Manong le dihlare tša setšo

MoragoragoManong ke kokwana e bohlokwa kudu go dihlare tša setšo, kudu kudu ka dinageng tša Borwa bja Afrika ebile go na le bohlatse bjo bo bontšhago gore yona ntlha ye, ke yona e dirago gore palomoka ya manong e fokotšege dinaga-gare tša Afrika ka bophara.

Ditšo tše dintšhi tša ka Afrika di na le tumelo ya gore boitekanelo, malwetši, tšwelopele goba go hloka mahl-atse ke dilo tšeo di ka se dio hlagela mang le mang, empa e le ditla-morago tša ditiro tša motho goba moya ya badimo. Go lebeletšwe ntlha yona ye, dihlare tša setšo di seemong sa godimo kudu ebile di šomošwa ke bontšhi bja setšhaba ka kakaretšo. Dihlare tša setšo di ka dirwa ka mehlare, diphoofolo, le mašaledi a tšona ka bobedi tšeo di ka šomošwago go alafa malwetši ao a amanago le mmele goba bjahla (hlogo). Diperesente tša magareng ga masome-seswae (80) tša badudi ba Afrika Borwa di berekiša dihlare tša setšo ka ge go thwe di bolokegile go feta dihlare tša boramahlale (tša sebjale) tšeo di bitšago theko ya godimo.

Nyakego ya tšona dihlare tše, e huetšwa ke kgolo ya metse-setoropo le tlhokego ya mešomo yeo ga bjale e lego godimo go fitiša le peleng. Kgolo ya setšhaba, go gwahlafala ga moruo (ekonomi), tlhokagalo ya mešomo le bokamoso bjo bo tekatekago ka moka ga tšona ke di taetša tša gore nyakego ya dihlare tše tša setšo e tlo dula e hlatloga le ka moso. Tšona dika tše, di huetša kgwebišano ka ditho tša diphoofolo le mehlare go dira dihlare tša setšo.

Ntle le gore gona le melao yeo e šetšanego le tšomišo ya diphoofolo, kgwebišano ya tšona e kotsi kudu go fihlela le moo di hwetšagalago gona. Go fihla go seomo sa bjale, tshedimošo ka kgwebišano ya diphoofoolo, kudu manong go dihalare tša setšo ke e nnyane. Kgwebišano ye, ka moo Afrika Borwa ke khupamarama ebile ke bosenyi go dira bjalo. Gomme se, se dira gore go be boima go ka kgoboketša tshedimošo yeo e nepagetšego, le gore ke mohuta ofe wa phoofolo woo, o amegago e le seo se ka bago ntlha ya go tseba seomo sa palomoka ya mohuta o wa phoofolo.

Kgwebišano ya manong Dinyakišišo tša bjalo (Mander le ba bangwe, 2007) di laetša gore ke nnete manong a šomišwa go dira dihlare tša setšo go mabaka ao a fapanego, empa go dumelwa gore di fa maatla a go bona tše di sa bonwego ka mahlo, le go oketša bohlale. Lebaka legolo la go dira gore nyakego ye ya mohuta wa dihlare e gole ke, go iteka mahlatse go dipapadi tša tšhelete (go petša), go godiša kgwebo le go oketša bohlale bja bana sekolong. Lenong gape le šomišwa gape ke tšona dingaka go alafa go opa ga hlogo.

Ka bohlaba-tšatši bja Afrika Borwa, manong a go balelwa go 160 a rekišwa ngwaga ka ngwaga, ebile go rekišwa ga ditho tša ona go diragala makga a 59 000 ka ngwaga gona moo lefelong le. Palomoka ka ngwaga, ya tšhelete go thekišo ya manong gona moo bohlaba-tšatši bja Afrika Borwa e balelwa go diranta tše milione o tee, dikete tše lekgolo masome seswai-hlano le diranta tše makgolo tshela, (R1 185 600).

Mehuta ye e fapanego ya manong e a šomišwa go dira dihlare tša setšo. Manong ao a rekišetšwago dinaga tša bohlaba-tšatši bja Afrika Borwa, a tšwa go batsomi bao ba tsomago go mafelo ao a šireleditšwego goba ao a sa šireletšwago go tšwa Kwazulu-Natal, Eastern Cape, Lesotho le borwa bja Mozambique. A bolawa ka go thuntšhiwa, go tšhelelwa mpholo goba ka selaga. Mohuta wa mpholo ke ona o lego kotse kudu ka ge tiragalo e tee, e ka bolaya manong a mantši kudu.

