1

MAREC 2017 LETNIK: 24 3/233

MILOSTNI ČAS

Vstopili smo v postni čas, ki ga vsak razume po svoje. Nekaterim to pomeni spomla-

dansko čiščenje telesa, ki dobro de našemu telesu. Pri tem razni trgovci in proizva-

jalci spretno pristavijo svoj lonček in dodajo še kakšno prehransko dopolnilo, da bo

to »čiščenje« še bolj učinkovito.

Za nas kristjane pa ima post veliko globlji pomen. Post ne pomeni zgolj predpisane

odpovedi jedem, ki tako in tako zastrupljajo naše telo. Je mnogo več. Je čiščenje

naše duše vse navlake, ki nas ovira pri našem poslanstvu hoje za Jezusom. Je krepi-

tev naše duše s pomočjo odpovedi, dobrih del in molitve.

Odpoved je pojem, ki ni za naš čas prav nič logičen. Današnji svet nas vabi, naj uži-

vamo življenje, naj ga zajemamo z zvrhano žlico. Odpovedovali so se ljudje takrat,

ko je manjkalo dobrin, danes pa to ni potrebno. Vsaj ne večini!

Dobra dela pomenijo naš odnos do bližnjega. Lahko rečemo, da smo ljudje v naši

okolici kar radodarni pri pomoči ljudem, ki jih zadene kakšna katastrofa. Vendar je

to premalo. Mnogo problemov in stisk je skritih v dušah naših bližnjih in vse prema-

lo se trudimo, da bi jih odkrili. Raje si pilatovsko umijemo roke.

Molitev je vez med človekom in Bogom. Z molitvijo priznavamo, da smo sami

nemočni in prosimo Boga za pomoč. Z molitvijo se zahvaljujemo Bogu za vse, kar

prejemamo in kar nas obdaja. Po molitvi prihaja od Boga k nam milost, ki smo jo

vedno znova zastonj deležni.

Izkoristimo letošnji post. Mnogo je priložnosti, da v tem milostnem času očistimo

naše duše vse navlake. Le tako se bomo lahko resnično veselili Vstalega Jezusa. Jožica

2

SVETNIK MESECA

15. marca v katoliški Cerkvi obha-jamo god sv. Ludovike de Marillac. Rodila se je 12. avgusta 1591 v Parizu. Imela je težko otroštvo in prav takšno mladost. Zase je dejala, da je bila od rojs-tva zaznamovana s križem. Ko se je njen oče drugič poročil, je poslal Ludoviko v samostanski zavod v Poissy, ki so ga vodile dominikanke. Ko je imela 13 let, ji je umrl oče in, čep-rav je bilo sorodstvo števil-no, se je čutila osirotelo. Še bolj se je poglobila v molitev in premišljevanje. Uklonila se je želji sorodnikov in se poročila. V zakonu je živela 12 let. Veliko je trpela zaradi moževe bolezni in sina Miha-ela. Deležna je bila tudi temne noči vere. V svojih stiskah pa je prejela luč Svetega Duha: bilo ji je razode-to, da bo nekoč mogla zadostiti želji svojega srca in se posvetiti Bogu in službi za bližnjega. To se je po moževi smrti res zgodilo. Moč nje-nega duha je še zrasla, ko se je leta 1624 srečala s sv. Vincencijem Pavelskim (1581–1660), ustanovitel-jem Misijonske družbe lazaristov ki je postal njen doživljenjski duhovni spremljevalec. Skupaj z njim je leta 1633 ustanovila družbo hčera krš-čanske ljubezni oziroma usmiljenke, ki se je iz Francije kmalu razširila po vsem svetu. Ko je pomagala najbolj ubogim po ulicah v Parizu je opazi-la, da mestne gospe vseh opravil pri ubogih niso zmogle opraviti same,

zato so se za pomoč ponudila revna kmečka dekleta. 29. novembra 1633 so se skupaj odločile, da bodo pod stalnim vodstvom iz ljubezni do Boga svoje življenje posvetile bolni-

kom in revežem. To je bil začetek Družbe hčera krš-čanske ljubezni, ki jih je sv. Ludovika tudi ustanovila. Kljub bolehnosti in veliki spokornosti je dočakala 69 let. Umrla je 15. marca 1660. Na njeno željo so jo pokopali na farnem poko-pališču župnije, v kateri je živela. Kasneje so njene posmrtne ostanke prenesli

v kapelo materne hiše Hčera krš-čanske ljubezni v Parizu. Danes je po svetu okrog 33.000 sester Hčera krščanske ljubezni, pri nas poznanih kot Usmiljenke, ki z deli ljubezni pričujejo, kaj zmore slaboten človek, ki sledi Bogu in se prepusti njegovi milosti. Ludovika de Marillac je bila med blažene prišteta 9. maja 1920, med svetnike pa 11. marca 1934. Papež Janez XXIII. jo je 10. februarja 1960 razglasil za nebeško zavetnico sodelavcev v krščanskih socialnih ustanovah.

pripravil: kaplan Štefan

JEZUSOVE SKUŠNJAVE

Ko v postnem času premišljujemo tudi o Jezusovem boju s skušnja-vami v puščavi, naj nam kratka raz-laga na podlagi odlomka iz Mate-jevega evangelija (Mt 4, 1-11) pri tem pomaga.

