1

Pri~ujo~e letno poro~ilo je le povzetek.

L e t n o p o r o ~ i l o 2 0 0 5

2

3

Pivovarna La{ko, d.d., je naslednik 180-letne tradicije varjenja piva v La{kem.

Od konca druge svetovne vojne se je v petdesetih letih s petega mesta povzpela med vodilne proizvajalce piva v Jugoslaviji in je danes vodilna pivovarna v Sloveniji.

Uspe{no in dobi~konosno poslovanje zadnjih let je rezultat pestrih in kakovostnih izdelkov, zanesljive in razvejane prodajne mre`e ter sodobne tehnologije.

Poslovanje po sistemu celovitega vodenja nam slu`i kot orodje za doseganje poslovne odli~nosti dru`be.

Poslovne procese ter kakovost storitev nenehno izbolj{ujemo in se prilagajamo potrebam poslovnih partnerjev.

Usmerjeni smo k zadovoljstvu delni~arjev, kupcev, zaposlenih in okolja. Poslovne procese `elimo popolnoma obvladovati z vrhunsko usposobljenimi in motiviranimi izvajalci.

Z izbranim in u~inkovitim povezovanjem dru`b `elimo utrditi polo`aj `e uveljavljenih blagovnih znamk ter pove~ati tr`ne dele`e na doma~ih in tujih trgih.

Vse to je usmerjeno v dosego smelo zastavljenega cilja: s proizvodnjo in prodajo piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pija~, sirupov za proizvodnjo pija~ ter `ganih pija~ postati ena ve~jih in pomembnej{ih korporacij na podro~ju pija~ v jugovzhodni Evropi.

4

5

Poslanstvo

Mati~na dru`baSkupina povezanih dru`bPivovarna La{koSkupina Pivovarna La{ko

Predstavitev

Proizvodnja piva in naravnih vod.Proizvodnja piva, mineralnih,

izvirskih in naravnih vod,

brezkoholnih pija~ in sirupov za

proizvodnjo pija~, `ganih pija~ ter

trgovina na veliko.

Sestava

Pivovarna La{ko, d.d., La{ko Pivovarna La{ko, d.d., La{ko

Pivovarna Union, d.d.,

Ljubljana z odvisnimi dru`bami

Radenska, d.d., Radenci

Jadranska pivovara, d.d., Split

Vital, d.d., Mestinje

Talis, d.o.o., Maribor

RA&LA, d.o.o., Sarajevo

Postati vodilni na podro~ju proizvodnje in

prodaje pija~. Utrjevati ugled posameznih

priznanih blagovnih znamk tako na doma~em kot na

tujih trgih ter tako pove~ati tr`ne dele`e na posameznih

tr`i{~ih.

Zdru`iti `elimo ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~ in

tako postati ena ve~jih korporacij proizvajalcev pija~ v

jugovzhodni Evropi.

Z visoko kakovostjo proizvodov si bomo

prizadevali zadovoljiti potro{nika in s tem utrditi na{

poslovni image.

Vrednote

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in

spo{tovanje. Na osnovi teh vrednot udejanjamo na{e

usmeritve s premi{ljenimi strategijami na podro~jih tr`enja

in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri,

tehnolo{kega razvoja, upravljanja s finan~nimi sredstvi in

pozitivnim odnosom do {ir{e dru`be.

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti Talis in RA&LA v nadaljevanju nista posebej razkriti.

Vizija

6

^isti prihodek od prodaje

^isti dobi~ek

^isti denarni tok

Poudarki iz poslovanja

Poslovni dose`ki

^isti dobi~ek na delnico

Izpla~ana dividenda na delnico

Dobi~konosnost delnice

25.000.000

20.000.000

15.000.000

10.000.000

5.000.000

0

leto 2003 2004 2005

(v t

iso~

SIT

)

(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005^isti prihodki od prodaje 21.145.954 18.444.935 18.330.884

^isti dobi~ek 2.045.336 1.214.492 1.500.988

^isti denarni tok 4.576.350 3.683.877 3.780.063

(v SIT) 2003 2004 2005^isti dobi~ek na delnico 234 139 172

izpla~ana dividenda na delnico 105 50 60

250

200

150

100

50

0

leto 2003 2004 2005

(v S

IT)

Pivovarna La{ko

EBITDA 4.498.234 3.755.429 5.365.439

EBITDA v prihodkih od prodaje 21,3% 20,4% 29,3%

7

2003 2004 2005Zaposleni na dan 31.12. 423 381 367

Povpre~no {tevilo zaposlenih 445 403 377

Zaposleni na dan 31. 12.

Povpre~no {tevilo zaposlenih

Knjigovodska vrednost delnice

Tr`na vrednost delnice

Zaposleni

Primerjava vrednosti delnice PILRna dan 31. 12.

480

460

440

420

400

380

360

340

leto 2003 2004 2005

({t.

zap

osle

nih)

8.000

7.000

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0

leto 2003 2004 2005

(v S

IT)

(v SIT) 2003 2004 2005Knjigovodska vrednost delnice 5.529 5.469 5.856

Tr`na vrednost delnice 7.234 7.183 7.429

8

(v hl) 2003 2004 2005Prodaja piva 1.313.007 1.124.829 1.080.522

Izvoz 455.030 300.342 240.230

Dele` v % 34,7 26,7 22,2

(v %) 2003 2004 2005Pivovarna La{ko 56,2 53,7 52,1

Ostali proizvajalci 40,0 37,4 36,1

Pivo iz uvoza 3,8 8,9 11,8

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Pivovarna La{ko

Ostali proizvajalci

Pivo iz uvoza

Prodaja piva

Izvoz

Dele` izvoza v skupni prodaji pivaPivovarne La{ko

Tr`ni dele` prodaje piva na slovenskem tr`i{~u

60,0

50,0

40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

leto 2003 2004 2005

(v %

)

1.400.000

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

0

leto 2003 2004 2005

(v h

l)

9

Zaposleni 2003 2004 2005Zaposleni na dan 31. 12. 1.118 1.043 2.058

(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005^isti prihodki od prodaje 36.769.572 31.093.994 63.684.074

^isti dobi~ek 2.180.960 1.113.674 4.308.681

Denarni tok 6.769.701 5.270.710 11.698.907

Poudarki iz poslovanja

Poslovni dose`ki

Skupina Pivovarna La{ko

70.000.000

60.000.000

50.000.000

40.000.000

30.000.000

20.000.000

10.000.000

0

leto 2003 2004 2005

(v t

iso~

SIT

)

2.000

1.800

1.600

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

0

leto 2003 2004 2005

({te

vilo

zap

osle

nih)

Zaposleni

^isti prihodki od prodaje

^isti dobi~ek

^isti denarni tok

Zaposleni na dan 31. 12.

EBITDA 5.925.676 5.034.978 12.693.290

EBITDA v prihodkih od prodaje v % 21,6 16,2 19,9

10

Prodaja vseh pija~

Izvoz

Dele` izvoza v skupni prodaji pija~ Skupine Pivovarna La{ko

6.000.000

5.000.000

4.000.000

3.000.000

2.000.000

1.000.000

0

leto 2003 2004 2005

(v h

l)

(v hl) 2003 2004 2005Prodaja vseh pija~ 3.249.794 2.656.980 4.879.298

Izvoz 1.006.446 663.512 1.164.952

Dele` v % 31,0 25,0 23,9

11

(v hl) 2004 2005 vizija 2006Sok, sirup 378.620 1.770.552 1.916.397

Voda 922.878 1.035.922 1.041.080

Pivo 1.355.482 2.064.166 2.227.000

@ganje − 8.658 6.848

Skupaj 2.656.980 4.897.298 5.191.325

Sok, sirup

Voda

Pivo

@ganje

Vizija za leto 2005

Prikaz celotne prodaje pija~ Skupine Pivovarna La{ko ter vizija v prihodnje

2.700.000

2.400.000

2.100.000

1.800.000

1.500.000

1.200.000

900.000

600.000

300.000

0

leto 2004 2005 vizija 2006

(v %

)

(v %) 2004 2005 vizija 2006Sok, sirup 14,3 36,3 36,9

Voda 34,7 21,2 20,1

Pivo 51,0 42,3 42,9

@ganje − 0,2 0,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Skupina Pivovarna La{ko

12

13

Beseda direktorja 15

Poro~ilo nadzornega sveta 16

Osebna izkaznica 19

Mejniki v zgodovini Pivovarne La{ko 20

Poslovno poro~ilo 23

Uvod 23

Prodaja 24

Marketing 31

Upravljanje s kadri 32

Ekolo{ko poro~ilo 37

Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic 43

Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo 46

Vizija 53

Poslovanje povezanih dru`b 54

Predstavitev skupine 54

Poslovanje 55

Radenska, d.d., Radenci 57

Jadranska pivovara, d.d., Split 59

Vital, d.d., Mestinje 61

Skupina Union 63

Ra~unovodski izkazi za skupino povezanih dru`b 67

Vizija Skupine Pivovarna La{ko 73

Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b v skladu z MSRP 77

Kazalo

14

15

Leto 2005 je bilo eno pomembnej{ih v zgodovini Pivovarne La{ko. Po eni strani sta ga

zaznamovali tradicija in bogata preteklost. Praznovali smo namre~ 180. obletnico pivovarstva

v La{kem, na kar smo ponosni. Po drugi strani nam optimizem na poti v prihodnost zagotavlja

v letu 2005 uspe{no zaklju~eni projekt zdru`evanja slovenskih proizvajalcev pija~. V Skupino

Pivovarna La{ko sedaj sodijo, poleg mati~ne dru`be Pivovarna La{ko, {e Pivovarna Union,

Radenska, Fructal, Jadranska Pivovara in Vital Mestinje. Projekt zdru`evanja se je pri~el pred

petimi leti pod vodstvom Toneta Turn{ka, ki je po 24 letih vodenja pivovarne od{el v pokoj.

Novo vodstvo je funkcijo za~elo opravljati 12. novembra 2005 in bo nadaljevalo za~rtano pot

konsolidacije ter razvoja in krepitve osnovne dejavnosti skupine.

Pot Skupine Pivovarna La{ko je dobro zastavljena. Zaposlujemo nekaj manj kot 2.000 ljudi in

`e v prvem letu smo prodali 4,9 milijona hektolitrov vseh vrst pija~. ^isti prihodki od prodaje so

zna{ali 63,7 milijarde tolarjev, dobi~ek iz poslovanja 5,5 milijarde tolarjev in ~isti dobi~ek 4,5

milijarde tolarjev. Ob intenzivnem zmanj{evanju stro{kov smo dosegli izbolj{anje gospodarnosti

za 6 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja skupine je zna{al 12,9 milijarde tolarjev (EBITDA). 80

odstotkov ~istih prihodkov od prodaje je skupina realizirala na doma~em trgu. To ka`e na velike

potenciale tujih trgov, ki se jim bomo v prihodnje {e posebej posvetili.

V skupini sta najbolje poslovali Pivovarna La{ko in Pivovarna Union. Mati~na dru`ba Pivovarna

La{ko, ki je konec leta 2005 zaposlovala 367 delavcev, je prodala ve~ kot milijon hektolitrov pija~.

Pri tem so prihodki od prodaje zna{ali 18,3 milijarde tolarjev, dobi~ek iz poslovanja 3,1 milijarde

tolarjev in ~isti dobi~ek 1,5 milijarde tolarjev. V Pivovarni La{ko smo na posameznega zaposlenega

proizvedli 2.970 hektolitrov pija~, v celotni skupini pa 2.447 hektolitrov.

Poslovanje v letu 2005 in obstoje~i na~rti ka`ejo, da je pred nami leto, ki nas bo {e bolj utrdilo tako

na slovenskem kot na tujih trgih. Trendi v pivovarstvu ka`ejo, da poraba piva povsod v razvitem

svetu upada, zato bomo poudarek dajali tudi drugim pija~am, kot so vode, vode z okusom, sokovi,

ipd. Skupina Pivovarna La{ko na~rtuje za poslovno leto 2006 prodajo 5.191 milijonov hektolitrov

vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 odstotka. Na~rtujemo, da bomo ustvarili

68,9 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, 5 milijard tolarjev ~istega poslovnega izida iz rednega

delovanja ter 14 milijard tolarjev denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

Pivovarna La{ko je ob svoji osnovni dejavnosti kapitalsko udele`ena tudi pri nekaterih drugih

podjetjih. Med najpomembnej{imi nalo`bami ostaja ~asopisno-zalo`ni{ka hi{a Delo, kjer ima

Pivovarna La{ko 24,98-odstotni lastni{ki dele`. K temu smo v letu 2005 dodali tudi dele` v dru`bi

Mercator, kjer ima Pivovarna La{ko 6,27-odstotni lastni{ki dele`, Pivovarna Union pa 10,948-

odstotni lastni{ki dele`. Tako Delo kot Mercator sta dobri dolgoro~ni portfeljski nalo`bi, za kateri

pri~akujemo, da bosta v prihodnosti skupini prinesli pozitivne finan~ne u~inke.

Skupina Pivovarna La{ko posluje zelo dobro. Usmerjena je v svojo primarno dejavnost –

proizvodnjo pija~ – in bo v njej tudi ostala. Zdru`evanje slovenske industrije pija~ v preteklih letih

je privedlo do konsolidacije dru`be. Zdaj se z vsemi mo~mi posve~amo razvoju in krepitvi osnovne

dejavnosti na doma~em in tujih trgih. Pomembno je, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje,

na{o vizijo in cilje. Vedno smo si prizadevali, da bi Vam, delni~arjem, prina{ali dodano vrednost,

ki jo pri~akujete in s katero ste zadovoljni. Tako bo tudi v prihodnje.

Spo{tovani delni~arji in poslovni partnerji,

Bo{ko [rot, direktor dru`be

16

Poro~ilo nadzornega sveta

Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., poda skladno s 247. a ~lenom Zakona

o gospodarskih dru`bah skup{~ini delni~arjev dru`be poro~ilo, s katerim

predstavi delo nadzornega sveta. Vestno in natan~no preu~i poro~ilo uprave za

preteklo poslovno leto, skupno z revizijskim poro~ilom in predlogom uprave

o uporabi bilan~nega dobi~ka.

Delo nadzornega sveta

Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., ki je bil izvoljen v letu 2003, je svojo

funkcijo v letu 2005 opravljal tretje mandatno leto. ^lani nadzornega sveta

so: Boris Zavr{nik – predsednik, ter ~lani: Gorazd ^uk, Mirjana Dimc Perko,

Olga Jakhel Dergan, Mirko Kalu`a, Simon Zdol{ek – predstavniki kapitala, in

Marko Jugovi~, Bojan Ko{ak, Andrej Kebe – predstavniki delavcev.

Skup{~ina delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., je dne 17. 06. 2005 izvolila

Simona Zdol{ka, univ. dipl. ing. elektrotehnike (predsednik uprave Zvon ena

holding, d.d.), v nadzorni svet dru`be kot predstavnika kapitala, ki je zamenjal

Marka Planin{ca.

^lanica nadzornega sveta mag. Olga Jakhel Dergan je dne 17. 12. 2005

podala odstopno izjavo s funkcije ~lanice nadzornega sveta Pivovarne La{ko,

d.d., z dnem 01. 01. 2006 zaradi osebnih razlogov.

Nadzorni svet se je od zadnjega poro~anja skup{~ine delni~arjev 17. 06. 2005

sestal na {tirih rednih in eni koresponden~ni seji. ^lani nadzornega sveta

so se redno udele`evali sej nadzornega sveta, povpre~na prisotnost na njih

je bila 85-odstotna. Nadzorni svet je redno obravnaval naslednja podro~ja

delovanja oz. poslovanja dru`be: teko~e poslovanje in premo`enjsko stanje

dru`be, delovanje uprave, teko~e investicijske dejavnosti ter izvajanje sklepov

nadzornega sveta.

Najpomembnej{i vidiki poslovanja Pivovarne La{ko, d.d., so bili:

• dru`ba je v primerjavi s preteklim letom uspe{no izvajala zastavljene

plane, prodala 1.120.000 hl piva in vode, ustvarila 18,3 milijarde SIT ~istih

prihodkov od prodaje, pove~ala ~isti dobi~ek za 23,6 odstotne to~ke ter

izkazala denarnega toka EBITDA 5,3 milijarde SIT, kar je za 42,8 odstotne

to~ke ve~ kot v letu 2004,

• Pivovarna La{ko, d.d., je od Interbrew Central European Holding B.V.

odkupila 186.400 delnic dru`be Pivovarna Union, d.d., in postala lastnica

95,17 odstotkov omenjene dru`be,

• Urad RS za varstvo konkurence je izdal soglasje k prigla{eni koncentraciji

Pivovarne La{ko, d.d., in Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in ugotovil, da je

koncentracija skladna s pravili konkurence,

• Pivovarna La{ko, d.d., je s Slovensko od{kodninsko dru`bo, d.d., sklenila

pogodbo o odkupu 440.891 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., kar

predstavlja 13,74 odstotkov vseh izdanih delnic te dru`be,

• s svetovalno dru`bo ATKearney je bil sklenjen dogovor o sodelovanju in

svetovanju za uspe{nej{e delovanje Skupine Pivovarna La{ko,

• poslovna pot Skupine Pivovarna La{ko je dobro zastavljena. Skupina

zaposluje nekaj manj kot 2.000 delavcev. V letu 2005 je prodala 4,9 milijona

hektolitrov vseh pija~. ^isti prihodki od prodaje so zna{ali 63,7 milijard SIT,

dobi~ek iz poslovanja 5,5 milijarde tolarjev in ~isti dobi~ek 4,5 milijarde SIT.

Poglabljanje optimizacije poslovanja je ob intenzivnem zmanj{anju stro{kov

prineslo izbolj{anje gospodarnosti za 6 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja

(EBITDA) skupine je zna{al 12,9 milijarde SIT,

17

• za~etek poskusnega obratovanja pred~istilne naprave, ki odpravlja negativne

vplive onesna`enih odpadnih vod na okolje.

Preveritev letnega poro~ila uprave za poslovno leto 2005

Nadzorni svet je na svoji redni 12. seji dne 10. 05. 2006 obravnaval revidirano

Letno poro~ilo uprave za poslovno leto 2005, ki ga je revidirala revizijska

dru`ba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana. Revizija se nana{a samo

na mati~no dru`bo, saj revizorska dru`ba do sedaj {e ni izdala mnenje po

MSRP. Nadzorni svet bo to mnenje obravnaval takoj, ko ga bo prejel ter ga

nato najkasneje do konca maja 2006 objavil in dopolnil Letno poro~ilo za leto

2005.

Pri preverjanju predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2005 je nadzorni svet

upo{teval naslednje dejavnike:

• nekajletno nazadovanje rezultatov poslovanja se je v letu 2005 ustavilo, zato

je ocena poslovanja v letu 2005 zelo ugodna, rezultati pa bistveno presegajo

povpre~ne rezultate in poslovne dose`ke slovenskega gospodarstva ter

`ivilskopredelovalne industrije Slovenije,

• Pivovarna La{ko, d.d., ostaja vodilna proizvajalka proizvodnje piva, saj je

ohranila 53- odstotni tr`ni dele`,

• nadzorni svet je redno spremljal vodenje poslovanja dru`be ter teko~e

preverjal poslovno uspe{nost; uprava je nadzornemu svetu posredovala vse

informacije, ki jih je potreboval za izvajanje svojih aktivnosti,

• revizijska hi{a PricewaterhouseCoopers, d.o.o., je dne 25. 04. 2006 izdala

pozitivno mnenje k Letnemu poro~ilu Pivovarne La{ko, d.d., za leto 2005.

Revizija se nana{a samo na mati~no dru`bo, saj revizorska dru`ba do sedaj

{e ni izdala mnenje po MSRP. Nadzorni svet bo to mnenje obravnaval takoj,

ko ga bo prejel ter ga nato najkasneje do konca maja 2006 objavil in dopolnil

Letno poro~ilo za leto 2005 z revidiranimi konsolidiranimi izkazi po MSRP.

