MAGISTRSKO DELO

Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane

Julij, 2016 Rok Konečnik

MAGISTRSKO DELO

Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane

Julij, 2016 Ime in priimek avtorja: Rok Konečnik

Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar

ZAHVALA

Za vso spodbudo, pomoč in potrpežljivost ob pisanju magistrskega dela se

zahvaljujem vsem svojim prijateljem. Družini se zahvaljujem za vso podporo,

razumevanje in potrpljenje v času študija in v času pisanja magistrskega dela.

Posebna zahvala gre mojemu mentorju izr. prof. dr. Branku Lobnikarju za

strokovno pomoč in usmeritve ob nastajanju magistrskega dela.

4

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ........................................................................................................................................... 8

2 Metodološki pristop ................................................................................................................. 11

2.1 Predmet in cilji ................................................................................................................... 11

2.2 Hipoteze ............................................................................................................................ 11

2.3 Metode .............................................................................................................................. 11

3 Splošno o izsiljevanju................................................................................................................ 12

3.1 Opredelitev pojma izsiljevanje .......................................................................................... 14

3.1.1 Klasična oblika izsiljevanja .......................................................................................... 17

3.1.2 Prefinjene metode izsiljevanja ................................................................................... 18

3.2 Vplivi izsiljevanja na državo in posameznika ..................................................................... 19

3.3 Problematika zaznavanja izsiljevanja ................................................................................ 21

3.3.1 Rešitve problema izsiljevanja ..................................................................................... 25

3.4 Pogledi na izsiljevanje in dojemanje le-tega v različnih državah Evropske unije in ZDA ... 26

3.4.1 Evropska unija ............................................................................................................ 26

3.4.2 Združene države Amerike ........................................................................................... 28

4 Mediji in izsiljevanje ................................................................................................................. 30

4.1 Zaznava izsiljevanja v medijih ............................................................................................ 31

4.1.1 Pomen poročanja medijev o izsiljevanju .................................................................... 32

4.2 Vpliv medijev na pregon kaznivega dejanja izsiljevanja .................................................... 34

5 Analiza izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane ........................................................ 36

5.1 Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane .............................................................. 38

5.2 Preprečevanje izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane ...................................... 40

6 Empirični del ‒ Intervju ............................................................................................................ 42

1) Osebni intervju 9. 5. 2016 ................................................................................................... 42

2) Osebni intervju 13. 5. 2016 ................................................................................................. 44

7 Razprava in testiranje hipotez .................................................................................................. 47

8 Zaključek in predlogi za prakso ................................................................................................ 51

9 Viri ............................................................................................................................................ 54

5

KAZALO SLIK

Slika 1: : Predicate offences, as reported by Anti-Money Laundering Units of Member States most closely linked to the use of cash (Europol, 2015) ......................................... 23 Slika 2: Oblike ogrožanja varnost (Letno poročilo, 2014) ................................................. 37 Slika 3: Organizirana kriminaliteta (Letno poročilo, 2014) ............................................... 39

6

Povzetek

Izsiljevanje je pojav, ki je močno prisoten v naši družbi, čeprav se tega niti ne

zavedamo. Ljudje smo si med seboj različni in pogosto pride do situacij, ko je ena

oseba močnejša od druge oz. se znajde v položaju, ki ji daje prednost, pa naj bo to

zaradi fizične, situacijske ali katerekoli druge okoliščine. V takšnih trenutkih se

močnejša oseba znese nad šibkejšo, bodisi za denar, usluge ali kakšno drugo dobrino

ravno s pomočjo izsiljevanja. Gostinski lokali in njihovi lastniki so gotovo ena izmed

tistih skupin, ki je najpogosteje podvržena izsiljevanju. Zaradi strahu, sramu in

občutka nemoči se lastniki gostinskih lokalov malokdaj opogumijo in temu uprejo.

Zato se izsiljevanje težko zazna, izjemno redko pa se izsiljevanje gostinskih lokalov

tudi prijavi policiji. Eden glavnih razlogov je, da izsiljevanje večino časa poteka v

zelo zaprtem krogu in da sta edina vpletena v ta odnos tisti, ki izsiljuje, in tisti, ki je

žrtev izsiljevanja. Izsiljevanje lahko prihaja iz različnih virov in na različnih ravneh.

Lahko se izvaja s strani posameznika, skupine ali kriminalne organizacije, posledice

pa vplivajo tako na posameznika kot tudi na celotno državo. Predvsem kriminalne

organizacije z izsiljevanjem podjetnikov dušijo gospodarski razvoj, molzejo denar iz

državne blagajne ter zastrupljajo zakonito gospodarstvo in s tem vplivajo na celotno

družbo. Pomemben je tudi vpliv medijev na zaznavo izsiljevanja. Mediji so tisti, ki

zbirajo, objavljajo in ponujajo informacije, pri tem pa pomembno vplivajo na

dojemanje, opozarjanje in reševanje problematike izsiljevanja. Magistrsko delo

predstavlja problematiko izsiljevanja, definicije izsiljevanja in učinke, ki jih ima

izsiljevanje na posameznika in državo, obravnava gostinske lokale kot področje, ki je

še posebej dovzetno za izsiljevanje, ter poizkuša analizirati stanje izsiljevanja

gostinskih lokalov v centru Ljubljane. Magistrsko delo opozarja tudi na vpliv medijev

na zaznavo in reševanje problematike izsiljevanja ter na delo policije v boju proti

izsiljevanju gostinskih lokalov.

Ključne besede: izsiljevanje, izsiljevanje gostinskih lokalov, mediji, policija,

kriminalne organizacije

7

Summry - EXTORTION OF RESTAURANTS, BARS AND PUBS IN THE CENTER OF

LJUBLJANA

Extortion is a phenomenon that has a strong presence in our society, although this is

not something we are even aware of. All people are different, and often there are

situations when one person is stronger than the other. This gives an advantage,

whether it is due to a physical, situational or any other circumstances. In such

moments, the stronger person lashes out at weaker, either for money, services or

any other item, most often by using extortion.

Restaurants and bars and their owners are certainly one of those groups who are

most often subjects of extortion. Because of fear, shame and feelings of

helplessness, the owners of restaurants and bars rarely have the courage to resist. It

is therefore difficult to detect extortion. In extremely rare cases extorted

restaurants owners also report extortion to the police. One of the main reasons is

that extortion most of the time takes place in a closed circle. Only involved in this

relationship are the one who blackmails and the one who is a victim of extortion.

Extortion may come from different sources and at different levels. It can be carried

by an individual, group or criminal organization. The consequences could affect both,

the individual, as well as the entire country. In particular, criminal organizations

through extortion of businesses stifle economic development, milk money from the

state treasury and poison the legal economy, thereby affecting the entire society.

Also important is the influence of the media on the perception of extortion. The

media are the ones who collect, publish and provide information as well as they have

an important influence on the perception, warning and solving the problems of

extortion. This Master's thesis presents the problem of extortion and its definition,

tries to determine effects which extortion has on the individual and the state, deals

with hotels, restaurants and pubs as an area that is particularly prone to blackmail

and attempts to analyze the amount of extortion on restaurants, bars and pubs in the

center of Ljubljana. Master's thesis also points to the influence of the media on

perception and solving the problems of extortion and how police work is trying to

fight extortion of restaurants, bars and pubs.

Key words: extortion, extortion of restaurants,bars and pubs, media, police, criminal

organizations

8

1 Uvod

"Pravo merilo kriminalitete je škoda, povzročena družbeni skupnosti."

Cesare Beccaria,

O zločinih in kaznih 64 (1764)

Gostinski lokali imajo v današnji družbi pomembno socialno vlogo, saj omogočajo

prostor, kjer se med seboj srečujejo različne skupine ljudi iz različnih razlogov in

interesov, pa naj bodo to družabni, poslovni ali zgolj iz užitka in želje, ki jo ponuja

dobra skodelica kave.

Hrovat (1980) je ugotovil, da so naraščajoče potrebe po gostinskih storitvah odraz

vedno večje gospodarske moči sodobne družbe, predvsem pa odsev vsesplošnega

razvoja v pogledu potreb, želja, okusov in interesov.

Tako kot na mnogih drugih področjih se tudi tukaj za lahkotno zunanjostjo povsem

nedolžne storitvene dejavnosti, ki jo ponujajo lastniki gostinskih lokalov, pojavljajo

problemi, katerih se splošna javnost ne zaveda ali se jih celo noče zavedati. V

gostinstvu se neprenehoma pretaka denar, za katerega se zdi, da ga za nekatere ni

nikoli dovolj. In kjer je denar, tam se skoraj zmeraj pojavi tudi kriminal.

Kot pravi Žerjav (2003), je kriminaliteta družbeni pojav in vsi ukrepi države in

posameznikov je ne morejo izkoreniniti.

Kriminaliteta se namreč tako kot družba vseskozi spreminja in razvija. Kriminal, še

posebej finančni, v katerem lahko z majhnimi tveganji prideš do velikih zaslužkov, je

postal privlačen za veliko število lastnikov gostinskih lokalov in kriminalnih združb,

da na ta način pridejo do premoženjske koristi.

S finančnim kriminalom mislimo najpogosteje na situacije, ko si storilec ali pravna

oseba neposredno pridobi finančno korist na škodo posameznika, podjetja ali širše

družbene skupnosti. Zato sodi finančni kriminal med najpogostejše oblike

gospodarskega kriminala. To velja tudi za Slovenjo (Dvoršek in Selinšek, 2005).

Vse premalo se zavedamo problemov, ki jih imajo ljudje okoli nas in o njih ne

razpredajo na glas. Za splošno javnost je lažje uživati v lepih trenutkih, ko v prijetni

9

družbi piješ kavo ali kakšno drugo pijačo, brez pomisleka o tem, kaj se dogaja z

lokalom, v katerem se nahajaš, ali z osebo, ki ti je to pijačo prinesla. Ljudje smo pač

takšni, da se v trenutkih lastne sreče ali ugodja hitro pozabimo spopadati s problemi,

ki ležijo nekoliko globlje pod lepo zunanjostjo in prvim vtisom.

Organizirani kriminal se spreminja in postaja vedno bolj raznolik v svojih metodah,

sestavi in vplivu na družbo (OCTA, 2011), zato zna organizirani kriminal izkoristiti

vsakršno neaktivnost s strani pristojnih organov. Nič drugače seveda ni z

izsiljevanjem kot delom organiziranega kriminala.

Izsiljevanje ali izterjevanje gostinskih lokalov je problematika, o kateri ne vemo prav

dosti, saj se v javnosti razprave na to temo ne dogajajo ravno pogosto, kljub temu pa

lahko iz preteklih incidentov, ko so se redki lastniki lokalov opogumili in izsiljevanje

prijavili policiji ali o tem govorili v medijih, sklepamo, da je pojav prisoten tudi pri

nas.

Izterjevanje in izsiljevanje sta eni od klasičnih metod krajevnih tolp, da zberejo

denarna sredstva za širjenje svoje kriminalne dejavnosti (Dunn et al., 2001).

Le redke žrtve si upajo dejanje prijaviti policiji, zato imajo drugi akterji pomembno

vlogo pri odkrivanju in opozarjanju na to problematiko. V prvi vrsti je to naloga

medijev in raziskovalnih novinarjev ter drugih neodvisnih raziskovalcev. Mediji imajo

tako velik pomen pri razkrivanju in preiskovanju izsiljevanja. Z njihovo pomočjo in

opozarjanjem na zamolčane zgodbe se povečuje pritisk tako na storilce kaznivih

dejanj kot tudi na delo pristojnih organov in politike, da več pozornosti in aktivnosti

namenijo tej problematiki. Vse prepogosto se namreč zgodi, da se teme, ki ne

prinašajo dovolj političnih točk, spregledajo tudi s strani medijev, saj ne prinašajo

dovolj velikega zgražanja in odziva družbe, kar bi sprožilo premik na bolje. Vsekakor

je ena takšnih tem izsiljevanje gostinskih lokalov.

Preiskovanje kaznivih dejanj izsiljevanja je kompleksno, saj je samo kaznivo dejanje

zelo specifično. Policija in drugi organi pregona se v postopku velikokrat srečajo z

dvema storilcema kaznivih dejanj, ki sta med seboj povezana. Prvi storilec je

največkrat izsiljevalec, ki na nelegalen način izterjuje dolg, drugi pa je oškodovanec,

pogostokrat goljuf, ki si je vedoč, da sposojenega denarja ne bo vrnil, kljub temu ta

denar sposodil.

10

Tudi javnost pa se mora aktivno pridružiti boju proti izsiljevanju. Gvarilovski (v Anžič

et al., 2000: 60) je mnenja, da civilnim prebivalcem pripada pravica za kreacijo

zakonodaje, ki ureja področje izsiljevanja, hkrati pa jim je dana priložnost za

predlaganje represivnih orodij v določenih primerih.

Ker smo v času študija veliko delali v gostinskih lokalih v centru Ljubljane in se tako

nekoliko podrobneje spoznali s to problematiko, smo prišli do sklepa, da bi lahko to

tematiko raziskali magistrskem delu. Ideja, da bi se raziskalo področje izsiljevanja

gostinskih lokalov v centru Ljubljane, je bila tako rojena in odločili smo se, da bi

radi, če bo le mogoče, prišli do ugotovitve, kdo so glavni igralci na tem področju

(posamezniki, manjše skupine ali organizirane kriminalne združbe), v kolikšni meri je

izsiljevanje prisotno v gostinskih lokalih v centru Ljubljane ter kje se izsiljevanje

pojavlja najbolj pogosto. Zanimalo nas bo tudi, zakaj ta problematika ni bolj javno

izpostavljena s strani medijev in tudi politike.

11

2 Metodološki pristop

2.1 Predmet in cilji

Z magistrskim delom želimo podrobneje predstaviti problematiko izsiljevanja na

splošno, opozoriti na nevarnosti in posledice, ki jih prinaša, analizirati, v kakšni meri

je ta pojav prisoten pri nas in v tujini, ter ugotoviti, kako mediji s svojim poročanjem

vplivajo na reševanje in preiskovanje tega problema. Fokus magistrskega dela se bo

nanašal na izsiljevanje v gostinskih lokalih v centru Ljubljane ter sledenje hipotezi,

da je pojav izsiljevanja gostinskih lokalov najbolj pogost tam, kjer je frekvenca le-

teh največja.

Prav tako želimo z magistrskim delom opozoriti in raziskati, zakaj se lastniki

gostinskih lokalov ne bolj pogosto odločijo za prijavijo izsiljevanja, ki se jim dogaja,

kako mediji vplivajo oz. kako bi lahko vplivali na preiskovanje in razreševanje tega

problema ter delo policije na tem področju.

2.2 Hipoteze

HIPOTEZA 1: Pojav izsiljevanja gostinskih lokalov se pojavlja tam, kjer je frekvenca

le-teh večja.

HIPOTEZA 2: Lastniki lokala izsiljevanja ne prijavijo zaradi strahu uničenja njihovega

premoženja in/ali grožnje s smrtjo oz. poškodbami.

HIPOTEZA 3: Mediji imajo pomembno vlogo pri izpostavljanju in reševanju primerov

izsiljevanja gostinskih lokalov.

