Nadja Likar, Vrtec Ajdovščina

VSTOPANJE V SVET PISMENOSTI SKOZI DOŢIVETJA OB SLIKANICI

- MALI BOBER IN ODMEV

DEJAVNIKI RAZVOJA OTR. GOVORA

V PREDŠOLSKEM OBDOBJU… … je čas pridobivanja pozitivnih izkušenj s knjigo. Otroka nagovarjajo slikovne zgodbe, ki jih dešifrira skladno s svojim horizontom pričakovanj.

… so otroci v „slikaniški starosti „ oz. pravljičnem obdobju. Jezikovne in knjiţevne dejavnosti v vrtcu je treba smiselno prilagajati potrebam, interesom in razvojni stopnji otrok.

ČE ŢELIMO ZVIŠATI RAVEN BRALNE PISMENOSTI, je potrebno: izboljšati načine spodbujanja (pred)bralnih veščin, spodbujati /poglabljati otrokov ustvarjalni dialog z besedilom …

(VIR: V. Udovič Medved, Z recepcijo slikanice do učinkovite pismenosti, 2005)

ČAS ZA TEMELJE BRALNE PISMENOSTI JE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

(VIRI: L. Magajna, 1994; L. Marjanovič Umek, 2012)

„Močan napovednik kasnejše bralne

pismenosti je razvoj govornih

zmoţnosti v zgodnjem otroštvu.“

1. Pripraviti primer tematskega sklopa z upoštevanjem strokovnih izhodišč. 2. Ponuditi otrokom KAKOVOSTNO SLIKANICO (UMETNOSTNO BESEDILO) za SKUPNO BRANJE. 3. Pri načrtovanju dejavnosti poglabljati področje JEZIK in iskati smiselne povezave: - znotraj področja: KNJIŢEVNA VZGOJA + JEZIKOVNA/GOVORNA VZGOJA + KNJIŢNA VZGOJA+ PREDOPISMENJEVANJE - smiselno z ostalimi področji dejavnosti po Kurikulu.

Ko je v tematskem sklopu izhodišče umetnostno besedilo, je poudarjena knjiţevna vzgoja S SPODBUJANJEM OTROKOVIH KOMUNIKACIJSKIH ZMOŢNOSTI.

4. Iskati ustrezne in ustvarjalne DIDAKTIČNE PRISTOPE za doseganje gornjih ciljev.

5. Spremljati ODZIVE OTROK na knjiţevno besedilo /dejavnosti /spodbude / did. sredstva.

PORAJAJOČA SE PISMENOST V VRTCU - NALOGA V PROJEKTNI SKUPINI 2012/13

(VIR: M. Sivec: Gradivo za članice projektne skupine Porajajoča se pismenost, ZRSŠ 2012-13)

PRIMER PROJEKTNE NALOGE: NADJA LIKAR - TEMATSKI SKLOP „MALI BOBER IN ODMEV“

Od vizualnih in

gibalnih

do besedilnih

sporočil:

POSLUŠANJE

PRAVLJICE +

izražanje mnenj +

OBNAVLJANJE ,

IGRA VLOG

Prvo srečanje

s pravljico:

OPAZOVANJE

ZGODBE V

SLIKAH +

pogovor ob slikah

Primer obravnave slikanice

Ali MacGraw:

„MALI BOBER IN

ODMEV“

- POGOVOR o prijateljstvu - LIKOVNO in

GLASBENO IZRAŢANJE

IGRE Z ODMEVOM v vrtcu in naravi (raziskovanje ...)

- DRAMATIZACIJA pravljice

- Poslušanje in obnavljanje zgodbe

SIMBOLNA IGRA v igralnici: „BOBROV DOM“

ISKANJE DRUGIH VIROV V KNJIŢNICI: Kje v resnici ţivijo bobri?

AKTIVNO DOPOLDNE v vrtcu ter pri bobrovem jezu S STARIMI STARŠI

SIMBOLNA IGRA v naravi: „BOBROV JEZ“

REFLEKSIJA OTROK in povabilo staršem k bobrovemu jezu

Lutka „Mali bober pripoveduje“: ustvarjalnost otrok + SAMOSTOJNO PRIPOVEDOVANJE

IGRE Z ODMEVOM: grafomotorične in jezikovne igre

1

2

3

4

5

6

8

7

9

10

11

12

PREDSTAVITEV TEMATSKEGA SKLOPA „MALI BOBER IN ODMEV“

LITERATURA: Kurikulum za vrtce, 1999

Prvo srečanje s pravljico: ZGODBA V SLIKAH

CILJI - Usmerjanje pozornosti otrok. - Postopno uvajanje v simbolna sporočila - koncept tiska. - Razvijanje sposobnosti miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu. - Razvijanje sposobnosti domišljijskega sooblikovanja in doţivljanja literarnega sveta (predvsem podobe knjiţevnih oseb - in dogajalnega prostora).

