu, ztu, d lhko poskrbi za SVOJU družinu.

Ola, zdej bo pej ratalo zanimivo!

7.člen -listek (skupni in obračunski stroški) Prikaz skupnih in obračunskih stroškov komunalne opreme. Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov +---------------------------+----------------+-----------------+ | Komunalna oprema |Skupni stroški v| Obračunski | | | EUR | stroški v EUR | +---------------------------+----------------+-----------------+ |1. Vodovod | 7.878.508| 5.086.070| +---------------------------+----------------+-----------------+ |2. Kanalizacija | 2.710.694| 1.306.758| +---------------------------+----------------+-----------------+ |3. Ceste | 19.704.138| 8.040.358| +---------------------------+----------------+-----------------+ |4. Javna razsvetljava | 685.431| 528.431| +---------------------------+----------------+-----------------+ |5. Ravnanje z odpadki | 278.620| 113.842| +---------------------------+----------------+-----------------+

Evo, pa smo prišli do listka.

Če seštejemo te milijone, in naredimo 6. točko, ki povzame vsoto vseh petih točk, pridemo do

naslednje ugotovitve :

(skupni stroški)

24.167.391€ ( tu se bere štiri in dvajst miljonu, stu sjdm in šiiset taužnt, tristu ena in dviiset)

euru.

Ampak Boris, govoril si o vsoti nad 30 mio euru. Lažnjivec pokvarjen, da te ni sram. Zakaj si

napihnil številke za dobrih 6 mio euru in več??

Prvo ku prvo,

bwdi tiho d ti nebm kej razbiu n glavi, k ti si sploh si n predstavljaš kolko je tu soudu. th, samo

24 miljonu, prvo smi navadi lwčit skupne wd obračunskih stroškov in pole mi lhko vzajamaš zrak

wkuli mene.

kolko smo rekli d ns je u občini? enih tri taužnt petstu. Zdej ns je malo vč, k usi moji letniki so se

napalli nrdit svoj bataljon wn sz vrtca.. verjetno so pogruntali d je roditeljski sestank en dobr

izgovor, d sga grej pohajat, kukr u starih cajtih..

če tu številku /th 24mio delimo sz usimi, kar nas je u občini komen, prije tu približno 6.796,23 €

na prebivalca.

Tu pomene, d so se na občini odlučli, da bojo na vsazga prebivalca, nrdili enu super

pogruntavščinu, k smu reče, dejmo speljat projekt : usak sz občine, nej bo ob enga švoh tanovga

twingota brez opreme.

Tu so se šli ti naši kurci. Nardili so investiciju tžku skorda 7 taužnt euru na osebo.

Kolko vas je pr hiši? trije? alora, računi d je SKUPEN strošek : 3x švoh twingo brez klime – cca 21

jurjev.

E pero videš, d ti pridejo rečt, kolko vas je u bajti? in ti rečeš, 4, ne fak, 5 k moja zdej ima za

rodit..ti bo uni reku, alora boš mogu plačat 28 jurjev..a ta peti..čestitam..veš da občina daje jurja

euru za vsazga novga člana? pero tu pole pomene, še sedem taužnt zravn pr komunalnemi

prispevki… alora, vi gospod, k ste sosed od JAVNO DOBRO, bste plačali 35 taužnt euru.

Samo, je treba nrdt enačbu.

III. IZRAČUN KOMUNALNEGA

PRISPEVKA

10. člen (izračun komunalnega prispevka)

Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se izračuna na naslednji način:

KP(ij) = (A(parcela) x Cp(ij) x Dp) + (K(dejavnost) x

A(tlorisna) x Ct(ij) x Dt)

kjer je: KP(ij) znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju A(parcela) površina parcele A(tlorisna) neto tlorisna površina objekta Dp delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka K(dejavnost) faktor dejavnosti Cp(ij) obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme Ct(ij) obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne infrastrukture. Površina parcele se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno

dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Kadar parcele objekta ni mogoče izračunati na način, določen s prejšnjim

odstavkom oziroma parcela ni določena, se le-ta določi kot minimalna gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov občine.

Če podatka o površini parcele iz prejšnjega odstavka ni mogoče pridobiti, se

parcela določi kot fundus objekta, ki se pomnoži s faktorjem 1,5.

Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti

gradbeno dovoljenje, izračuna po standardu SIST ISO 9836 tako, da se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se le-tega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave

Republike Slovenije. Kadar neto tlorisne površine objekta ni mogoče pridobiti, se komunalni

prispevek odmeri le od površine parcele, ki se pomnoži s faktorjem 2,0.

E vidš, ne moreš tku enostavno use povedat, k pole te enostavno pretepejo.

Ztu je treba gledat, ki se nahaja toja bajta, in kolko od tga twingota brez klime bš mogu plačat.

( in zkej glih twingo brez klime, d mi slučajno ne bi kšn usaju d ima twingota. Pizda, sm šou na

avto net in sm dobu nou avto z take soude. OK?)

E, si zastupu kej si prebru? TI JE JASNO KEJ POMENE STANDARD SIST ISO 9836?

Pojma nimaš, povej po pravici. Če mi mati nzna upalit račnunalnika, k sm ji stu botow pokazow,

ki je btun za prtisnt, kej ji čem razlagat wd enga stavka, k jih je še stu drugh zravn.

Wana mi reče, Boris, wstase mi razlagat, k t n rzumem prow neč, dej, ti nrdim nekej za jst. Kej bš

kšne hrenovke, ti ocvrem kšna jajčka? Ma mati, ma jzt ti pravm, d cvrjejo naša jajca in nism lačn

in če sm lačn, si znam sam uzet sz hladilnika picu s hoferja in sju znam sam dt u mikrovalovnu.

Tu niso heci mati, poslušme..In wana tuče soju…

Nimam cajta, ne me mwtet, zdej so nadaljevanke n pop teveji in jzt imam še par majc z zašivat.

Ja pr pizdi matrni, oprosti Gabrijela ( Mati wd Matere ) ste me lepu učili, d se u naši bajti ne smej

preklinjat, m dijo porko!

Kej ne štekaste, d tu ni več naša bajta? D so nas zadoužili za dobrega twingota na usaku ret, k je

u hiši, kej vidš kku velika je ta investicija???!!

In pole se čude, če prsmrdim pu travi. Jzt imam rdeče wči wd žalosti, k se me ne zastupe, ne pej

zradi mamilj, k rasteju zad za bajtu.

( in če mi žej greste gledat kej je zad za bajtu, imam skritu kokainu u zidah. Tku da kumej čakam,

d mi greste tipat pu zidi wd metra dvajsti, k je biu narjan takoj po vojni sz amerišku pomočju, k

ta zid rjs rabe neu potrebnu obnovu, in če se zgodi, d se nč ne dobi, ste mi doužni spravt u

prvotno stanje pu 190. členi OZ. Lohko je, lohko ni, m jzt bi reku, d je u saki laži, malo resnice ;) )

In zdej tle se lohko dobi kšn, rečmo kukr z Občine, k berejo kej se dogaja na fejsbuki, dsm se spet

zlgow. Ma pr pizdi matrni, kdu laže?

Ok..Skupni stroški so 24 miljonov.

Obračunski stroški (tu je una druga razpredelnica, pej so samo

15075459 € tu se bere : petnajst miljonu pjt in siinset taužnt, štirstu, dvjt in piiset)

Spodobilo bi se, da se na tem mestu, obrazloži razliko med skupnimi in obračunskimi stroški.

15 milijonov je bila številka iz leta 2008, podpisana, ožigosana iz strani naše Občine.

„Obračunskim stroškom“ bi lahko rekli tudi z drugo, bolj preprosto besedo : komunalni

prispevek. Ali pa še lažje : „ tolko mormo plačat“

Kdo je ta mi? Kdo so ti fantje in dekleta, ki morajo to plačati? To so fantje in dekleta, ki imajo

ploščice na območju Občine Komen.

Ta znesek predstavlja 4239,44 € na prebivalca.

Samo, zaradi tega, k se med svetniki govori, d tisti Boris laže, in če 10 ljudi neki govori, pole tu

pomene, d velja za cello Občino, sm si mogu uzet 12s pr strici GOOGLI, d sm poisku po

uradnem listi, uradno obrazložitev pojmov. Citiram6 :

Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste

komunalne opreme na obračunskem območju.