2.3 Metode

Za pisanje magistrskega dela bomo uporabili metodo analize vsebine pisnih virov

(strokovne literature, zakonodaje, biltenov itn.), metodo analize internetnih virov,

metodo intervjuja, deskriptivno metodo ter primerjalno metodo.

V teoretičnem delu bomo analizirali in raziskali področje predvsem s pomočjo

pregleda relevantne literature. Empirični del magistrskega dela bomo opravili z

neeksperimentalnim raziskovanjem. V tem delu bomo uporabili metodo intervjuja, s

katero se bomo lotili analize izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane.

12

3 Splošno o izsiljevanju

Van Duyne (2004) pravi, da je strah stanje duha, ki se ga ljudje v normalnih

okoliščinah skušajo izogniti. V tem smislu igra strah bistveno vlogo za preživetje

človeka. Ljudje nočejo živeti v strahu in iščejo način, kako ta strah izločiti oz.

odpraviti njegov vzrok. Vsak izmed nas se v življenju znajde v trenutkih, ko ga je

strah, le redki pa si znajo predstavljati, kako je živeti v strahu skozi daljše časovno

obdobje.

Ljudje pogosto povzročajo škodo drug drugemu z različnimi nedopustnimi dejanji

(Cooter in Ulen, 2005). Nedopustna dejanja pa je treba ostro sankcionirati, nanje

opozarjati in jih preganjati. Med takšna nedopustna dejanja zagotovo sodi tudi

izsiljevanje.

Tudi Koželj (2008) pravi, da si ljudje že iz davnine želijo imeti veliko denarja, zato si

ga pridobivajo na najrazličnejše načine, med drugim tudi z izvrševanjem kaznivih

dejanj. Denar namreč prinaša moč in odpira marsikatera vrata. Marsikdo se s

pomočjo denarja reši iz zagate, tudi kršenja zakonov. V družbi prevladuje mnenje,

da lahko tisti, ki imajo veliko denarja, vse prevečkrat izigravajo zakon.

Kot pravi Wilsonova (2014), pa je razmerje med zakoni in običaji krožno. Torej, če se

zakoni dobro izvršujejo, omejujejo negativne običaje. Kar pomeni, da v praksi denar

ne bi smel vplivati na kaznovanje. Zato je pomembno, da se zakoni spoštujejo in

izvršujejo ter s tem preprečujejo preveliko razširjanje kriminalitete. Kot pravi Žerjav

(2003), je namreč kriminaliteta neuničljiva, lahko jo le številčno zmanjšamo, nikoli

pa je ne moremo popolnoma zatreti.

Izsiljevanje v najširšem pomenu besede je problem, ki je močno prisoten v naši

družbi, čeprav se tega niti ne zavedamo. Ker smo si ljudje med seboj različni,

pogosto pride do situacij, ko je ena oseba "močnejša" od druge, pa naj bo to zaradi

fizične, situacijske ali katerekoli druge okoliščine. V takšnih trenutkih se marsikdo

zateče k izsiljevanju in grožnjam, bodisi za denar, usluge ali kakšno drugo dobrino.

Ta pojav se lahko pokaže že zelo zgodaj, saj je ravno mladostniško nasilje ena izmed

bolj perečih problematik med mladimi. Ker je to proces, ki v večini primerov deluje

le med dvema osebama, je takšne dogodke in kazniva dejanja praktično nemogoče

zaznati. Še posebej zato, ker se žrtev o tem le redko odloči spregovoriti. Mladi pa

13

niso edini, ki so podvrženi nasilju oz. vpleteni v ta proces. Izsiljevanje ni omejeno s

starostjo ali s spolom, ne dogaja se samo na enem kraju, včasih žrtev ni samo ena

oseba, ampak celo podjetja.

Izraz izsiljevaje nam pred oči prikliče zlovešče predstave o zločinih, strahu in

izžemanju (Forward, 1999). Vrst izsiljevanja je več, če pa se osredotočimo na

izsiljevanje gostinskih lokalov, je slika nekoliko drugačna kot na primer pri

mladostniškem izsiljevanju. Ta del izsiljevanja je le redko zaznan, prinaša veliko

denarja, poteka lahko skozi daljše časovno obdobje, o njem se redko govori, in še to

v večini primerov s strani medijev, in le redki lastniki gostinskih lokalov so se

pripravljeni izpostaviti in govoriti o izsiljevanju.

Kot pravi Dobovšek (2012), novonastali podjetniki in lastniki lokalov plačujejo

skupinam organiziranega kriminala, ki obvladujejo nek teritorij, zaščitni davek zaradi

groženj po uničenju premoženja in življenja. Z ustrahovanjem takšne organizirane

kriminalne skupine dosežejo, da se o tem plačevanju tudi ne govori.

Pobiranje denarja od podjetnikov za t. i. zaščito in z njim povezano izsiljevanje

preko kriminalnih sindikatov je najbolj razširjeno v ZDA. Izsiljevanje in pobiranje

denarja pa se vse bolj razširja tudi med vzhodnoevropske države, v katerih se širi

podjetništvo (Dobovšek, 1997). V primeru neplačevanja tega varovanja organizirana

skupina z nelegalnimi ukrepi (povzročanje materialne škode, fizično in psihično

nasilje, grožnje ...) izsiljuje plačevanje tega denarja.

Mekinc in Dobovšek (2011) ugotavljata, da so gostinski delavci v veliki meri sami krivi

za razvoj takšne kriminalitete. Tisti, ki so navezali stike s kriminalnimi

organizacijami zaradi dobave cigaret, alkohola, prostitutk ipd., so s tem omogočili,

da jih organiziran kriminal ujame v svoje lovke in jih začne izsiljevati. Eden izmed

razlogov za izsiljevanje je torej predhodna vpletenost v kriminalne dejavnosti.

Velikokrat se žrtev odloči, da izsiljevalcu da, kar je zahteval, misleč, da je s tem vsa

zadeva rešena. Pa ni tako. Nepridipravi si mislijo: "Če mi je uspelo prvič, bom

poizkusil še drugič," in vse se ponovi (Žerjav, 2003).

Vse zbrane informacije nam torej pokažejo, da je izsiljevanje močno prisotno v naši

družbi. Začne se lahko že zelo zgodaj v mladostniških letih, kjer poteka izsiljevanje

14

med vrstniki, nadaljuje pa se vse v dobo odraslosti, kjer niti ni več nujno, da je v

izsiljevanje vpletena samo ena oseba, temveč lahko kriminalne organizacije

izsiljujejo tudi cela podjetja.

Obstaja več vrst izsiljevanj, in sicer mladostniško izsiljevanje, čustveno izsiljevanje,

fizično izsiljevanje ..., ki pa za potrebe tega magistrskega dela niso tako relevantni,

zato se bomo v nadaljevanju fokusirali predvsem na izsiljevanje gostinskih lokalov in

izsiljevanje s strani organiziranih kriminalnih družb. Za boljše razumevanje pojava

takšnega izsiljevanja pa je potrebno le-tega najprej opredeliti.

3.1 Opredelitev pojma izsiljevanje

Izsiljevanje kot pojem ali kot kriminalno dejanje ni tako lahko opredeljivo, kot se

mogoče zdi na prvi pogled. Eden izmed prvih korakov proti definiciji izsiljevanja je

gotovo opredelitev organiziranega kriminala, del katerega je izsiljevanje, saj brez

opredelitve prvega težko opredelimo tudi drugega.

Ameriški zvezni preiskovalni urad opredeljuje organiziran kriminal kot vsako skupino,

ki ima formalizirano strukturo in katere primarni cilj je pridobivanje denarja z

ilegalnimi aktivnostmi. Pri tem svoj položaj v družbi vzdržujejo z grožnjami,

nasiljem, podkupovanjem državnih uradnikov, izsiljevanjem in imajo velik vpliv na

ljudi, lokalne skupnosti, regije ali celotno državo (Federal Bureau of Investigation,

2014).

Tudi Interpol definira organiziran kriminal podobno kot ostale organizacije, vendar se

pri tem osredotoča na katerokoli skupino, ki ima strukturirano obliko, katere prvotni

namen je pridobivanje finančne koristi na nezakonit način in temelji na ustrahovanju

in izvajanju korupcije (Laus, 2014).

Ker pri izsiljevanju med žrtvijo in storilcem vlada izjemno kompleksen odnos, je

pomembno za opredelitev le-tega, da podamo natančno definicijo, ki bo pripomogla

k temu, da bodo kazensko obravnavana in preganjana vsa dejanja izsiljevanja.

Kazensko pravo mora biti sposobno obravnavati vsa nepoštena ravnanja, in sicer brez

omejitev z mehaniko načina, s katero je bila goljufija izvedena (Wilson, 2014). Torej

15

je pomembno, da natančno opredelimo izsiljevanje in da je takšna definicija tudi

zapisana, saj se bodo kazniva dejanja tako lažje in bolj učinkovito preganjala.

Preiskovalcem in tožilstvu precej preglavic povzroča natančno ločevanje med

izsiljevanjem in samovoljo (za kar so predvidene milejše sankcije), saj je včasih med

njima zelo tanka črta (Delo, 2011).

Najbolje je, da si za začetek ogledamo definicijo izsiljevanja, ki je navedena v

Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008, v nadaljevanju KZ-1), in tako dobimo

predstavo, kaj vse zajema kaznivo dejanje izsiljevanja.

Kaznivo dejanje izsiljevanja je po slovenski zakonodaji določeno v 213. členu KZ.

Opredeljeno je, da kaznivo dejanje izsiljevanja stori: "... kdor, zato da bi sebi ali

komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo

koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se kaznuje

z zaporom do petih let."

V drugem odstavku je določeno, da se enako kaznuje "... kdor, zato da bi sebi ali

komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, da bo o

njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu

imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali

opusti."

V tretjem in četrtem odstavku se zakonodajalec osredotoča na to, da če je kaznivo

dejanje storjeno s strani dveh ali več oseb ali če je storjeno z uporabo orožja ali

nevarnega orodja ali na posebej surov in poniževalen način, se storilec kaznuje z

zaporom od enega do osmih let. Če je bilo dejanje iz prvih dveh odstavkov storjeno v

hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let (KZ-1,

2008).

Opredelitve izsiljevanja se lahko lotimo na različne načine, kljub temu da se laični

javnosti sam pojem na prvi pogled ne zdi pretirano zapleten. Če pa se v ta problem

poglobimo, vidimo, da temu ni tako. Izsiljevanje je namreč izjemno kompleksen in

raznolik pojav, ki ga je težko zaslediti in raziskovati ter tudi preganjati, zato je

takšna tudi opredelitev. Izsiljevanja namreč ne moremo pojasniti in opredeliti brez

povezave ali navezave z organiziranim kriminalom.

16

Žerjav (2003) pravi, da je izsiljevalec tisti, ki prisili žrtev, da kaj stori ali opusti v

škodo svojega ali tujega premoženja.

Forward (1999) opozarja, da sta za izsiljevanje vedno potrebna dva. Največkrat med

njima vlada zapleteno razmerje z obema posameznikoma, ki sta na neki točki

vpletena v kriminalno ozadje.

Opredelitve izsiljevanja se zato lahko lotimo iz vidika organizirane kriminalitete in

kakšno mesto v njej zavzema, lahko jo razdelimo in opredelimo glede na pojavne

oblike v praksi, lahko jo delimo in opredelimo glede na metode (klasične in

prefinjene) ter še bi lahko naštevali. V posebno skupino spada mladostniško

izsiljevanje, ki pa za to magistrsko delo nima posebnega pomena, in kot smo omenili

že prej, ga v nadaljevanju ne bomo izpostavljali.

Organizirana kriminaliteta je izredno kompleksen, raznolik in spreminjajoč se pojav.

V svetu ni njene enotne definicije, verjetno tudi zato, ker se njena pojavna oblika

neprestano spreminja, razvija in širi (Mekinc in Dobovšek, 2011).

Ker v svetu ni enotne definicije kriminalitete, lahko sklepamo, da tudi ni povsem

enotne definicije izsiljevanja. Toda do opredelitve pojma izsiljevanja lahko pridemo

tudi s pomočjo raziskovanja dogodkov, ki pripelje do izsiljevanja. Pri tem postopku

imajo veliko vlogo predvsem kriminalne organizacije, ki se mnogokrat zatečejo k

izsiljevanju kot orodju za povečanje svojega ozemlja, podrejanju nasprotnikov in

večanju dobička.

Kot pravita Mekinc in Dobovšek (2011), se po nekaterih predhodnih pripravljalnih

dejavnostih kot so prostitucija, tihotapljenje alkohola, cigaret in droge, začno

kriminalne organizacije osvajati teritorij in pobirati zaščito od lokalov, hotelov,

podjetij ipd. Hoteli, bari, bifeji plačujejo zaščito pred požari in podobnimi

nezgodami ter pred izsiljevanji in grožnjami turistom. Izsiljevanje z grožnjo nasilja,

smrti ali uničenja imetja je že preizkušena metoda mafijskih skupin, ki se potem

prenaša na nova ozemlja.

Ker kriminalne združbe svoje grožnje večkrat (predvsem v začetku) podkrepijo tudi s

prikazom moči (uničenje lastnine), se je le redek posameznik ali lastnik lokala ali

druge nepremičnine ali dejavnosti pripravljen upreti in tvegati povračilne ukrepe.

17

Zaradi tega je preiskovanje, pojasnjevanje in preprečevanje izsiljevanja izjemno

kompleksno in zapleteno.

Eden izmed načinov za opredelitev pojma je tudi podrobnejši pogled v pojavne oblike

tega kaznivega dejanja v praksi. Vsi načini in primeri izsiljevanja si namreč med

seboj niso enaki in ne nastajajo v enakih okoliščinah, zato nam lahko pomagajo bolje

razumeti in opredeliti sam pojem izsiljevanja.

Dobovšek (2012) ugotavlja, da lahko razdelimo pojavne oblike izvršitve kaznivega

dejanja izsiljevanja v praksi na:

- "klasična" izvrševana oblika dejanja izsiljevanja,

- izsiljevanja, ki so politično obarvana oz. so žrtve osebnosti iz javnega življenja,

- izsiljevanja, ki izvirajo iz predhodno obstoječega dolžniško upniškega razmerja in/

ali nezakonit odkup terjatev,

- izsiljevanja v okviru kriminalnih aktivnosti,

- mladoletniška izsiljevanja,

- pobiranje varščine in ponudba zaščite.

Iz napisanega lahko torej za potrebe tega magistrskega dela izsiljevanje razdelimo v

dve glavni skupini, in sicer klasična oblika izsiljevanja in bolj prefinjene metode

izsiljevanja. Glavne značilnosti, podobnosti in razlike med njima pa bomo poizkušali

opredeliti v nadaljevanju.

3.1.1 Klasična oblika izsiljevanja

Klasično obliko izsiljevanja zelo dobro opisuje Dobovšek (2012), ki pravi, da o klasični

obliki izsiljevanja govorimo takrat, ko se pred pričetkom izvrševanja kaznivega

dejanja izsiljevanja storilec in oškodovanec nista poznala oz. njuno poznanstvo ni v

nobenem primeru povod za izsiljevanje (med njima ni bilo nikoli dolžniško-upniškega

razmerja).