- Preko likovnih sporočil spodbuditi otroke k verbalnemu izraţanju.

1. Nekega dne so se na stenah igralnice pojavile nenavadno velike slike ... Otroci so se spontano premikali od slike do slike ter jih opazovali, komentirali, opisovali in sklepali, kakšno dogajanje prikazujejo ...

1

CILJI: - Otrok ločuje med slikovnimi in besedilnimi sporočili . - Postopno se uvaja v koncept tiska: smer branja, pomen številk in črk … - Ob vsebini sporočil na slikah doţivlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično ugodje ter pridobiva pozitivni odnos do literature ...

Prvo srečanje s pravljico: ZGODBA V SLIKAH

1.1 Naslednjega dne je bilo na slikah opaziti novost: dodane so bile številke in koščki besedila ... Glede na zaporedne številke so otroci sklepali o zaporedju dogajanja ter skušali iz slik sami razbrati zgodbo …

1.1.

Od vizualnih preko gibalnih do besedilnih sporočil: POSLUŠANJE PRAVLJICE, IZRAŢANJE MNENJ, OBNAVLJANJE, IGRA VLOG

2. POSLUŠANJE PRAVLJICE Seznanitev s celotnim besedilom: otroci poslušajo pravljico Mali bober in odmev. (Vzg. se ob prebiranju pravljice glede na dogajanje pomika od slike do slike.) 2.1 Sledi KRATEK ČUSTVENI PREMOR, otroci so povabljeni k izraţanju mnenj … 2.2 OBNAVLJANJE. Otroci sodelujejo pri obnavljanju zgodbe: vzg. ob slikah ponovno pripoveduje pravljico, otroci pa se skupinsko vključujejo vsakič, ko v zgodbi nastopi knjiţevna oseba Odmev. Tako SKOZI IGRO VLOG ponavljajo njegov del besedila …

CILJI: - Otroci razvijajo sposobnosti domišljijskega sooblikovanja in doţivljanja literarnega sveta. - V igri vlog (v vlogi Odmeva) otroci ponavljaljo besede, stavke in dialoge ter doţivljaljo veselje ob zvočnosti jezika. - Hkrati se vţivljajo v knjiţevne osebe, ki so v pravljici postale bobrovi prijatelji. - Usvajajo pripovedovalno shemo in bogatijo svoj besedni zaklad.

2

POGOVOR O PRIJATELJSTVU ter LIKOVNO in GLASBENO IZRAŢANJE 3

V: KAKŠEN JE PRAVI PRIJATELJ? JANI: Prijazen. Se igra z nekom, se ne tepe, ne meče kamnou. Ne smeta delat lumparij. Sta prijazna do sebe in se lahko igrata. ŢIGA: Te ne touče. Ne meče kamne. Ne touče ţelve. To pomeni prijaznost. Ni treba napadat. Sam u igrcƏh, ne zares. LEA: Ne vem ... V: KAKŠNA, BI SI ŢELELA, DA BI BILA TVOJA PRIJATELJICA? LEA: KƏ ne tepe in ne govori grdih besed. Rada bi imela prijatelja, KƏ je prijazen, ne tepe, ne grize. MARUŠA: Je pošten in priden. In se ne preriva. SARA S.: Se igra z mano. NEJA: Prijatelj je prijazen do vseh. Ne sme strašit otrok, če ne, začnejo jokat. Se skupaj igramo.

Likovno ustvarjanje: „Kakšni so pravi prijatelji!“

CILJI: • Otroci poglabljajo doţivljanje pravljičnega besedila in razvijajo ustvarjalno izraţanje: jezikovno, likovno, glasbeno, gibalno. • Razvijajo sposobnosti domišljijskega sooblikovanja in doţivljanja literarnega sveta: poistovetijo se s knjiţevno osebo. • Razvijajo jezikovne – komunikacijske zmoţnosti ter predpisalne /predbralne zmoţnosti.