Go akanywa gore bagwebi ba go balelwa 130 000, batsomi le dingaka tša setšo ba a berekišana ka Afrika Borwa, moo ba go balelwa go 1 251 ba hwetša mašeleng go tšwa kgwebišanong yeo. Gomme bao, ba ka be ba iša ka morabeng diranta tše makgolo senyane masome-hlano (R950) go ya go dikete tše pedi le diranta tše makgolo hlano (R2 500) ka ngwaga. Manong, e ba motheo o mogolo go batho ba go dira kgwebo, gomme se se fa mangaka a setšo letseno la diperesente tša magareng ga hlano (5) le lesome (10).

Naa thšomišo ya manong ka mokgo wa setšo ke yeo e bolokegilego?Kgwebišano ya manong ga se yeo e ješago di wela ka se sebaka, ge go lebeletšwe seemo sa palomoka go ya le ka mokgwa woo a ikoketšago ka gona ntle le fao, taolo ya bjalo e swanelwa go kaonafatšwa. Se se bonagalago ke gore, ka morago ga mengwaga ye 15 go iša go 30 bao ba holegago ga bjalo ba ka se sa holega. Lenong la go bitšwa White-backed vulture palomoka la yona ka Zululand e ka ba mathateng a magolo ge go fihla ngwaga wa 2033, ebile dinyakišišo (Mander le ba bangwe. 2007) di gopola gore ka 2017 manong ao a tlabe a fedile. Manong ao, a ka se kgotlelele kgatelelo ya bjalo ya tikologo le ka tsela yeo a bunwago ka gona.

Manong a, White-backed le Lappet-faced palomoka ya ona ke e nnyane ka Zululand moo a ka felago ka sehla sa 2020 ge e le gore taolo ya ona e ka se lebelelwe gabotse. Palomoka ya mohuta wa Cape Griffon ka EasternCape, Kwazulu-Natal le Lesotho e ka fela magareng ga mengwaga ye 44 le 53 yeo e tlago. Ge mohuta wa White-backed vulture o ka fokotšega ka bontši (160 ka ngwaga) seo se ka dira gore le mohuta wa Cape Griffon le ona o amege. Ka go rialo, ge ngwaga wa 2020 o fihla mohuta woo wa Cape Griffon otlabe o felela ka Lesotho, Kwazulu-Natal le Eastern Cape.

Naa go ka dirwa eng?Maemo a bjalo ao a beago bophelo bja manong ka fase ga kgatelelo a swanelwa ke go fokotšwa ka go hlokomela goba go šireletša bohlokwa bja bokgabo le setšo, tlhago le di dirišwa tša gona, le kgwebišano ya manong ga mmogo le ka moo setšo se amegago. Gape le kgatelelo ya go tliša ke tikologo yeo e amago palomoka ya manong, le ka mokgwa o a ikoketšago ka gona go swanelwa ke go lebeledišwa ka leihlo le ntšhotšho. Maono-magolo a go tliša tharollo a swanelwa go ka hlongwa le go phethagatšwa gore maitapišo a a latelago a phethwe:

• Go fokotša tšhomišo le nyakego ya manong ka go hloma mananeo-tshedimošo kudu go setšhaba ka kakaretšo, le bao ba amegago kgwebišanong ya manong.

• Go fetola goba go hloma melao yeo e šetxšanego le tšona tše tša kgwebo ya manong.

• Go kaonafatša melao le tsela yeo e šomišwago ka gona go ba le kgwebišano yeo e nepagetšego.

• Go kaonafatša tsebo ka ga kgwebišano ya manong gore maano a go nyakišiša le go tsitsinkela kgwebo e bjalo a tle a phethagatšwe.

Ge go ka se be le magato a ka pela pela, dinaga tša Borwa bja Afrika di tlo lahlegelwa ke dinonyana tše, manong. Manong ka moka a lebagane le matšhošetši a bjalo ka tahlegelo ya bodulo, tlhokego ya dijo, go tšhungwa ke mathale a mohlagase gape le meriana ya dingaka ka diphoofolo di hlola mahu a tšona.

Mabohlatse Mander, M., Diedericks, N., Ntuli, L., Mavundla, K., Williams, V. and McKean, S. 2007. Survey of the trade in vultures for the traditional health industry in South Africa. FutureWorks Report for Ezemvelo KZN Wildlife. March 2007. 54pp.

E ngwadile ke: Steven McKeanE fetoletšwe go Sepedi ke: Rebotile RachueneTshedimošo ye e tseneletšego ikgokaganye le:Birds of Prey Progamme: raptor@ewt.org.za

Endangered Wildlife TrustPrivate Bag X11, Modderfontein, 1645, South Africa

Telephone: +27 11 372 3600Fax: +27 11 608 4682

www.ewt.org.za