Največkrat se tovrstna kazniva dejanja izvršujejo iz preproste želje po lahkem

zaslužku storilca, ki se za dejanje zoper oškodovanca odloči na podlagi svoje

odločitve ali odločitve koga drugega, da mora oškodovanec plačati zahtevan znesek

zaradi svojega dobrega materialnega stanja (Dobovšek, 2012).

18

O klasičnem izsiljevanju policija pravi, da so najbolj na udaru uživalci prepovedanih

drog. Storilci, največkrat preprodajalci, pritiskajo na uživalce ali manjše odjemalce,

ki naprej preprodajajo manjše količine prepovedanih drog, z grožnjami, da bodo o

njihovem uživanju obvestili njihove starše, policijo ipd. (Delo, 2011) .

V Sloveniji sicer ne beležimo veliko primerov, kjer bi bilo kaznivo dejanje izsiljevanja

izvršeno tako jasno. Velikokrat se namreč zgodi, da se meja med žrtvijo in

oškodovancem zamegli in ne vemo, kdo od njiju je večji kriminalec. Se pa pri nas

večkrat pojavijo bolj prefinjene metode izsiljevanja, ki pa jih je mnogo težje

zaslediti, preiskovati in tudi reševati.

3.1.2 Prefinjene metode izsiljevanja

Med bolj prefinjene metode izsiljevanja smo razdelili vse ostale vrste izsiljevanja,

kot so politično izsiljevanje, odkup terjatev iz obstoječega dolžniško-upniškega

razmerja, mladoletniško izsiljevanje, izsiljevanje v okviru kriminalne aktivnosti in

pobiranje varščine oz. ponudba zaščite. Ker se v tem magistrskem delu

koncentriramo predvsem na izsiljevanje gostinskih lokalov, se bomo na tem mestu

osredotočili predvsem na slednje.

Kot ugotavlja Dobovšek (2012), stanje in analize izsiljevanj na tem področju, ki se ga

je v kriminalnem in policijskem žargonu prijelo ime "reketiranje" 1, kažejo dvoje: da

se število tovrstnih kaznivih dejanj zmanjšuje iz razlogov, ker so gostinski lokali v

večjih mestih v lasti nekaj lokalnih "kriminalnih botrov" ali ker je sodelovanje

oškodovancev (lastnikov in najemnikov lokalov) z organi pregona, predvsem policijo,

zelo slabo. Ugotovimo torej lahko, da je lastništvo večine gostinskih lokalov v večjih

mestih razdeljeno med peščico lastnikov. To pa pomeni, da je izsiljevanje bolj

prisotno v večjih mestih oz. tam, kjer je gostota lokalov največja, saj je lažje

nadzorovati in izsiljevati peščico lastnikov kot pa veliko razpršenih.

Zelo prefinjena metoda "reketiranja" je ponujanje zaščite oz. redarjev, ki opravljajo

redarsko službo po znatno višji ceni kot druge službe, vendar pa je s plačilom

zagotovljen mir in s tem tudi večji zaslužek v lokalu. Tako je lastnik oz. najemnik

gostinskega lokala postavljen pred dilemo, ali izsiljevanje prijaviti policiji in s tem

tvegati manjši zaslužek ali pa plačati "ponujeno" redarsko službo in finančni strošek

1 racketeering [ang.] je organizirano gangstersko izsiljevanje, delanje kupčij z gangsterskimi metodami.

19

poskušati pokriti z večjim prometom v lokalu. Običajno se oškodovanci odločijo za

drugo opcijo in v roku leta do dveh lokal zaradi prevelikih stroškov zaprejo ali

oddajo. Pogosto pa se zgodi, da zabredejo v dolžniško razmerje pri lokalnih

kriminalcih ali se pričnejo ukvarjati s kaznivimi dejanji pod okriljem oz. za te iste

lokalne kriminalce (Dobovšek, 2012).

Policija sicer skuša z različnimi akcijami spodbuditi sodelovanje z žrtvami

izsiljevanja, vendar pri tem ne beleži veliko uspeha. Večina dejavnosti je usmerjenih

v opozarjanje pomena prijave ter v obljubo zaščite morebitnih žrtev, ki so

pripravljene prijaviti storilce kaznivega dejanja izsiljevanja. V ta namen so izdelali

tudi zloženko, ki je namenjena predvsem lastnikom gostinskih lokalov, vendar se zdi,

da v praksi le redko doseže želeni učinek. Je pa potrebno poudariti, da ima policija

brez prijave in pomoči žrtev le malo možnosti za uspešen boj proti izsiljevanju.

3.2 Vplivi izsiljevanja na državo in posameznika Kot pravi Širok (2010), kriminalne organizacije z izsiljevanjem podjetnikov dušijo

gospodarski razvoj, molzejo denar iz državne blagajne ter zastrupljajo zakonito

gospodarstvo.

Iz tega lahko sklepamo, da ima izsiljevanje velik vpliv, ne samo na posameznika,

temveč na celotno državo. Negativne posledice, ki jih prinaša izsiljevanje namreč na

dolgi rok plačujemo vsi, pa čeprav se izsiljevanje pogosto dogaja v razmeroma

zaprtem krogu ljudi.

Širok (2010) tudi ugotavlja, da so za organiziran kriminal značilni visoka

profesionalnost, organiziranost in skorajda neomejena finančna sredstva, zato se

razmere na tem področju nenehno zaostrujejo. Dobički predstavljajo naraščajočo

nevarnost za državo in družbo, saj jih z nelegalne strani investirajo v povsem legalne.

Ravno organiziran kriminal, del katerega je seveda tudi izsiljevanje, lahko močno

vpliva tako na gospodarstvo v določeni državi kot tudi na morebitne investicije in

dotok tujega kapitala.

Cooter in Ulen (2005) sta mnenja, da kriminaliteta, ki je bila nekoč razmeroma redek

pojav, v številnih državah narašča. V družbi, kjer je organiziran kriminal močno

zasidran, se zaradi izsiljevanja in korupcije podjetja, korporacije in države le redko

odločajo za nove investicije in dotok svežega kapitala. Nenazadnje pa tudi sami člani

20

organizirane kriminalne združbe v svojo bližino neradi spuščajo konkurenco. Na dolgi

rok to vsekakor škoduje tako državi kot posameznikom, ki v njej prebivajo.

S pomočjo velikih finančnih virov organiziran kriminal preko korupcije in izsiljevanja

vse bolj krepi svojo pozicijo v družbi (Mekinc in Dobovšek, 2011). Ugotovimo torej

lahko, da je gospodarstvo eno izmed najlažjih, hkrati pa tudi največjih tarč

izsiljevalcev in organiziranega kriminala. Poleg izsiljevanja in izmenjave uslug ter

ostalih vrst korupcije je v gospodarstvu vse bolj prisotno tudi izterjevanje, čeprav se

o njem vse manj govori na glas.

Dunn je s sodelavci (2001) ugotovil, da je izterjevanje ‒ enako kot ropi, ugrabitve,

izsiljevanje in umori ‒ postalo poslovno orodje, ki se ga lahko uporabi v širšem

kontekstu razvijajočega se gospodarstva v družbi brez trdne tradicije zakonitosti.

Izterjevanje lahko prihaja iz različnih virov in na različnih ravneh.

Pri pobiranju varščine in ponudbi zaščite glede na trenutno nerazpoznavno stanje in

nevarnost tovrstnih dejanj (v tujini kaže praksa, da je ta vrsta kriminalne aktivnosti

nepogrešljiva v sklopu največjih kriminalnih združb, na osnovi katerih obvladujejo

javno življenje, v določenem okolju na vseh področjih) se preiskovanje teh kaznivih

dejanj istočasno vodi v smislu identificiranja skupine, ki se ukvarja z izsiljevanjem

(Dobovšek, 2012).

Tovrstne kriminalne združbe imajo tudi zmogljivost ustvariti ekonomsko, fizično,

psihološko in socialno škodo. Večja je sposobnost za ustvarjanje škode, večjo

nevarnost predstavljajo celotni družbi (Laus, 2014).

Na posameznika ima izsiljevanje tako psihološki kot tudi čustven vpliv. Izsiljevana

žrtev duševno trpi. Prestrašena je in največkrat ne ve, kaj naj stori. Če izsiljevalca

ovadi policiji, bo prišlo vse na dan, če tega ne stori, jo bo izsiljevalec še naprej

"ožemal" (Žerjav, 2003).

Forward (1999) dodaja, da je cena, ki jo plačamo za ponavljajoče se popuščanje

izsiljevanju, zelo visoka. Spodkopan je naš občutek lastne vrednosti, izgubljamo stik

z integriteto ter notranjim kompasom, ki nam pomaga določati naše vrednote in

vedenje.

Stres in napetost, ki spremljata izsiljevanje, se velikokrat prikažeta v znamenjih

telesnih bolezni (Forward, 1999).

21

Posameznik, ki popusti izsiljevanju, se znajde v začaranem krogu. Izsiljevalci nas z

ustvarjanjem pritiska in zmede pripravijo do tega, da zaradi strahu popustimo in

prekršimo naše vrednote, pri tem pa zgubimo stik s samim sabo. Zaradi tega

postanemo nezadovoljni in sčasoma se veča tudi želja po maščevanju. Vsa ta

negativna čustva pa na nas vplivajo negativno in s časoma se lahko pojavijo tudi

zdravstvene težave.

Kot pravi Forward (1999), če ne skrbimo za svoje telo, nas le-to nase opozarja z

bolečino. Čustvene obremenitve lahko opazno zvišajo našo dojemljivost za glavobole,

mišične krče, prebavne težave, obolenje dihal in veliko drugih bolezni.

Wilsonova (2014) opozarja na to, da se je finančni kriminal dogajal že v preteklosti in

da bi se s pogledom večkrat morali ozreti tja, saj bi se s tem lahko veliko naučili.

Če se ozremo na pretekle izkušnje, se bomo lahko bolj uspešno borili z izsiljevanjem

tudi v prihodnosti in tako izboljšali stanje v družbi. Policija bi zato morala posvetiti

še več časa in sredstev preventivi, vendar pa se zdi, da ima že tako preveč finančnih

in drugih težav in zato se vse manj izvaja tudi preventivna dejavnost na tem

področju, saj od leta 2008 ni stekla še nobena akcija. Zato je potrebno imeti v

mislih, da je: "... izjemno pomembno, da se spomnimo na preteklost, pri tem ko

gledamo v prihodnost." (Wilson, 2014).

3.3 Problematika zaznavanja izsiljevanja Da je raziskovanje in dokazovanje izsiljevanja izjemno kompleksen in zapleten

proces, smo do sedaj že ugotovili, prav tako pa ni že zaznavanje le-tega nič manj

težavno. Dobovšek (2012) pojasnjuje, da so strukture organiziranega kriminala

večplastne in prepletene, bistvo organiziranega kriminala pa je, da ga ne "slišimo" in

ne "vidimo".

Zaradi tega je zaznava organiziranega kriminala in z njim povezanega izsiljevanja še

dodatno otežena. Dobovšek (2012) še dodaja, da organiziran kriminal deluje z velikim

številom skupin, ki delujejo prožno in svojo sestavo vedno znova prilagajajo

zahtevam konkretnega okolja.

To pomeni, da se kriminalne združbe ves čas prilagajajo in razvijajo ter se trudijo

ostati ves čas korak pred zakonom. Pri tem imajo v rokavih različne taktike

22

zastrahovanja in groženj, ki prevedejo do izsiljevanja, zato se le redko kdo, ki je

podvržen plačevanju zaščite, opogumi in takšna dejanja prijavi.

Kot pravi Žerjav (2003), ni znano, koliko tovrstnih kaznivih dejanj ostane prikritih,

ker je žrtev storila, kar je izsiljevalec zahteval, pa ga zato ni naznanila policiji.

Največkrat se žrtev izsiljevalca boji zaradi resne grožnje, včasih pa noče, da bi z

ovadbo prišlo na dan tisto, kar bi škodovalo njeni časti in dobremu imenu.

Med žrtvijo in storilcem namreč velikokrat vlada izjemno kompleksen odnos, kjer je

tudi žrtev vpletena v neko kaznivo dejanje. Izsiljevalec pridobi nek podatek o žrtvi,

ki noče, da bi za to informacijo vedel še kdorkoli drug. Tako obstaja obojestranski

interes, da se celotna stvar zamolči, kar izsiljevalec izkoristi in le redko se žrtev

odloči, da stvar prijavi policiji.

Denar za kriminalne združbe predstavlja neke vrste dilemo ‒ kriminalci istočasno

želijo čim več denarja in ga tudi poizkušajo pridobiti, hkrati pa se ga želijo čim prej

tudi znebiti, saj jih lahko obremeni pred roko zakona (Europol, 2015). Da bi lažje

razumeli, kaj predstavlja denar, pridobljen s pomočjo izsiljevanja, si bomo ogledali

graf na Sliki 1, ki ga je iz pridobljenih podatkov držav članic Evropske unije pridobila

posebna enota Europola, ki se sicer pretežno ukvarja s problematiko pranja denarja.

Pri tem je potrebno imeti v mislih tudi to, da se veliko primerov izsiljevanja ne zazna

oz. prijavi, zato so podatki nekoliko okrnjeni.

23

Slika 1: : Predicate offences, as reported by Anti-Money Laundering Units of Member States

most closely linked to the use of cash (Europol, 2015)

Če si ogledamo Sliko 1, lahko iz podatkov na njej razberemo, da izsiljevanje zajema

približno 9 % prihodkov denarja kriminalnih organizacij. V praksi to pomeni, da

izsiljevanje sicer ni glavni način pridobivanja denarja kriminalnih organizacij, je pa

kljub temu eden izmed pomembnejših načinov, kako kriminalne organizacije in

združbe pridejo do denarja. Na lokalnem nivoju je seveda izsiljevanje še bolj

prisotno, kot ga lahko zaznata v svojih podatkih policija in Europol.

Izsiljevanje se seveda ne dogaja samo na lokalnem nivoju. Kriminalne organizacije se

vse bolj koncentrirajo tudi na uspešna podjetja in včasih tudi na večje korporacije.

Pri podjetniškem izsiljevanju je največkrat problem to, da posel, iz katerega nastane

dolžniško-upniško razmerje, že od samega začetka temelji na nekaterih

nepravilnostih ali celo kaznivih dejanjih (delo na črno, utaja davkov, korupcija, upnik

vstopa v posel zavedajoč se, da gre za nepravilnosti), zaradi česar upniki zadeve ne

predajo policiji, saj se bojijo, da bo razkrito tudi njihovo sporno ravnanje (Delo,

2011).

24

Obstaja torej več nivojev in načinov izsiljevanja, kar predstavlja še dodaten problem

pri zaznavanju izsiljevanja. Ker celoten proces poteka v razmeroma zaprtem krogu,

je le malo možnosti za pravočasno zaznavo le-tega. To se še najbolj kaže v primeru

plačevanja zaščite na določenem področju.

Ko se plačevanje zaščite na nekem področju že izvaja, je v večini primerov

organiziran kriminal že tako močno prisoten na tistem področju, da se problematike

izsiljevanja sploh več ne zazna in prijavlja.

Plačevanje zaščite je dejavnost, ki kaže na dejstvo, da je organiziran kriminal že

dobro ukoreninjen na določenem teritoriju (Mekinc in Dobovšek, 2011).