Obračunski stroški so tisti del skupnih stroškov, ki se financirajo iz sredstev, zbranih s plačili

komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance.

Za parcelo se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že

zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi

gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

Neto tlorisna površina je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST

ISO 9836.

Gremo zdej mi tu po domače povedat. K res dsm študiru, ma me taki stavki prow zamislejo, kej

jzt ustvarjam u svojem življenji, d n razumem osnov.

6 http://www.uradni-list.si/1/content?id=110302

Skupni stroški so računi tisti, k jih puni godina u kaslc u usaki uri kdr brenčijo stroji tle pu krasi

župan jih mora videt, župan jih mora pregledat, župan jih mora podpisat.

Tga sam ne zmore, računov je dosti, rekli so da jih je za enih 24 miljunov,

pero eni znajo, d obresti od neplačil se nabirajo usaki mesc, (in 7% je skori 2 mio na leto.. in ne

pozabmo, d je ta lobist zvohu, d so prodali terjatve bankam, tku da nismo dolžni občini, smo

doužni uni reči k je na djsno od občine, čprow nima istga imena..)

ztu k sam ne mwre wsake karte glih podpisat, ima tle še 10 svetnikov, kr je svetga od njih še

ostalo.

Obračunski stroški so pej tisti stroški, k se jih bo dobilo szi dinarjem od komunalnega prispevka.

Če delimo petnajst miljonov wd 24 miljonov, videmo d je tu 0,625, kar nm pove, če smo

poslušali kej pr urah matematike, d bmo mi plačali 60%-15miljonov (oz. 62,5%) Občina bo pej

založila 9 mio, tku da pridemo na skupne stroške, 24 mio eurov.

Wani so se tku odlučli, kukr se niso odlučli nikjer u Sloveniji. In je dokazano, d immo najdražje

ploščice n Krasi, d bmo plačali 60% investicije mi sami, k drgje pu normalnih občinah, kamr je še

slabše in še večja recesija, bojo plačavali 800% manj, kukr mi, k smo zabiti, in rabmo taku

občinu, d skrbi za ns, k sami si ne znamo nnka riti obrisat, kej pej d bi si znali nrdt kandot.

Za boljše razumevanje :

http://www.youtube.com/watch?v=YqGUMAhZ34I&list=UU_hC4_Hg_BpWjs1VRcH59IQ&index=

2

Kku 800% kej pej tu?

Smi niče ti razlagat, j petek, prjatu ima rojstni dan, punca je jzna name, d ki sm, d wana bi me tjla

kej videt, in jzt tipkam tle enu reč, k ju nebo noben tou prebrat, k je previč besed. ( word mi

prave, d jih je th besed du zdej, 4807)

Pero, predn smi če odpirat dokumentacijo in gledat, kolko je država postavla okvirne cene, ki naj

se jih občine okvirno držijo, in kaku so ns okvirno, z 800% prekoračli, smi niče, k buhvari d se zve,

d je u resnici 768%, kar je skorda 40% zlaganga… dragi moji..pr 30 mio, en euro gor al dol.

Pero, bi vam tou enu reč pokazat. Ju nebom komentiru, dejte si ju sami.

Dragi moji, vas nimam za bedake, tiste k jih imam, jm tu tuji povem, sm pokdu na balkoni ene

štiri čike preveč kukr ponavadi, k me take reči razpizdejo, in sm provu use ukop zadržat, da sm

rajši tipkow na hecen “ smešen” način, ku d bi skrivu jezu u sebi, in ahtu kku se bom izražow.

Smi neda vlečt wn zakonov o svobodi govora, in da imam pravico, kot avtor, pravico do skesanja,

če se je kšn wasu dobu u the besedah, in se počute užaljen, morm rečt, d sm jzt užaljen, k

nimam doma 4 twingotow brez klime.

In se mi zdi stvarno ponižujoče, da se, zaradi dialekta, ovrednoti težo napisanih besed kot

manjvredne, samo zaradi tega, ker je nek drug način, boljši.