3.1 Pogovor v zvezi s knjiţevno temo pravljice Mali bober in odmev 3.2 Likovno ustvarjanje – ilustriranje zgodbe 3.3 Glasbeno poustvarjanje: prepevanje pesmi o prijateljstvu 3.4 Slikopis „Če si slabe volje“: deklamacija ob izraznem gibu …

IGRE Z ODMEVOM V IGRALNICI TER V NARAVI

CILJI: usmerjeno poslušanje, podoţivljanje umetnostnega besedila, raziskovanje/ igra z odmevom.

DRAMATIZACIJA PRAVLJICE, IGRA VLOG

V: KAJ SLIŠITE? LEA: De eden reče neki ku mi. SARA S.: Ma gdu je tu? JANI: Ma to je odmev. V: KAJ JE ODMEV? KAKO NASTANE? ŠPELA: Se odbije. V: KAJ SE ODBIJE? ŠPELA: Odmev. KƏr govorimo. MARUŠA: Ja, glas. DOMINIK: Od zida se odbije. VEČ OTROK: V telovadnici bolj odmeva.

5

CILJI: - Govorno nastopanje – igra vlog. - Sodelovanje v skupinski igri. - Razvijanje sposobnosti domišljijskega

sooblikovanja in doţivljanja literarnega sveta (zaporedje dogajalnih enot, knjiţevne osebe

dogajalni prostor).

4

ISKANJE NOVIH VIROV V KNJIŢNICI IN NA INTERNETU 6

Ko so otroci pripravljali rekvizite in sceno za dramatizacijo, jih je začelo zanimati: „KAKŠNI SO BOBRI V RESNICI, KJE ŢIVIJO, KAKŠNA SO NJIHOVA BIVALIŠČA … Knjiţničarko so vprašali, če jim pomaga najti knjige o resničnih bobrih in ţivalih iz pravljice. Z vzg. so si na internetu ogledali dokumentarni film o ţivljenju bobrov.

SIMBOLNA IGRA V IGRALNICI: „BOBROV DOM“

7

Nova spoznanja iz novih virov so vnašali v svojo simbolno igro v igralnici ter v medsebojno komunikacijo.

V: JE BOBROV JEZ TAKŠEN KOT NAŠ ? JANI: Ne! Bobri ne uporabljajo kamenja. Samo veje in debla. JAKOB: In tudi blato. SƏm vidu na računlniki, de si dajo na trebuh. URBAN: Ne! Z zobmi pregrizejo in pole nesejo. Taku plavajo po vodi do tƏm in pole tƏm dajo in je jez. V: JE NAŠ JEZ PODOBEN BOBROVEMU? ŢIGA: SƏm malu, ma ni od bobra, kƏr smo ga mi nƏrdili … MARK: Nie, ker je s kamnu. NEJA: Ma nƏ mwrmo prou, kƏr bomo mwkri. DOMINIK: Ja, bi mougli jƏmt škurne …

8 SIMBOLNA IGRA V NARAVI: GRADNJA BOBROVEGA JEZU

Na sprehodu so otroci predlagali, da bi sami zgradili bobrov jez. Ob reki, ki teče blizu vrtca, se jim prostor ni zdel primeren, saj je bila voda preveč deroča. Menili so, da bi bobrov jez lahko zgradili v bliţnjem potoku. Začeli so iskati veje, travo, kamenje ... Začeli so gradiiti bobrov jez, kar je trajalo več dni …

CILJI: učenje z raziskovanjem, skupno načrtovanje rešitve problema, sodelovanje, strpnost, medsebojna pomoč, razvijanje komunikacijskih veščin

V: KAJ VAM JE BILO OB GRADNJI JEZU VŠEČ? MARUŠA: Potok. Voda, kjer smo se igrali, to mi je bilo všeč. MARK: Vse mi je bilo všeč. Ko smo nabirali palice, travo. Kako smo delali, mešali blato. SAID: Je blo smešno, ko sem padu u vodo. In blato, ko smo delali. SARA S.: Tisto, ko smo zidali. Tisto ..., ko smo kričali »SARA!!« in je reklo »SAARAAA«. SANDI: Sem šel tja na jez. Je narasla voda še bolj. S tatom sem šel. Je reku, da je lepo. Meni je blo lepo nabirat veje. ŢIGA: Všeč mi je blo, ko smo nalagali palce, blatu ... Ko mi je Jakob pomagal nalagat na mlin.