Na podlagi nadzornih aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave podrobne

preveritve predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2005 je nadzorni svet

ugotovil:

• letno poro~ilo je zastavljeno jasno in pregledno,

• letno poro~ilo izkazuje resni~en in po{ten prikaz premo`enja, obveznosti,

finan~nega polo`aja in poslovnega izida delni{ke dru`be Pivovarna La{ko,

d.d..

Na s strani uprave prilo`eno letno poro~ilo za leto 2005 nadzorni svet

nima pripomb, zato ga je na svoji 12. redni seji dne 10. 05. 2006 tudi

sprejel. Nadzorni svet je prav tako na seji dne 10. 05. 2006 odobril uporabo

bilan~nega dobi~ka.

Uporaba bilan~nega dobi~ka

Nadzorni svet si prizadeva, da s svojim delovanjem uveljavlja interese

lastnikov za dolgoro~no maksimiranje dru`be, zato podpira upravo v njenih

odlo~itvah, da se delitev dobi~ka podreja razvojnemu konceptu dru`be.

Uprava in nadzorni svet predlagata, da se bilan~ni dobi~ek poslovnega leta

2005 v vi{ini 6.805.026.583,42 SIT, ki ga sestavljata preneseni ~isti dobi~ek iz

preteklih let v vi{ini 5.304.039.322,11 SIT in nerazporejeni ~isti dobi~ek leta

2005 v vi{ini 1.500.987.261,31 SIT, uporabi na naslednji na~in:

• del bilan~nega dobi~ka, ki izvira iz nerazporejenega ~istega dobi~ka leta

2003 v vi{ini 524.859.120,00 SIT, se uporabi za izpla~ilo dividende v bruto

18

vrednosti 60,00 SIT na delnico,

• preostanek bilan~nega dobi~ka v vi{ini 6.280.167.463,42 SIT ostane

nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skup{~ina odlo~ala v naslednjih

poslovnih obdobjih.

Dividenda se izpla~a delni~arjem, ki bodo na dan 21. 06. 2006 vpisani v

delni{ko knjigo pri KDD – Centralno klirin{ki depotni dru`bi, d.d., Ljubljana.

Dividenda se izpla~a najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.

Zaklju~ek

Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., ugotavlja, da je uprava uspe{no vodila

poslovanje dru`be v letu 2005. S skrbno vodenim finan~nim poslovanjem in

realizacijo zastavljenih ciljev je izpolnila pri~akovanje nadzornega sveta, zato

je nadzorni svet:

• na svoji redni seji dne 10. 05. 2006 sprejel v predlaganem besedilu

revidirano Letno poro~ilo za poslovno leto 2005, ki mu ga je predlo`ila

uprava dru`be,

• se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilan~nega dobi~ka in

• predlaga skup{~ini delni~arjev, da ob sprejemu sklepa o uporabi bilan~nega

dobi~ka podeli razre{nico za poslovanje v letu 2005 tako upravi dru`be kot

nadzornemu svetu delni{ke dru`be Pivovarna La{ko, d.d..

Boris Zavr{nik

predsednik nadzornega sveta

19

PIVOVARNA LA[KO, d.d.,

Trubarjeva 28, 3270 La{ko

je vpisana v sodni register

pod {t. registrskega vlo`ka 1/00171/00

pri Okro`nem sodi{~u v Celju,

pod {t. sklepa SRG 95/00673

z datumom - september 1995.

Skraj{ana firma se glasi: PIVOVARNA LA[KO, d.d.

Organizacijska oblika: delni{ka dru`ba

Osnovni kapital: 8.747.652 tiso~ SIT

Nominalna vrednost delnice: 1.000 SIT

[tevilo izdanih delnic: 8.747.652 delnic

Mati~na {ifra: 5049318

Dav~na {tevilka: 90355580

[ifra dejavnosti: 15960

Narava poslovanja in

najpomembnej{e dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V A

Direktor − eno~lanska uprava: Bo{ko [rot Predsednik nadzornega sveta: Boris Zavr{nik

Transakcijski ra~uni:

TRR {t. 1: Banka Celje 06000-0001199122

TRR {t. 2: Nova LB 02232-0020104463

TRR {t. 3: Nova KBM 04515-0000909883

Telefon: 03/ 734 80 00

Telefaks: 03/ 573 18 17

E-po{ta: infopivo-lasko.si Spletna stran: www.pivo-lasko.si

Osebna izkaznica

20

Mejniki v zgodovini Pivovarne La{ko

1825 Zgodovinski za~etki Pivovarne La{ko. Medi~ar in lectar Franz Geyer je

v nekdanjem Valvasorjevem {pitalu uredil obrtno pivovarno, katere

poslopje stoji {e danes.

1838 Pivovarno je kupil Heinrich August Uhlich, pivo je izva`al v Indijo in

Egipt.

1867 Anton Larisch je ob vzno`ju Sv. Kri{tofa in [mihela postavil pivovarno,

ki je bila takrat najve~ja na Spodnjem [tajerskem.

1889 Pivovarno je kupil `alski pivovarnar Simon Kukec, ki je bil izrazito

slovensko usmerjen oz. narodnjak. Kot noviteto je zvaril svetlo in temno

termalno pivo, poleg tega je varil {e pivo »Le`ak« in »Porter«, ki ga je

kasneje preimenoval v slovensko znamko »Temno la{ko pivo«, vse bolj

pa je uveljavljal in prodajal pivo pod znamko »La{ko pivo«. Izva`al ga je

v Egipt in tudi v Budimpe{to.

1924 Pivovarna je zvarila zadnje pivo. Ljubljanski Union je naskrivaj pokupil

ve~ino delnic Pivovarne La{ko in opustil proizvodnjo. Zaprtje pivovarne

je prizadelo La{~ane in pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne so

najprej navdu{ili gostilni~arje.

1929 Zastopniki gostilni~arskih zadrug so sklenili, da bodo v La{kem zgradili

gostilni~arsko delni{ko pivovarno.

1938 Po {tevilnih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so Pivovarno

La{ko, d.d., le odprli in novo la{ko pivo, za katerega so za~eli uveljavljati

za{~itni znak »Zlatorog«, je pivopivcem spet {lo v slast. Celo nem{ki

okupatorji so dopustili, da se je prav zaradi kakovosti piva ohranila

znamka »La{ko pivo«.

1944 Med bombardiranjem `elezni{kega mostu je ve~ bomb zadelo pivovarno

in jo leta poru{ilo. Po 2. svetovni vojni se je v pivovarni proizvodnja

za~ela `e v letu 1946, formalno pa je bila ustanovljena v letu 1947.

Pivovarna La{ko je bila po 2. svetovni vojni ves ~as enovito podjetje.

Zlasti po letu 1960 bele`i izreden razvoj prodaje, ki je koli~insko porasla

s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990 Organiziranje podjetja v dru`beni lastnini po uskladitvi z dolo~bami

Zakona o podjetjih je bilo vpisano v sodni register s sklepom sodi{~a Srg

23/90 z dne 31. 05. 1990.

1991 Pivovarna se je preoblikovala v delni{ko dru`bo v me{ani lastnini v skladu

z dolo~bami zakona o podjetjih. Dne 30. 09.1991 je bil ocenjen delni{ki in

dru`beni kapital in na podlagi cenitve opravljena razdelitev delnic.

21

1995 Pivovarna La{ko se je lastninsko preoblikovala v delni{ko dru`bo

z znanimi lastniki 20. 04. 1995 na prvi skup{~ini delni{ke dru`be, v sodni

register pa je bila vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 08. 09. 1995.

Pivovarna postane delni{ka dru`ba z ve~ kot 15.000 delni~arji.

2000 To leto pomeni zaradi kapitalskih povezav z Radensko, d.d., Radenci,

Jadransko pivovaro, d.d., Split ter Vitalom, d.d., iz Mestinj vsekakor eno

najve~jih prelomnic v zgodovini dru`be, hkrati pa predstavlja prelom

tiso~letja za~etek nove poslovne strategije razvoja dru`be s kapitalskimi

povezavami omenjenih dru`b.

2002 Dru`ba je uspela z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d.d.,

Ljubljana, s pridobitvijo 47,86 odstotka vseh delnic dru`be.

2003 Pivovarna La{ko je tudi v tem letu nadaljevala s kapitalskimi vlo`ki, saj

je pridobila 24,98-odstotni dele` v dru`bi Delo, d.d., Ljubljana ter tako

postala najve~ji lastnik omenjene dru`be.

2004 V mesecu decembru 2004 je Pivovarna La{ko, d.d. uspela pridobiti {e

nadaljnjih 27.011 delnic delni{ke dru`be Union Ljubljana, kar je pomenilo

5,98 odstotka lastnine. S tem je Pivovarna La{ko, d.d., postala

53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Pomembnej{i dogodki:

Februar

Pivovarna La{ko, d.d., je od Interbrew Central European Holding B.V.

odkupila 186.400 delnic dru`be Pivovarna Union, d.d., in postala lastnica

95,17 % omenjene dru`be.

Maj

Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence je izdal soglasje

k prigla{eni koncentraciji Pivovarne La{ko, d.d., in Pivovarne Union, d.d.,

Ljubljana in ugotovil, da je koncentracija skladna s pravili konkurence.

Junij

Uspe{no je bila izvedena redna letna skup{~ina delni~arjev Pivovarne

La{ko, d.d..

Julij

Za~etek poskusnega obratovanja pred~istilne naprave, ki odpravlja

negativne vplive onesna`enih odpadnih vod na okolje.

Avgust

Pivovarna La{ko, d.d., je s Slovensko od{kodninsko dru`bo, d.d., sklenila

pogodbo o nakupu 440.891 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., kar

predstavlja 13,74 % vseh izdanih delnic te dru`be.

September

S svetovalno dru`bo ATKEARNEY je bil sklenjen dogovor o sodelovanju

in svetovanju za uspe{nej{e delovanje Skupine Pivovarna La{ko.

22

23

Poslovno poro~ilo

UvodDelni{ki dru`bi Pivovarna La{ko je v poslovnem letu 2005 uspelo uresni~iti

ve~letna prizadevanja za koncentracijo ve~ine slovenskih proizvajalcev piva,

vode in osve`ilnih pija~. Z odkupom lastni{kega dele`a Pivovarne Union, d.d.,

Ljubljana od dru`be Interbrew Central European Holding B.V. z Nizozemske

in soglasjem Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence o skladnosti

koncentracije s pravili konkurence je Skupina Pivovarna La{ko zdru`ila

ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~.

Manj uspe{na pa je bila dru`ba pri pridobivanju dodatnih strate{kih partnerjev,

predvsem na tujih trgih na podro~ju jugovzhodne Evrope.

Vse dru`be v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino Pivovarna

La{ko (Pivovarna La{ko, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital), so

v poslovnem letu 2005 uspe{no nadaljevale in uresni~evale prizadevanja za

optimalno sodelovanje na nabavnem in prodajnem podro~ju.

Rezultati tak{nega sodelovanja so se odra`ali pri nabavah surovin, embala`e,

repromaterialov in ostalih materialov pod ugodnej{imi pogoji nabave, tako pri

rokih kakor tudi pri cenah. Pri tak{nih povezavah so sinergijski u~inki vidni

{ele v dalj{em ~asovnem obdobju.

Na prodajnem podro~ju so bili rezultati sinergijskih u~inkov povezovanja

v letu 2005 nekoliko manj opazni, saj smo na tem podro~ju razmeroma

pozno pri~eli z intenzivnim prizadevanjem v tej smeri, zato v letu 2006 in v

prihodnjih letih smelo pri~akujemo, da bodo v tovrstni rezultati ugodnej{i.

Vse dru`be v Skupini Pivovarna La{ko, razen Jadranske pivovare Split, so kot

samostojne enote v poslovnem letu 2005 poslovale uspe{neje kot v letu 2004.

Jadranska pivovara je izkazala slab{e rezultate kot v predhodnem letu, saj je

poslovno leto 2005 zaklju~ila z izgubo.

V letu 2006 se bo poslovna strategija mati~ne dru`be in Skupine Pivovarna

La{ko nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako

na trgih Evropske Unije kakor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh

teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo marketin{kega pristopa za

prepoznavnost vseh proizvodov sicer `e uveljavljenih blagovnih znamk, {e

nadalje pa si bomo prizadevali tudi za ugodnej{e nabavne pogoje.

24

Prodaja piva

Prodaja vode

Prodaja piva in vode

Prodaja

1.400.000

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

0

leto 2003 2004 2005

(v h

l)

(v %) 2003 2004 2005Prodaja piva 96,6 96,7 96,5

Prodaja vode 3,4 3,3 3,5

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Prodajni rezultati v letu 2005 ne dosegajo dose`kov iz preteklih obdobij.

V letu 2005 bele`imo v primerjavi z letom 2004 padec prodaje piva za 3,9

% in porast prodaje Ode za 3,7 %. Medtem ko smo v Sloveniji, ^rni gori,

Kosovu, Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva pove~ali, bele`i

dru`ba ve~ji izpad prodaje piva v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Doma~i trg

Tuji trg

Prodaja piva na doma~em in tujem trgu 1.400.000

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

0

leto 2003 2004 2005

(v h

l)

(v %) 2003 2004 2005Doma~i trg 65,3 73,3 77,8

Tuji trg 34,7 26,7 22,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0

25

Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2005

(v %) 2003 2004 20055,6 % vseb. alk. Jubilejnik – 0,1 0,0

5,1 % vseb. alk. Bandidos Tequila 5,3 3,4 1,8

5,0 % vseb. alk. TBZ Jadransko Lager – – 0,3

4,0 % vseb. alk. Bandidos Ice – – 4,4

4,9 % vseb. alk. Zlatorog 52,5 64,1 65,6

4,9 % vseb. alk. La{ko Club 31,0 22,5 17,7

4,9 % vseb. alk. TBZ Konzum K-plus – – 0,9

4,0 % vseb. alk. Export Pils 7,9 6,8 6,5

2,7 % vseb. alk. La{ko Lahko 1,3 1,3 1,2

2,5 % vseb. alk. Roler 0,6 0,5 0,4

1,7 % vseb. alk. Gren 0,5 0,5 0,4

5,9 % vseb. alk. La{ko Temno 0,6 0,7 0,8

4,0 % vseb. alk. Netopir 0,3 0,1 –

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Zlatorog

La{ko Club

Export Pils

Bandidos Ice

Bandidos Tequila

La{ko Lahko

ostale vrste

17,7 %

6,5 %

4,4 %

1,8 %1,2 %

2,8 %

65,6 %

TBZ – trgovska blagovna znamka

26

27

Slovenski trg

Skupna potro{nja piva vseh ponudnikov (doma~ih in tujih) je v letu 2005

zna{ala 1.608.000 hl. Glede na leto 2004 se je potro{nja pove~ala (indeks

105,1). Slovenski trg piva je bil v letu 2004 soo~en s prihodom konkuren~nih

piv ni`jega cenovnega razreda iz uvoza (TBZ Spar, TBZ Tu{), ki se jim je v

letu 2005 priklju~il {e Mercator s svojo TBZ, ki jo polni Pivovarna Union.

Zanemariti ne smemo niti ostalih piv ni`jega cenovnega razreda iz diskontnih

prodajaln. Pove~al se je tudi uvoz piva standardnega razreda, tako v trgovini

kot v gostinstvu. Zlasti v slednjem je zaslediti pove~an obseg vlaganj s strani

tuje konkurence, kjer sta najaktivnej{a avstrijski Goesser in ~e{ki Staropramen

(direktni vlo`ki v to~ilne aparate in ostalo opremo v lokalu).

Pivovarna La{ko se je na spremenjene razmere v letu 2005 odzvala

s {tevilnimi ukrepi in se prilagodila konkuren~nemu okolju. Na trg smo uvedli

nov izdelek Bandidos Ice, s katerim smo dosegli odli~ne prodajne rezultate.

Z namenom zmanj{anja stro{kov in doseganja sinergijskih u~inkov je pri{lo

do naslednjih organizacijskih sprememb:

• ukinitev PE Lucija,

• nadaljevanje reorganizacije transportnih poti PE,

• nadaljevanje reorganizacije pospe{evalne slu`be,

• nadaljevanje reorganizacije servisne slu`be.

Na podro~ju cenovne politike smo zadr`ali ceno na{e vodilne BZ Zlatorog,

hkrati pa z ve~jo akcijsko prodajo BZ Pils Export in La{ko Lahko vzdr`evali

konkuren~nost glede na nizkocenovna piva iz uvoza. Pivovarna La{ko se je

odlo~ila, da na slovenskem trgu ne bo polnila trgovskih blagovnih znamk.

To vlogo smo prepustili Pivovarni Union.

Kljub navedenim ukrepom je pri{lo do sicer pri~akovanega zmanj{anja

tr`nega dele`a prodaje piva v obeh slovenskih pivovarnah. Pivovarni La{ko

se je v letu 2005 tr`ni dele` glede na leto 2004 zmanj{al s 53,7 % na

52,1 %, Pivovarni Union pa s 37,4 % na 36,1 %. Na drugi strani bele`imo

porast tr`nega dele`a prodaje piva iz uvoza z 8,9 % na 11,8 %.

Od celotne prodaje piva Pivovarne La{ko na slovenskem trgu je bilo v letu

2005 preko grosisti~ne prodaje prodano 508.959 hl piva (61 %), kar ohranja

nivo prodaje glede na prej{nje leto, preko detajlisti~ne prodaje pa 331.332 hl

piva (39 %), kar predstavlja 5 % rast glede na leto 2004.

Gibanje tr`nega dele`a dveh najve~jih slovenskih pivovarn

(v %) 2003 2004 2005Pivovarna La{ko 56,2 53,7 52,1

Pivovarna Union 39,8 37,4 36,1

28

Grosisti

Poslovne enote

Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot

(v %) 2003 2004 2005Grosisti 60,8 61,7 60,6

Poslovne enote 39,2 38,3 39,4

Skupaj 100,0 100,0 100,0

600.000

500.000

400.000

300.000

200.000

100.000

0

leto 2003 2004 2005

(v h

l)

Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2005 dobro obvladovali pla~ilno politiko, saj

imamo ve~ino pla~il zavarovanih z ban~nimi garancijami in nepla~il skoraj ne

poznamo.

Prodaja vode Oda je bila v letu 2005 glede na leto 2004 vi{ja za 6,7 %.

Na trgu vod je {e mo~neje kot na trgu piva prisoten vdor cenovno izredno

ugodnih vod iz uvoza.

Tuji trgi

V letu 2005 je Pivovarna La{ko prodala na tujih trgih 240.230 hl piva, kar

predstavlja, glede na leto 2004, zmanj{anje prodaje za 20 %.

Hrva{ka

V letu 2005 je prodaja na Hrva{kem (La{ko + Split) zna{ala 299.057 hl piva,

kar predstavlja, glede na leto 2004, zmanj{anje prodaje za 8 %.

Skupna prodaja hrva{kih pivovarn na hrva{kem trgu je v letu 2005 zna{ala

3.301.921 hl piva in je bila za 4,6 % ni`ja kot v letu 2004 (Vir: Hrva{ka

gospodarska zbornica).

Na Hrva{kem se je izvr{ila koncentracija distribucijskih poti v kanalu

horeca in postopna koncentracija v kanalu trgovine. V kanalu horeca je bila

ustanovljena Gastro Grupa, ki zdru`uje 40 ~lanic – trgovcev s pija~ami,

ki so geografsko razporejeni po celotni Hrva{ki in na podro~ju Splitsko-

dalmatinske `upanije predstavljajo na{ega najve~jega kupca v kanalu horeca.

Na podro~ju trgovine je pri{lo do zdru`itve verig CBA in NTL, kjer NTL

predstavlja na{ega najve~jega kupca v Dalmaciji na podro~ju trgovine.

Navedene povezave so tudi vzrok za zahteve po bolj{ih prodajnih pogojih in

posledi~no ni`je prihodke.