Tu sm napisow z moje prjatle, in une k jih nimam z prjatle, d nej se ustavejo mi govorit, kej so

objavli na spletni strain od občine, k tak izračun : ( objava iz dne 6.12.2012)

semStanje vseh kreditov (najetih posojil) Občine Komen na dan 30.11.2012 (v EUR)

Kreditodajalec Datum

pogodbe

Znesek

kredita

Mesečni

obrok

Stanje

30.11.2012

Zapadlost

v letu 2012

Končno

odplačilo

Abanka Vipa ** 27.12.2006 172.341,85 2.872,76 0 0 26.12.2011

Unicredit banka 23.12.2009 2.000.000,00 8.333,00 1.708.345,00 99.996,00 28.12.2029

Unicredit banka 03.11.2010 600.000,00 2.500,00 542.500,00 30.000,00 30.12.2030

2.250.845,00 129.996,00

** Kredit predčasno odplačan dne 23.12.2010

Žaljivo, ne povej en kurac neč, ni videt amortizacije, ni videt planiranih stroškov, ni videt tekočih

stroškov, ni videt zadolžitev iz prejšnjih let, ni videt kolk je primankljaja, ni videt kolk je

negativnega stanja, ni videt kolk je negativnih obresti, ni videt plana in ekonomskega načrta na

kašno obdobje se bo pokrivalo samo obresti, da se prido do glavnice, ni videt prow neč, kukr da

niso meli tistih 9 mio, so si rekli, d jih bojo dobili do leta 2030 (kdr bom jzt jmu 42 let, k jih zdej

imam kumej 24… in ti kurci od občinarjev, k majo približno 50 let..jih bomo mi čez 2 leti in pol

spet volili.. in kredit bo zapadu za ga odplačat, kdr bojo wani meli 68 let..alora glih u penziju bojo

skočili, in rekli..tu ni nš problem, tu je biu problem od slamiča žej unga leta, k niti nevem kjro je

blo.. in tku za nazaj..in tku za naprej… in u zadnjih 18 letih, ENI IN ISTI SVETNIKI.

D vas ni sram, se drkat z manu, k smi zgbiste na pokošenem…

In wd ki jzt use tu znam? In wd ki jzt use tu vem?

Ztu k doma nimmo soudu, in sm si mogu use preračunat, če sm si hotu kej prvoščt.

Ztu k jzt ne morem rečt moji položnici, tu so skupni stroški, piši mi pu kredita na javno

dobro…pero boste meni gledli kku skrbim z soju ret..ja..grozno tžko..in če imam jzt probleme, k

usi znaju, d sm biu u tretjem razredi najbuljši u računanji je igra, pole pej nevem kej se dogaja z

drugmi… smi zdi, d drugi glih tku jebejo ježa, samo da wani ne vejo, kdu jim je nastavu jža.

Jzt pej vem, ki je ta jž doma, kdaj ma uradne ure, in kdaj pride na malcu in me pozdrave in me

vpraša, d kdaj bojo demonstracije tuji po kwmni.

Jzt bm tazadn dvignu plakat, pero bom verjetno, kukr poznam soje živce, taprvi u marici.

Kej bm jzt spet delu na zadnjih policijskih sedežih, je moja štorja, ma ta cejt se nbste ukvarjali z

manu, s bste ukvarjali sz ljudmi, k ste jih nafukavali wdkr so misnli, da obstaja pravna država.

K ju ni blo, ne pred vojnu in ne po vojni.. in ne govorim od leta 91, ma wd une tm, k mi je nardila

slabe zide wkul bajte.

V. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA 15. člen (oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in pri objektih,

kjer je investitor občina.

Komunalni prispevek se ne plača tudi za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih

vrst stavb za izobraževanje (oznaka 12630 v CC-SI), znanstveno-raziskovalno delo (oznaka

12630 v CC-SI) in zdravstvo (oznaka 12640 v CC-SI) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.

Plačilo komunalnega prispevka se lahko delno ali v celoti oprosti za gradnjo vseh ali posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov,

če tako na predlog župana odloči občinski svet. V tem primeru mora občina oproščena sredstva

v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.

Pri klasifikaciji objektov se obvezno uporablja Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije

vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03).

prva alineja. Občina ne plačuje komunalnega prispevka. ( Obrnite stavek kakor želite, to je

dejstvo.)

Vse kar sem si ustvaril v svojem življenju, sem si moral izboriti.