REFLEKSIJA OTROK IN POVABILO STARŠEM K BOBROVEMU JEZU

O gradnji jezu so se pogovarjali cele dneve tudi v igralnici ter načrtovali svojo igro ob potoku. O njej so pripovedovali tudi staršem doma. Nekateri otroci so ob popoldnevih samoiniciativno peljali starše pogledat, kako izgleda njihov „bobrov jez“. Tako so pripovedovali, kaj so počeli in kaj počnejo in kaj v igri jim je všeč …

9

CILJI: - učenje učenja: otroci načrtujejo, kaj bodo počeli, ter sodelujejo pri vodeni reflesiji o tem, kaj so počeli in kaj

jim je ostalo v spominu - spodbujanje samoiniciativnosti, sodelovanja - spodbujanje jezikovnega izraţanja - razvijanje občutka pripadnosti ob doţivljanju veselja, uspeha in sodelovanja

AKTIVNO DOPOLDNE PRI „BOBROVEM JEZU“ SKUPAJ S STARIMI STARŠI

V: KJE PA JE NAŠ JEZ, KAJ SE JE ZGODILO? ŠPELA: Ker mi še nismo bili tam, al smo hodili tja al nas ni blo, je voda bla taku močna in je šel ... tja. Ker je zanašalo vodo tja dol in ni šla gor, … je šlo tja. V: ZAKAJ JE ODNESLO JEZ? NEJA: Ker je blo več deţja. Deţ je voda glih taka ku u potoki. JANI: Mislim, da ga je kar potisnilo skozi tisto luknjo. Sem videl razliko in še val ga je odplaknu in še blato je odplaknu. In zato je vse tako razdejano. Blato ga je drţalo skupaj in trava in ker je odplaknilo, je vse šlo … Sem videl na interneti, kako so delali in to kar se razdere, rata kar poplava. Na ovinkih kar pljuskne ven. Onesposoblu ga je, dalo v slabo stanje in ga kar odrinlu tja. ŢIGA: Če je deţ cel dan, se voda razširi in širi in BUF odnese in ful blata. LEA: TƏm je bla globoka voda in na ovinki je šla kje, u levo. Ker je imel jez dosti lukenj, je voda ga premaknila. Nona mi je povedala, de je šou u levo.

Stari starši otrok so bili povabiljeni, da preţivijo aktivno dopoldne v vrtcu s svojimi vnuki. V igralnici so jim otroci povedali in zaigrali pravljico o malem bobru. Nato so se napotili k potoku, da bi pogledali „bobrov jez“, a jih je čakalo presenečenje, saj ga je ponoči odnesla nevihta … Otrok to ni zmotilo in so predlagali, da bodo zgradili nov jez. Hkrati so hiteli to, česar ni bilo več videti, podoţiveti in jim predstaviti v besedi … Nato so se na travniku skupaj igrali razne igre z odmevom, druţabne igre in prepevali pesmi. Srečanja z babicami in dedki so vedno zelo prijetna in sproščena.

CILJ: medgeneracijsko sodelovanje, utrjevanje jezikovnih zmoţnosti (obnavljanje/pripovedovanje zgodbe, besednjak …)

SPET V IGRALNICI: IGRE Z ODMEVOM, GRAFOMOTORIČNE IN JEZIKOVNE IGRE

Ob vsebini zgodbe o malem bobru so v igralnici nato sledile IGRE IN VAJE Z ODMEVOM: 11.1 igre z odmevom na začetni/ končni glas; iskanje besed na določen glas 11.2 ploskanje na zlog; podajanje stvari na zlog (npr. ra-ca, vi-dra) 11.3 igre z odmevom črke/ besede / povedi; 11.4 risanje vodnih valov s prstom v zdrob in s pisalom na papir; izdelovanje ročne lutke; šivanje in pretikanje; izrezovanje likov s škarjami; sestavljanje jezu iz kock …

11

CILJI:

- ob igrah z „odmevom“ otroci razvijajo fonološko in zlogovno zavedanje - razvijajo svoje grafomotorične spretnosti, ozaveščajo orientacijo v prostoru ter na listu papirja - smer gibanja - v igri ozaveščajo pojme: glas, črka, zlog, beseda