29

BIH, Srbija in ^rna Gora, Kosovo, Makedonija

Medtem ko smo na trgih ^rne gore, Kosova in Makedonije prodajo la{kega

piva v letu 2005 pove~ali, je opazen ob~uten padec prodaje na trgih BiH in

Srbije. Vzroki so naslednji:

• po 01. 05. 2004 sprememba carin z 8 % na 16 % (BiH),

• uvedba za{~itnih cen (BiH),

• uvedba carin 30 % (Srbija),

• konstantno padanje kupne mo~i potro{nikov,

• nelikvidnost in finan~na nedisciplina ve~jih kupcev na{ih uvoznikov,

ki v veliki meri denar iz prodaje piva namenjajo za investicije, pivo pa `elijo

pla~evati s kompenzacijami,

• prodajne cene piva doma~ih pivovarn so bistveno ni`je od cen na{ega piva,

• tudi ~e v gostinskih lokalih na{i uvozniki in pospe{evalci uspejo prepri~ati

gostince, da na{e pivo po ceni izena~ijo z doma~imi pivi, imajo gostinci

interes za pospe{evanje prodaje doma~ega piva, ker pri tem zaradi bistveno

ni`je nabavne cene mnogo ve~ zaslu`ijo,

• pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske za tr`no

komuniciranje (prav tako privatna pivovarna MB Rodi}i Novi Sad), pivovarne

so med najmo~nej{imi ogla{evalci,

• poleg vlaganja v medije vlagajo te pivovarne ogromna sredstva tudi

v samo tr`i{~e v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov,

brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev …

• v BiH in S^G je {e vedno mo~no prisotna propaganda v smislu: kupujmo

doma~e in pomagajmo doma~i industriji.

30

Ostali tuji trgi

Prodaja proizvodov Pivovarne La{ko na EU in ostalih trgih je bila v letu

2005, glede na leto 2004, ve~ja za 0,7 %. V prodaji po posameznih dr`avah je

najbolj opazno zni`anje prodaje piva v Avstriji. Vzrok za ni`jo prodajo piva v

letu 2005 je v spremembi vodstvenega kadra pri na{em najve~jem kupcu

v Avstriji – Zadrugi Pliberk. Trenutno avstrijsko vodstvo bolj priviligira

prodajo avstrijskega piva.

Prodaja piva v Italiji je ostala na nivoju prodaje v letu 2004. Vzrok za

stagniranje prodaje na italijanskem trgu je v povi{anju tro{arine za 25 % in

v neugodnih vremenskih razmerah za prodajo piva v mesecu avgustu. Po

podatkih zdru`enja proizvajalcev piva in slada Assobirra je celotna prodaja

piva na italijanskem trgu v letu 2005 padla za 2,5 % glede na leto poprej.

Padec prodaje proizvodov Pivovarne La{ko na avstrijskem trgu je bil

kompenziran s povi{anjem prodaje la{kega piva na kanadskem trgu, kjer smo

v letu 2005 prodali 2.357 hl piva.

Prodaja piva v ostalih dr`avah ([vica, Nem~ija, Malta, ZDA in Avstralija) je

ostala na nivoju prodaje preteklega leta.

Produktivnost

Fizi~na produktivnost dela, merjena v prodanih koli~inah piva in vode na

zaposlenega, izkazuje 2.970 hektolitrov prodanih pija~ na osebo. Dose`ena

produktivnost dela je v primerjavi z letom 2004 vi{ja za 2,9 %.

2003 2004 2005Prodaja piva (v hl) 1.313.007 1.124.829 1.080.522

Prodaja naravne pitne vode (v hl) 46.456 37.938 39.326

Skupaj 1.359.463 1.162.767 1.119.848

Povpre~no {tevilo zaposlenih 445 403 377

Dejansko opravljene ure 747.841,5 681.827 625.796,5

Produktivnost (hl na osebo) 3.055 2.885 2.970

Produktivnost (hl na opravljeno uro) 1,8178 1,7054 1,7895

Produktivnost dru`be

31

V letu 2005 smo nadaljevali s strategijo krovne blagovne znamke (BZ) La{ko

pivo, kar nam omogo~a enotno tr`no komuniciranje na vseh trgih. Nova

struktura asortimenta Pivovarne La{ko je za~rtana tako, da imamo ustrezen

izdelek za vsak segment trga.

Hitro spreminjajo~e konkuren~no okolje, tako na tujih kot na doma~em trgu,

nas je vodilo k prilagajanju tr`enjske strategije na podro~jih razvoja, cene,

distribucije in promocije.

Razvoj izdelkov

Na podro~ju razvoja smo napore usmerili v diverzifikacijo obstoje~ega

proizvodno-prodajnega asortimenta s {iritvijo v nove na~ine pakiranja:

• polnjenje v PET (plastenke)

BZ Zlatorog zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju

na tujih trgih (ex YU),

BZ Export Pils zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju

na slovenskem trgu.

• pakiranje v kartonski {estor~ek

BZ La{ko Club za potrebe tujih in doma~ega trga.

Na podro~ju trgovskih blagovnih znamk (TBZ) smo realizirali le dogovore

s trgovskimi sistemi na hrva{kem trgu.

BZ Bandidos smo raz{irili z novim okusom – ICE, ki smo ga uvedli na

slovenski trg v mesecu maju, med letom pa raz{irili ponudbo tudi na nekatere

tuje trge.

Tr`no raziskovanje

Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo koristili tudi eksterne

vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1,1 % sredstev, namenjenih za

marketin{ke aktivnosti. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih

informacij bistvenega pomena, {e posebej v hitro spreminjajo~em se okolju.

Tako pridobljene informacije smo uporabili kot dodaten instrument pri

oblikovanju tr`enjskih strategij.

Marketing

32

Tr`no komuniciranje

Za tr`no komuniciranje na doma~em in na tujih trgih smo porabili 8,9 %

celotnega prihodka, kar je za 2,6 indeksne to~ke manj kot v preteklem letu.

Struktura porabe sredstev po tr`i{~ih je bila naslednja:

Dr`ava dele` v %

• Slovenija 61,5 %

• Izvoz 38,5 %

Strategija pospe{evanja prodaje v Sloveniji je v letu 2005 vklju~evala

pospe{evanje dveh blagovnih znamk, in sicer blagovne znamke La{ko pivo

Zlatorog in blagovne znamke Bandidos. Planirane aktivnosti pospe{evanja

prodaje smo matri~no delili glede na mesto izvedbe in na~in pospe{evanja

prodaje.

Glede na mesto izvedbe je bil poudarek namenjen promocijam v sektorju

gostinstva, po na~inu izvedbe pa smo aktivnosti lo~ili na promocije, ki jih

izvaja pospe{evalna slu`ba Pivovarne La{ko v lastni re`iji (partyji z zni`ano

ceno, degustacije, ter deloma Vip prireditve ter prireditve, kjer so postavljeni

jur~ki), in promocije, v katere je povezana slu`ba za marketing Pivovarne

La{ko in se na~eloma izvajajo s prisotnostjo hostes.

Ogla{evanje v letu 2005 je bilo omejeno zgolj na prilo`nostne potrebe ter v

podporo aktivnostim pospe{evanja prodaje in sponzoriranja.

Na podro~ju sponzoriranja smo delovali v smeri strate{kih usmeritev iz

preteklih let. Ve~ji del sponzorskih sredstev je bil namenjen za korporativno

sponzoriranje. Ob izjemnem uspehu na{ega dolgoletnega sponzoriranca,

rokometnega kluba Celje Pivovarna La{ko v letu 2004 (evropski prvaki,

dr`avni prvaki, pokalni prvaki), smo tudi v letu 2005 uspehe kluba izkoristili

skozi prepoznavne rokometa{e. V sodelovanju s trgovskimi sistemi (Mercator,

Tu{, Spar) smo organizirali dogodke v njihovih ve~jih centrih ter na ta na~in

promovirali na{o glavno BZ La{ko pivo Zlatorog. Akcijo smo poimenovali

„Dr`imo pesti – za RK Celje Pivovarna La{ko». Omeniti velja tudi aktiven

promocijski nastop na prireditvi Lent 2005.

Z nadaljevanjem sponzoriranja Kulturnega centra La{ko in prireditve Pivo

in cvetje ohranjamo podporo aktivnostim, ki so nedvomno v povezavi s

Pivovarno La{ko.

Upravljanje s kadriPivo smo zaposleni …

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spo{tovanje. Na teh vrednotah

snujemo na{o skupno kulturo, ki je vodilo vsakega zaposlenega. Vrednote so

vodilo dru`be pri selekciji novih kadrov in izhodi{~e za razvoj naslednikov

sedanjih vodilnih in vodstvenih kadrov.

33

Zaposleni po sektorjih

[tevilo zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31. 12. 2005 je zna{alo 367 in

je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2004 na indeksu 96,3, kar pomeni 14

zaposlenih manj.

Zadnjih nekaj let se v Pivovarni La{ko izvaja restriktivna politika

zaposlovanja. Zaradi visokega tehnolo{kega nivoja se stremi v rast

izobrazbene strukture, kar mora biti, {e bolj kot doslej, osnova kadrovske

politike dru`be tudi v bodo~e.

Razmerje zaposlenih med mo{kimi in `enskami se zadnjih nekaj let bistveno

ne spreminja in ostaja na 2/3 v korist mo{kih. Dele` `ensk med vsemi

zaposlenimi je konec leta 2005 zna{al 34,1 %, kar je za 0,3 % manj kot konec

predhodnega leta. Posledi~no se je dele` mo{ke delovne sile pove~al za enak

odstotek, in sicer s 65,6 % leta 2004 na 65,9 % v letu 2005.

Zaposleni po spolu

Leto 2003 v % Leto 2004 v % Leto 2005 v %Poslovodstvo podjetja 16 3,8 16 4,2 15 4,1

Poslovno tajni{tvo in informatika 22 5,2 23 6,0 24 6,5

Sektor komerciale 108 25,5 77 20,2 74 20,2

Proizvodno tehni~ni sektor 237 56,0 227 59,6 219 59,7

Sektor ekonomike poslovanja 25 5,9 23 6,0 22 6,0

Sektor kadrovanja in pravne varnosti 15 3,6 15 4,0 13 3,5

Skupaj 423 100,0 381 100,0 367 100,0

Zaposleni po sektorjih na dan 31.12.

@enske {t. v % Mo{ki {t. v % Skupaj {t. v %Redno zaposleni nedolo~en ~as 128 97,0 226 91,4 394 93,1

Redno zaposleni dolo~en ~as 3 2,3 23 7,9 26 6,2

Pripravniki dolo~en ~as 1 0,7 2 0,7 3 0,7

Skupaj 132 100 291 100 423 100

Zaposleni na dan 31.12. 2003

@enske {t. v % Mo{ki {t. v % Skupaj {t. v %Redno zaposleni nedolo~en ~as 129 98,4 243 97,2 372 97,6

Redno zaposleni dolo~en ~as 1 0,8 7 2,8 8 2,1

Pripravniki dolo~en ~as 1 0,8 – – 1 0,3

Skupaj 131 100 250 100 381 100

Zaposleni na dan 31.12. 2004

@enske {t. v % Mo{ki {t. v % Skupaj {t. v %Redno zaposleni nedolo~en ~as 124 99,2 238 98,4 362 98,7

Redno zaposleni dolo~en ~as – – 3 1,2 3 0,8

Pripravniki dolo~en ~as 1 0,8 1 0,4 2 0,5

Skupaj 125 100 242 100 367 100

Zaposleni na dan 31.12. 2005

34

Starostno drevesce v Pivovarni La{ko na dan 31.12.2005

Povpre~na starost zaposlenih nara{~a in je v letu 2005 prvi~ presegla 43 let.

Od leta 2000, ko je zna{ala povpre~na starost zaposlenih 40 let, je narasla za

dobre tri leta.

Na pove~anje povpre~ne starosti vplivajo novi upokojitveni pogoji, ki sedaj

v prehodnem obdobju iz leta v leto podalj{ujejo potrebno delovno dobo in

starost, ki sta potrebni za izpolnitev pogojev upokojitve. Glede na to, da bo

prehodno obdobje trajalo do leta 2014, se bodo posledice tega odra`ale {e v

naprej.

Starostna struktura zaposlenih

Mo{ki:242 zaposlenih ali 65,9 %povpre~na starost je 43,9 let

@enske:125 zaposlenih ali 34,1 %

povpre~na starost je 41,5 let

Skupaj:367 zaposlenih povpre~na starost je 43,1 let

19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64

1

21 1

23 3

5 5

98

5

8

1314

9

11 11

9

5

10

13

8

11

98

6

2

7 7

54

76

8

6

1

1

32

4 43

6

1

4

2

11

7 7 77 7

43

4

22

6

8

45

112 2 2

starostv letih

2

35

Leto 2003 Dele` v % Leto 2004 Dele` v % Leto 2005 Dele` v %Magister 3 0,7 3 0,8 2 0,5

Visoka 39 9,2 38 10,0 40 10,9

Vi{ja 27 6,4 28 7,3 25 6,8

Srednja 95 22,5 93 24,4 91 24,8

KV 141 33,3 110 28,9 105 28,6

PK 34 8,0 34 8,9 34 9,3

NK 84 19,9 75 19,7 70 19,1

Skupaj 423 100,0 381 100,0 367 100,0

Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31.12.

Izobrazbena struktura in izobra`evanje zaposlenih

Zastavljen cilj postopne rasti izobrazbene strukture zaposlenih se je

tudi v preteklem letu izpolnjeval, vendar predvsem na ra~un zmanj{anja

nekvalificiranih, kvalificiranih in vi{je usposobljenih delavcev, `al pa nas je

zapustil tudi magister. Tako se je pove~al dele` polkvalificiranih, srednje in

visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki so v primerjavi z letom 2004

{tevil~no sicer ostali na enakem nivoju.

Nenehni tehnolo{ki razvoj od zaposlenih zahteva znanje vi{jih ravni, kot je to

veljalo pred leti, zato morajo biti cilji {e nadalje usmerjeni v rast izobrazbene

strukture zaposlenih. Predvsem si bomo prizadevali to dejstvo upo{tevati ob

zaposlovanju, pri obstoje~i delovni sili pa s podporo izobra`evanja ob delu.

Ve~ji poudarek bomo dajali izobra`evanju nekvalificiranih delavcev, katerih

znanja bi morala biti usmerjena predvsem v tehni~ne smeri.

Redno so potekala izobra`evanja, ki so bodisi zakonsko predpisana ali pa

potrebna za izvajanje del delovnega mesta. Delavci so obiskovali razli~ne

jezikovne, ra~unalni{ke in izobra`evalne te~aje in te~aje usposabljanje iz

varstva pri delu in po`arnega varstva, ter druge.

Vedno bolj se zavedamo, da je znanje vse ve~ja potreba in pogoj za dobro

opravljeno delo. Zaradi podpore in posluha pri izobra`evanju zaposlenih, se

delavci interno in eksterno izobra`ujejo na te~ajih in seminarjih, da bi si tako

pridobili funkcionalna znanja, poleg tega pa podpiramo tudi {tudij ob delu,

kjer delavec pridobi {olsko izobrazbo.

V dru`bi bomo {e naprej dajali mo`nost izobra`evanja zaposlenim, da bi si

ti pridobili zahtevano strokovno izobrazbo, predvsem na podro~ju tehni~nih

znanj.

36

37

Rezultat ~lovekovih aktivnosti so spremembe v okolju. V skrbi za okolje se

politika odzove na spremembe. Tudi pri~akovanja kupcev se spremenijo, saj

pri~akujejo, da podjetje dela v skladu z vi{jimi okoljskimi standardi.

Dovzetni smo na spreminjajo~e se okolje. To vidimo kot eden pomembnej{ih

delov na{e korporativne odgovornosti. Zmanj{evanje na{ih vplivov na okolje

nam pomaga proizvajati bolj{e izdelke po bolj{i ceni. Doseganje pri~akovanj

na{ih strank je klju~ do uspeha. Prizadevamo si v popolnosti dosegati na{e

zakonske obveze. Pri oblikovanju svoje politike reguliramo na{a dejanja tako,

da maksimiramo koristi za okolje in minimiziramo stro{ke poslovanja in

posku{amo hkrati tudi ugoditi `eljam na{ih potro{nikov.

Nadzor nad onesna`evanjem

V Sloveniji so v skladu z izvajanjem evropske direktive IPPC (Integrated

Pollution Prevention and Control) vsa ve~ja podjetja zavezana k izvajanju

na~rtov za podroben nadzor in zmanj{evanje vseh emisij v zrak, vodo in tla.

V letu 2005 smo pripravili prijavo naprav IPPC zavezancev in za~eli

pripravljati vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki jo je potrebno

vlo`iti do 31. 10. 2006. Rok za pridobitev okoljevarstvega dovoljenja

je oktober 2007 in je opredeljen v Zakonu o varstvu okolja. Ob {tudiji

zahtev IPPC directive z zadovoljstvom ugotavljamo, da so na{a dolgoletna

prizadevanja za zmanj{evanje emisij v okolje obrodila sadove. Svoje

tehnolo{ke postopke smo v ve~ji meri `e optimirali z uporabo najbolj{ih

razpolo`ljivih tehnik in tehnologij.

Spremembe v tehnologiji proizvodnje piva, ki so pozitivno vplivale na zmanj{anje emisij v okolje v letu 2005

Pri kompletni menjavi procesorjev nove generacije (Simatic S7) smo obnovili

celotno programsko delovanje proizvodnje in fi ltracije piva. Medtem smo

optimirali izrive pri menjavah medijev med proizvodnjo piva in ~i{~enjem

proizvodne opreme, s ~emer smo zmanj{ali izgube vode, piva in ~istilnih

sredstev ter zni`ali obremenitve in koli~ino odpadnih vod na podro~ju kleti.

V procesu fi ltracije piva smo pre{li s ~asovno nastavljenih izrivov piva na

parametre, ki so nastavljeni glede na `eljeno volumsko koli~ino izriva.

Dosegli smo bistveno ve~jo natan~nost izrivov ter s tem zmanj{ali izgube piva

pri fi ltraciji in mo~no vplivali na zmanj{anje onesna`enja odpadne vode.

V letu 2005 smo opravili menjavo membranskega seta na VMF napravi

za zgo{~evanje odpadnega kvasa. Po menjavi mikrofi ltracijskega seta smo

Ekonomski napredek

Socialno zadovoljstvo

Skrb za okolje

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Ekolo{ko poro~ilo − okoljevarstvena dejavnost za leto 2005

38

zabele`ili bolj{i izkoristek naprave, tako da smo v lanskem letu v proces

proizvodnje vrnili 8.035 hl piva. To je vplivalo na zni`anje obremenitve

odpadnih vod ter manj{o porabo toplotne energije za su{enje kvasa.

Zaradi nekoliko vi{je `elene temperature odpadnih vod in s tem

optimalnej{ega delovanja anaerobne ~istilne naprave smo v varilnici izklopili

hlajenje odpadnih vod. Hlajenje odpadne vode se je opravljalo

v egalizacijskem rezervoarju s hladno vodo, tako da smo z izklopom

zmanj{ali porabo sve`e vode in zni`ali koli~ino odpadne vode.

Voda

Razumljivo je, da posve~amo veliko pozornost kakovosti porabljene vode, saj

predstavlja podjetje s svojo dejavnostjo enega ve~jih porabnikov vode. Voda je

ena najpomembnej{ih surovin za pripravo piva in tudi eden najpomembnej{ih

ekolo{kih virov 21. stoletja. Vodo v najve~ji meri uporabljamo v dveh

oblikah: ~isto vodo za procese proizvodnje piva in embaliranja ter vodo, ki jo

uporabljamo za procese izven procesa priprave in polnjenja piva in vode, npr.

~i{~enje, hlajenje in proizvodnja pare. Poleg vode za lastno rabo v tehnolo{ke

namene in embaliranje Ode je pomembna tudi oskrba prebivalstva ob~ine

La{ko s pitno vodo. Od leta 1997 so namre~ la{ki vodovodi v koncesijskem

upravljanju Pivovarne La{ko.