3

Skušanje Jezusa hudič začne v puščavi, nato ga odvede na vrh tempeljskega obzidja, v tretji skuš-njavi pa sta na zelo visoki gori, s katere se vidijo vsa kraljestva sveta. Čeprav vedno razumemo, kot da je zaradi skušanja imel Jezusa v oblasti hudič, to ne kore biti res, kajti vse se doga-ja zaradi Božje volje. Sam Bog Oče postav-lja Sina pred preizkušnjo, kajti » Duh je odvedel Jezusa v puščavo.« (Mt 4, 1). 1. skušnjava: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« (Mt 4, 3) Hudič je želel preizkusiti Jezusa, naj zlorabi svojo Mesijanski, božjo moč in dokaže Bogu Očetu, da lah-ko poskrbi sam zase in tako živi brez Njega. Ko Jezus zavrne to skušnjavo vabi tudi nas, naj ne hre-penimo samo po minljivem (fizična hrana), ampak se stegujemo tudi za neminljivim, večnim (hrana Božje besede). 2. skušnjava: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti zapisano je….« (Mt 4, 6) Satan izziva Jezusa naj se vrže z roba templja, božje hiše v kateri Judje častijo Boga. Je skušnjava in preizkušnja vere: ko smo v templju (cerkvi) ni težko slaviti Boga. Kaj pa, ko smo na robu, se soočamo z izgubo in smrtjo. Kaj (kdo) nas takrat nosi? Komu zaupam? Jezus nam pokaže da se brez obotavljanja upremo takim skušnjavam, da bi se obračali k malikom, stran od Boga in ga izzivali.

3. skušnjava: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me počastiš.« (Mt 4, 9) Skušnjavec želi, da se mu

Jezus pokloni. Ta skušnjava nam kaže na to, da se vprašamo, kdo je začetnik, vladar vsega? Ali 'oče laži' - hudič, ali Bog Življenja? Ko je bil Jezus v Getsemaniju v smrtni stiski, je

tudi sam padel na obraz in molil k Bogu. Torej, služiti samo Bogu! Odločiti se za Boga. Ob tem skušnjavec odide.

kaplan Štefan

VEČERNA MOLITEV

Svet križ, Božji križ, Prosim, da ti mene dol položiš, Da ti meni šest angelčkov pošlješ, Dva v vzglavje, Dva v vznožje In na vsako stran enega.

Sveta mamka Božja, Čuvaj me do polnoči, Sveti Mihael in sveta Urša Pa po polnoči.

Molitvico nam je povedala tretje-šolka, in povedala, da jo je nauči-la stara mama in jo zvečer skupaj molita. Če še kdo pozna kakšno staro molitvico, prosimo, da nam jo posreduje. Bilo bi škoda, da bi utonila v pozabo.

4

KRIŽEV POT

Križev pot je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Poleg tega je Križev pot tudi molitev, ki jo verniki molijo, ko se spominjajo tega trpljenja. Poleg Rimskokatoliške cerkve ga poznajo še Evange-ličanska cerkev in še nekatere druge prote-stantske Cekve. Po Evropi se je raz-širil zlasti po 13. stoletju po zaslugi svetega Frančiška Asiškega in nje-govih učencev.

Molitev križevega pota vernikom po-maga, da v duhu spremljajo Jezusa od Pilatove hiše do Golgote. Pri molitvi se verniki v mislih ustavijo pri vsaki od postaj. Molitev vsake od postaj se začne z verzom "Molimo te Kristus in te hva-limo, ker si s svojim križem svet odrešil." Sledi premiš-ljevalna molitev, ki ni stan-dardizirana. Njena lepota je ravno v odkrivanju novih in novih poudarkov.

Uvod Jezus govori: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« To vabilo velja za vse, samske in poročene, mlade, odrasle in stare, bogate in revne, te ali one narodnosti. Velja tudi za vsako dru-žino, za vse njene člane posebej ali za vso malo skupnost.

1. postaja: JEZUSA OBSODIJO NA SMRT Tudi jaz sem z grehom obsodil Jezusa na smrt. Da bi popravil mnoge slabosti, bom v zadoščenje

za svoje grehe sprejel svo-jo smrt, kadar in kakor boš hotel, Gospod.

2. postaja: JEZUS VZA-ME KRIŽ NA SVOJE RAME Jezus objame les svojega trpljenja. Tudi jaz bom vsak dan objel in vedno

nosil svoj križ. Pomagaj mi, Gospod, da ga bom nosil pogumno in vdano.