V večini primerov so v ta kriminalni krog do takrat vpleteni že tudi lastniki gostinskih

lokalov, ki pred tem z izposojanjem denarja ali kakšnimi drugimi kriminalnimi

dejavnostmi poizkušajo reševati svojo obrt, na koncu pa se zaradi tega znajdejo še v

tesnejšem primežu kriminalnih združb, ki jih izsiljujejo.

S svojimi ugotovitvami to potrjujeta tudi Mekinc in Dobovšek (2011), ki ugotavljata,

da zaradi takšne kriminalne preteklosti gostinski delavci o tem nočejo obvestiti

policije in pričati pred sodiščem. Prav tako se bojijo za svoje življenje in življenje

svojih sorodnikov zaradi groženj kriminalnih skupin.

Tako se gostinci, lastniki gostinskih lokalov, kriminalne združbe in tudi policija

znajdejo v začaranem krogu, iz katerega lahko le redki pobegnejo. Na tem mestu bi

morali eno izmed glavnih vlog seveda predstavljati mediji, ki pa le redko pokažejo

zanimanje za to problematiko.

Zagotovo je prostora za izboljšave na tem področju še veliko. Predvsem akademska

sfera bi lahko z različnimi raziskavami pripomogla k razreševanju te problematike in

opozarjala javnost, da je izsiljevanje v družbi prisotno.

Van Duyne (2004) dodaja, da ni nobeno presenečenje, da raziskave s področja

izsiljevanja in organiziranega kriminala še naprej ostajajo premalo financirane.

Politične elite nimajo dovolj velike želje za preiskovanje in pregon takšnih kaznivih

dejanj.

Dejstvo je tudi, da je večina gostinskih lokalov v lasti t. i. lokalnih kriminalnih

botrov. V mestnih središčih, kjer je gostota lokalov največja, le-ti po večini

25

pripadajo peščici ljudi, ki so v večini primerov nekako povezani s kriminalnimi

aktivnostmi. Kombinacija vsega naštetega je torej stanje, ki trenutno vlada, rezultat

le-tega pa je, da se izsiljevanje v veliki meri sploh ne zazna in zato ga je težko tudi

preganjati.

3.3.1 Rešitve problema izsiljevanja

Rešitve tega problema zagotovo obstajajo, so pa vse prej kot preproste in

enoplastne. Če hočemo presekati začarani krog, se je potrebno lotiti reševanja

problema izsiljevanja na več nivojih. Ena izmed ključnih stvari je, da pripravimo

ljudi, ki so žrtve izsiljevanja, do tega, da o tem spregovorijo tako s policijo kot

potem v kazenskem postopku tudi pričajo proti osumljencem teh kaznivih dejanj.

Mekinc in Dobovšek (2011) opozarjata, da je za razrešitev problema potrebno dati

večji poudarek sistemu za zaščito prič in širši razpravi o tej temi. Torej se mora tudi

javnost aktivno vključiti v razreševanje tega problema. Na tem mestu je pomemben

tudi odnos in profesionalnost policistov, da bodo žrtve pripravljene spregovoriti o

tem, kar se jim dogaja.

Žaberl (2006) opozarja, da se policisti pri svojem delu vsak dan srečujejo z ljudmi.

Narava njihovega dela zahteva, da posredno ali neposredno delujejo na ljudi. Zato je

odnos policistov pri sprejemanju prijav izsiljevanja še kako pomemben. Pomembno

je, da se policisti ravnajo po policijskem kodeksu in s tem omogočijo osebi, ki poda

prijavo, da se počuti varno in jo hkrati opogumijo, da žrtve sodelujejo s policijo skozi

celoten postopek.

Ker je izsiljevanja več vrst, policija izvaja tudi več preventivnih ukrepov. Eden izmed

njih je izdaja zloženke ‒ Ne pustite se izsiljevati! ‒ v kateri pozivajo žrtve, naj

prijavijo izsiljevanje v pravem času in naj ne čakajo ali se pustijo izsiljevati (Delo,

2011).

Velik vpliv na reševanje problematike imajo seveda tudi mediji, ki lahko z

opozarjanjem na probleme izpostavijo določeno problematiko in na to opozorijo širšo

javnost, hkrati pa imajo tudi moč, da s poročanjem pritiskajo na politiko, da se bolj

zavzeto loti reševanja problema.

26

Kot pravi van Duyne (2004), so oblikovalci evropske politike soglasni pri tem, da je

Evropska unija podvržena grožnjam kršenja zakonodaje na vseh nivojih. Zato

obljubljajo ostre protiukrepe za zajezitev teh kršitev. Ta evropska drža napoveduje

oster boj tudi proti organiziranemu kriminalu, del katerega je tudi izsiljevanje.

Iz naštetega in opisanega lahko torej razberemo, da je za uspešno reševanje

problema izsiljevanja torej potreben odziv na vseh nivojih, tako s strani

posameznika, države kot tudi medijev in policije. Le s skupnim sodelovanje bomo

lahko uspešni pri preganjanju in preprečevanju izsiljevanja.

3.4 Pogledi na izsiljevanje in dojemanje le-tega v različnih državah Evropske unije in ZDA

Izsiljevanje v različnih družbah različno dojemajo. V nekaterih državah, na primer v

Italiji, kjer je vpliv mafije močno prisoten v vseh slojih družbe in tudi v

vsakodnevnem življenju, je izsiljevanje kot takšno dojeto in zaznano drugače kot na

primer v Nemčiji, Sloveniji ali kakšni drugi državi Evropske unije, kjer vpliva mafije

ali kakšne druge organizirane kriminalne skupine javnost ne čuti ali se je ne zaveda

tako močno, saj se o tem ne govori pogosto in je mediji ne omenjajo kot problem,

sama družba pa je niti ne zazna. Prav tako se nekoliko drugače dojema in

opredeljuje izsiljevanje v ZDA v primerjavi z ostalimi deli sveta, zato bomo poizkušali

najti nekatere skupne točke in razlike pri pogledu na izsiljevanje skozi primerjavo

ZDA in nekaterih držav Evropske unije.

3.4.1 Evropska unija

Že znotraj držav Evropske unije lahko opazimo različno dojemanje in vpliv

izsiljevanja tako na državo kot na posameznika. V Italiji je to problematiko močno

občutiti na vsakem koraku. Kot pravi Širok (2010), so kriminalne organizacije

italijanskega juga najbolj dobičkonosno italijansko podjetje. Tam poteka izsiljevanje

in plačevanje za varovanje ter tudi korupcija in ostale oblike organiziranega

kriminala na več nivojih, o čemer pričajo tudi različna razkritja in pretekle afere,

morda najbolj pogosto pa se pojavlja plačevanje mafijskega prispevka.

27

Kot pravita Nuzzi in Antonelli (2012), logika mafijskega prispevka velja za katerokoli

dobrino in za vse, ki prebivajo na ozemlju pod nadzorom. Gre za zavarovanje, le da

neposredno vpleteni ne odloča, kdaj ga bo sklenil, ni v naprej seznanjen s pogoji in

ne ve, koliko ga bo nazadnje stalo.

V Italiji je tako plačevanje za varovanje nekaj bistveno bolj običajnega kot pri nas in

udeleženci iz tega odnosa črpajo tudi pozitivne stvari, tako da gre nekako za

simbiotski način življenja. Sicer so posamezniki podvrženi izsiljevanju in nimajo

izbire ter morajo sodelovati, hkrati pa v zameno dobijo neko mero zaščite in se jim

ni potrebno bati, da bi bili podvrženi izsiljevanju še iz katere druge strani.

Logika mafijskega prispevka prinaša tudi prednosti in ne gre zgolj za neuravnovešen

prisilni odnos (Nuzzi in Antonelli, 2012).

V Italiji je prisotnost mafije v vsakodnevnem življenju bistveno bolj sprejemljiva in

jo posamezniki dojemajo kot del njihovega vsakdana. Je pa res, da se bo tudi

obdobje vladavine mafije enkrat moralo končati in v Italiji se prvi koraki v to smer že

kažejo. Mafija je človeški pojav in kot vsak človeški pojav ima svoj začetek, svoj

razvoj in zato bo imel tudi svoj konec (Širok, 2010).

Nekoliko drugače kot v Italiji je dojemanje izsiljevanja v Nemčiji, kjer izsiljevanje

poteka bistveno bolj prekrito in pod okriljem lokalnih kriminalnih organizacij, ki si z

ustrahovanjem pridobijo nadzor na nekem območju, hkrati pa ne tako agresivno

vplivajo na vsakdan posameznikov.

Mekinc in Dobovšek (2011) sta predstavila zanimive rezultate anonimne raziskave

instituta za kriminološke raziskave v Niedersachnu v Nemčiji s področja izsiljevanja

denarja. Dve tretjini vprašanih delavcev v turizmu na vprašanje, ali so jih izsiljevale

kriminalne organizacije, ni hotelo dati odgovora, kar kaže na strah pred kriminalom

in sivo polje na tem področju. Minister za notranje zadeve te pokrajine je ocenil, da

50 % gostinskih dejavnosti v njihovi pokrajini plačuje zaščito kriminalnim

organizacijam.

Torej tudi stanje v Nemčiji, ki velja za urejeno državo in vzor ostalim državam v

Evropski uniji, kjer vpliv organiziranih kriminalnih združb ni del posameznikova

vsakdana, kaže na to, da je tudi tam izsiljevanje močno prisotno, še posebej na

področju izsiljevanja gostinskih lokalov.

28

Rusija, znana po grobem posegu organiziranega kriminala v vsakdanje življenje

posameznika, predstavlja tretji pogled na problematiko izsiljevanja. Poleg drobnega

kriminala sta izterjevanje in izsiljevanje najpogostejša zločina v Rusiji ‒ na mesec

policija evidentira sedemsto primerov izterjevanja plačila za zaščito. Izterjevalske

zahteve so doletele približno 80 % vseh (domačih in tujih) podjetij. Bržkone je

resnična številka še večja, marsikateri podjetnik namreč tega ne želi razkriti zaradi

bojazni pred morebitno kaznijo ( Dunn et al., 2001).

Iz vsega naštetega lahko sklepamo, da je izsiljevanje bistveno večji problem Evropske

unije, kot bi lahko rekli na prvi pogled. Vse ostale države Evropske unije lahko

namreč v grobem razdelimo med predstavljene tri vidike dojemanja in prisotnosti

izsiljevanja v družbi.

3.4.2 Združene države Amerike

V Združenih državah Amerike kriminaliteta letno neposredno prizadene skoraj vsako

tretje gospodinjstvo (Cooter in Ulen, 2005). Izsiljevanje je zagotovo ena izmed večjih

problematik, pa naj gre za mladostniško izsiljevanje ali za plačevanje zaščite

gostinskih lokalov in drugih gospodarskih subjektov. V ZDA se za plačevanje za zaščito

uporablja neformalni izraz bo "reketiranje", ki je v slovenščini na splošno opredeljeno

kot izsiljevanje oz. izterjevanje, in je kriminalna dejavnost, ki zajema plačevanje

denarja kriminalni organizaciji (mafiji, organizirani kriminalni skupini), ki kontrolira

določeno območje v zameno za njihovo "varovanje".

Dobovšek (2012) ugotavlja, da se izsiljevanje preko kriminalnih sindikatov, kot ga

poznamo v ZDA in v Evropi ni tako pogosto, začne z nudenjem pomoči sindikatom v

finančni obliki ali z uporabo nasilja. Po drugi strani pa se nudi zaščita lastnikom

podjetij pred zahtevami sindikatov. Sčasoma prihaja zaradi nevzdržnih razmer do

tega, da prevzamejo dejavnosti skupine organiziranega kriminala ter v nadaljevanju v

njih perejo denar iz drugih nezakonitih dejavnosti.

Da bi se takšna dejanja preprečila, se v ZDA na problematiko odzivajo z

zaostrovanjem kazenskih sankcij. Ko so nedavno v Združenih državah Amerike

kriminalitetne številke upadle, so zagovorniki strogih kazenskih sankcij menili, da se

je kriminaliteta zmanjšala prav zaradi njih, njihovi nasprotniki pa so trdili, da

zmanjšanje števila kaznivih dejanj pomeni dodaten razlog za omilitev prestrogih

kazenskih sankcij (Cooter in Ulen, 2005).

29

Ali je zaostrovanje kazenskih sankcij primerno ali ne, seveda ni tema tega

magistrskega dela, je pa potrebno kljub temu poudariti nekatera pomembna dejstva.

Združene države Amerike so imele v zaporih leta 2003 več kot 700 ljudi na 100 tisoč

prebivalcev, to pa je eno najvišjih razmerij na svetu nasploh (Cooter in Ulen, 2005).

Cooter in Ulen (2005) dodajata, da se, medtem ko se ZDA lahko primerjajo z Evropo v

stopnjah nenasilnega kriminala, na drugi strani kažejo velike razlike v stopnjah

nasilnega kriminala.

Če torej zaključimo pregled, lahko trdimo, da je problem izsiljevanja prisoten tako v

Evropski uniji kot tudi v ZDA. Alarmantni so podatki, koliko lastnikov gostinskih

lokalov in drugih gospodarskih subjektov je pod vplivom izsiljevanja različnih

kriminalnih združb. Čeprav obstajajo razlike v kazenskih sankcijah in tudi v nekaterih

načinih izvajanja izsiljevanja in njegovih pojavnih oblikah, pa lahko ugotovimo, da je

izsiljevanje prisotno tako v ZDA kot tudi v Evropski uniji in predstavlja resen

problem. Problematika je vse premalokrat izpostavljena s strani medijev in le redke

zgodbe pridejo v javnost, manjka pa tudi volje političnih elit za razreševanje tega

problema, saj ta tematika prenaša premalo političnih glasov.

30

4 Mediji in izsiljevanje Novinarstvo je dejavnost poklicnega zbiranja, upovedovanja in posredovanja

informacij o dogodkih in pojavih (Merljak, 2007). Mediji imajo v današnji družbi

izjemno velik vpliv. Informacije so tiste, ki v današnji družbi prinašajo moč. In mediji

so tisti, ki zbirajo in objavljajo informacije. S svojo lahko dostopnostjo imajo

možnost, da vplivajo na veliko populacijo in iz tega izhaja, da imajo mediji vse večji

vpliv tudi v družbi.

Van Duyne et al. (2004) piše o tem, da je dejstvo, da lahko sami dojamemo in

opazujemo, samo mali košček realnosti, pomemben del dnevnega dogajanja in

dnevne percepcije pa je določen s strani "drugih oči in ušes", predvsem medijev in

televizije.

Merljakova (2008) pravi, da je poslanstvo medijev skrb, da bralci dobijo tiste

informacije, ki jih sicer sami ne bi iskali, vendar je v dobro vseh, da jih imajo.

Naloga novinarjev je, da bralcem pomagajo razumeti svet. Kdo bo to naredil, če ne

oni?! Naloga novinarjev je tudi, da dajo glas tistim, ki ga sicer nimajo (Merljak,

2008).