Tudi v letu 2005 smo nadaljevali z investicijskimi in vzdr`evalnimi deli na

vodovodih, s katerimi upravljamo v skladu s koncesijsko pogodbo, sklenjeno

z ob~ino La{ko. Najpomembnej{e investicijsko vlaganje je bila rekonstrukcija

dela vodovoda Kal. @e v prej{njih letih smo ugotavljali, da se izgube vode na

delu trase (odcep za Rudnik – sindikalni dom Huda jama) hitro pove~ujejo,

prav tako pa je bil celoten omenjeni cevovod v zelo slabem stanju. Ve~krat

letno so se na tem delu pojavljale velike okvare, ki so ogro`ale delovanje

celotnega vodovodnega sistema. Tako smo na omenjeni trasi zamenjali

cevovod v dol`ini 2.600 m.

Ravno tako smo menjali cevovod od Pivovarne do naselja Marija Gradec, kjer

smo menjali tudi vse obstoje~e vodovodne priklju~ke. S tema menjavama smo

ob~utno zmanj{ali izgube vode.

Ve~ cevovodov, ki oskrbujejo Pivovarno in mesto La{ko, je v slabem stanju,

zato bodo potrebna v naslednjih letih ve~ja vlaganja za posodobitev omenjene

mre`e.

Uvedeni sistem HACCP na vodovodih je za`ivel. V skladu z predpisanimi

na~rti izvajamo vsa dela in nadzor na vodovodih ob~ine La{ko, ravno tako pa

potekajo na~rtovana izobra`evanja.

Ostala dela, ki smo jih izvajali na vodovodu, so za poro~ilo manj{ega pomena,

saj so to redna vzdr`evanja in menjave cevovodov na manj{ih odcepih in

manj{ih premerih.

39

200.000

150.000

100.000

50.000

0

(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005Vzdr`evanje vodovoda 110.216 99.087 103.879

Vodni vir Lurd 35.067 8.981 50.345

Vlaganja v vodne vire in vodovod 145.283 108.068 154.224

Vlaganja v vodne vire in vodovod

Vzdr`evanje vodovoda

Vodni vir Lurd

Vlaganje v vodne vire in vodovod leto 2003 2004 2005

(v t

iso~

SIT

)

Zavedamo se pomena ~iste pitne vode in na{e odvisnosti od naravnih virov.

Poraba vode je odvisna od ve~ faktorjev, kot so vir vode, u~inkovitost

proizvodnih procesov, vrste pakiranja, tipa proizvoda in podobno. Porabo

~iste vode vztrajno zmanj{ujemo z optimiranjem procesov, kar pomeni, da so

na{a vlaganja v ohranitev naravnih virov {e ve~ja.

Zrak

V zadnjih mesecih smo v sistemu distribucije procesnih plinov opa`ali

me{anje tehnolo{kega zraka in CO2. Konec leta smo napako v konstrukciji

razvodnega sistema dokon~no odpravili in s tem prepre~ili me{anje

medijev ter mo~no zmanj{ali izgube tehnolo{kega CO2, ki ga uporabljamo

v proizvodnji piva kot za{~itno atmosfero. S tem so se dodatno zmanj{ale

emisije ogljikovega dioksida v zrak.

V letu 2005 se je za~el izvajati projekt porabe bioplina iz ~istilne naprave.

Bioplin, ki je stranski produkt ~istilne naprave, bo predvidoma zamenjal 10 %

potreb zemeljskega plina v pivovarni.

V letu 2005 je ravno tako zaznati pomembno zmanj{anje celotne porabe

zemeljskega plina in s tem posledi~no zmanj{anja emisije ogljikovega

dioksida v ozra~je na ra~un racionalizacije v smislu kontinuirane proizvodnje.

To predstavlja pomembno postavko pri zvi{evanju u~inkovitosti izrabe enega

od pomembnih delov plinskih energentov.

40

Odpadki

Pakiranje je bistven del modernih proizvodnih sistemov. Omogo~a nam

spro`iti ekonomske koristi ekonomije obsega in zmanj{ati koli~ino odpadkov

na produkt. Zavedamo se vpliva odpadkov in odpadne embala`e na okolje.

Z zmanj{evanjem koli~ine odpadkov lahko reduciramo tudi stro{ke za okolje.

Na{a prizadevanja so usmerjena v zmanj{anje koli~ine odpadkov na hl

proizvedenega piva.

Slopak je dru`ba z dovoljenjem ministrstva za okolje za ravnanje s komunalno

in nekomunalno odpadno embala`o. Opravlja storitev organiziranja zbiranja

in predelave lo~eno zbranih frakcij odpadne embala`e.

Za podjetja, ki so s pogodbo prenesla obveznosti iz pravilnika o embala`i,

opravlja storitev obveznega ravnanja skladno s pravilnikom za ravnanje

z embala`o in odpadno embla`o in za nas, kot zavezance, izpolnjuje obvezne

cilje iz operativnega na~rta ravnanja z odpadno embala`o. V letih 2004 in

2005, v katerih je bilo potrebno dosegati cilje po operativnem programu, je

podjetje Slopak doseglo zastavljene cilje.

Podjetje Slopak je z letom 2005, skladno s sklepom na skup{~ini, za~elo

izvajati aktivnosti na trgu z odpadno elektronsko opremo, s ~emer namerava

pridobiti bolj{o pozicijo na trgu sekundarnih surovin in delno financirati

obvezno ravnanje z odpadno embala`o, da bi s tem zni`alo embala`nino.

Odpadne vode – ~istilna naprava

Smo tik pred izdajo odlo~be za poskusno obratovanje ~istilne naprave. V

letu 2005 so tako potekale dejavnosti za kon~anje velikega in pomembnega

projekta izgradnje ~istilne naprave za ~i{~enje tehnolo{kih in komunalnih

vod Pivovarne La{ko. Me{anica tehnolo{kih in komunalnih vod se bo ~istila

v dveh zaporednih fazah. Prvi fazi pred~i{~enja odpadnih vod pivovarne

na anaerobni ~istilni napravi sledi druga faza ~i{~enja odpadnih vod na

komunalni aerobni ~istilni napravi.

Poraba zemeljskega plina

(v tiso~ Sm3) 2003 2004 2005Poraba plina 4.455 3.931 3.667

4.500

4.250

4.000

3.750

3.500Poraba plinaleto 2003 2004 2005

(v t

iso~

Sm

3 )

41

(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005Ekologija 163.124 946.597 585.206

^istilna naprava 4.270 574.146 352.346

Vodni viri in vodovod 145.283 108.068 154.224

Tehnolo{ke in komunalne odpadne vode Pivovarne La{ko

I. FAZA

Anaerobno pred~i{~enje Pivovarne La{ko

II. FAZA

Aerobna komunalna ~istilna naprava mesta La{ko

cca. 90 % pre~i{~ene odpadne vode

Industrijske in komunalne odpadne vode mesta La{ko z

okolico

Dose`ene okoljske mejne vrednosti za iztok v vodotok

Savinja

Shema procesa ~i{~enja odpadnih tehnolo{kih in komunalnih vod Pivovarne La{ko

Trenutno dosegamo skoraj 90 % u~inkovitost ~i{~enja na anaerobni

pred~istilni napravi, kar pomeni pribli`no 90 % manj{e onesna`enja voda.

V drugi fazi se bodo odpadne vode o~istile do te mere, da bodo dose`ene vse

mejne vrednosti parametrov za iztok v vodotok. To dejstvo pojasnjuje tudi

velike prihranke pri odvajanju sredstev za ekolo{ke takse.

Vlaganja v ekolo{ko dejavnost 1.000.000

750.000

500.000

250.000

0

Ekologija

^istilna naprava

Vodni viri in vodovod leto 2003 2004 2005

(v 1

000

SIT)

42

Ekolo{ki cilji 2006–2007

V na{ih na~rtih za kratkoro~no obdobje prihodnjih dveh let `elimo posebej

poudariti naslednje cilje:

• dokon~na priprava vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja

(oktober 2006),

• pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (oktober 2007),

• uvedba ekolo{kega standarda 14001 in standarda ISO 22000 v sklopu

poenotenja standardov Skupine Pivovarne La{ko,

• separacija kvasa: za optimalno obratovanje postopka filtracije je potrebno

predhodno odstanjevanje kvasovk s separatorjem. S tem se zmanj{a

koncentracija suspendiranega kvasa, zaradi ~esar nara{~a pritisk med filtracijo

piva in mo~no podalj{a skupen volumen prefiltriranega piva. [tevilo kvasnih

celic se bo po garanciji proizvajalca zmanj{alo s sedanjih 10-20*106 na ml na

manj kot 1,0*106 celic/ml, kar pomeni 10-20-kratno zmanj{anje. Proizvajalec

separatorja zagotavlja 25-50 % podalj{anje ~asa filtracije in s tem ravno tako

25-50 % ni`jo porabo kiselgura in zmanj{anje izgub piva. Ocenjujemo, da bo

realno izbolj{anje postopka filtracije vsaj za 30 % pri porabi kiselgura in

50 % pri podalj{anju ~asa filtracije. Tako je pripravljena tudi spodnja

kalkulacija porabe kiselgura ter nastanka odpadkov in obremenitve odpadnih

vod,

• ~istilna naprava: uspe{na pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za poskusno

obratovanje ~istilne naprave in v nadaljevanju uspe{no delovanje naprave

in doseganje `eljenega u~inka popolnega ~i{~enja odpadnih tehnolo{kih in

komunalnih vod Pivovarne La{ko,

• vodovod: vlaganja v posodobitev vodovodnega omre`ja.

Ena od definicij trajnostnega razvoja je definicija Svetovne komisije za

okolje in razvoj (Burtlandska komisija), ki pravi, da trajnostni razvoj pomeni

»zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogro`ali zadovoljevanje potreb

prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987,

stran 43). Tudi strategijo Pivovarne La{ko predstavljajo politika in ukrepi na

ekonomskem, socialnem in ekolo{ko trajnostnem razvoju.

Pregled vlaganj v ekologijo

(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005Vlaganja v vodne vire 145.283 108.068 154.224Vodni vir Lurd 35.067 8.981 50.345

Vzdr`evanje vodovoda 110.216 99.087 103.879Voda − 9.918 456Prispevek za vodna povra~ila − 9.918 −

Koncesija za vodo − − 456

Odpadne vode 17.841 785.855 386.812^istilna naprava 4.270 574.146 352.346

Rezervacije za ~istilno napravo − 207.709 −

Prispevki vodni skupnosti Slovenije 9.571 − 30.466

Od{kodnina ribi{ki dru`ini 4.000 4.000 4.000

Odpadki − 42.756 43.714Izdatki za varstvo okolja − odpadna embala`a − 42.756 43.714

Skupaj 163.124 946.597 585.206

43

(v%) 2003 2004 2005Dr`avni skladi 16,2617 14,1595 14,2738

Banke 10,6573 11,4117 10,6267

ID in VS in skladi kritnih zavarovanj 20,0611 21,0010 17,6311

Ostale pravne osebe 29,4924 30,1426 36,8554

Sklad lastnih delnic 0,1333 0,0135 0,0032

Fizi~ne osebe 23,3942 23,2717 20,6098

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Pivovarna La{ko je od leta 1995 organizirana kot delni{ka dru`ba. Ob koncu

poslovnega leta je {tela 10.109 delni~arjev, kar je za 5,8 % manj kot konec

leta 2004.

Lastni{ka struktura kapitala

Osnovni kapital dru`be na dan 31. 12. 2005 zna{a 8.747.652 tiso~ SIT in je

razdeljen na 8.747.652 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 SIT, od katerih

so vse v celoti pla~ane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane

v nematerializirani obliki.

Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skup{~ini delni~arjev

in udele`be v dobi~ku.

2003 2004 2005[tevilo delni~arjev 11.018 10.727 10.109

Veri`ni indeks − 97,4 94,2

[tevilo delni~arjev na dan 31.12.

Lastni{ka struktura kapitala dru`be se v letu 2005 ni bistveno spremenila. Na

prvih treh mestih ostajajo Infond Holding, d.d. kot najve~ji lastnik, ki je svoj

12,04 % dele` iz leta 2004 pove~al na 17,45 %, sledi Kapitalska dru`ba, d.d.,

ki ima v lasti 7,06 % delnic, in Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d. s 6,98 %

dele`em. Med ve~jimi delni~arji so {e Sava, d.d., Bank Austira Creditanstalt

AG, Perutnina Ptuj, d.d., VS Triglav steber I. Ostale dru`be imajo v lasti manj

kot 3 % delnic Pivovarne La{ko, d.d..

Uprava – direktor dru`be Bo{ko [rot je imel na dan 31.12.2005 v lasti 8.164

delnic (0,0933 %) Pivovarne La{ko, d.d..

Lastni{ka struktura kapitala Pivovarne La{ko na dan 31.12.2005

Dr`avni skladi

Banke

ID, VS in skladi kritnih zavarovanj

Ostale pravne osebe

Sklad lastnih delnic

Fizi~ne osebe

20,6 % 14,3 %

10,6 %

17,6 %

0,0 %

36,9 %

Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic

44

^lani nadzornega sveta so imeli na dan 31. 12. 2005 v lasti naslednje {tevilo

delnic: Andrej Kebe 10.267 (0,1174 %), Bojan Ko{ak 17.601 (0,2012 %) in

Marko Jugovi~ 5.338 (0,0598 %). Ostali ~lani nadzornega sveta niso imetniki

delnic PILR.

Delnice

Delnice Pivovarne La{ko, d.d. imajo oznako PILR in kotirajo na

organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d.d.

od 01. 02. 2000 dalje kot redne delnice. Knjigovodska vrednost delnice na dan

31.12.2005 zna{a 5.856,18 SIT, njena tr`na vrednost presega knjigovodsko za

26,8 % in zna{a 7.428,72 SIT.

Dru`ba ima na dan 31.12.2005 v svojem portfelju 270 lotov odkupljenih

lastnih delnic, kar zna{a 0,0031 % vseh delnic. V letu 2005 je dru`ba

pridobila 11.950 lotov lastnih delnic v skupni vrednosti 88.964 tiso~ SIT ter

odtujila 12.545 lotov lastnih delnic v vrednosti 93.125 tiso~ SIT, ki so jih

odkupili zaposleni.

Uprava dru`be je poobla{~ena, da na podlagi sklepa skup{~ine delni~arjev

z dne 09. 08. 2002 in v soglasju z nadzornim svetom {e 5 let po vpisu

spremembe statuta v sodni register z dne 14. 05. 2003 pove~a osnovni

kapital dru`be za najve~ 50 %, kar zna{a 4.373.826 tiso~ SIT. Hkrati je

uprava dru`be upravi~ena, da ob pove~anju osnovnega kapitala odlo~a o

izklju~itvi prednostne pravice delni~arjev do vpisa novih delnic. Do sedaj

uprava odobrenega kapitala {e ni realizirala oz. koristila. Skup{~ina dru`be ni

sklepala o pogojnem pove~anju osnovnega kapitala.

Dru`ba je v preteklih letih preko dividend izpla~evala skoraj 50 % letnega

~istega dobi~ka, preostali del dobi~ka pa je namenjala za investicije in rezerve.

Uprava dru`be podpira dolgoro~no politiko dividend tudi v prihodnjih letih.

Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspe{nostjo poslovanja.

45

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31. 12. za obdobje v letih 1996–2005

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005(v SIT)

(v SIT) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec7.409 7.645 7.376 7.368 7.381 7.208 7.126 7.322 7.476 7.353 7.321 7.356

Povpre~na tr`na vrednost delnice PILR v letu 2005

janu

ar

febr

uar

mar

ec

april

maj

juni

j

julij

avgu

st

sept

erm

ber

okto

ber

nove

mbe

r

dece

mbe

r

8.200

8.000

7.800

7.600

7.400

7.200

7.000

6.800

6.600

(v SIT)

(v SIT) 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 20052.554 2.946 3.323 3.747 4.335 4.715 5.302 5.529 5.469 5.856

46

Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo

(v tiso~ SIT) 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks 2005/2004STALNA SREDSTVA 89.366.746 69.603.292 128Neopredmetena dolgoro~na sredstva 209.380 118.946 176

Opredmetena osnovna sredstva 12.241.283 13.349.749 92

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 76.916.083 56.134.597 137GIBLJIVA SREDSTVA 26.339.363 3.300.681 798Zaloge 1.690.968 1.412.516 120

Dolgoro~ne poslovne terjatve 190.945 − −

Kratkoro~ne poslovne terjatve 1.897.712 1.638.190 116

Kratkoro~ne finan~ne nalo`be 22.747.228 125.289 −

Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 85.510 124.686 69AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 74.348 2.581 −SKUPAJ SREDSTVA 115.780.457 72.906.554 159KAPITAL 51.227.856 47.845.061 107Vpoklicani kapital 8.747.652 8.747.652 100

Kapitalske rezerve 18.972.620 18.987.052 100

Rezerve iz dobi~ka 8.459.675 8.464.194 100

Preneseni ~isti poslovni izid 5.304.039 4.526.728 117

^isti poslovni izid poslovnega leta 1.500.988 1.214.492 124

Prevrednotovalni popravki kapitala 8.242.882 5.904.943 140FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 64.552.601 25.061.493 258Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 23.086.167 8.290.293 278

Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 41.466.434 16.771.200 247SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 115.780.457 72.906.554 159

Bilanca stanja na dan 31. 12. 2005

47

Izkaz poslovnega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005

(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004 Indeks 2005/2004^isti prihodki od prodaje 18.330.884 18.444.935 99

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje

(67.252) (30.400) –

Drugi poslovni prihodki 187.362 174.975 107

Stro{ki blaga, materiala in storitev 10.277.531 12.024.442 85

Stro{ki dela 2.519.272 2.428.243 104

Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev

2.279.075 2.469.385 92

Odpisi vrednosti 48.593 170.186 29

Drugi poslovni odhodki 240.159 211.210 114POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 3.086.364 1.286.044 240Finan~ni prihodki iz dele`ev 199.533 592.299 34

Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev 36.295 124.216 29

Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev 375.538 2.050.139 18

Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b

729.003 1.529.219 48

Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.238.260 1.019.981 121^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 1.730.467 1.503.543 115Izredni prihodki 153.091 33.532 457

Izredni odhodki 11.345 26.798 42POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 141.746 6.734 −Davek iz dobi~ka 562.170 295.785 190

Odlo`eni davek (190.945) − −^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 1.500.988 1.214.492 124

48

Izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005

(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU

18.290.551

18.536.045

Poslovni prihodki 18.424.542 18.619.910

Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje 153.091 33.532

Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve (215.315) (116.291)

Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve (71.767) (1.106)ODTOKI PRI POSLOVANJU 13.344.685 15.075.003Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij 13.152.807 14.663.842

Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje 11.345 26.797

Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 548.700 295.785

Kon~ne manj za~etne nalo`be 226.647 (459.471)

Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi (594.814) 548.050PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU 4.945.866 3.461.042FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU

243.700

842.616

Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje 243.700 636.756

Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b − 205.860ODTOKI PRI NALO@BENJU 42.441.622 5.534.713Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 100.803 63.681

Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev 1.160.240 1.096.226

Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b 18.842.053 4.374.806

Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b 22.338.526 −PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU (42.197.922) (4.692.097)FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU

38.886.424

2.904.386

Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov 14.795.874 4.319.803

Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov 24.090.550 (1.415.417)ODTOKI PRI FINANCIRANJU 1.673.544 1.892.843Finan~ni odtoki, ki se nana{ajo na financiranje 1.216.645 772.053

Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) 456.899 912.275

Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih finan~nih dolgov − 208.515PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU 37.212.880 1.011.543KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 85.510 124.686Finan~ni izid v obdobju (39.176) (219.512)

Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 124.686 344.198

49

Izk

az g

ibanja

kapit

ala

za o

bdobje

1.