LUTKA „MALI BOBER“ PRIPOVEDUJE … 12

Otroci so sodelovali pri izdelovanju lutke, ki so ji dali ime Mali bober. Vsak iz skupine je prišel na vrsto, da je lutko odnesel domov, kjer je z njeno pomočjo domačim povedal svojo izmišljeno zgodbo ali pesem. Starši so otrokovo pripoved/ pesem zapisali, v naslednjem tednu pa jo je skupaj z lutko povedal/zapel/»prebral« tudi v vrtcu. Bolj zadrţani otroci so lutko uporabili kot pripovedovalca in se fizično skrili za njeno podobo. Vsi so aktivno sodelovali in bili ob lastnem uspehu ponosni - njihove zgodbe in pesmi so bile razstavljene tudi v garderobi …

CILJI: - razvoj fine motorike in grafomotorike, - razvoj govor a: besednjak, samostojno pripovedovanje s pomočjo lutke, - spodbujanje ustvarjalnosti , izraţanja s pomočjo lutke ...

Pesem, ki si jo je izmislil deček Jani, je postala himna skupine, ki so jo zapeli na znano melodijo:

»MALI BOBER OB RIBNIKU ŢIVI, TAM IMA PƏRJATLE TRI.

RACMAN, VIDRA IN ŢELVAK,

ODMEV PA NJIHOV JE JUNAK.«

NARAVA: • vodne ţivali in njihove značilnosti, • gradnja jezu v naravi, podrtje jezu, • raziskovanje odmeva v naravi, • Valovanje luţe (kamen), • opazovanje izhlapevanja luţe …

MATEMATIKA: • konstrukcija bobrovega doma, • vrstilni števniki, števila, • vzrok – posledica, prej – potem, • odvisnost nivoja vode, • zaporedje, smer, • nove besede za opisovanje matematičnih

odnosov.

REFLEKSIJA DEJAVNOSTI

1. Povezave so omogočale poglabljanje teme (sl. 1, 2).

2. Velik interes in raznolike dejavnosti so otrokom omogočili vztrajnost iv igri in učenju ter napredek v zmoţnostih.

3. Na koncu dvomesečnega sklopa so vsi otroci postali

samozavestnejši in samostojnejši pripovedovalci. Bogatili so besednjak, svoje predpisalne in predbralne spretnosti. Razvijali so sodelovanje, strpnost in vedoţeljnost. Temo prijateljstva so doţivljali v ustvarjalni igri - Mali bober jim je ostal v spominu kot bogata izkušnja, tako so razvijali pozitiven odnos do knjige …

Tako so bili poleg ciljev jezikovnega in umetnostnega področja uresničeni tudi cilji drugih področij (gibanje, narava, druţba, matematika). Pri tem je bil povezovalni cilj spodbujanje komunikacijskih zmoţnosti in veščin učenja učenja.

GIBANJE: gibanje v naravi, naravne oblike gibanja, razvoj koordinacije, skladnost gibanja celega telesa; ob oz. v vodi paziti na avnoteţje, na lastno varnost in varnost drugih …

4. Dostop do informacij (knjiţnica, internet, revije, informativne slikanice in filmi …) je otroke spodbudil k novim aktivnostim. Raziskovalne dejavnosti in igra v naravi najprej niso bili v načrtu, a so ob pobudah otrok z njimi smiselno nadgradili predhodne dejavnosti.

ZAKLJUČEK TEMATSKEGA SKLOPA „MALI BOBER IN ODMEV“

• Dejavnosti tematskega sklopa v oddelku 5- do 6-letnih otrok so bile povezane z doţivljanjem in ustvarjanjem otrok ob slikanici „Mali bober in odmev“.

Zgodba o malem bobru iz slikanice je otroke zelo pritegnila. Nudila jim je lepa doţivetja in nova spoznanja, ki so jih spontano vodila k novim zamislim, v nov krog učenja z raziskovanjem … Rdeča nit tematskega sklopa je bila komunikacija, sodelovanje, ţelja po prijateljskem sodelovanju v igri, po odkrivanju novega … Veselje otrok ob odkritjih in novo usvojenih veščinah, med njimi tudi veščinah porajajoče se pismenosti, jih je vodilo do vztrajnosti in samozavesti, kar je dobra popotnica za vseţivljenjsko učenje.

Likovno ustvarjanje ob slikanici Mali bober in odmev: „Kakšni so pravi prijatelji“