Razlaga naraščajočega vpliva novinarstva in s tem posledično tudi medijev je po

mnenju nekaterih enostavna. Temeljni vzrok je rastoča kulturna, politična in

ekonomska vrednost informacije; pospešuje jo pojav novih in cenenih elektronskih

tehnologij za razširjanje in prikazovanje novic oz. komentarjev, ki danes obkrožajo

novice (Hargreaves, 2007).

Da so mediji izjemno močno orožje, ni nobena skrivnost, saj se tako politika kot

posamezniki velikokrat obrnejo ravno na njih, ko se poizkušajo rešiti iz nelagodnih

situacij. Če se mediji znajdejo pod vplivom "nepravih" ljudi, je to problem tako za

državo kot tudi za posameznika. Mediji pač imajo moč, da s svojim poročanjem

vplivajo na našo percepcijo o tem, kaj je pomembno in kaj ne.

Merljakova (2007) je zato prepričana, da bo glavno poslanstvo medijev ‒ da

pomagajo bralcem razumeti svet, v katerem živijo ‒ tudi v prihodnosti ostalo

nespremenjeno.

31

Čeprav so velikokrat lahko izjemno koristni, pa se dandanes vse večkrat pojavljajo

problemi, ko mediji s svojim aktivnim poročanjem popačijo realno sliko o nekem

problemu.

O tem je spregovoril tudi Dobovšek (2012), ki meni, da so, na primer, pojav

organiziranega kriminala poleg policije potiskali v središče javnega zanimanja tudi

sodstvo, politika in mediji. Prav zaradi senzacionalističnega obveščanja v medijih se

o organiziranem kriminalu ustvarja posebna podoba, ki jo ljudje širijo tudi na druga

področja tako, da pojem organiziranega kriminala prilagajajo še drugim potrebam

(lastninjenje v državah v razvoju, nasilna kriminalna dejanja ipd.).

Zaželeno in prav je, da se v medijih govori o določeni problematiki ‒ o tem se

strinjajo praktično vsi; problem se pojavi takrat, ko meje realnega in okusnega

načina obveščanja zamenjajo vse preveč populistične in senzacionalistične novice.

4.1 Zaznava izsiljevanja v medijih Glavni razlog, da se v medijih problematika izsiljevanja ne izpostavlja bolj pogosto,

je predvsem v tem, da udeleženci o tem seveda nočejo govoriti. Strah je tisti, ki

žrtvam preprečuje govoriti o njihovih izkušnjah in trenutkih, ko so bili ali so še

izpostavljeni izsiljevanju.

Poler (1997) je mnenja, da mora novinarstvo uresničevati pravico obveščati in

pravico biti obveščen.

To pomeni, da je naloga novinarstva, da družbo opozarja in obvešča o aktualnih

problemih, pri tem pa mora strmeti k objektivnemu in etičnemu poročanju. Tako je

tudi s tematiko izsiljevanja.

Temelj novinarskega sporočanja so torej odnosi do ljudi, človek kot oseba pa

predstavlja najvišje dobro, h kateremu je usmerjena etična naravnanost novinarstva

(Poler, 1997).

To seveda velja tudi za izsiljevanje gostinskih lokalov, kjer je grožnja lastnikom po

uničevanju njihove lastnine še toliko bolj prisotna in lastniki se le redko odločajo

takšne grožnje in izsiljevanja prijaviti policiji, kaj šele o tem govoriti z mediji. Zato

je pomembno, da novinarji sledijo etičnim načelom poročanja in po potrebi tudi

zaščitijo lastnike lokala, ki se odločijo medijsko izpostaviti.

32

Zanimivo je, da se v zadnjih dveh letih v medijih v Sloveniji ta problematika

praktično ne izpostavlja in se o njej ne piše. Zadnje odmevne novice o izsiljevanju

gostinskih lokalov segajo v leto 2014, kjer je na območju Nove Gorice policija

opravila obsežno preiskavo in podala tudi nekaj ovadb. Takrat so se o tej temi

razpisali vsi večji slovenski mediji, toda o epilogu zgodbe ni bilo zaslediti nobenega

članka.

Delo, Slovenske novice, Večer (2014) ‒ vsi večji slovenski časopisi ‒ so takrat z

velikim medijskim bliščem predstavili primer izsiljevanja, ki se je dogajal v Novi

Gorici. Že po nekaj dneh pa je zanimanje za to problematiko zbledelo in v medijih ni

bilo zaznati, kakšen je bil epilog zgodbe, prav tako pa se ni na tem področju

spremenilo praktično nič, tako v zakonodajnem smislu kot v preventivnih akcijah, ki

bi kaj takšnega v bodoče preprečile.

Ob pregledu časopisnih člankov na to tematiko lahko torej ugotovimo, da mediji

občasno sicer izpostavijo problem izsiljevanja gostinskih lokalov, vse prepogosto pa

po začetnem pisanju in opozarjanju prehitro izgubijo zanimanje in željo po tem, da

bi zgodbo pripeljali do konca.

4.1.1 Pomen poročanja medijev o izsiljevanju

V času gospodarske recesije se medijske hiše spopadajo s številnimi težavami, med

njimi tudi z izgubo oglasnega prihodka. Za naklonjenost bralcev si prizadevajo na

številne načine z boljšim oblikovanjem, z barvnimi fotografijami in s krajšimi

prispevki, več strani namenijo znanim osebnostim, športu in televizijskim programom

(Merljak, 2008).

Žerjav (2003) je mnenja, da bi lahko novinarji obvarovali mnoge ljudi pred

posledicami kriminalnih dejanj. Od policije bi morali zahtevati vse tiste podatke o

določenem kriminalnem dogodku, ki bi pojasnili priložnost za storitev, in vse druge

okoliščine, ki so mu botrovale.

Z objavo v medijih lahko novinarji spodbudijo zanimanje javnosti in politike in s tem

bistveno pripomorejo k reševanju določenih problemov.

Prispevke spremljajo naslovi spletnih strani, kjer je na voljo še več informacij

(Merljak, 2008).

33

In ker vedno več ljudi brska za dodatnimi informacijami, se s tem veča zavedanje o

problemu, krepi se preventiva, hkrati pa se s tem ohrabri morebitne žrtve, ki tako

lažje pristopijo do policije in podajo ustrezno prijavo.

Van Duyne (2004) trdi, da zanimive, pomembne zgodbe v medijih ne nujno vodijo do

večjega prispevka pri oblikovanju politike v boju proti organiziranemu kriminalu. Za

dosego le-tega mora biti prisotna grožnja, in sicer velika, do celotne družbe, ki bo

tako vpletla vse vpletene stranke in jih usmerila v isto smer. Tako bodo premagali

upor, ki se bo pojavil pri oblikovanju takšne politike.

Torej zgolj poročanje v medijih ni dovolj, je pa gotovo prvi korak k izboljšanju

določene problematike.

Slika grožnje lahko izgubi na vztrajnosti in intenziteti, če ni okrepljena z novimi

dejstvi in razkritji (van Duyne, 2004).

Da so mediji izjemno pomembno orodje za prenos informacij, opozarjanje na

probleme ter izvrševanje pritiska na politične elite, da se aktivno spopadejo z

aktualnimi problemi v družbi, ni nobena skrivnost. Kaj pa poročanje medijev o

izsiljevanju pomeni za ta problem?!

Naloga novinarstva je predvsem odkrivanje, vestno poročanje in ustvarjanje

zaupanja. Če mu ne moremo zaupati, ne bo niti verodostojno niti spoštovano

(Hargreaves, 2007).

Hargreaves je torej mnenja, da je potrebno, preden lahko govorimo o določeni temi,

ki je izpostavljena v medijih, v družbi vzpostaviti zaupanje v novinarstvo in

novinarje. Šele ko zagotovimo temu pogoju, imajo mediji pomembno in močno vlogo

tako pri opozarjanju kot tudi pri raziskovanju in poročanju o problemih v družbi.

Da je v preteklosti vse prevečkrat prihajalo do izkoriščanja medijev s strani političnih

elit ali vplivnih posameznikov, se je javnost že navadila in vedno več je takih, ki

spremljajo poročanje medijev z določeno mero skepticizma.

Dobovšek (2012) je v preteklosti opozarjal na to, da je tema organiziranega kriminala

v zadnjem času zelo aktualna tako v Sloveniji kot v svetu, na kar kažejo številne

razprave v medijih. Organizirani kriminal ni le predmet razprav v medijih, temveč

pomeni eno izmed ključnih političnih tem v sodobnih državah.

34

Zaradi tega je pomembno, da do poročanja medijev ostajamo karseda skeptični, saj

je ob poplavi informacij včasih težko določiti dejanske vzroke in rešitve nastalega

problema. Vse prevečkrat pa se tudi zgodi, da se problematika, ki s časoma zgubi

svojo privlačnost v javnosti, potem pomete pod preprogo in zvodeni.

Merljakova (2007) opozarja tudi na razvoj sodobnih tehnologij, ki je vplival tudi na

pojav internetnega novinarstva. S tem je dostop do informacij in novic še lažji. Zato

je naloga medijev, da poročajo, naloga nas, širše javnosti, pa, da spremljamo in

opozarjamo na problematiko tudi takrat, ko zgodbe niso na prvi strani časopisov.

V preteklosti je poročanje medijev o izsiljevanju, tudi o izsiljevanju gostinskih

lokalov, v začetku hitro pritegnilo veliko pozornosti družbe ter političnih elit, ki so

obljubljale boj proti izsiljevanju in ustrezne rešitve, sčasoma pa so zgodbe o teh

primerih bile pometene pod preprogo in politika je izgubila zanimanje za to

problematiko. S tem pa se je vplivalo tudi na morebitne priče in vpletene v takšna

dogajanja, da bi se opogumili in stopili pred medije, če bi se o tej problematiki in

njenih rešitvah več govorilo.

Poročanje medijev ima tako neposreden vpliv na percepcijo izsiljevanja in

spopadanja s to problematiko. Večkrat se zgodi, da nastane razlika med tem, kar

poročajo mediji, in dejanskim stanjem v neki državi. Mediji so lahko preveč

populistični, policija lahko manipulira s statističnimi podatki ali pa je sama

percepcija javnosti popolnoma drugačna, kot je dejansko stanje.

Ker so množični mediji vir moči, bo lastništvo nad njimi (v kakršnikoli že obliki)

vselej privedlo do tega, da bo njihov vpliv zlorabljen (Hargreaves, 2007).

4.2 Vpliv medijev na pregon kaznivega dejanja izsiljevanja Zgolj poročanje medijev o določeni problematiki, na primer izsiljevanju, seveda ni

dovolj za kazenski pregon, so pa mediji tisto orodje, mnogokrat celo prvo orodje, ki

nam pomaga opozoriti na problem in zagnati kolesje, ki potem pripelje do pregona

takšnih kaznivih dejanj.

Različni članki v časopisih (Večer 2004, Delo 2011, Delo 2014) sicer omenjajo primere

izsiljevanja, ki jih je policija zaznala ali odkrila in kazensko preganjala, vendar razen

odmevne prvotne novice ne zasledimo epiloga tem kaznivim dejanjem. Novica hitro

izgubi zanimanje medijev in s tem tudi političnih elit za preganjanje le-tega. Ne

moremo pa zanikati, da ko se pojavi zgodba v medijih, to izvede določen pritisk na

35

policijo in ostale organe pregona ter institucije, da se še nekoliko bolj poglobijo v

določen primer.

Torej so mediji tisti prvi košček v mozaiku, ki lahko pripelje do uspešnega boja proti

preganjanju kaznivih dejanj izsiljevanja. Seveda sočasno s poročanjem medijev je

izjemno pomemben faktor tudi prijava vpletenih v kazniva dejanja izsiljevanja.

Mnogokrat se zgodi, da se šele, ko se v medijih začne govoriti o določeni

problematiki, tudi posamezniki opogumijo in pridejo na plano s svojimi zgodbami ter

jih kasneje tudi prijavijo na policijo. Nič drugače ni pri izsiljevanju.

Policija izjemno težko preprečuje kazniva dejanja zgolj s prevencijo, saj je v večini

primerov organiziran kriminal na takšnih področjih že močno prisoten in tudi policija

ne more priti blizu storilcem, ki izvajajo kazniva dejanja izsiljevanja, zato je

izjemno pomembno za pregon le-tega, da se na policijo vložijo prijave, da se o

problematiki govori v medijih in se s tem vpletejo tudi politične elite, ki potem tudi

politiko vodijo v smeri boja proti organiziranem kriminalu in izsiljevanju.

Le z večplastnim sodelovanjem lahko upamo, da bomo uspešno preganjali in pregnali

kazniva dejanja izsiljevanja in z njim povezanega kriminala.

36

5 Analiza izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane V nadaljevanju bomo poizkušali analizirati izsiljevanje gostinskih lokalov v centru

Ljubljane. Za res podrobno analizo na žalost ni na voljo zadostno število statističnih

podatkov, zato bomo podatke črpali predvsem iz intervjujev, ki smo jih opravili s

strokovnjakom na področju zasebne varnosti, ki ima več kot desetletne izkušnje na

vodilnih položajih in se je s to problematiko v svoji delovni karieri pogosto srečeval,

ter lastnikom enega izmed gostinskih lokalov v centru Ljubljane. Oba želita ostati

neimenovana, saj se nočeta izpostavljati.

Čeprav je podatkov na to temo tako iz vrst policije, samostojnih raziskovalcev, v

zadnjem času pa tudi iz strani medijev, zelo malo, bomo kljub temu poizkušali čim

bolj objektivno predstaviti stanje, ki vlada na tem področju, in kaj bi se v prihodnje

še lahko dogajalo.

Slovenija kot članica Evropske unije se danes kljub premagovanju finančne krize

spopada z organiziranim kriminalom, ki je ena izmed največjih in najbolj nevarnih

oblik kriminalitete, saj se preko nje kujejo visoki dobički in moč, kjer se na vsakem

koraku uporablja korupcija in/ali nasilje za izpolnitev zadanega cilja (Furdi, 2014).

Slovenija je vedno bolj izpostavljena kriminalnim grožnjam, ki se v večji meri

gibljejo v sivem polju kriminalitete, izpostavimo lahko izsiljevanje in trgovino z

ljudmi (Furdi, 2014).

Izsiljevanje je gotovo pomemben vir prihodkov vsake kriminalne organizacije. Čeprav

je politika napovedala oster boj proti sivi ekonomiji, pa se vse prevečkrat pozabi na

problematiko izsiljevanja.

V vsakodnevnem življenju se srečujemo z različnimi oblikami ogrožanja varnosti,

nekaterih se zavedamo, spet drugih ne. Policija vodi statistiko različnih oblik

ogrožanja varnosti, kot jih zaznajo skozi prijave, te podatke pa nato objavijo v

letnem poročilu. Zadnji dostopni podatki so za leti 2013 in 2014 in zanimivo je

pogledati, kolikšen del ogrožanja varnosti predstavlja izsiljevanje.