1.−31

. 12

. 20

05

(v t

iso

~ SI

T)

Osn

ovn

ika

pit

alK

apit

alsk

e re

zerv

eZa

kon

ske

reze

rve

Rez

erve

za

last

ne

del

e`e

Dru

ge

reze

rve

iz

do

bi~

ka

Sku

paj

re

zerv

e iz

d

ob

i~ka

Pren

esen

i ~i

sti d

ob

i~ek

^is

ti d

ob

i~ek

p

osl

ovn

ega

leta

Splo

{ni p

re-

vred

no

tova

l-n

i po

pra

vek

kap

ital

a

Pose

bn

i pre

-vr

edn

oto

val-

ni p

op

rave

k ka

pit

ala

Sku

paj

ZA^

ETN

O S

TAN

JE n

a d

an

1. ja

nu

ar 2

005

8.74

7.65

218

.987

.052

6.13

6.41

26.

524

2.32

1.25

88.

464.

194

4.52

6.72

81.

214.

492

5.54

6.74

535

8.19

847

.845

.061

PREM

IKI V

KA

PITA

LV

nos

~ist

ega

posl

ovne

ga iz

ida

posl

ovne

ga

leta

––

––

––

–1.

500.

988

––

1.50

0.98

8

Vno

s zn

eska

pos

ebni

h pr

evre

dnot

enj

kapi

tala

− o

dvis

ne d

ru`b

e

––

––

––

––

–2.

338.

701

2.33

8.70

1

Vno

s zn

eska

pos

ebni

h pr

evre

dnot

enj

kapi

tala

- D

elo,

d.d

.

––

––

––

––

–10

0.07

810

0.07

8

––

––

––

–1.

500.

988

–2.

438.

779

3.93

9.76

7PR

EMIK

I V K

API

TALU

Pren

os ~

iste

ga d

obi~

ka p

rej{

njeg

a le

ta–

––

––

–1.

214.

492

(1.2

14.4

92)

––

–

Razp

ustit

ev r

ezer

v za

last

ne d

elni

ce–

(14.

432)

–(4

.519

)–

(4.5

19)

––

–(7

66)

(19.

717)

–(1

4.43

2)–

(4.5

19)

–(4

.519

)1.

214.

492

(1.2

14.4

92)

–(7

66)

(19.

717)

PREM

IKI I

Z K

API

TALA

Upo

raba

pos

ebne

ga p

revr

edno

tova

lneg

a

popr

avka

kap

itala

- D

elo,

d.d

.

––

––

––

––

–(1

00.0

74)

(100

.074

)

Izpl

a~ilo

div

iden

d–

––

––

–(4

37.1

81)

––

–(4

37.1

81)

––

––

––

(437

.181

)–

–(1

00.0

74)

(537

.255

)K

ON

^N

O S

TAN

JE n

a d

an

31. d

ecem

ber

200

58.

747.

652

18.9

72.6

206.

136.

412

2.00

52.

321.

258

8.45

9.67

55.

304.

039

1.50

0.98

85.

546.

745

2.69

6.13

751

.227

.856

50

51

Ra~unovodski izkazi – pojasnila

Ra~unovodski izkazi dru`be Pivovarna La{ko, d.d., so pripravljeni skladno

z Zakonom o gospodarskih dru`bah in spremenjenimi Slovenskimi

ra~unovodskimi standardi, ki veljajo od 01. 01. 2002.

Ra~unovodske izkaze je za leto 2005 revidirala dru`ba

Pricewaterhousecoopers, d.o.o., Ljubljana.

V poslovnem letu 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., ob neugodnih vremenskih

in zaostrenih tr`nih razmerah na podro~ju prodaje in potro{nje pija~ z ni`jo

vsebnostjo alkohola, zadr`ala vodilni polo`aj v Sloveniji. Za 3,94 % manj{a

realizacija je izklju~no posledica manj{e realizacije na trgih jugovzhodne

Evrope, predvsem zaradi objektivnih te`av, ki se pojavljajo v zadnjih letih.

Izpad omenjene prodaje na teh trgih je tudi vzrok, da dru`ba ni realizirala

planirane prodaje pija~ v tem obdobju.

Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2005 ustvarila 18.330.884 tiso~ SIT ~istih

prihodkov iz prodaje, kar je za 0,6 % manj kot v preteklem letu. V strukturi

prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na doma~em trgu 84,5 %,

prihodki na tujih trgih pa 15,5 %.

Odhodki iz poslovanja, ki zna{ajo 15.364.630 tiso~ SIT, so se glede na

preteklo leto zmanj{ali za 11,2 %. Zni`anje stro{kov je predvsem sinergijski

u~inek usklajevanja delovanja celotne Skupine Pivovarna La{ko na nabavnem

trgu. Stro{ek amortizacije zna{a 2.279.075 tiso~ SIT in je v primerjavi

s preteklim letom manj{i za 7,7 %.

Dru`ba je v letu 2005 ustvarila 3.086.364 tiso~ SIT dobi~ka iz poslovanja, kar

je za 139,9 % ve~ kot v letu 2004.

Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zna{a 5.365.439 tiso~ SIT in je v

primerjavi s preteklim letom ve~ji za 42,9 %.

Finan~ni prihodki so v primerjavi z letom 2004 manj{i za 2.086.003 tiso~ SIT,

ker je bila v letu 2004 opravljena dokon~na uskladitev dolgoro~nih finan~nih

nalo`b v odvisne dru`be z vrednostjo njihovega kapitala, ki je zna{ala

1.950.871 tiso~ SIT.

Prav tako je dru`ba spremenila ra~unovodsko usmeritev glede knji`enja

udele`be v dobi~ku odvisnih dru`b, ki v letu 2005 pove~uje posebni

prevrednotovalni popravek kapitala, v letu 2004 pa je pove~evala finan~ne

prihodke v vrednosti 368.759 tiso~ SIT. V letu 2005 je zna{ala udele`ba v

dobi~ku odvisnih dru`b, ki neposredno pove~uje posebni prevrednotovalni

popravek kapitala, 2.361.976 tiso~ SIT.

Finan~ni odhodki so se v primerjavi z letom 2004 zmanj{ali za 22,8 %. V

letu 2004 je bila opravljena slabitev dolgoro~ne finan~ne nalo`be v kapital

dru`be Delo, d.d., v vrednosti 713.716 tiso~ SIT. Tudi v letu 2005 je odvisna

dru`ba Jadranska pivovara, d.d., Split poslovalo z izgubo. Udele`ba v izgubi

Jadranske pivovare, d.d., ki pove~uje finan~ne odhodke, je v letu 2004 zna{ala

815.503 tiso~ SIT, v letu 2005 pa 709.900 tiso~ SIT. Odhodki za obresti so se

v primerjavi z letom 2004 pove~ali za 444.636 tiso~ SIT.

Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2005 ustvarila 1.872.213 tiso~ SIT celotnega

dobi~ka, kar je za 24,0 % ve~ kot v letu 2004. Obveznost za davek od dobi~ka

je v primerjavi s preteklim letom ve~ja za 90,1 %, predvsem kot posledica

52

Ra~unovodski kazalniki

I. Temeljni kazalniki stanja financiranja 2003 2004 2005STOPNJA LASTNI[KOSTI FINANCIRANJA (kapital / obveznosti do virov sredstev)

0,68 0,66 0,44

STOPNJA DOLGORO^NOSTI FINANCIRANJA (kapital + dolgoro~ne obveznosti + dolgoro~ne rezervacije / obveznosti do virov sredstev)

0,74 0,77 0,64

II. Temeljni kazalniki stanja investiranja 2003 2004 2005STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva / sredstva)

0,21 0,18 0,11

STOPNJA DOLGORO^NOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva + dolgoro~ne finan~ne nalo`be +dolgoro~ne poslovne terjatve / sredstva)

0,94 0,95 0,77

III. Temeljni kazalniki vodoravnega finan~nega ustroja 2003 2004 2005KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (kapital / osnovna sredstva)

3,26 3,55 4,11

KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(likvidna sredstva / kratkoro~ne obveznosti)

0,03 0,01 0,54

KOEFICIENT POSPE[ENE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(likvidna sredstva + kratkoro~ne terjatve / kratkoro~ne obveznosti)

0,12 0,11 0,59

KOEFICIENT KRATKORO^NE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(kratkoro~na sredstva / kratkoro~ne obveznosti)

0,23 0,20 0,64

IV. Temeljni kazalniki gospodarnosti 2003 2004 2005KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA (poslovni prihodki / poslovni odhodki)

1,10 1,07 1,20

V. Temeljni kazalniki dobi~konosnosti 2003 2004 2005KOEFICIENT ^ISTE DOBI^KONOSNOSTI KAPITALA(~isti dobi~ek poslovnega leta / kapital (brez ~istega dobi~ka poslovnega leta))

0,04 0,03 0,03

KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA (vsota dividend za poslovno leto / osnovni kapital)

0,10 0,05 0,06

ugodnej{ih poslovnih rezultatov ter ni`je olaj{ave iz naslova investicijskih

vlaganj.

Bilan~ni dobi~ek leta 2005 zna{a 6.805.027 tiso~ SIT (v letu 2004 je zna{al

5.741.220 tiso~ SIT) in zajema preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njih let in ~isti

dobi~ek poslovnega leta.

^isti dobi~ek je v primerjavi s preteklim letom ve~ji za 23,6 % in zna{a

1.500.988 tiso~ SIT.

53

Uspe{no zaklju~eno poslovno leto 2005 potrjuje, da je poslovna politika

dru`be pravilno usmerjena in zagotavlja uspe{en razvoj tudi vnaprej.

Pivovarna La{ko se je v preteklosti praviloma uvr{~ala med uspe{nej{e dru`be

`ivilskopredelovalne panoge v Sloveniji. Smelo lahko pri~akujemo, da bo

dru`ba, kljub precej zaostrenim pogojem gospodarjenja, nadaljevala

s podobnimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh

proizvodov se dru`ba lahko primerja z najuspe{nej{imi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna La{ko `eli tudi v prihodnje obdr`ati dose`eni nivo odli~nosti in

vodilni polo`aj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt zdru`evanja slovenske

industrije pija~ in nenehno iskanje novih mo`nosti izkori{~anja sinergij

bo {e naprej osnovna strategija poslovne politike dru`be. Dru`ba lahko le

zdru`ena uspe{no konkurira tujim korporacijam, tako na slovenskem kakor na

tujem trgu. Nadaljnji razvoj bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega

projekta, vsekakor pa se bo dru`ba usmerjala tudi v kapitalske povezave

z drugimi proizvajalci pija~, predvsem na obmo~ju jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna La{ko `e ve~krat dokazala, da sta znanje in

volja klju~na dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim te`avam, ki

spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Dru`ba na~rtuje,

da bo v prihodnje {e uspe{nej{a, predvsem z bolj{im izkoristkom sinergijskih

u~inkov kapitalsko povezanih dru`b.

Pivovarna La{ko bo tudi v prihodnje svojim zvestim potro{nikom zagotavljala

vrhunsko kakovost vseh svojih proizvodov, lastnikom dru`be – delni~arjem

pa zagotavljala uspe{en razvoj in trdnost nalo`benih sredstev ter zadovoljiv

donos na vlo`eni kapital.

Vizija

54

Poslovanje povezanih dru`b

Skupina Pivovarna La{ko zdru`uje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih

in naravnih vod, brezalkoholnih pija~ in `ganih pija~, sirupov za proizvodnjo

pija~ ter trgovino na veliko

Pivovarna La{ko, d.d., La{ko

MATI^NA DRU@BA ODVISNE DRU@BE PRIDRU@ENA DRU@BA

Talis, d.o.o., Maribor Lastni{tvo: 100,00 %

Radenska, d.d., Radenci Lastni{tvo: 88,38 %

Jadranska pivovara, d.d., Split Lastni{tvo: 94,55 %

Vital, d.d., Mestinje Lastni{tvo: 88,65 %

RA&LA, d.o.o., Sarajevo Lastni{tvo: 88,00 % Lastni{tvo Radenske: 12,00 %

Delo, d.d., Ljubljana Lastni{tvo: 24,99 %

Pivovarna Union, d.d., Ljubljana Lastni{tvo: 95,17 %

Fructal, d.d., Ajdov{~ina Lastni{tvo: 90,70 %

Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb Lastni{tvo: 100,00 %

Eurofruit Sarajevo, d.o.o., Sarajevo Lastni{tvo: 100,00 %

Fruktal Mak, a.d., Skopje Lastni{tvo: 89,39 %

Predstavitev skupine

55

Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo. V zaostrenih razmerah na trgu,

kjer je izredna konkurenca, pre`ivijo le najuspe{nej{i. Pogoji prodaje pija~ so

bili v letu 2005 {e dodatno ote`eni z izrazito neugodnimi vremenskimi pogoji,

ki za potro{njo pija~ niso bili prijazni.

Skupina Pivovarna La{ko (v nadaljevanju Skupina) se je v letu 2005 z

vstopom Uniona in Fructala raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v

tem letu niso realno primerljivi s preteklimi in na~rtovanimi. Skupina je v

poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je v primerjavi s

predhodnim letom za 83,6 % ve~

Fizi~na realizacija dru`b, povezanih v Skupino

(v hl) 2003 2004 2005 Indeks 2005/2004Pivo 1.571.398 1.355.482 2.064.166 152,3La{ko 1.313.007 1.124.829 1.080.522 96,1

Split 258.391 230.653 194.318 84,2

Union − − 789.326 −Mineralna voda 1.012.880 759.740 701.820 92,4

Radenska 1.012.880 759.740 701.820 92,4Naravna pitna voda 171.396 163.138 334.102 204,8Radenska 124.940 125.200 161.170 128,7

La{ko 46.456 37.938 39.326 103,4

Union − − 216.054 −

Fructal − − 7.552 −Sokovi, ledeni ~aji 452.110 345.276 1.736.281 502,9Radenska 336.950 221.400 241.990 109,3

Vital 115.160 123.876 126.163 101,8

Union − − 455.764 −

Fructal − − 912.364Sirupi 42.010 33.344 34.271 102,8Vital 42.010 33.344 34.271 102,8@ganje − − 8.658 −

Fructal − − 8.658 −Skupaj 3.249.794 2.656.980 4.879.298 183,6

PIVA prodala za 709.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 52,3 %,

MINERALNE VODE prodala za 58.000 hl manj in dosegla le 92,4 % realizacije predhodnega leta,

NARAVNE PITNE

VODE prodala za 171.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 104,8 %,

SADNIH SOKOV IN

LEDENIH ^AJEV prodala za 1.391.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 402,9 %,

SIRUPOV prodala za 1.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 2,8 % ter

@GANJA prodala 8.600 hl vseh vrst `ganih pija~.

Pri koli~inski realizaciji Skupina skoraj na vseh osnovnih podro~jih pija~

presega rezultate prodanih koli~in iz leta 2004. Tako je na podro~ju:

Poslovanje

56

57

Razvoj podjetja Radenska se je za~el leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik

zemlji{~a, napolnil prve steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje

(leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa

zanjo uporabljajo simbol treh rde~ih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca

sodi med najstarej{e v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in tr`enje mineralne in izvirske

vode ter brezalkoholnih pija~.

V letu 2000 je pri{lo, na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani

Pivovarne La{ko, do povezovanja obeh dru`b. To je prelomno obdobje

za Radensko, saj so v Skupini Pivovarna La{ko la`je uresni~evali cilji

povezovanja, in sicer: usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter

zagotavljanje ~im bolj{ih nabavnih pogojev, koordiniran nastop na trgu

kupcev pri skupnih poslovnih partnerjih, skupni nastop pri {iritvi prodajnega

podro~ja na doma~em in posebej {e na tujem trgu.

Za leto 2005 je bilo zna~ilno, da so se cene proizvodov nekoliko zni`ale, to pa

se je, glede na leto poprej, odrazilo v ni`ji finan~ni realizaciji za 7,6 % in za

8,8 % manj kot je bilo na~rtovano. Ne le v Sloveniji, tudi na evropskih trgih

smo pri~a trendu nadaljnjega upadanja potro{nje gaziranih mineralnih voda;

Radenska pa je v tem ~asu prodajo pitnih voda in brezalkoholnih pija~ celo

pove~ala.

Skupna prodaja vseh proizvodov je zna{ala 1.105.000 hl pija~ in je bila

na ravni leta 2004. Glede na dejstvo, da je bil izpad prodaje zaradi slab{ih

vremenskih pogojev v sezonskih mesecih (junij, julij in avgust) v preostalem

obdobju prakti~no nenadomestljiv, so dose`eni rezultati prodaje v letu 2005

zadovoljivi. Kljub temu, da potro{nja gaziranih pija~ upada, tovrstne pija~e

v strukturi prodaje vseh pija~ {e nadalje prevladujejo. V letu 2005 je dru`ba

prodala:

• mineralnih vod 63,5 %

• izvirskih vod, vklju~no z dodatki 21,9 %

• ostalih brezalkoholnih pija~ 14,6 %

Radenska je v letu 2005 uspela izbolj{ati produktivnost dela za 5,3 %,

predvsem kot rezultat zmanj{evanja {tevila zaposlenih.

S prodajo 110,5 mio litrov pija~, prodajo blaga, materiala in storitev je

Radenska ustvarila 7,2 mrd SIT ~istih prihodkov iz poslovanja, kar je manj

kot leta 2004. Ustvarjeni poslovni izid iz poslovanja je bil dose`en v vrednosti

88,4 mio SIT, poslovni izid pred amortizacijo pa v vi{ini 1,2 mio SIT.

Ustvarjeni ~isti poslovni izid je zna{al 496 mio SIT. V dru`bi se je, glede na

leto 2004, zvi{ala dodana vrednost na zaposlenega za 229 tiso~ SIT.

Dru`ba je v letu 2005 ustvarila 1,6 mrd SIT ~istega denarnega toka, kar je

v primerjavi s predhodnim letom za 14,6 % ve~.

V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2005 uspe{nej{e kot

predhodno. Tako lahko pri~akujemo, da se bo enak trend nadaljeval tudi

v prihodnje.

Dru`ba v poslovnem letu 2006 na~rtuje koli~insko pove~anje vseh pija~ za

6 %. Prav tako na~rtuje, da bo ustvarila 8,04 mrd SIT skupnih prihodkov in

dosegla 768 mio SIT celotnega dobi~ka, kar pa je za 15 % ve~ od dose`enega

v letu 2005. Ob tem dru`ba na~rtuje tudi izbolj{anje kazalnikov koeficienta

gospodarnosti in dobi~konosnosti poslovanja.

Radenska, d.d., Radenci

58

59

Jadranska pivovara, d.d., Split je bila dograjena v letu 1970, ko je pri~ela

proizvajati pivo. Tako je osnovna dejavnost dru`be proizvodnja in prodaja

piva. V njeni sestavi deluje {e enota Silosi. Dru`ba ima od leta 2000 dalje tudi

licen~no pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kaltenberg.

V letu 2000 je Pivovarna La{ko postala ve~inska lastnica omenjene dru`be z

nakupom 94,55 % celotne vrednosti dru`be.

V preteklem letu hrva{ko tr`i{~e ni bilo naklonjeno ve~ji potro{nji piva,

saj statisti~ne analize ugotavljajo manj{o potro{njo kot v prehodnih letih.

Posledi~no temu je sledila fizi~na realizacija Jadranske pivovare.

Koli~ine proizvedenega in prodanega piva v letu 2005 so bile za 36.336 hl

manj{e kot v letu 2004 in tako so bili na~rtovani cilji za analizirano obdobje

izpolnjeni le 66 %. Dru`ba je v poslovnem letu 2005 uspela prodati skupaj

194.318 hl piva, in sicer blagovne znamke:

• Zlatorog 54,0 %

• in Kaltenberg Pils 46,0 %.

Na doma~em trgu je bilo prodano 93 % celotne realizacije, 7 % pa je bilo

realizirano na tujem trgu, v Bosni in Hercegovini. Vzroki za slab{o realizacijo

so enaki kot za vse ostale proizvajalce pija~.

Jadranska Pivovara je v letu 2005 ustvarila skupnih prihodkov v vi{ini 4,3

mrd SIT, kar je za 14,7 % manj, kot je ustvarila v letu 2004.