Tako kot moji sosedje, tako kot moji prijatelji, tako kot vsi v Občini Komen, razen vas, ki ste si

pustili manevrski prostor, da se na predlog župana, odloči občinski svet, da se županu in

občinskemu svetu oprosti plačilo komunalnega prispevka. Zato boste rebalansirali proračun iz

naslova nenamenskih prihodkov občinskega proračuna, da bo Občina krila vaš prispevek. Seveda

je vse uradno in dovoljeno, saj župan da predlog, svet potrdi, skupaj pa naredite rebalans in

namenite še tisto, kar bi morali vi, kot državljani Republike Slovenije, PLAČATI KOT DRŽAVLJANI,

ste še to izkoristili, da plača „ JAVNO DOBRO“.

Seveda se to ne bo zgodilo, vendar v odloku nikjer ne piše, da so do olajšav in oprostitev plačil,

izključeni državljani, ki so zaposleni v Občini.

Ne se fukat, sm več kart prenaredu, kukr ste jih vi sposobni prebrat v enem dnevu. In tu sz

slikcami.

Jzt mam en predlog.

Glede na to, da se gremo lokalno samoupravo, in se mi ne da obrazlagat, kaj tu pomene..bom

spet po kmečko dau idejo..

vs je 13.

Wd tga, jih pol ljudi od vsega srca spoštujem. Drugh pol jih ne poznam,

enga prow ne morm vidt.

Ste me gledli od mičkenga kku sm vm rasu in krow fige pred bajtu, nikoli

nč slabga mi niste nardili.

In jzt tuji vem, d se je tu delalo pred letom 2008, in d smo zdej leta 2012.

k je drugi mandat..

s skuzi buh.. izkoristite priliko, pomagajte svojim vaščanom. Vsi smo

razpizdjeni in nimamo soudu z vam plačavat.. IN JA VEMO, D NISTE VI

TEGA PODPISALI..

Sm dau predlog, d se obrne na ustavno sodišče, prikaže realno stanje,

kupno moč gospodarstva in da se prikaže preko minimalnih plač, glede

na investicijo, da je 4.000€ znesek, ki pahne osebo z minimalno plačo, na

rob socialne in ekonomske eksistence.

ztu k sm en kurac mlad, sme ni poslušalo.

In glih zaradi vs, sm se mogu registrirat kukr lobist, d tistga najmlajšga u

sloveniji, usaj kšn kurac MORA poslušat, čene druzga, zrd tga k te prsilm

preko tožb in ovadb zaradi korupcije…

VI IMASTE ŠKARJE IN PLATNO… VAS PROSIM.. rešte svoje ime in svojo

čast, zavrnite dodatna vlaganja, pejte med ljudi in pejde povedat, VI

IMATE MOČ. POMAGAJTE NAM.

in da ti jebem mater, če mi pole rečeš med kafetm, da tu so taki zakoni in

se nč ne da… JEBENTI SO ODLOKI K JIH VI SPREJMETE

Občinski svet Organi občine | Občinski svet

IZVOLJENI ČLANI OBČINSKEGA SVETA V MANDATU 2010-2014

SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

· Igor Zega

· Martina Rebula

SOCIALNI DEMOKRATI

· Gojmir Lešnjak

· Marijan Gulič

N.Si KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA

· Ivo Kobal

· Ivan Žežlina

LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE

· Ivanka Grmek

· Ivan Žvokelj

LISTA ZA NAŠE KMETIJE

· Marjan Mržek

SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

· Vid Sorta

ZZP ZVEZA ZA PRIMORSKO

· Damjan Grmek

ZA KRAS IN BRKINE, NEODVISNA LISTA OBČANOV

· Vojko Markočič

ZARES – NOVA POLITIKA

· Stojan Kosmina

PROSIM!

Jzt vam bom že jebu mater in vam phnu položnicu nazaj… ma po vseh besedah in vseh

kletvicah..VI STE EDINI KI NAS LAHKO REŠITE…

ne da se mi greste ponižavat in rešavat fris na fejsbuku s tabelco narjeno v wordu v 5min…

Ja.

Sm vas izpostavu. Da se izpostavite in pomagajte svojim ljudem. K tu so moji vaščani, glih tolko

kukr so vaši..

Prosim.

V Komnu,

7.12.2012

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

bOKI