37

Oblike ogrožanja varnosti

Število kaznivih dejanj

Porast/ upad [v %]

Število ovadenih osumljencev

Porast/ upad [v %] 2013 2014 2013 2014

Protipravni odvzem prostosti 37 29 … 50 45 … Ugrabitev 4 5 … 2 10 … Grožnje 445 449 0,9 428 454 6,1 Izsiljevanje 216 183 –15,3 240 184 –23,3 Povzročitev splošne nevarnosti 228 217 –4,8 162 170 4,9 Samovoljnost 50 48 … 64 60 –6,3 Ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom 1 2 … 1 2 … Jemanje talcev 0 0 … 0 0 … Skupaj 981 933 –4,9 947 925 –2,3

Slika 2: Oblike ogrožanja varnost (Letno poročilo, 2014)

Kot je razvidno s Slike 2, je izsiljevanje med tistimi oblikami, ki bolj ogrožajo

varnost. Najbolj pojavna oblika ogrožanja varnosti so grožnje in povzročitev splošne

nevarnosti, na tretjem mestu pa že najdemo izsiljevanje. Po podatkih slovenske

policije je za leto 2014 v primerjavi z letom 2013 moč opaziti zmanjšanje števila

kaznivih dejanj izsiljevanja. Vseh izsiljevanj je bilo leta 2014 183, medtem ko jih je

bilo leto pred tem 216, kar pomeni, da jih je bilo leta 2014 za 15,3 % manj kot

prejšnje leto. Prav tako je bilo zaznati upad števila ovadenih osumljencev, in sicer iz

240 v letu 2013 na 184 v letu 2014. Upad je tako znašal 23,3 %. Slovenska policija iz

statističnih podatkov, ki so jih pridobili, sklepa, da se pojav izsiljevanja v zadnjih

letih zmanjšuje in upada.

Strokovnjak, ki deluje na področju zasebnega varovanja in s katerim sem opravil

intervju na temo izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane, temu pritrjuje.

Na to temo pravi, da je izsiljevanje pri nas še zmeraj prisotno, vendar v manjši meri

kot pred leti. Razlogov zato je več, eden izmed glavnih je tudi ta, da v Sloveniji ni

več veliko pretepov, vsaj ne tistih množičnih in načrtovanih. Prav tako opozarja, da

lahko pri tem pohvalimo tudi delo policije, saj se zaradi striktnega kaznovanja

zmanjšuje prisotnost povratnikov (Osebni intervju, 9. 5. 2016).

Od vseh zaznanih in zabeleženih primerov izsiljevanja s Slike 2 je potrebno tudi

dodati, da izsiljevanje gostinskih lokalov zajema le majhen delež v tej statistiki.

Policija sicer ne vodi posebne statistike samo za primere izsiljevanj gostincev, je pa

vseh kaznivih dejanj izsiljevanja v Sloveniji povprečno okoli 200 letno. V kolikšni

meri pa se izsiljevanja gostinskih lokalov ne zazna in kakšno je v bistvu stanje na tem

področju, pa si bomo pogledali v nadaljevanju, ko bomo skušali analizirati stanje v

centru Ljubljane.

38

5.1 Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane Kot smo ugotovili s pomočjo mnogih avtorjev, je organizirana kriminaliteta tesno

povezana z izsiljevanjem. Izsiljevanje gostinskih lokalov je v večini primerov vpeto v

delovanje kriminalnih združb, ki izsiljujejo lastnike za lasten dobiček. Gostinstvo in

turizem, ki sta pomembni panogi v gospodarstvu, se seveda srečujeta z veliko

problemi, eden večjih pa je ravno izsiljevanje gostinskih lokalov.

Samo število prijav oz. obravnavanih vseh kaznivih dejanj izsiljevanj iz leta v leto

izrazito ne narašča in je v povprečju vsako leto približno enako. Ocenjujemo pa, da

je kaznivih dejanj na škodo lastnikov in najemnikov gostinskih lokalov pri nas precej

in da oškodovanci tega ne prijavljajo zaradi strahu pred storilci ter zaradi

nezaupanja v delo uradnih organov. Eno izmed pomembnih vprašanj je, kje se

izsiljevanje gostinskih lokalov najbolj pogosto pojavlja.

Kot pravi Furdi (2014), se največja koncentracija kaznivih dejanj pojavlja na

območju večjih mest. Če je temu tako, potem lahko sklepamo, da se tudi izsiljevanje

gostinskih lokalov najbolj intenzivno dogaja ravno v večjih mestih, torej kjer je

gostota lokalov največja, naj bi se v teoriji pojavljalo tudi največ kaznivih dejanj.

S to ugotovitvijo se strinja tudi strokovnjak s področja zasebnega varovanja, ki

dodaja: "Izsiljevanje gostinskih lokalov se pojavlja predvsem na tistih lokacijah, ki so

"in". Zagotovo so na udaru Obala in Primorska, Ljubljana ter tudi Maribor, pač tam,

kjer se največ dogaja in kjer je tudi frekvenca gostinskih lokalov največja." (Osebni

intervju, 9. 5. 2016).

Center Ljubljane ni bistveno bolj izpostavljen izsiljevanju kot drugi deli Slovenije.

Gre predvsem za to, da se izsiljevanje izvaja tam, kjer je gostota lokalov največja in

kjer se tudi največ dogaja.

Če smo torej ugotovili, da je izsiljevanje gostinskih lokalov prisotno v centru

Ljubljane in podali tudi nekaj razlogov, zakaj je temu tako, je naslednje logično

vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, kdo je tisti, ki izvaja to izsiljevanje.

S čigave strani se izsiljevanje dogaja, je seveda težko vprašanje, saj pri nas poteka

izsiljevanje nekoliko drugače kot na primer v ZDA ali kot to vidimo v filmih. Nekaj

ljudi, ki so se v preteklosti šli "recket", ima zdaj svoje varnostne službe in so se iz

39

nelegalne dejavnosti preselili v legalno sfero. Vsaj del izsiljevanja se izvaja s strani

skupin, ki so tesno povezane z organiziranim kriminalom, veliko izsiljevanja pa se je

že pred časom in skozi leta preselilo iz "črnega" polja v legalno sfero, predvsem z

ustanavljanjem varnostnih služb, kar je omogočila sprememba zakonodaje, predvsem

na področju varnostnih zadržkov, kjer je zadeva postala dosti bolj ohlapna (Osebni

intervju, 9. 5. 2016).

Če bi na hitro sklepali, bi mogoče kdo prišel do ugotovitve, da se izsiljevanje izvaja s

strani varnostnih služb, toda temu ni tako. Ne, lastniki niso podvrženi izsiljevanju s

strani varnostnih služb, podvrženi so s strani določenih skupin ali posameznikov, ki

izvajajo "recket". Z njimi imajo te varnostne službe sklenjene pogodbe.

Zasebnovarnostne službe tako izvajajo svojo dejavnost preko veljavnih pogodb, kdo

pa stoji za temi pogodbami, pa je drugo vprašanje (Osebni intervju, 9. 5. 2016).

S Slike 3 lahko razberemo, da po podatkih policije v letih 2013 in 2014 izsiljevanje v

okviru organiziranega kriminala ne predstavlja prevelike grožnje. V obeh letih so

zabeležili po štiri primere kaznivih dejanj izsiljevanja. Po podatkih policije torej

izsiljevanje s strani organiziranih kriminalnih združb ni pereč problem.

Se pa lahko na tem mestu legitimno vprašamo, ali so bili vsi primeri izsiljevanja tudi

prijavljeni in zaznani. Prav tako pa je iz teh podatkov nemogoče ugotoviti, koliko

Vrsta kaznivega dejanja

Število kaznivih dejanj 2013 2014

Uboj 0 1 Umor 0 0

Lahka telesna poškodba 0 0 Huda telesna poškodba 0 0

Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države 28 32 Ponarejanje denarja 4 25

Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksplozivov 3 10 Zloraba prostitucije 3 1

Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za

izdelavo

373

273

Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 1 4 Tatvina 0 3

Velika tatvina 20 6 Rop 6 2

Goljufija 13 1 Izsiljevanje 4 4

Druga kazniva dejanja 28 20 Skupaj 483 382

Slika 3: Organizirana kriminaliteta (Letno poročilo, 2014)

40

gostinskih lokalov je bilo dejansko pod vplivom izsiljevanja, težko pa je tudi

ugotoviti, kakšno je stanje v centru Ljubljane. Kar vemo, je, da ima le peščica ljudi v

lasti večino gostinskih lokalov v centru Ljubljane.

Kot pravi eden izmed lastnikov gostinskih lokalov v članku častnika Večer, podjetnik

ne bo nikogar izpostavljal, predvsem iz strahu za lastno življenje in strahu pred

povračilnimi ukrepi pri njegovi dejavnosti (Večer, 2004).

5.2 Preprečevanje izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane Kot smo že omenili, je za preprečevanje izsiljevanja gostinskih lokalov potrebno

usklajeno delovanje institucij in vpletenih na več nivojih. Veliko pa se da storiti tudi

z obveščanjem in preventivnimi akcijami. Eno izmed takšnih je pred leti izpeljala

tudi slovenska policija, ki je lastnikom gostinskih lokalov poslala zloženko z nasveti in

priporočili, kako ravnati, če so podvrženi izsiljevanju.

Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje na upravi kriminalistične policije na

Generalni policijski upravi je nedavno pripravil zloženko o izsiljevanju lastnikov in

najemnikov donosnejših gostinskih in drugih lokalov in jo prek sektorjev

kriminalistične policije na policijskih upravah po Sloveniji poslal gostinskim in drugim

lokalom na območju posameznih policijskih enot (Policija, 2016).

Da bi lahko več naredili na področju izkoreninjanja izsiljevanja, pa je potrebno tudi

sodelovanje lastnikov, kjer pa je vse prevečkrat prisoten strah pred povračilnimi

ukrepi s strani izsiljevalcev.

Tudi strokovnjak na področju zasebnega varovanja, ki želi ostati neimenovan, se

strinja, da je eden izmed glavnih razlogov gotovo strah pred povračilnimi ukrepi. V

glavnem pa si lastniki preračunajo, kaj se jim bolj splača, in raje plačujejo

varovanje, v zameno pa nimajo dodatnih problemov. Lastniki se tudi zavedajo, da v

primeru prijave ni pravih mehanizmov, ki bi jih imela policija za njihovo zaščito.

Dokler se ne bo izboljšalo varovanje prič, kjer je poleg lastnika potrebno zavarovati

tudi njegovo družino in vzpostaviti še nekatere druge mehanizme, da bodo lastniki

bolj pripravljeni sodelovati, bo le redko kdo prijavil te primere (Osebni intervju,

9. 5. 2016).

41

Iz prebranega lahko torej sklepamo, da lastniki gostinskih lokalov in tudi ostali ljudje

nimajo dovolj zaupanja, da jih bo lahko policija zavarovala, če se odločijo

spregovoriti o tem, da so podvrženi izsiljevanju.

Rezultati javnomnenjske ankete o stališčih in ocenah prebivalcev Slovenije o delu

policije so pokazali, da ima policija na področju policijskega dela v skupnosti še

veliko prostora za izboljšanje (Letno poročilo, 2014).

Kljub temu pa lahko iz podatkov policije sklepamo, da smo priča trendu upadanja

izsiljevanja gostinskih lokalov. Vzrokov za upad izsiljevanja gostincev je več. Deloma

so razlogi v lastniškem prestrukturiranju lokalov, deloma zaradi prakse, ki se je

uvedla z zakonom o organiziranju zasebnega varovanja, deloma pa je to rezultat dela

policije, ki je v preteklih letih, ko je ta problematika dosegla vrhunec, z vrsto

dejavnosti odkrila in prijela posameznike in skupine, ki so to počele organizirano.

Dejstvo, ki je sicer nesprejemljivo tako za policijo kot tudi za družbo, v kateri

živimo, pa je, da so nekateri lastniki lokalov preprosto pripravljeni plačati izsiljevano

vsoto, da bi si s tem zagotovili nemoteno poslovanje, in sprejemajo to kot del

poslovnega tveganja oz. kot del posla (Delo, 2014).

42

6 Empirični del ‒ Intervju

1) Osebni intervju 9. 5. 2016 Dne 9. 5. 2016 smo opravili osebni intervju s strokovnjakom, ki ima že več kot 10 let vodstvenih izkušenj na področju zasebnega varovanja. Ker se ne želi izpostavljati, je izrazil željo po anonimnosti. Intervju je zajemal 7 vprašanj na temo izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane. Celotni intervju objavljamo v nadaljevanju magistrskega dela. 1) Ali je izsiljevanje gostinskih lokalov prisotno v Sloveniji (in v kolikšni meri) ter ali menite, da je to problem, ki bi se mu moralo nameniti več pozornosti? Izsiljevaje je v Sloveniji vsekakor prisotno, vendar v manjši meri kot pred leti. Da se o tem več ne govori, je posledica tega, da v zadnjem času na tem področju ni bilo večjih pretresov, zato tudi v medijih in javnosti ni prišlo do širših debat na to temo. Prav tako v Sloveniji ni več veliko pretepov, vsaj ne tistih množičnih, za kar lahko pohvalimo tudi delo policije, saj se zaradi striktnega kaznovanja zmanjšuje prisotnost povratnikov. Če je pri nas največja stopnja ogroženosti v času nogometne tekme, potem smo lahko zadovoljni s stanjem varnosti v naši državi. Je pa izsiljevanje še prisotno, vendar v nekoliko drugačni obliki, kot jo vidimo v filmih. Če potegnemo neko vzporednico s Hrvaško, je po mojem mnenju tam izsiljevanja bistveno manj kot pri nas, je pa tam tudi stanje na področju zasebne varnosti nekoliko drugačno. 2) Kje se izsiljevanje gostinskih lokalov največkrat pojavlja in s čigave strani? Izsiljevanje gostinskih lokalov se pojavlja predvsem na tistih lokacijah, ki so "in". Zagotovo so na udaru Obala in Primorska, Ljubljana in tudi Maribor, pač tam, kjer se največ dogaja in kjer je tudi frekvenca gostinskih lokalov največja. S strani koga se izsiljevanje dogaja, je seveda težko vprašanje, saj pri nas poteka izsiljevanje nekoliko drugače kot na primer v ZDA ali kot to vidimo v filmih. Če na kratko povzamem, nekaj ljudi, ki so se v preteklosti šli "recket", ima zdaj svoje varnostne službe. Nekaj od teh posameznikov si je našlo ljudi, ki so zanje nastavili glave in jim s tem omogočili ustanovitev lastne varnostne službe, drugim je le-to omogočil zakon, predvsem spremembe na področju varnostnih zadržkov (neuraden podatek je, da če bi med letom 2003 in 2011 vsi ponovno vložili zahtevek za presojo varnostnih zadržkov, bi vlogo odobrili v kar 90 %), kjer je zakon postal bolj ohlapen. 3) Ali imate občutek, da so lastniki lokalov v Sloveniji podvrženi izsiljevanju/reketiranju zasebnovarnostnih služb v zameno za varovanje njihovih lokalov? Ne, lastniki niso podvrženi izsiljevanju s strani varnostnih služb. Podvrženi so s strani določenih skupin ali posameznikov, ki izvajajo "recket". Z njimi imajo te varnostne