Odhodki so se v letu 2005, glede na predhodno leto, zmanj{ali za 8,2 % in

zna{ajo 5,1 mrd SIT. Dru`ba v poslovnem letu 2005 izkazuje izgubo v vi{ini

751 mio SIT, ki pa je v primerjavi z letom 2004 za 125 mio SIT manj{a.

V letu 2006 Jadranska pivovara Split na~rtuje porast fizi~ne prodaje za 28,7 %

in planira prodati 250.000 hl piva, blagovnih znamk Zlatorog in Kaltenberg.

Dru`ba bo v prihodnjem letu posebno pozornost namenila ve~jim aktivnostim

na prodajnem podro~ju, s pomo~jo svetovalne dru`be ATKEARNEY pa

bo usmerjena k celotni racionalizaciji poslovanja, predvsem na podro~ju

zni`evanja stro{kov ter gospodarnej{ega in rentabilnej{ega poslovanja.

Dru`ba na~rtuje, da bo v letu 2005 ustvarila 6,1 mrd SIT skupnih prihodkov,

dobi~ek iz rednega delovanja pa bo predvidoma zna{al 113 mio SIT.

Predvidena izguba v vi{ini 98 mio SIT je posledica finan~nih izrednih

odhodkov, ki ostajajo kot obveznost iz preteklih let.

Jadranska pivovara, d.d., Split

60

61

Dru`ba Vital, d.d., Mestinje je bila ustanovljena pred ve~ kot 40 leti z osnovno

dejavnostjo predelavo sadja ter proizvodnjo in polnjenje sadnih sokov, sirupov

in ostalih brezalkoholnih mirnih pija~.

Vital ima za{~iteno blagovno znamko Frupi, ki je uveljavljena predvsem na

slovenskem tr`i{~u.

Pivovarna La{ko je v letu 1999 postala ve~inska lastnica z 51-odstotnim

dele`em. V letu 2004 pa je bilo po sklepu skup{~ine Vitala iz sklada lastnih

delnic umaknjeno 29.000 delnic. S tem ukrepom se je pove~al lastni{ki dele`

ostalih delni~arjev, tako je Pivovarna La{ko postala lastnica 63,79 % Vitala.

V decembru 2005 je bil dokon~an projekt preoblikovanja delni{ke dru`be

Vital Mestinje v dru`bo z omejeno odgovornostjo in vlo`en zahtevek za

registracijo dru`be, ki bo izvedena v letu 2006. Z navedenim preoblikovanjem

je Pivovarna La{ko postala 88,65 % lastnica omenjene dru`be.

V letu 2005 je dru`ba Vital pove~ala fizi~no realizacijo za 2 % in tako uspela

prodati preko 160.000 hl vseh svojih proizvodov. Enako kot ostali proizvajalci

pija~ se je dru`ba v tem letu spopadala s te`avami in jih uspe{no premagovala,

kar dokazujejo uspe{ni poslovni rezultati.

V strukturi prodaje se je zni`al dele` sirupov in sokov lastne blagovne

znamke, ob~asno pa se je pove~al dele` trgovskih blagovnih znamk. K

tak{nemu uspe{nemu obsegu prodaje je pripomoglo plodno sodelovanje z

najve~jimi trgovskimi dru`bami (Mercator, Spar, Tu{), za katere je bilo v

letu 2005 pridobljeno dodatnih sedem novih proizvodov. V letu 2005 je tako

dru`ba Vital pove~ala prodajo trgovskih blagovnih znamk za 25 %.

Nalo`bene aktivnosti v letu 2005 niso bile finan~no zahtevne, zato je dru`ba

v tem obdobju lahko glavnino aktivnosti namenila odpla~evanju obveznosti iz

preteklosti.

Realiziran je bi nakup etiketirke in preureditev linije za steko na linijo za PET.

Dru`ba je v poslovnem letu 2005 ustvarila 1.374 mio SIT prihodkov od

prodaje, kar je predvsem zaradi spremenjene strukture (pove~anje prodaje

trgovskih blagovnih znamk) za 1,5 % manj kot v letu 2004.

Dru`ba Vital je poslovno leto 2005 zaklju~ila z ustvarjenim neto dobi~kom

v vi{ini 43,7 mio SIT, kar je v danih pogojih zadovoljivo. Neto denarni tok

v vi{ini 165 mio SIT je skoraj enak kot v letu 2004 in omogo~a nemoteno

izvajanje na~rtovanih razvojnih ter obnovitvenih programov, hkrati pa

zadovoljivo likvidnost.

Za poslovno leto 2006 dru`ba na~rtuje skupno prodajo 179.360 hl vseh vrst

pija~, kar je glede na realizacijo preteklega leta za 10 % ve~. Vital bo tudi

v naslednjem planiranem enoletnem obdobju nadaljeval s sodelovanjem z

ve~jimi trgovskimi dru`bami pri polnjenju njihovih blagovnih znamk, ob

tem pa si bo prizadeval pridobiti kak{nega novega partnerja oziroma raz{iriti

dosedanjo paleto proizvodov.

V letu 2005 bo dru`ba Vital nadaljevala s sinergijskimi ukrepi znotraj

Skupine Pivovarna La{ko, kot so skupna nabava, sinhronizacija proizvodnih

programov, oblikovanje skupnih operativnih slu`b na podro~ju prodaje,

razvoja ipd.

Dru`ba na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 1,43 mio SIT skupnih prihodkov,

55 mio SIT dobi~ka in ustvarila 177 mio SIT neto denarnega toka.

Vital, d.d., Mestinje

62

63

Dru`be povezane v Skupino Union so: Pivovarna Union, d.d., Ljubljana,

Fructal `ivilska industrija, d.d., Ajdov{~ina (Pivovarna Union, d.d., je 90,70 %

lastnik), Fructal Zagreb, d.o.o., (Fructal, d.d., je 100 % lastnik), Fruktal Mak,

a.d., Skopje (Fructal, d.d., je 89,39 % lastnik), Eurofruit, d.o.o., Sarajevo

(Fructal, d.d., je 100 % lastnik).

Osnovna dejavnost mati~ne dru`be Pivovarne Union, d.d., je proizvodnja piva

in brezalkoholnih pija~.

Osnovna dejavnost dru`be Fructal, d.d., je proizvodnja sadnih sokov. Fructal

Zagreb, d.o.o., in Eurofruit, d.o.o., opravljata le prodajo in distribucijo

izdelkov Fructala, d.d.. Dru`ba Fruktal Mak, a.d., Skopje pa opravlja tudi

dejavnost proizvodnje sokov in pija~.

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d.d., prevzela

dru`bo Fructal, d.d.. Skupina je do leta 2003 poslovala uspe{no z

zadovoljivim dobi~kom, v letu 2004 pa je visoka izguba v Fructalu, d.d., in

njegovih odvisnih dru`bah, kljub zelo solidnemu poslovanju in ustreznemu

dobi~ku Pivovarne Union, d.d., povzro~ila izgubo v celotni Skupini Union.

V letu 2005 je Skupina Union sanirala poslovanje v vseh dru`bah, razen

v dru`bi Fructal Zagreb, d.o.o., poslovala pozitivno in ustvarila planirani

dobi~ek.

V za~etku februarja 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., z nakupom 41,3 % delnic

Pivovarne Union, d.d., postala ve~inska lastnica, Pivovarna Union, d.d., pa del

Skupine Pivovarna La{ko.

Z racionalizacijo poslovanja in s sinergijskimi u~inki v skupini predvsem na

podro~jih nabave, prodaje, logistike, distribucije in kadrov bo tudi Pivovarna

Union, d.d., izbolj{ala donosnost poslovanja. Tako smo v skupini `e v letu

2005 dosegli prihranke predvsem pri nabavi skupnih strate{kih surovin,

repromaterialov in embala`e, ki pa jih v letu 2006 ne bo mogo~e ponoviti.

S skupnim nastopom bomo poisku{ali predvsem zadr`ati nabavne cene na

obstoje~i ravni oz. omejiti napovedana povi{anja cen ter {e naprej iskali

sinergijske u~inke pri nabavi.

V letu 2005 je Skupina Union skupaj prodala 2.299.718 hl vseh pija~ oziroma

0,6 % ve~ kot leta 2004. @ivilskih proizvodov je prodala 2.193 ton, kar je za

1,9 % ve~ kot leta 2004.

Na slovenskem trgu je Skupina Union prodala 1.642.150 hl vseh pija~,

kar je za 7,0 % ve~ kot v letu 2004 in 6,0 % ve~ od na~rtovanih. @ivilskih

proizvodov je Skupina Union prodala 971 ton, kar je za 2,0 % ve~ kot lani ter

9,0 % manj od na~rtovanega.

Na izvoznih trgih je Skupina Union v letu 2005 skupaj prodala 657.569 hl

vseh pija~, kar je 12,0 % manj kot leta 2004 in 11,0 % manj od na~rtovanih

koli~in ter 1.223 ton `ivilskih proizvodov, kar je 2,0 % ve~ kot leta 2004 in

8,0 % manj od na~rtovanih.

Najvplivnej{i dru`bi v Skupini Union v Sloveniji ve~ji del svojih izdelkov

tr`ita na zrelih trgih piva, sadnih sokov, nektarjev, sadnih pija~ in ledenih

~ajev. Poraba piva zaradi spremenjenih potro{ni{kih navad stagnira `e vrsto

let. Na drugi strani pa so v fazi rasti trgi vode in vod z dodatki, {portnih in

energijskih pija~. Trg sadnih pija~ je `e pre{el v zrelo fazo, saj so na trgu

prisotne {tevilne blagovne znamke, katerih `ivljenjski cikli so vedno kraj{i,

Skupina Union

64

diferenciacija izdelkov pa je vedno ve~ja.

Tudi v Skupini Union se niso mogli izogniti polnitvam trgovskih znamk v

blagovni skupini piva (plo~evinka 0,5 l, Mercator, steklenica 0,66 l Mercator,

Engrotu{, Hura) in brezalkoholnih pija~ (Fructal, d.d.).

Trg pija~ v Sloveniji je predvsem v obdobju glavne sezone – junij, julij,

avgust pokazal svojo odvisnost od vremena. Dolgotrajno slabo vreme

predvsem ob vikendih in s tem odpoved velikega {tevila prireditev je bilo tudi

eden od vzrokov za izpad oz. manj{o prodajo v tem obdobju.

Konsolidirani ~isti prihodki Skupine Union so v letu 2005 zna{ali 33.808.227

tiso~ SIT, kar je ob primerljivi osnovi za leto 2004 enako oz. za 2,0 % manj

od na~rtovanih. ^isti prihodki prodaje obvladujo~e dru`be so za 2,0 % ve~ji

kot leta 2004, v Skupini Fructal pa so manj{i za 2,5 %.

Drugi poslovni prihodki v vi{ini 1.109.392 tiso~ SIT so ve~ji za 94,6 % v

primerjavi z letom 2004 predvsem zaradi amortizacije slabega imena v vi{ini

555.419 tiso~ SIT.

Vsi stro{ki in odhodki Skupine Union v letu 2005 zna{ajo 33.297.869 tiso~

SIT, kar je za 8,0 % manj kot leta 2004 in 2,2 % manj od na~rtovanih.

^isti poslovni izid leta 2005 je dobi~ek v vi{ini 1.928.448 tiso~ SIT, od tega je

~isti poslovni izid skupine dobi~ek v vi{ini 1.950.968 tiso~ SIT in manj{inski

izid poslovnega leta izguba v vi{ini 22.519 tiso~ SIT.

Skupina je v letu 2005 ustvarila ~isti denarni tok v vi{ini 5.283.083 tiso~

SIT, kar je 15,6 % ~istih prihodkov iz prodaje, v primerjavi z letom 2004 je

ve~ji za 185,5 %. EBITDA Skupine Union za leto 2005 v vi{ni 5.741.263

tiso~ SIT je za 174,8 % vi{ja v primerjavi z letom 2004 in za 18,2 % vi{ja od

na~rtovane.

Pivovarna Union, d.d., na~rtuje za leto 2006 4,8 % koli~insko rast prodaje

piva, na slovenskem trgu 1,7 %, v izvozu pa 13,3 %. Cilj za leto 2006 je

umiriti padanje tr`nega dele`a piva lastnih blagovnih znamk v Sloveniji

in s tem obdr`ati prodane koli~ine na nivoju leta 2005. [e naprej se bosta

pove~evala prisotnost in tr`ni dele` trgovskih blagovnih znamk, katerih

proizvajalec je tudi dru`ba, in pritiski trgovcev na njihov razvoj. Dru`ba bo

tudi v letu 2006 proizvajala in prodajala licen~no pivo Tennent’s, obenem pa

bo za~ela s prodajo trgovske blagovne znamke za ve~jega diskontnega trgovca

na trgu Italije.

Z razvojem novih proizvodov in utrjevanjem obstoje~ih blagovnih znamk je

cilj dru`be zagotoviti kakovostne izdelke ter jih redno in pravo~asno prodati

kupcem.

Na~rtovani dobi~ek iz poslovanja za leto 2006 v vi{ini 2.080.830 tiso~ SIT je

za 6,2 % vi{ji, kot je bil realiziran v letu 2005, na~rtovana EBITDA v vi{ini

4.005.830 tiso~ SIT pa za 1 % vi{ja od realizirane. Zaradi pove~ane zadol`itve

pri bankah za financiranje nalo`be v Mercator, d.d., se v letu 2006 pove~ajo

finan~ni odhodki za {tirikrat, zaradi ~esar bo na~rtovani ~isti dobi~ek za leto

2006 v vi{ini 1.227.223 tiso~ SIT za 26,8 % manj{i v primerjavi z letom 2005.

V letu 2006 bomo nadaljevali z racionalizacijo kadrov in zmanj{evanjem

{tevila zaposlenih ter optimizacijo poslovnih procesov. Konec leta 2006 naj bi

bilo {tevilo zaposlenih manj{e za 7 %.

65

Pomemben cilj v letu 2006 je tudi nadaljevanje sanacije dru`be Fructal,

d.d., in njenih odvisnih dru`b. Poslovno leto 2005 sta dru`bi Fructal, d.d.,

in Fruktal Mak, a.d., Skopje zaklju~ili brez izgube, kar je velik dose`ek v

primerjavi z izgubo leta 2004. Dru`ba Fructal Zagreb, d.o.o., pa je za leto

2005 {e vedno izkazovala veliko izgubo, ki je povzro~ila izgubo v Skupini

Fructal, ni pa bistveno vplivala na Skupino Union. Glavnina te izgube izhaja

iz popravkov terjatev in zalog ter vlaganja v trg.

Za leto 2006 Fructal, d.d., na~rtuje {e vedno minimalno pozitivno poslovanje

vseh treh dru`b ob pove~anju prodaje na izvoznih trgih, kar zahteva ve~ja

vlaganja za vzpostavitev ponovne prepoznavnosti kakovostnih Fructalovih

blagovnih znamk na tujih trgih.

66

67

Ra~unovodski izkazi za skupino povezanih dru`b

(v tiso~ SIT) 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks 2005/2004STALNA SREDSTVA 82.551.905 61.595.120 134Neopredmetena dolgoro~na sredstva 17.713.184 233.200 −

Opredmetena osnovna sredstva 51.972.982 28.541.292 182

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 12.865.739 32.820.628 39GIBLJIVA SREDSTVA 53.112.638 20.411.592 260Zaloge 9.239.461 3.956.195 234

Dolgoro~ne poslovne terjatve 314.325 57.866 543

Kratkoro~ne poslovne terjatve 8.179.829 3.451.042 237

Kratkororo~ne finan~ne nalo`be 34.819.388 12.690.580 274

Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 559.635 255.909 219AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 135.604 7.531 −SKUPAJ SREDSTVA 135.800.147 82.014.243 166KAPITAL 51.043.813 47.280.669 108Vpoklicani kapital 8.747.652 8.747.652 100

Kapitalske rezerve 19.130.206 19.130.206 100

Rezerve iz dobi~ka 8.445.243 8.464.194 100

Preneseni ~isti poslovni izid 4.596.493 3.957.363 116

^isti poslovni izid poslovnega leta 4.220.038 1.076.311 392

Prevrednotovalni popravki kapitala 5.904.181 5.904.943 100DELE@ MANJ[INSKIH LASTNIKOV V KAPITALU 4.714.508 3.785.382 125REZERVACIJE 583.472 446.617 131FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 78.324.167 30.353.621 258Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 25.026.798 9.855.538 254

Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 53.297.369 20.498.083 260PASIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 1.134.187 147.954 767SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 135.800.147 82.014.243 166

Skupinska bilanca stanja na dan 31. 12. 2005

68

Skupinski izkaz poslovnega izida za obodbje 1. 1.−31. 12. 2005

(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004 Indeks 2005/2004^isti prihodki od prodaje 63.684.074 31.093.994 205

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje

(22.999) (34.597) –

Drugi poslovni prihodki 2.360.039 573.823 411

Stro{ki blaga, materiala in storitev 40.021.571 19.866.655 201

Stro{ki dela 11.385.846 5.324.358 214

Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev

7.394.265 4.157.036 178

Odpisi vrednosti 623.035 620.341 100

Drugi poslovni odhodki 1.081.266 786.888 137POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 5.515.131 877.942 628Finan~ni prihodki iz dele`ev 748.283 602.248 124

Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev 56.665 128.180 44

Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev 876.803 2.612.351 34

Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b

249.922 1.485.771 17

Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.897.631 1.337.511 142^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 5.049.329 1.397.439 361Izredni prihodki 186.844 98.088 190

Izredni odhodki 111.298 82.935 134POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 75.546 15.153 499Davek iz dobi~ka 848.565 298.918 284

Odlo`eni davek (244.437) − −^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 4.520.747 1.113.674 406DELE@ POSLOVNEGA IZIDA MANJ[INSKIH LATNIKOV 92.412 37.363 247DELE@ POSLOVNEGA IZIDA OBVLADUJO^EGA PODJETJA 4.428.335 1.076.311 411

69

Skupinski izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005

(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU

65.947.528

31.482.044

Poslovni prihodki 66.044.112 31.667.816

Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje 186.844 98.088

Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve (233.449) (282.968)

Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve (49.979) (892)ODTOKI PRI POSLOVANJU 53.339.091 26.494.727Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij 53.134.719 25.892.485

Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje 111.298 82.935

Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 604.128 298.918

Kon~ne manj za~etne zaloge 730.673 (475.682)

Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi (1.241.727) 696.071PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU 12.608.437 4.987.317FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU

1.681.751

2.296.566

Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje 1.681.751 1.403.829

Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b − 892.737ODTOKI PRI NALO@BENJU 46.974.978 7.485.535Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 20.914.602 66.102

Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev 3.923.733 3.417.215

Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b 1.916.817 4.002.218

Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b 20.219.826 −PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU (45.293.227) (5.188.969)FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU

35.447.231

1.965.622

Pove~anje kapitala (brez ~istega dobi~ka) 757.906 −

Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov 14.469.499 3.990.687

Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov 20.219.826 (2.025.065)ODTOKI PRI FINANCIRANJU 2.794.252 2.375.686Finan~ni odhodki, ki se nana{ajo na financiranje 2.147.552 1.090.043

Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) 437.383 1.096.432

Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih rezervacij 209.817 189.211PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU 32.652.479 (410.064)KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 559.635 255.909Finan~ni izid v obdobju (32.311) (611.716)

Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 591.946 867.625

70

Sk

upin

ski iz

kaz g

ibanja

kapit

ala

za o

bdobje

1.

1.−31

. 12

. 20

05

(v t

iso

~ SI

T)

Osn

ovn

ika

pit

alK

apit

alsk

e re

zerv

eZa

kon

ske

reze

rve

Rez

erve

za

last

ne

del

e`e

Dru

ge

reze

rve

iz

do

bi~

ka

Sku

paj

re

zerv

e iz

d

ob

i~ka

Pren

esen

i ~i

sti d

ob

i~ek

^is

ti d

ob

i~ek

p

osl

ovn

ega

leta

Splo

{ni p

re-

vred

no

tova

l-n

i po

pra

vek

kap

ital

a

Pose

bn

i pre

-vr

edn

oto

val-

ni p

op

rave

k ka

pit

ala

Sku

paj

ZA^

ETN

O S

TAN

JE n

a d

an

1. ja

nu

ar 2

005

8.74

7.65

219

.130

.206

6.13

6.41

26.

524

2.32

1.25

88.

464.

194

3.95

7.36

31.

076.

311

5.54

6.74

535

8.19

847

.280

.669

PREM

IKI V

KA

PITA

LV

nos

~ist

ega

posl

ovne

ga iz

ida

posl

ovne

ga

leta

––

––

––

–4.

220.

038

––

4.22

0.03

8

Vno

s zn

eska

pos

ebni

h pr

evre

dnot

enj

kapi

tala

- D

elo,

d.d

.

––

––

––

––

–10

0.07

810

0.07

8

––

––

––

–4.

220.

038

–10

0.07

84.

320.

116

PREM

IKI V

KA

PITA

LUPr

enos

~is

tega

dob

i~ka

pre

j{nj

ega

leta

––

––

––

1.07

6.31

1(1

.076

.311

)–

––

Razp

ustit

e re

zerv

za

last

ne d

elni

ce–

––

(4.5

19)

(14.

432)

(18.

951)

––

–(7

66)

(19.

717)

––

–(4

.519

)(1

4.43

2)(1

8.95

1)1.

076.

311

(1.0

76.3

11)

–(7

66)

(19.

717)

PREM

IKI I

Z K

API

TALA

Izpl

a~ilo

div

iden

d–

––

––

–(4

37.1

81)

––

(100

.074

)(5

37.2

55)

––

––

––

(437

.181

)–

–(1

00.0

74)

(537

.255

)K

ON

^N

O S

TAN

JE n

a d

an

31. d

ecem

ber

200

58.

747.

652

19.1

30.2

066.

136.

412

2.00

52.

306.

826

8.44

5.24

34.

596.

493

4.22

0.03

85.

546.

745

357.

436

51.0

43.8

13

71

Skupinski ra~unovodski izkazi − pojasnila

Pivovarna La{ko, d.d., je 11. 02. 2005 kupila 186.400 delnic Pivovarne Union,

d.d., z oznako PULG ter tako postala imetnica 95,17 % vseh delnic

v osnovnem kapitalu omenjene dru`be.

Skupina Union vklju~uje naslednje povezane dru`be: mati~no dru`bo

Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (95,17 % v lasti Pivovarne La{ko, d.d.),

odvisno dru`bo Fructal, d.d., Ajdov{~ina (90,70 % v lasti Pivovarne Union,

d.d.), Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb (100 % v lasti Fructala, d.d.), Eurofruit

Sarajevo, d.o.o., Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d.d.) ter Fruktal Mak, a.d.,

Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d.d.).

V letu 2005 je v konsolidacijo vklju~ena Skupina Union za obdobje

od 01. 01. 2005 do 31. 12. 2005. V letu 2005 je bila opravljena cenitev

premo`enja celotne Skupine Union. Razlika med knjigovodsko vrednostjo

kapitala, ki pripada ve~inskemu lastniku Pivovarni La{ko, d.d., in

knjigovodsko vrednostjo nalo`be se je pripoznala kot dobro ime. V letu 2005

je bilo opravljeno vrednotenje lastni{kega kapitala Pivovarne Union, d.d.. V

skladu z zahtevo MRS 36, ki zahteva presojo izkazanega dobrega imena, je

bila opravljena cenitev. Iz vrednotenja je razvidno, da je vrednost v uporabi

ni`ja od po{tene vrednosti, zmanj{ane za stro{ke prodaje.

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vklju~eni

ra~unovodski izkazi odvisnih dru`b Talis, d.o.o., Maribor in RA&LA, d.o.o.,

Sarajevo.

Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov je bila za dru`be v skupini

uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.

Skupina Pivovarna La{ko se je v letu 2005 z vstopom Skupine Union

raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v tem letu niso realno primerljivi

s preteklimi in na~rtovanimi. Dose`eni kazalniki poslovanja v letu 2005 so

mnogo ugodnej{i od planskih in od kazalnikov preteklega leta. Skupina je v

poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je za 83,6 % ve~

kot v predhodnem letu.

Skupina Pivovarna La{ko je v letu 2005 ustvarila 63,7 mrd SIT ~istih

prihodkov od prodaje, kar je za 104,8 % ve~ kot leto prej, ter je predvsem

posledica vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

Poslovni odhodki Skupine Pivovarna La{ko so v letu 2005 zna{ali 60,4 mrd

SIT in so za 195,5 % ve~ji kot v preteklem letu. Pove~anje je posledica

vklju~itve Skupine Union, vendar je pove~anje odhodkov poslovanja manj{e

kot pove~anje prihodkov poslovanja, zato se je gospodarnost poslovanja

izbolj{ala za 6 %.

Dobi~ek iz poslovanja Skupine Pivovarna La{ko je v letu 2005 zna{al 5,3 mrd

SIT, v letu 2004 pa le 0,77 mrd SIT, kar je za 584,4 % ve~ kot v preteklem

letu. Prav tako se je mo~no pove~al ~isti poslovni izid, ki v letu 2005 zna{a

4,3 mrd SIT, kar je za 367 % ve~ kot v preteklem letu.

V Skupini Pivovarna La{ko sta najuspe{neje poslovali obe pivovarni, ki sta

skupaj ustvarili 4,94 mrd SIT dobi~ka iz poslovanja, od tega Pivovarna La{ko,

d.d., 3,04 mrd SIT in Pivovarna Union, d.d., 1,9 mrd SIT ter 3,08 mrd SIT

~istega dobi~ka, od tega Pivovarna La{ko, d.d., 1,35 mrd SIT in Pivovarna

Union, d.d., 1,73 mrd SIT.

72

Bilan~na vsota se je glede na preteklo leto pove~ala predvsem zaradi

vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo. Na pove~anje kratkoro~nih

finan~nih nalo`b pa je vplival nakup delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d.,

v vrednosti 22,2 mrd SIT. Bilan~na vsota Skupine Pivovarne La{ko na

31. 12. 2005 zna{a 135 mrd SIT.

73

(v hl) Plan 2006 Realizacija 2005 Indeks Pl-06/R-05Pivo 2.227.000 2.064.166 107,9La{ko 1.150.000 1.080.522 106,4

Split 250.000 194.318 128,7

Union 827.000 789.326 104,8Mineralna voda 731.330 701.820 104,2Radenska 731.330 701.820 104,2Naravna pitna voda 309.750 334.102 92,7Radenska 166.250 161.170 103,2

La{ko 35.000 39.326 89,0

Union 108.500 126.054 86,1

Fructal − 7.552 −Sokovi, ledeni ~aji 1.885.187 1.736.281 108,6Radenska 253.370 241.990 104,7

Vital 148.350 126.163 117,6

Union 484.500 455.764 106,3

Fructal 998.967 912.364 109,5Sirupi 31.210 34.271 91,1Vital 31.210 34.271 91,1@ganje 6.848 8.658 79,1Fructal 6.848 8.658 79,1Skupaj 5.191.325 4.879.298 106,4

Plan in fizi~na realizacija dru`b povezanih v Skupino

Vizija Skupine Pivovarna La{koSkupina Pivovarna La{ko za poslovno leto 2006 na~rtuje prodajo 5,191 mio

hl vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 %. Skupina

na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 68,9 mrd SIT prihodkov od prodaje, 5

mrd SIT ~istega poslovnega izida iz rednega delovanja ter za 14 mrd SIT

EBITDA.

Ob teh na~rtih `eli Skupina Pivovarna La{ko ostati vodilni proizvajalec piva,

mineralnih in izvirskih vod ter brezalkoholnih pija~ v Sloveniji.

74

Plan koli~inske prodaje pija~ po vrstah za leto 2006 za Skupino

(v hl) Plan 2006 v %Pivo 2.227.000 42,9

Mineralna voda 731.330 14,1

Naravna pitna voda 309.750 6,0

Sokovi, ledeni ~aj 1.885.187 36,3

Sirupi 31.210 0,6

@ganje 6.848 0,1Skupaj 5.191.490 100,0

Skupina na~rtuje biti uspe{na na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne

Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkoholnih pija~, po uspe{nosti

poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco.

2.500.000

2.000.000

1.500.000

1.000.000

500.000

0(v h

l)

Pivo Mineralna Naravna Sokovi, Sirupi @ganje voda pitna ledeni ~aj voda

Pivo

Mineralna voda

Naravna pitna voda

Sokovi, ledeni ~aji

Sirupi

@ganje

75

Plan poslovnega izida Skupine za leto 2006

(v tiso~ SIT, razen {tevila zaposlenih) Plan 2006Skupni prihodki 70.157.566

Skupni odhodki 65.184.240

Amortizacija 7.321.173

Bruto dobi~ek 4.973.326

Davki 1.201.751

Neto dobi~ek 3.771.757

Denarni tok (neto dobi~ek + amortizacija) 11.092.748

[tevilo zaposlenih 1.984

Strukturni prikaz plana prodaje pija~ v letu 2006 za Skupino

Pivo

Mineralna voda

Naravna pitna voda

Sokovi, ledeni ~aji

Sirupi

@ganje

42,9 %

0,6 %

36,3 %

6,0 %

14,1 %

0,1 %

76

77

Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja (MSRP)

(v tiso~ SIT) 31. 12. 2005 31. 12. 2004SREDSTVA DOLGORO^NA SREDSTVA

87.004.837

63.168.823

Neopredmetena dolgoro~na sredstva 22.555.479 178.501

Opredmetena osnovna sredstva 51.447.207 28.202.587

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 7.565.882 5.942.698

Investicije v pridru`ene dru`be 5.004.206 27.067.215

Dolgoro~ne poslovne terjatve 432.063 210.988

Dolgoro~ne terjatve za odlo`eni davek – 1.566.834KRATKORO^NA SREDSTVA 57.672.538 25.979.251Zaloge 9.239.461 3.956.195

Kratkoro~ne terjatve iz poslovanja 11.003.463 5.630.605

Kratkororo~ne finan~ne nalo`be 36.896.979 16.136.542

Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 559.635 255.909SKUPAJ SREDSTVA 144.677.375 89.148.074

KAPITAL VE^INSKI KAPITAL

55.619.170

52.985.502

Delni{ki kapital 27.732.699 27.727.414

Ostale rezerve 9.749.478 10.946.896

Zadr`ani dobi~ki 18.136.993 14.311.192MANJ[INSKI KAPITAL 5.715.276 4.540.585SKUPAJ KAPITAL 61.334.446 57.526.087

OBVEZNOSTI DOLGORO^NE OBVEZNOSTI

28.798.111

11.095.965

Dolgoro~ne finan~ne obveznosti 25.001.848 9.855.538

Dolgoro~ne rezervacije 532.123 446.617

Obveznosti do zaposlencev 1.372.316 793.810

Dolgoro~ne obveznosti za odlo`eni davek 1.891.824 –KRATKORO^NE OBVEZNOSTI 54.544.818 20.526.022Kratkoro~ne poslovne obveznosti 11.374.818 4.118.818

Kratkoro~ne obveznosti za pla~ilo davka 31.468 495.761

Kratkororo~ne finan~ne obveznosti 43.138.532 15.911.443SKUPAJ OBVEZNOSTI 83.342.929 31.621.987

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 144.677.375 89.148.074

Skupinska bilanca stanja na dan 31. 12. 2005, v skladu z MSRP

78

Skupinski izkaz poslovnega izida za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2005, v skladu z MSRP

(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004^isti prihodki od prodaje 63.684.074 31.093.994

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje (22.999) (34.597)

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve – (1.071)

Drugi poslovni prihodki 3.946.873 2.321.122

Stro{ki blaga, materiala in storitev (40.021.573) (19.866.656)

Stro{ki dela (11.388.613) (5.324.357)

Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev (7.390.226) (4.157.036)

Odpisi vrednosti (623.035) (620.341)

Drugi poslovni odhodki (1.094.901) (997.099)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 7.089.600 2.413.959

Finan~ni odhodki (1.954.377) (1.657.098)

Dele` (izgube) / dobi~ka v pridru`enih dru`bah 100.077 (388.349)POSLOVNI IZID PRED OBDAV^ITVIJO 5.235.300 368.512

Davki (848.199) 17.204^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 4.387.101 385.716

Dele` manj{inskih lastnikov v ~istem dobi~ku 124.119 101.230

Dele` ve~inskih lasnikov v ~istem dobi~ku 4.262.982 284.486Dobi~ek na delnico ve~inskih lastnikov:^isti dobi~ek na delnico (v SIT) 487,36 32,55

Popravljen ~isti dobi~ek na delnico (v SIT) 487,36 32,55

79

Skupinski izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2005, v skladu z MSRP

(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 13.920.219 3.347.706

Pla~ane obresti (1.853.261) (1.644.788)

Izdatki za davke (209.814) 179.638POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 11.857.144 1.882.556

FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJUPrevzem odvisnih dru`b, neto izdatki za prevzem (17.446.398) –

Izdatki za finan~ne nalo`be v pridru`ene dru`be – (2.458.647)

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (4.426.861) (4.103.623)

Dobi~ki / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 684.729 1.057.176

Nakupi neopredmetenih dolgoro~nih sredstev (5.857.563) (16.463)

Nakupi finan~nih sredstev namenjeni za prodajo (19.485.005) 46.962

Prejete obresti 627.452 1.092.569

Prejete dividende 648.209 452.137NETO DENARNI TOK IZ NALO@BENJA (45.255.437) (3.929.889)

FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJUNakupi lastnih delnic 5.285 75.996

Pove~anje dolgov 69.541.972 59.702.251

Odpla~ila dolgov (35.408.057) (57.425.335)

Dividende izpla~ane lastnikom (437.181) (917.295)NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA 33.702.019 1.435.617

NETO POVE^ANJE / ZMANJ[ANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 303.726 (611.716)Denar in denarni ustrezniki na za~etku leta 255.909 867.625Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 559.635 255.909

Za~etno stanje denarnih sredstev v letu 2005 je ve~je kot kon~no stanje na dan

31. 12. 2004 zaradi vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

80

Sk

upin

ski iz

kaz g

ibanja

kapit

ala

za o

bdobje

od 1

. 1.

do 3

1. 1

2. 2

00

4,

v s

kla

du z

MSR

P

(v t

iso

~ SI

T)

K

AP

IT

AL

V

E^

IN

SK

EG

A

LA

ST

NI

KA

MA

NJ[

INSK

I

KA

PITA

L

S

KU

PAJ

CEL

OTN

I

KA

PITA

L

De

ln

i{

ki

k

ap

it

al

Os

ta

le r

ez

er

ve

Z

ad

r`

an

i d

ob

i~k

i

Sku

paj

Iz

dan

e

d

eln

ice

Vp

la~a

n

p

rese

`ek

k

apit

ala

L

astn

e

del

nic

e

Za

kon

ske

reze

rve

Prev

red

no

ten

je

fin

an~n

ih

nal

o`b

za

pro

daj

o

^is

ti

po

slo

vni i

zid

p

rete

klih

let

^

isti

p

osl

ovn

i i

zid

ZA^

ETN

O S

TAN

JE n

a d

an 1

. jan

uar

200

48.

747.

652

18.9

87.0

52(8

3.28

6)6.

136.

412

2.21

2.40

614

.944

.001

–50

.944

.237

4.21

1.85

755

.156

.094

^is

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta–

––

––

–28

4.48

628

4.48

610

1.22

838

5.71

4

Po{t

ena

vred

nost

– p

revr

edno

tenj

a –

––

–2.

598.

078

––

2.59

8.07

822

7.50

02.

825.

578

SKU

PAJ

SPR

EMEM

BE

v le

tu 2

004

––

––

2.59

8.07

8–

284.

486

2.88

2.56

432

8.72

83.

211.

292

Nak

upi l

astn

ih d

elni

c –

–

(58.

662)

– –

– –

(5

8.66

2) –

(5

8.66

2)

Prod

aja

last

nih

deln

ic–

–13

4.65

8–

––

–13

4.65

8–

134.

658

Izpl

a~ilo

div

iden

d–

––

––

(917

.295

)–

(917

.295

)–

(917

.295

)–

–75

.996

––

(917

.295

)–

(841

.299

)–

(841

.299

) K

ON

^N

O S

TAN

JE n

a d

an 3

1. d

ecem

ber

200

4

8.74

7.65

2

18.9

87.0

52

(7.2

90)

6.

136.

412

4.

810.

484

14

.026

.706

28

4.48

6

52.9

85.5

02

4.54

0.58

5

57.5

26.0

87

81

Sk

upin

ski iz

kaz g

ibanja

kapit

ala

za o

bdobje

od 1

. 1.

do 3

1. 1

2. 2

00

5, v

sk

ladu z

MSR

P

(v t

iso

~ SI

T)

K

AP

IT

AL

V

E^

IN

SK

EG

A

LA

ST

NI

KA

MA

NJ[

INSK

I

KA

PITA

L

S

KU

PAJ

CEL

OTN

I

KA

PITA

L

De

ln

i{

ki

k

ap

it

al

Os

ta

le r

ez

er

ve

Z

ad

r`

an

i d

ob

i~k

i

Sku

paj

Iz

dan

e

d

eln

ice

Vp

la~a

n

p

rese

`ek

k

apit

ala

L

astn

e

del

nic

e

Za

kon

ske

reze

rve

Prev

red

no

ten

je

fin

an~n

ih

nal

o`b

za

pro

daj

o

^is

ti

po

slo

vni i

zid

p

rete

klih

let

^

isti

p

osl

ovn

i i

zid

ZA^

ETN

O S

TAN

JE n

a d

an 1

. jan

uar

200

58.

747.

652

18.9

87.0

52(7

.290

)6.

136.

412

4.81

0.48

414

.311

.192

–52

.985

.502

4.54

0.58

557

.526

.087

^is

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta–

––

––

–4.

262.

982

4.26

2.98

212

4.11

84.

387.

100

Po{t

ena

vred

nost

– p

revr

edno

tenj

a –

––

–(1

.197

.418

)–

–(1

.197

.418

)1.

050.

573

(146

.845

)SK

UPA

J SP

REM

EMB

E v

letu

200

5–

––

–(1

.197

.418

)–

4.26

2.98

23.

065.

564

1.17

4.69

14.

240.

255

Nak

upi l

astn

ih d

elni

c –

–

(88.

964)

– –

– –

(8

8.96

4) –

(8

8.96

4)

Prod

aja

last

nih

deln

ic–

–94

.249

––

––

94.2

49–

94.2

49

Izpl

a~ilo

div

iden

d–

––

––

(437

.181

)–

(437

.181

)–

(437

.181

)–

–5.

285

––

(437

.181

)–

(431

.896

)–

(431

.896

) K

ON

^N

O S

TAN

JE n

a d

an 3

1. d

ecem

ber

200

5

8.74

7.65

2

18.9

87.0

52

(2.0

05)

6.

136.

412

3.

613.

066

13

.874

.011

4.

262.

982

55

.619

.170

5.

715.

276

61

.334

.446

82

83

Ime dru`be Dejavnost dru`be Dr`ava dru`be Odstotek udele`ve v %Odvisne dru`be:Vital Mestinje, d.d. proizvodnja pija~ Slovenija 88,650

Radenska, d.d. proizvodnja pija~ Slovenija 88,380

Talis, d.o.o. proizvodnja pija~ Slovenija 100,000

Jadranska pivovara, d.d. proizvodnja pija~ Hrva{ka 94,550

RA&LA, d.o.o. prodaja na veliko BiH 88,000

Skupina Union proizvodnja piva in pija~ Slovenija 95,170

Pridru`ene dru`be:Delo, d.d. ~asopisna in zalo`ni{ka dejavnost Slovenija 24,989

Slovita, d.o.o. Moskva prodaja na veliko Rusija 25,000

Skupinski ra~unovodski izkazi v skladu z MSRP – pojasnilaUvodno pojasnilo

Skupinske ra~unovodske izkaze je za leto 2005 revidirala dru`ba

Pricewaterhouse Coopers, d.o.o., Ljubljana.