43

službe sklenjene pogodbe. Zasebnovarnostne službe tako izvajajo svojo dejavnost preko veljavnih pogodb, kdo pa stoji za temi pogodbami, je drugo vprašanje. Je pa potrebno poudariti, da se je zgodba na tem področju pred časom začela spreminjati. Že nekaj časa sledimo trendu zniževanja cen, zato se varnostne službe vse bolj odmikajo s področja varovanja lokalov. Vse to je še posebej opazno po uvedbi davčnih blagajn, kjer je zaznati, da so se nekatere varnostne službe enostavno odpovedale varovanje lokalov, saj se jim to več ne izplača (prevelika tveganja in stroški, premajhen zaslužek). Vse več se zato na takšnih lokacijah pojavljajo t. i. "črni" varnostniki, ki opravljajo takšna varovanja brez licence. 4) Ali so lokali v centru Ljubljane bolj podvrženi izsiljevanju kot lokali drugje po Sloveniji? Ne bi rekel, da je center Ljubljane bistveno bolj izpostavljen izsiljevanju kot drugi deli Slovenije. Gre predvsem za to, da se izsiljevanje izvaja tam, kjer je gostota lokalov največja in kjer se tudi največ dogaja, saj je tam tudi največ denarja. Zaradi tega je izsiljevanje bolj prisotno na Primorskem oz. v Ljubljani, saj je tam vse toliko bolj koncentrirano. Popularnost gostinskega lokala je gotovo tudi eden izmed faktorjev izsiljevanja. 5) Kako se zasebnovarnostna podjetja srečujejo z izsiljevanjem gostinskih lokalov v centru Ljubljane in v kolikšni meri so sama vpletena v ta proces? Zasebnovarnostna služba izvaja varovanje preko pogodbe. Pred tem posameznik oz. skupina naveže stik z lastnikom in mu zagrozi z uničenjem lokala. Tako je lastnik lokala postavljen pred dejstvo, naj najame določeno varnostno službo, če ne bodo vanj prišle različne skupine ali posamezniki in mu razbile lokal ali mu kako drugače škodovale. Če lastnik na to zahtevo ni pripravljen pristati, se začnejo grožnje tudi proti njemu in njegovi družini. Si pa lastniki v večini primerov preračunajo, da se jim bolj splača sodelovati z izsiljevalci kot ne. Zasebnovarnostna podjetja izvajajo svojo dejavnost in preprečujejo drugim skupinam, da bi se vpletla v lokal oz. mu škodovala. Poleg teh, recimo jim "pravi varnostniki", pa se mnogokrat pojavijo t. i. "črni varnostniki", ki jih lahko opazimo, kako sedijo pri vhodih v lokale zraven "pravih" varnostnikov. Velikokrat ena skupina za "recket" sodeluje zgolj z eno ali dvema varnostnima službama, ki varujeta večino gostinskih lokalov na nekem področju. Tako je tudi v Ljubljani, kjer če pogledamo v glavnem tri ali štiri varnostne službe varujejo skoraj vse lokale, kjer se največ dogaja (Cirkus, Skelet, Top, Cvetličarna, Parlament pub ...). Zanimivo pa je mogoče to, da izsiljevanje ni prisotno v Asu ali Cutty Sark Pubu, vsaj zaznali ga v teh dveh lokalih za zdaj še nismo. Kot že omenjeno, zasebnovarnostna podjetja padejo v ta proces z izvajanjem pogodb o varovanju. Večina plačil je bilo v preteklosti izvedenih na črno, kar pa se je z uvedbo davčnih blagajn spremenilo. V zadnjem času se varnostne službe obračajo in delujejo na ostalih področjih, saj jim tam enostavno ostane več denarja, zato je vse bolj prisoten umik zasebnovarnostnih podjetij s tega področja, saj je tveganje veliko, denarja pa ni dovolj. Včasih so lahko pobrali tudi 60 % zaslužka lastniku, ki je lahko

44

stregel brez računa. Tako je bilo dovolj denarja za plačevanje izsiljevanja in tudi za lastnika, sedaj zaradi davčnih blagajn temu ni več tako. 6) Zakaj lastniki gostinskih lokalov ne prijavijo primerov izsiljevanja? Eden izmed glavnih razlogov je gotovo strah pred povračilnimi ukrepi. V glavnem pa si lastniki preračunajo, kaj se jim bolj splača, in raje plačujejo varovanje, v zameno pa nimajo dodatnih problemov. Lastniki se tudi zavedajo, da v primeru prijave ni pravih mehanizmov, ki bi jih imela policija za njihovo zaščito. Dokler se ne bo izboljšalo varovanje prič, kjer je poleg lastnika potrebno zavarovati tudi njegovo družino in vzpostaviti še nekatere druge mehanizme, da bodo lastniki bolj pripravljeni sodelovati, bo le redko kdo prijavil te primere. Na tem področju vlada tudi velika nezainteresiranost inšpekcijskih služb. Velikokrat se že vnaprej ve, kdo je inšpektor, pri samem nadzoru v nekem lokalu pa je vsem hitro jasno, da je inšpektor pač tisti, ki edini ob 1h zjutraj pije kokakolo in sedi v kotu ter opazuje dogajanje. Skupaj z nezainteresiranimi policisti, ki menijo, da so premalo plačani, da bi se vpletali v takšne primere, vodi vse skupaj v stanje, ki vlada pri nas, kjer skoraj ni prijav in zaznave izsiljevanja. 7) Kaj lahko pričakujemo na tem področju v prihodnosti? Težko je napovedati, kaj bo na tem področju v prihodnosti. Trenutno vlada nekakšen "Status quo", saj ni nekega resnega "sranja" oz. problema, ki bi premaknil stvari. Dokler bo temu tako, sprememb ni za pričakovati. Se pa večina prekritega "recketa" počasi preliva v realnega oz. v legalno dejavnost in zato dvomim, da bo v prihodnje ta tema kaj bolj aktualna in se bo na tem področju kaj bistvenega spremenilo, saj ni dovolj denarja, da bi se bilo še smiselno ukvarjati s tem.

2) Osebni intervju 13. 5. 2016 Dne 13. 5. 2016 smo opravili osebni intervju z lastnikom gostinskega lokala v centru Ljubljane. Ker se ne želi izpostavljati oz. je izrazil željo po anonimnosti, bo zato ostal neimenovan, prav tako pa bo ostal neimenovan gostinski lokal. Intervju je zajemal 6 vprašanj na temo izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane. Celoten intervju objavljamo v nadaljevanju magistrskega dela. 1) Ali menite, da je v Sloveniji prisotno izsiljevanje gostinskih lokalov? Po mojem mnenju je izsiljevanje gostinskih lokalov še zmeraj prisotno, ni pa več tako agresivno in ne prinaša več toliko denarja za tiste, ki izsiljujejo. Gre bolj za uveljavljeno prakso, sploh pri tistih, ki imajo v lasti lokal že dlje časa in je le-ta dobro stoječ, ker lastnik preprosto plačuje nek pavšal za varovanje in se s tem izogne določenim problemom. Vse skupaj je postala že neka rutina. Vsak lastnik si preračuna in se odloči, kaj se mu konec meseca bolj splača. Poznam primere, ko se lastniki niso pustili izsiljevati in so imeli po določenem času mir, spet drugi so plačevali in so si s tem prihranili težave, se je pa vsake toliko časa našel tudi kdo, ki

45

ni želel plačati, pa si je potem premislil zaradi vseh težav in škode, ki je nastala. Po mojih izkušnjah se izsiljevanje, predvsem plačevanje zaščite v zameno za to, da se ne uniči lokala oz. ne povzroči škode, še zmeraj v določeni meri plačuje, vendar je od uvedbe davčnih blagajn stvar še nekoliko bolj zakomplicirana, vsaj kar se plačil tiče. Včasih se je veliko delalo brez računov in se je veliko denarja lahko zbralo iz tega računa, sedaj je to bistveno težje in so tako lastniki za plačevanje kot tudi določene skupine za izsiljevanje bistveno manj zainteresirani za to dejavnost. 2) Ali je Ljubljana, še posebej center Ljubljane, bolj na udaru izsiljevalcev kot ostali deli Slovenije? Ne vem, če je ravno center Ljubljane bolj na udaru izsiljevalcev kot drugi deli Slovenije, je pa verjetno res, da je mogoče ta del Slovenije bolj privlačen. Tukaj je več lokalov, predvsem tistih znanih, kjer se obrne veliko ljudi, torej je možnost za zaslužek večja, višje so tudi cene in najverjetneje je večji tudi dobiček, zato je verjetno tudi bolj prisotno izsiljevanje. Mislim, da so to glavni razlogi, zakaj bi bila Ljubljana oz. njen center lahko bolj na udaru kot drugi deli Slovenije. Sem pa prepričan, da je tudi Portorož, pa še kakšna druga lokacija v Sloveniji, kjer je več gostinskih lokalov bolj skoncentriranih, prav tako bolj izpostavljen. 3) Ali ste bili pri vodenju gostinskega lokala kdaj izpostavljeni izsiljevanju? Prav izpostavljen izsiljevanju ne morem reči, da sem bil. So pa že padale grožnje. Tega je že kar nekaj časa, bilo je nekaj dni po tem, ko sem odprl lokal. Že pred tem je na istem mestu stal lokal z drugim imenom in pojavili so se neki ljudje ter mi "namignili", da se je plačevalo za zaščito že pod prejšnjim lastnikom in da naj plačam. Ne vem točno, ali so me hoteli samo pregnati, da bi oni prevzeli to lokacijo, ali so samo želeli obnoviti dogovor, ki so ga imeli s prejšnjim lastnikom. Najprej sem jih ignoriral, ampak so se naslednji teden spet vrnili. Po posvetovanju z vodjo strežbe, sem se odločil, da najamem varnostno službo, ki mi jo je priporočil in zadeva je bila, s kakšno komplikacijo gor ali dol, bolj ali manj urejena. Sem pa se takrat spraševal, ali jim plačati ali ne, ampak me je vodja strežbe prepričal, da se naj raje odločim za varnostno službo. 4) Mi lahko poveste, kdo vas je izsiljeval? O imenih nočem govoriti, se niti ne spomnim njihovih pravih imen. Šlo pa je za nekaj oseb, bili so trije ali štirje, za katere se je vedelo, da niso ravno nedolžni, imeli pa so sloves. Tudi točne številke, ki so jo zahtevali, se ne spomnim, vem pa, da je šlo za kar velik znesek, še posebej za nekoga, ki je pravkar odprl lokal. Odločil sem se, da raje najamem varnostno službo in plačujem mesečni pavšal, in od takrat nisem imel težav z izsiljevanjem. 5) Ste zadevo prijavili policiji? Ne, zadeve nisem prijavil policiji, čeprav sem pomislil tudi na to. Zagotovo je bil prisoten strah, prav tako pa sem ravno odprl lokal in si nisem hotel še dodatno

46

zakomplicirati življenja s policijskimi postopki in nisem si želel, da se mojega lokala že na začetku spominjajo po kakšni izsiljevalski aferi. Takrat mi je vodja strežbe svetoval, kaj naj naredim, saj je imel sam že izkušnje s podobnimi situacijami. Oba sva se strinjala, da izsiljevalcem nikakor ne smem plačati, če ne se bodo zmeraj znova vračali, in odločila sva se za eno izmed ljubljanskih varnostnih služb, kar se je takrat izkazalo tudi za najbolj pametno rešitev. Seveda so bili tudi tu prisotni stroški, ampak težave so se pa hitro rešile. 6) Kaj bi svetovali nekomu, ki bi v centru Ljubljane odprl gostinskih lokal in bi se ga lotili izsiljevalci? Zagotovo bi mu svetoval, naj nikakor ne plača izsiljevalcem, saj ko se enkrat to zgodi, se bodo vedno znova vračali. Prav tako mu bi svetoval, naj se obrne na policijo, marsikateremu izsiljevalcu je že vpletenost policije dovolj, da si premisli. Predvsem pa je pomembno, da lastnik da jasno vedeti, da se ne bo pustil izsiljevati, ne glede na to, kdo je izsiljevalec in kakšne grožnje padajo.

47

7 Razprava in testiranje hipotez Izsiljevanje gostinskih lokalov je tema, ki še ni podrobneje raziskana. O tem priča

pomanjkanje virov in literature ter tudi statističnih podatkov na to tematiko. To je

bil tudi eden izmed večjih problemov pri pisanju magistrskega dela, saj smo si lahko

pomagali le z nekaterimi podatki, ki jih ima policija, ostale podatke pa smo pridobil s

pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z ljudmi, ki so se že srečali s to

problematiko. Intervjuji so razkrili, da je izsiljevanje gostinskih lokalov v centru

Ljubljane še zmeraj prisotno, vendar v manjši meri kot nekoč. Prav tako se je

spremenil način izsiljevanja, čeprav se na vsake toliko časa še zmeraj pojavlja tudi

klasična oblika izsiljevanja gostinskih lokalov.

Pred začetkom pisanja magistrskega dela smo postavili tri hipoteze, ki smo jih tekom

pisanja poizkušali potrditi ali ovreči s pomočjo različnih avtorjev. Ob pisanju smo

prišli do naslednjih ugotovitev.

Gostinski lokali imajo v današnji družbi pomembno socialno vlogo, saj omogočajo

prostor, kjer se med seboj srečujejo različne skupine ljudi z različnimi interesi.

Takšna platforma pa hitro privabi tudi nepridiprave. Za začetek je potrebno vedeti,

da pri izsiljevanju med žrtvijo in storilcem vlada izjemno kompleksen odnos. Ker sta

po navadi izsiljevalec in tisti, ki je žrtev izsiljevanja, med seboj povezana, včasih

tudi skozi kakšno kaznivo dejanje, o tem procesu razen njiju ne ve nihče. To pa

pomeni, da le redko pride do tega, da poleg vpletenih sploh še kdo ve, da izsiljevanje

poteka. Zaradi tega se posamezniku velikokrat zdi, da nima drugega izhoda, kot da

izsiljevanju podleže.

Izsiljevanje ima velik vpliv ne samo na posameznika, temveč na celotno državo.

Negativne posledice, ki jih prinaša izsiljevanje, namreč na dolgi rok plačujemo vsi.

Čeprav se izsiljevanje pogosto dogaja v razmeroma zaprtem krogu ljudi, pa njegove

posledice segajo mnogo širše. Zaradi vsega naštetega je raziskovanje in dokazovanje

izsiljevanja izjemno kompleksen in zapleten proces, saj se kriminalne združbe ves

čas prilagajajo in razvijajo ter se trudijo ostati ves čas korak pred zakonom. Obstaja

tudi več nivojev in načinov izsiljevanja, kar predstavlja še dodaten problem pri

zaznavanju izsiljevanja.

48

Ena izmed ključnih stvari pri reševanju problema izsiljevanja je, da pripravimo ljudi,

ki so žrtve izsiljevanja, do tega, da o tem spregovorijo tako s policijo kot potem v

kazenskem postopku tudi pričajo proti osumljencem teh kaznivih dejanj. Velik vpliv

na reševanje problematike pa imajo seveda tudi mediji, ki lahko z opozarjanjem na

probleme izpostavijo določeno problematiko in na to opozorijo širšo javnost, hkrati

pa imajo tudi moč, da s poročanjem o tej problematiki pritiskajo na politiko, da se

bolj zavzeto loti reševanja problema.

HIPOTEZA 1: Pojav izsiljevanja gostinskih lokalov se pojavlja tam, kjer je frekvenca

le-teh večja.