Revidirane konsolidirane izkaze Skupine Pivovarne La{ko po MSRP za

leto 2005 je Nadzorni svet dru`be Pivovarna La{ko, d.d., obravnaval na

koresponden~ni seji 30. 05. 2006.

Sestava skupine povezanih dru`b

Povezano skupino dru`b, v katerih ima dru`ba Pivovarna La{ko, d.d., svoje

finan~ne nalo`be, sestavljajo naslednje dru`be:

Na dan 11. 02. 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., kupila 186.400 delnic PULG

v skupni vrednosti 17.782.434 tiso~ SIT ter s tem postala 95,170 % lastnik

Pivovarne Union, d.d., Ljubljana.

Sestava Skupine Union

Skupina Union vklju~uje naslednje povezane dru`be: mati~no dru`bo

Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (95,17 % v lasti Pivovarne La{ko, d.d.),

odvisno dru`bo Fructal, d.d., Ajdov{~ina (90,70 % v lasti Pivovarne Union,

d.d.), Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb (100 % v lasti Fructala, d.d.), Eurofruit

Sarajevo, d.o.o., Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d.d.) ter Fruktal Mak, a.d.,

Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d.d.).

Dru`be, vklju~ene v konsolidacijo

V letu 2005 je v konsolidacijo vklju~ena Skupina Union za obdobje od

01. 01. 2005 do 31. 12. 2005. V letu 2005 je bilo opravljeno vrednotenje

nalo`be v Skupino Union. Po{tena vrednost nalo`be v skladu z MSRP

na dan 01. 01. 2005 zna{a 40.357.866 tiso~ SIT oziroma 94.000 SIT na

delnico. Opravljena je bila tudi cenitev neopredmetenih dolgoro~nih sredstev

– blagovnih znamk Skupine Union. Njihova po{tena vrednost na dan

01. 01. 2005 zna{a 16.453.800 tiso~ SIT.

Razlika med po{teno vrednostjo kapitala in knjigovodsko vrednostjo nalo`be

se je v ra~unovodskih izkazih Skupine Pivovarna La{ko pripoznala kot dobro

ime. V skladu z zahtevo MRS 36, ki zahteva presojo izkazanega dobrega

imena, je bila opravljena cenitev. Iz vrednotenja je razvidno, da je vrednost v

uporabi ni`ja od po{tene vrednosti, zmanj{ane za stro{ke prodaje.

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vklju~eni

ra~unovodski izkazi odvisnih dru`b Talis, d.o.o., Maribor in RA&LA, d.o.o.,

Sarajevo.

84

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be (v tiso~ SIT)Vrednost dolgoro~nih finan~nih nalo`b po SRS 01. 01. 04 30.272.001

Odprava u~inkov revalorizacije (20.509)

Prevrednotenje na po{teno vrednost (997.378)

Prenos lastnih delnic na kapita PIRL (83.286)

Prenos lastnih delnic na kapita RARG (182.431)Vrednost dolgoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP 01. 01. 04 28.988.397

Dolgoro~no odlo`ene terjatve za davek (v tiso~ SIT)Vrednost dolgoro~no odlo`enih terjatev za davek po SRS 01. 01. 04 –

Oblikovanje iz naslova rezervacij za obveznosti do zaposlencev 121.985

Oblikovanje iz naslova prera~una dolgoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP 1.128.726Vrednost dolgoro~no odlo`enih terjatev za davek po MSRP 01. 01. 04 1.250.711

Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov je bila za dru`be v skupini

uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.

Izhodi{~a za pripravo skupinskih ra~unovodskih izkazov po MSRP

Prvi skupinski ra~unovodski izkazi Skupine Pivovarna La{ko so po

Mednarodnih standardih ra~unovodskega poro~anja (MSRP) izdelani na

podlagi dolo~il uredbe EU 1602/2002 in 51. ~lena Zakona o gospodarskih

dru`bah (ZGD).

Uredba in zakon dolo~ata obvezno uporabo MSRP pri sestavljanju skupinskih

ra~unovodskih izkazov, med drugim tudi za dru`be, katerih vrednostni papirji

so uvr{~eni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v dr`avah,

~lanicah Evropske unije, in so zavezanke h konsolidaciji na osnovi

53. ~lena ZGD.

V skladu z dolo~ili morajo take dru`be prvi~ poro~ati po MSRP na dan

31. 12. 2005. V ta namen morajo dru`be pripraviti za~etno bilanco stanja na

dan prehoda na MSRP – to je na dan 01. 01. 2004, primerljive ra~unovodske

izkaze po MSRP za leto 2004 in ra~unovodske izkaze po MSRP za leto 2005.

Temeljne ra~unovodske usmeritve pri pripravi skupinskih ra~unovodskih izkazov po MSRP

Ra~unovodska pravila in metode vrednotenja, ki jih dru`ba uporablja pri

pripravi za~etne bilance stanja Skupine Pivovarna La{ko po MSRP, so v

skladu z vsakim MSRP (razen ponujenih izjem), veljavnim v obdobju, za

katerega dru`ba prvi~ poro~a po MSRP.

Dru`ba je v pripravi ra~unovodskih izkazov za prvo poro~evalno obdobje

za Skupino Pivovarna La{ko po MSRP uporabila ra~unovodska pravila in

metode vrednotenja, ki dosledno upo{tevajo vse dolo~be MSRP. Enako velja

za primerjalne ra~unovodske izkaze.

Specifikacija u~inkov prehoda na MSRP v izkazih skupine

V skladu z dolo~bami MSRP 1 je skupina pri prehodu na uporabo MSRP

pripravila za~etno bilanco stanja, v kateri so pripoznana vsa sredstva in vsi

dolgovi, katerih pripoznanje zahtevajo MSRP. U~inki prehoda po posameznih

kategorijah sredstev in virov skupine so naslednji:

V skladu z zahtevami MSRP se je izlo~ila revalorizacija dolgoro~nih

finan~nih nalo`b in se je opravilo prevrednotenje na po{teno vrednost.

Opravljena je bila razvrstitev dolgoro~nih finan~nih nalo`b v {tiri skupine.

Vse dolgoro~ne finan~ne nalo`be v dele`e in delnice so bile razvr{~ene v

skupino dolgoro~nih finan~nih nalo`b za prodajo.

85

V skladu z zahtevami MSRP je bila izvedena krepitev kratkoro~nih finan~nih

nalo`b, razvr{~enih v skupino finan~nih nalo`b za prodajo in pove~anje

prese`ka iz prevrednotenja.

Na podlagi MSRP 19 so bile oblikovane dodatne rezervacije iz naslova

nabranih zaslu`kov zaposlencev. Oblikovane so na podlagi aktuarskih

izra~unov za pokojnine in jubilejne nagrade. Dolgoro~ne rezervacije so se v

skladu s SRS zmanj{ale za vrednost slabega imena iz naslova nalo`b v dru`be

Radenska, d.d., Jadranska pivovara Split, d.d., in Vital Mestinje, d.d.. Slabo

ime je v skladu s MSRP pripoznano v izkazu poslovnega izida.

V izkazu finan~nih tokov za leto 2004, izkazanih po MSRP, ni ve~jih

odstopanj od izkaza finan~nih tokov v letu 2004, izkazanih po MSRP.

Kratkoro~ne finan~ne nalo`be (v tiso~ SIT)Vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b po SRS 01. 01. 04 14.331.786

Prevrednotenje na po{teno vrednost 2.115.210Vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP 01. 01. 04 16.446.996

Vrednost kapitala (v tiso~ SIT)Vrednost kapitala po SRS 01. 01. 04 51.906.871

Odprava slabega imena 4.066.563

Prevrednotenje dolgoro~nih finan~nih nalo`b – zadr`ani dobi~ek (2.238.663)

Prevrednotenje finan~nih nalo`b na po{teno vrednost 722.052

Oblikovanje rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade zaposlencev (558.329)

Oblikovanje odlo`ene terjatve za davek 1.250.711

Lastne delnice RARG (152.851)

Lastne delnice (prenos iz DFN) (83.286)

Pove~anje manj{inskega kapitala 243.026Vrednost kapitala po MSRP 01. 01. 04 55.156.094

^isti poslovni izid (v tiso~ SIT)Vrednost ~istega poslovnega izida po SRS 2004 1.113.674

Zmanj{anje slabega imena (1.950.870)

Terjatve za odlo`eni davek 316.122

Manj{inski kapital (63.869)

Kapitalska metoda za nalo`be in ostalo 970.659Vrednost ~istega poslovnega izida po MSRP 2004 385.716

Dolgoro~ne rezervacije (v tiso~ SIT)Vrednost dolgoro~nih rezervacij po SRS 01. 01. 04 2.433.005

Oblikovanje iz naslova rezervacij za obveznosti do zaposlencev 558.329

Odprava slabega imena – odvisne dru`be (1.725.236)Vrednost dolgoro~nih rezervacij po MSRP 01. 01. 04 1.266.098

Vrednost kapitala (v tiso~ SIT)Vrednost kapitala po SRS 31. 01. 04 51.066.051

Razlika zaradi prehoda na MSRP (glej to~ko 5) 3.249.223

Prevrednotenje finan~nih nalo`b za prodajo 2.625.611

U~inki ~istega poslovnega izida (glej to~ko 7) (727.958)

Rezultati pridru`enih dru`b 816.304

Manj{inski kapital 512.179

Ostalo (15.323)Vrednost kapitala po MSRP 31. 01. 04 57.526.087

86

Finan~ni polo`aj Skupine in doseganje na~rtovanih ciljev

Skupina Pivovarna La{ko se je v letu 2005 z vstopom Skupine Union

raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v tem letu niso realno primerljivi

s preteklimi in na~rtovanimi. Dose`eni kazalniki poslovanja v letu 2005 so

mnogo ugodnej{i od planskih in od kazalnikov preteklega leta.

Skupina je v poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je

za 83,6 % ve~ kot v predhodnem letu.

Konsolidirani ~isti prihodki od prodaje

Skupina Pivovarna La{ko je v letu 2005 ustvarila 63,7 mrd SIT ~istih

prihodkov od prodaje, kar je za 104,8 % ve~ kot v preteklem letu ter je

predvsem posledica vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

Odhodki

Poslovni odhodki Skupine Pivovarna La{ko so v letu 2005 zna{ali 60,5

mrd SIT in so ve~ji kot v preteklem letu za 95,4 %. Pove~anje je posledica

vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

Dobi~ek iz poslovanja in ~isti dobi~ek

Dobi~ek iz poslovanja Skupine Pivovarna La{ko je v letu 2005 zna{al 7,09

mrd SIT, v letu 2004 pa le 2,4 mrd SIT, kar je za 193,7 % ve~ kot v preteklem

letu. Prav tako se je mo~no pove~al ~isti poslovni izid – ~isti dobi~ek je

v primerjavi s preteklim letom ve~ji za 1.137,4 % in zna{a 4,39 mrd SIT.

Revidirani konsolidirani ~isti dobi~ek poslovnega leta je od objavljenega

nerevidiranega manj{i za 0,4 %, zaradi izvr{enih popravkov v letu revizije.

^isti poslovni izid, izkazan po MSRP, se bistveno ne razlikuje od ~istega

poslovnega izida, izkazanega po SRS, ker je ve~ina efektov, prera~unanih iz

SRS na MSRP, vklju~enih v ra~unovodske izkaze na dan prehoda, to je 1. 1.

2004. Kasnej{i prera~uni pa vplivajo predvsem na spremembo posameznih

postavk kapitala.

Bilan~na vsota

Bilan~na vsota se je, glede na preteklo leto, pove~ala predvsem zaradi

vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo. Na pove~anje kratkoro~nih

finan~nih nalo`b pa je vplival nakup delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d.,

v vrednosti 22,4 mrd SIT.

Bilan~na vsota Skupine Pivovarne La{ko nadan 31. 12. 2005 zna{a po MSRP

144,7 mrd SIT, po SRS pa 136 mrd SIT. Razlike so nastale pri prevrednotenju

opredmetenih osnovnih sredstev, finan~nih nalo`b, neopredmetenih

dolgoro~nih sredstev, obra~unanih obveznosti do zaposlencev iz naslova

odpravnin in jubilejnih nagrad ter izkazanih obveznosti in terjatev za odlo`eni

davek.

Celotni kapital

Celotni kapital Skupine na dan 31. 12. 2005, izkazan po MSRP, zna{a 61,3

mrd SIT, kar je 5,6 mrd SIT ve~ kot po SRS. Zaradi prevrednotenja finan~nih

nalo`b za prodajo se je pove~al prese`ek iz prevrednotenja, ki zna{a 3,6 mrd

SIT, medtem ko zna{a posebni prevrednotovalni popravek kapitala, izkazan

po SRS, 0,4 mrd SIT.

87

^isti poslovni izid iz preteklih let

^isti poslovni izid iz preteklih let na dan 31. 12. 2005 po MSRP zna{a 13,9

mrd SIT in je za 9,3 mrd SIT ve~ji kot po SRS, predvsem zaradi prenosa

drugih rezerv iz dobi~ka in splo{nega prevredotovalnega popravka kapitala na

~isti izid iz preteklih let.

Obveznosti

Obveznosti so se pove~ale iz naslova obra~unanih obveznosti do zaposlencev

za odpravnine in jubilejne nagrade (MSRP 19) v vrednosti 1,4 mrd SIT ter

obveznosti za odlo`ene davke v vrednosti 1,9 mrd SIT.

Na~rti

Skupina Pivovarna La{ko na~rtuje za poslovno leto 2006 prodajo 5,191 mio

hl vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 %. Skupina

na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 68,9 mrd SIT prihodkov od prodaje, 5

mrd SIT ~istega poslovnega izida iz rednega delovanja ter za 14 mrd SIT

EBITDA.

Pomembni poslovni dogodki v odvisnih dru`bah

Skup{~ine Radenske, d.d., Pivovarne Union, d.d., in Fructala, d.d, so sklenile,

da se delnice teh dru`b z oznakami RARG, PULG in FRAG umaknejo

iz organiziranega trga vrednostnih papirjev. Ljubljanska borza, d.d., je

na tej podlagi izdala ustrezne odlo~be ter izklju~ila navedene delnice iz

organiziranega trga, in sicer: RARG 14. 09. 2005, PULG 13. 09. 2005 in

FRAG 02. 11. 2005.

Zaradi sprememb statuta Pivovarne Union, d.d., glede {tevila ~lanov

nadzornega sveta, so se na skup{~ini odpoklicali ~lani nadzornega sveta

– predstavniki kapitala Jakob Piskernik, Jo`e Stani~, Janez Damjan, Du{an

Drofenik, Branko [ibakovski in Rudi [epi~. Na isti skup{~ini so bili izvoljeni

novi ~lani nadzornega sveta – predstavniki kapitala, za {tiriletni mandat, ki

je za~el te~i 01. 01. 2006, v sestavi Anton Turn{ek, Bo{ko [rot in Robert

[ega. Predstavniki delavcev so v nadzorni svet imenovali dve ~lanici, Terezijo

Peterka in Marjeto Zevnik.

Dogodki po datumu bilance stanjaSprememba v NS Pivovarne La{ko, d.d.

Z dnem 01. 01. 2006 je na podlagi odstopne izjave iz osebnih razlogov

prenehal mandat ~lanici nadzornega sveta Pivovarne La{ko, d.d.

Olgi Jakhel Dergan.

Pomembni poslovni dogodki

Pivovarna La{ko, d.d. je dne 31. 01. 2006 namesto v {tirih letnih obrokih

pred~asno pla~ala kupnino za delnice izdajatelja Poslovni sistem Mercator,

d.d, prodajalcu Slovenski od{kodninski dru`bi, d.d., Ljubljana, skladno s

prodajno pogodbo z dne 31. 08. 2005, in sicer za 440.891 delnic po ceni

38.458,54 SIT za delnico, in za 106.950 tistih delnic, ki jih bo Slovenska

od{kodninska dru`ba pridobila v postopku dokapitalizacije, po ceni 39.037,41

SIT za delnico.

Istega dne, torej 31. 01. 2006, je Pivovarna La{ko, d.d., prodala 367.437

delnic dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d., svoji odvisni dru`bi Pivovarni

Union, d.d., in sicer po enaki ceni, kot je bil opravljen nakup delnic, to je po

ceni 38.458,54 SIT na delnico.

88

Delni~ar [tevilo delnic % od osnovnega kapitalaINFOND HOLDING, d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor 2.138.807 24,450

KAPITALSKA DRU@BA, d.d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana 617.488 7,059

BANK AUSTRIA CREDITAINSTALT AG, Vordere Zollamstrasse 13, 1030 Wien 554.474 6,339

SAVA, d.d., [kofjelo{ka cesta 6, 4000 Kranj 415.983 4,755

PERUTNINA PTUJ, d.d., Potr~eva cesta 10, 2250 Ptuj 311.545 3.561

VS TRIGLAV STEBER I, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana 291.188 3,329

BANKA CELJE, d.d., Vodnikova ulica 2, 3000 Celje 241.760 2.764

MAKSIMA, DELNI[KA ID, d.d., ^opova ulica 3, 1000 Ljubljana 238.467 2.726

ZLATA MONETA I, d.d., Svetozarevska 12, 2000 Maribor 225.304 2.576

INFOND ID, d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor 213.082 2,436

Skupaj 5.248.098 59,994

Tako je dru`ba Pivovarna La{ko, d.d., od dne 31. 01. 2006 imetnica 210.548

delnic dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d., oz. 6,37 %, Pivovarna Union,

d.d., pa 367.437 delnic oz. 10,948 % vseh delnic dru`be Poslovni sistem

Mercator, d.d., Ljubljana (z oznako MELR).

Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d. Ljubljana je Pivovarni La{ko,

d.d. dne 10. 05. 2006 na osnovi prodajne pogodbe z dne 30. 08. 2005

preknji`ila106.950 novo izdanih delnic dru`be Poslovni sistem Merkator, d.d.

Ljubljana, ki jih je Pivovarna La{ko, d.d. pla~ala dne 31. 01. 2006.

Po preknji`bi ima Pivovarna La{ko, d.d. v lasti 317.498 delnic MELR, kar

pomeni 8,84 % dele` dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d.. Tako imata

Pivovarna La{ko, d.d. in Pivovarna Union, d.d. Ljubljana skupaj 19,07 %

dele` dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d. Ljubljana.

Dne 09. 05. 2006 je bilo v sodni register vpisano preoblikovanje delni{ke

dru`be Vital Mestinje v dru`bo z omejeno odgovornostjo. S tem dnem je

preoblikovanje za~elo veljati.

Najve~ji delni~arji

Lastni{ka struktura desetih najve~jih delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., se je

do 31. 03. 2006 delno spremenila in je na dan 31. 03. 2006 naslednja:

Sprememba v NS Pivovarne Union, d.d. Ljubljana

V Pivovarni Union, d.d., je bil dne 09. 01. 2006 konstituiran nov nadzorni

svet v sestavi: Bo{ko [rot, Anton Turn{ek, Robert [ega, Terezija Peterka in

Marjeta Zevnik.

Za predsednika nadzornega sveta je bil izvoljen Bo{ko [rot. Na prvi seji

nadzornega sveta je bila v skladu s spremenjenim statutom razre{ena

tri~lanska uprava v sestavi: Du{an Zorko, Fran~i{ek Bolka in Andrej Rape,

iz poslovnih razlogov, in imenovana nova eno~lanska uprava, skladno s

spremenjenim statutom. Za petletni mandat, ki te~e od 01. 02. 2006 dalje,

je bil imenovan Du{an Zorko.

Izdala: Pivovarna La{ko d.d., Trubarjeva ul. 28, 3270 La{ko, Slovenija Oblikovanje: Zvone Kosovelj, Studio Zodiak / Fotografija: Janez Puk{i~ Realizacija: Studio Zodiak / Tisk: Dikplast, Celje / Naklada: 300 izvodov / Junij 2006