Zaradi pomanjkanja statističnih podatkov je težko natančno določiti, kje se pojav

izsiljevanja dogaja najbolj pogosto in kaj je tisto, kar vpliva na ta pojav. Kljub temu

pa so različni avtorji prišli do podobnih ugotovitev o tem, ali se izsiljevanje

gostinskih lokalov pojavlja tam, kjer je večja frekvenca le-teh.

Kot pravi Furdi (2014), se največja koncentracija kaznivih dejanj pojavlja na

območju večjih mest. S tem se strinjata tako Dobovšek (2012) kot tudi Van Duyne

(2004) in dodajata, da se izsiljevanje gostinskih lokalov pojavlja tam, kjer je gostota

gostinskih lokalov velika, saj je tam tudi največ denarja.

Z avtorji se strinjata tudi oba intervjuvanca, ki potrjujeta, da se izsiljevanje izvaja

tam, kjer je gostota lokalov največja, menita pa še, da je še eden izmed faktorjev,

ki vplivajo na to tudi dejstvo, da so lokali v centrih mest, kjer je njihova gostota tudi

največja, najbolj popularni in se v njih največ dogaja, zato je tam tudi priložnosti za

izsiljevanje največja.

Iz mnenj in podatkov različnih avtorjev in strokovnjakov torej lahko potrdimo

Hipotezo 1.

HIPOTEZA 2: Lastniki lokala izsiljevanja ne prijavijo zaradi strahu uničenja njihovega

premoženja in/ali grožnje s smrtjo oz. poškodbami.

Vsak od nas se boji za lastno življenje in premoženje. Ko je le-to ogroženo, pa ljudje

različno odreagiramo.

49

Žerjav (2003) trdi, da se velikokrat žrtev odloči, da izsiljevalcu da, kar je zahteval,

misleč, da je s tem vsa zadeva rešena.

Pa ni tako. Nepridipravi si misli: "Če mi je prvič uspelo, bom poizkusil še drugič," in

vse se ponovi. Temu pritrjujeta tudi oba intervjuvanca, ki sta mnenja, da je lastnike

v večini primerov dejansko strah za lastno življenje in zaradi tega izsiljevanja ne

prijavijo. Dobovšek (2012) dodaja, da lastniki gostinskih lokalov prav tako nimajo

zaupanja v delo policije in so mnenja, da jih le-ta ne bo mogla zaščititi. Da imajo

lastniki takšno mnenje, ugotavlja tudi policija.

Tudi Hipotezo 2 lahko s pomočjo mnenja različnih avtorjev in strokovnjakov

potrdimo. Strah je namreč po mnenju vseh avtorjev največji razlog, da se

izsiljevanja ne prijavi.

HIPOTEZA 3: Mediji imajo pomembno vlogo pri izpostavljanju in reševanju primerov

izsiljevanja gostinskih lokalov.

Da so mediji lahko močno orožje v rokah politike, je znano dejstvo, toda potrebno se

je tudi vprašati, kakšno vlogo imajo mediji pri izpostavljanju in reševanju primerov

izsiljevanja gostinskih lokalov.

Van Duyne et al. (2004) piše o tem, da je dejstvo, da lahko sami dojamemo in

opazujemo samo mali košček realnosti, pomemben del dnevnega dogajanja in dnevne

percepcije pa je določen s strani "drugih oči in ušes", predvsem medijev in televizije.

Žerjav (2003) je mnenja, da bi lahko novinarji obvarovali mnogo ljudi pred

posledicami kriminalnih dejanj.

Haregreaves (2007) dodaja, da je naloga novinarstva predvsem odkrivanje, vestno

poročanje in ustvarjanje zaupanja. Če mu ne moremo zaupati, ne bo niti

verodostojno, niti spoštovano.

Dobovšek (2012) pa opozarja na problematiko senzacionalističnega obveščanja v

medijih, s čimer si večajo vlogo v družbi. Kljub temu pa lahko z nenehnim

opozarjanjem vršijo pritisk na institucije, da rešijo primere do konca.

50

Avtorji so si enotni, da imajo mediji pomembno vlogo tako pri izpostavljanju kot tudi

pri reševanju primerov izsiljevanja gostinskih lokalov, zato lahko potrdimo tudi

Hipotezo 3.

51

8 Zaključek in predlogi za prakso

Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane se je izkazalo za izjemno zanimivo

in privlačno temo. Ob pisanju magistrskega dela smo se sicer morali spopadati s kar

nekaj problemi, kar pa je celoten postopek pisanja naredilo še bolj zanimivo. Glavni

problem pri pisanju je bil pomanjkanje literature in podatkov s tega področja, saj o

izsiljevanju gostinskih lokalov še ni bilo izvedene nobene podrobnejše raziskave ali

analize. Ker gre za zelo specifično področje, sicer obilice podatkov niti nismo

pričakovali, kljub temu pa smo bili mnenja, da je o tej temi napisanega že kaj več.

Prav tako smo imeli težave najti ljudi, ki bi bili o tej problematiki pripravljeni

govoriti ter sodelovati in s pomočjo intervjujev omogočiti podrobnejši vpogled v

problematiko. Kljub vsem težavam, ki so se ob pisanju pojavljale, se je tema izkazala

za izjemno zanimivo in poučno, saj smo ob raziskovanju prišli do obilice novih

spoznanj tako o izsiljevanju na splošno, predvsem pa o izsiljevanju gostinskih lokalov.

S pomočjo strokovnjakov in lastnikov gostinskih lokalov smo pridobil vrsto različnih

pogledov na problematiko izsiljevanja gostinskih lokalov in reševanje le-te.

Čeprav se ljudje z izsiljevanjem na takšen ali drugačen način pogosto srečujemo, pa

smo le redko pripravljeni o tem tudi govoriti. Razlogi pretežno tičijo v sramu, da smo

bili podvrženi izsiljevanju ali strahu pred povračilnimi ukrepi in nepripravljenostjo

sodelovanja s policijo. Podobno lahko trdimo tudi za izsiljevanju gostinskih lokalov,

kjer je strah gotovo prvi razlog, da se o tem več ne govori, prav tako pa sta strah in

nepripravljenost sodelovanja z institucijami, kot so policija in tožilstvo, tudi vzroka,

da se takšnim dejanjem ne upre, se jih ne kaznuje in tudi ne preprečuje. Vse to

pripelje do tega, da se le redki primeri zaključijo na sodišču z obsodilno sodbo.

Malokdo se je pripravljen upreti izsiljevanju in zadevo prijaviti policiji, zaradi tega

pa ima tudi policija mnogokrat zvezane roke.

Večina ljudi, nič drugačni niso lastniki gostinskih lokalov, ne zaupa policiji in

pristojnim institucijam, da bi jih lahko zavarovali in jim pomagali iz težav. Velikokrat

so tudi sam vpleteni v določene kriminalne aktivnosti, kar je še dodaten razlog, da se

ne obrnejo na policijo. Zaradi tega velikokrat popustijo izsiljevalcem in jim plačajo

zahtevano vsoto, kar pa je velika napaka, saj se v večini primerov izsiljevalci zmeraj

znova vračajo po še.

Izsiljevanje gostinskih lokalov zato ostaja temno področje, o katerem se skoraj nič ne

govori, mediji o njem le redko pišejo, pa še to le ob kakšnih odmevnih primerih, ko

se lastniki opogumijo in spregovorijo na glas. Izsiljevanje namreč poteka v

52

razmeroma zaprtem krogu ljudi, kjer je le malo prostora za rešitev iz tega

začaranega kroga. Lastniki gostinskih lokalov si mnogokrat tudi preračunajo, da jim

je enostavno lažje in ceneje plačevati določen delež denarja izsiljevalcem, ob tem

pa jim posel poteka skoraj nemoteno, kot pa da bi stvar prijavili policiji in se s tem

izpostavljali ter bili celo žrtve povračilnih ukrepov izsiljevalcev.

Gotovo je še ogromno prostora za izboljšave na tem področju tako s strani policije in

javnosti kot tudi lastnikov gostinskih lokalov. Predvsem policija se je v preteklosti že

poizkušala s preventivnimi akcijami bolj aktivno vključiti v boj proti izsiljevanju

gostinskih lokalov. Z izdajo zloženk, ki so jih poslali lastnikom gostinskih lokalov, je

po našem mnenju naredila korak v pravi smeri, žal pa je od tega minilo že kar nekaj

časa in akcije se v naslednjih letih niso več ponovile. V zadnjem času je ta tematika

potisnjena v ozadje tako s strani politike, medijev in javnosti, prav tako pa je tudi

policija zaradi pomanjkanja denarja prenehala s preventivnimi akcijami. Več bi se

moralo narediti tudi na področju varovanja prič in omogočiti ter spodbujati lastnike

gostinskih lokalov, da bi se počutili varne in bi tako bolj pogosto prijavili kazniva

dejanja izsiljevanja.

Javnost in mediji so naslednji deležniki, ki bi se prav tako morali bolj aktivno

vključiti v boj proti izsiljevanju gostinskih lokalov. Naloga medijev je, da obveščajo

in opozarjajo na probleme v družbi. Od njih se zato pričakuje, da ljudi in javnost

obveščajo tudi o tistih problemih, ki mogoče niso vsem na očeh in ki se odvijajo

nekje v sencah. Javnost pa je tista, ki mora ostati kritična in prisiliti medije in

politiko, da se kaj spremeni na tem področju. Z organiziranjem okroglih miz, javnih

debat in srečanj ter tudi kakšnih preventivnih akcij lahko javnost izvaja pritisk nad

politiko, da se bolj zaveda problematike izsiljevanja gostinskih lokalov in da se več

naredi za reševanje in preganjanje tega kaznivega dejanja. Na medijih pa je, da

opozarjajo in pišejo o tej problematiki tudi takrat, ko politika nima posluha in ni

zaposlena z nabiranjem političnih točk za naslednje volitve.

Še največ prostora za izboljšave pa imajo lastniki gostinskih lokalov sami. Predvsem

se morajo zavedati, da v boju zoper izsiljevanje niso sami in da se lahko obrnejo na

pristojne institucije, v prvi vrsti na policijo ali medije, ter da ne popustijo

izsiljevanju. Zavedati se morajo, da v primeru, če popustijo izsiljevalcem, ne škodijo

zgolj državi, ampak v prvi vrsti sebi in svojim najbližjim, saj se bodo izsiljevalci

nenehno vračali, sami pa bodo celotno življenje preživeli v strahu.

53

Potrebno je poudariti, da se bodo lahko kazniva dejanja izsiljevanja in kazniva

dejanja izsiljevanja gostinskih lokalov uspešno preganjala le s sinhronim delovanjem

vseh vpletenih, in to na vseh nivojih. Zavedati se moramo, da obstajajo rešitve za

izsiljevanje, vendar mora k temu prispevati prav vsak izmed nas.

54

9 Uporabljeni viri

Anžič, A., Bebler, A., Dobovšek, B., Gavriloski, Z., Haynes, A., Ivkovich, S. K., et

al. (2000). Corruption in Central and Eastern Europe at the Turn of

Millenium: A Collection of Essays. Ljubljana: Open Society Institut

Slovenia.

Cooter, R. in Ulen, T. (2005). Ekonomska analiza prav: prevod četrte izdaje.

Ljubljana: Časnik Finance.

Covey, S. R. in Colosimo, J. (2014). Odlično delo, odlična kariera. Brezovica pri

Ljubljani: Založba Cangura .

Dobovšek, B. (1997). Organizirani kriminal. Ljubljana: Unigraf.

Dobovšek, B. (2004). Korupcija v gospodarstvu/urednik Bojan Dobovšek.

Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija,

Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije.

Dobovšek, B. (2008). Korupcija v tranziciji: Študijsko gradivo. Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta: Študijsko gradivo. Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Dunn, G., Williams, P., Lee, R., Shelley, L. I., Rawlinson, P., Waring, E., Serio

J., Block, A. A., Voronin , J. A., Finckenauer, J. (2001). Ruski organizirani

kriminal: nova grožnja?. Ljubljana: Amalietti & Amalietti.

Duyne, C. P. van., Jager, M., Lampe, K. von, Newell, J. L. (2004). Threats and

Phantoms of Organised Crime, Corruption and Terrorism; Netherlands:

Wolf Legal Publishers (WLP).

Dvoršek, A. in Selinšek L. (2005). Problematika finančnega kriminala v Sloveniji.

Maribor: Fakulteta za policijsko-varnostne vede in Pravna fakulteta.

55

Einspeler, V., Grčar, C., Lampe, R., Repanšek, J., Žirovnik, C. ( 2009). Medijsko

pravo. Ljubljana: Planet GV.

Felc, M. (19. 6. 2011). Po pomoč, ko ni več izhoda. Delo, str. 3.

Forward, S. (1999). Čustveno izsiljevanje: kako vplivajo ljudje na nas s strahom,

dolžnostjo in krivdo. Ljubljana: Založba Tangram,.

Furdi, T. (2014). Analiziranje izbranih oblik kriminalitete v Republiki Sloveniji

(Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Gupta, S., Davoodi, H. in Alonso Terme, R. (May 1998). Does Corruption Affect

Income In Equality And Poverty?. International Monetary fund.

Hargreaves, I. (2007). Novinarstvo: Zelo kratek Uvod. Ljubljana: Krtina.

Hrovat, M. (1980). Gost in potnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Kazenski zakonik (KZ-1) s stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška. (2008). Uradni

list Republike Slovenije. Ljubljana.

Laus, K. (2014). Definitions of Organized Crime. Pridobljeno na

http//www.organized-crime.de/organizedcrimedefinitions.htm

Mekinc, J. in Dobovšek B. (2011). Varnost v turizmu. Koper: Univerzitetna

založba Annales.

Merljak, S. Z. (2008). Literarno novinarstvo: pojav in raba sodobne pripovedne

novinarske vrste v ZDA in Sloveniji. Ljubljana: Modrijan.

Mitar, M. (2011). Uvod v metodologijo znanstvenega raziskovanja varnostnih

pojavov (splošni del). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Naim, M. (2008). Nedovoljeno: kako tihotapci, prekupčevalci in posnemovalci

ugrabljajo globalno gospodarstvo. Ljubljana: Gnostica.

56

Nuzzi, G. in Antonelli, C. (2012). Metastaza: Kri, denar in politika ‒ izpoved

mafijskega skesanca. Ljubljana: Modrijan.

Poler, M. (1997). Novinarska etika. Ljubljana: Magnolija.

Republika Slovenija, Ministrstvo za finance. (2007). Urad Republike Slovenije za

preprečevanje pranja denarja.

Pridobljeno na http://www.uppd.gov.si/si/o_uradu/

Slovenska policija. (2015). Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje.

Pridobljeno na http://www.policija.si/

Sutton, I. R. (2011). Ni prostora za prasce. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Širok, M. (2010). Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

The FBI Federal Bureau of Investigation. (2014). Organized crime ‒ Glossary of

Terms. Pridobljeno na http://www.fbi.gov/about-

us/investigate/organizedcrime/glossary

Wilson, S. (2014). The origins of modern financial crime. London: Routledge

Taylor and Francis Group.

Žaberl, M. (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Fakulteta za

policijsko-varnostne vede.

Žerjav, C. (2003). Priložnost naredi tatu. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna

šola.

Žist, D. (10. 4. 2004). Podjetnik ne bo nikogar izpostavljal. Večer, str. 13.