3. postaja: JEZUS PRVIČ PADE POD KRIŽEM Jezus ni obvladal teže bremena in je padel pod križem. Moji padci v greh so to povzročili. Prosim te, Gospod, daj mi milost, da ti ne bom nikoli več povzročil te bolečine.

4. postaja: JEZUS SREČA SVOJO MATER Gospod Jezus. V najbolj žalostnih urah svojega življenja naj ne pogrešam srečanja s tvojo in mojo Materjo. Njo bom klical, da mi bo pomagala na križevem potu mojega življenja. Mati moja, moje upanje!

5. postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ Jezus, tudi mene si poklical, naj s teboj nosim križ. Doslej sem se neš-tetokrat upiral... Oprosti mi, Gospod. Sedaj sem tu, pripravljen, da ti sle-dim.

5

6. postaja: VERONIKA OBRIŠE JEZUSU POTNI OBRAZ Gospod, s čudežem si poplačal Veronikino dejanje. Tvoja podoba je ostala na njenem platnu. Gospod, očisti mojo dušo in vtisni vanjo svojo podobo. Pomagaj vsem, ki mi v moji bolezni, kakor Veronika, izkazujejo ljubezen!

7. postaja: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM Tudi jaz sem padel, Gospod. Izdale so me ošabnost, počutnost, sebič-nost, lahkomiselnost. Padel sem, toda ker me ti, Gospod, gledaš s tako ljubeznijo, bom vstal in šel dalje

8. postaja: JEZUS TOLAŽI JERU-ZALEMSKE ŽENE Jezus, poslušam tvoj nauk. Najprej moram objokovati svoje grehe in potem tvoje bolečine. Po zaslugah tvojega trpljenja mi daj solze resničnega kesanja. 9. postaja: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM Tretjič te vidim pod križem na tleh. Tako resnične so tvoje besede: Duh je voljan, a meso je slabo. Gospod, daj da bo moja pripravljenost trdna in dejavna.

10. postaja: JEZUSU VZAMEJO OBLEKO Jezus, na Kalvariji so strgali obleko s tebe in si jo razdelili med sabo. Jaz pa bi rad slekel s sebe svojo sebičnost, počutnost in sleherno grdo strast.

11. postaja: JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

Jezus, do česa te je pripeljala ljube-zen do nas! Med udarci kladiva in žalitvami ponavljaš: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Naj te tudi jaz Ijubim v trpljenju na svojem križu in v velikodušnem odpuščanju svojim bratom. 12. postaja: JEZUS UMRE NA KRIŽU Potrebno je bilo, da je Kristus umrl. S tem nam je omogočil rojstvo za novo in večno življenje. Gospod, po zaslugah svojega trpljenja in smrti na križu in po darovanju, ki se obnavlja na oltarjih, mi daj, da bom deležen božjega odrešenja.

13. postaja: JEZUSA SNAMEJO S KRŽA IN POLOŽE MARIJI V NAROČJE Marija objame in s solzami umije Jezusovo telo. Sveta Devica, izprosi

mi milost, da ne bom nikoli več z grehom zakrivil njegove smrti. Sprejmi me v svoje naročje.

14. postaja: JEZUSA POLOŽIJO V GROB

Gospod Jezus, s tem, da si šel v grob in pozneje iz njega zmagoslav-no vstal, si nam obnovil življenje. Daj, da bom tudi jaz s svojim križem pridobil delež tvojega zmagoslavne-ga vstajenja

Sklep: Kristusova smrt ni konec, ampak se odpira v vstajenje. Naše življenje je osvetljeno z upanjem, da bomo mi in vse človeštvo v slavi vstalega Kristusa deležni novega življenja.

Amen.

6

OB DNEVU STARŠEV

V mesecu marcu praznujemo god svetega Jožefa in praznik Marijinega oznanjenja - dva praznika, ki nas spodbujata k sodelovanju pri uresni-čevanju Božjega načrta. Spodbuja-ta nas k sprejemanju življenja in na odgovorno starševstvo, ki temelji na zaupanju v Božjo ljubezen. Ob praznovanju teh dveh praznikov se bomo vsi s hvaležnostjo spomnili svojih staršev, ki so nam podarili življenje, starši pa se bomo zahval-jevali za čudoviti dar – svoje otroke. Mnogim otrokom žal ni dano, da bi zagledali luč sveta. Iz različnih vzro-kov so morali umreti še preden so se rodili. Današnje splošno mnenje je, da je splav pravica ženske. Vendar pa mnogim ženskam, pa tudi moškim, ki so pri tem sodelovali, ta »pravica« pusti globoke posledice.

Izpoved dekleta, ki je naredila dva splava: Zelo mlada sem se zasvojila z drogo. Imela sem fanta, ki sem ga ljubila. Nepričakovano sem zanosila. Bila sem srečna, da sem pod srcem nosila otroka, a tudi prestrašena in zaskrbljena. Ko sem povedala fantu, da sem nose-ča, je zahteval, da naredim splav, sicer me bo zapustil. Pritisk je bil prevelik in sem šla v bolnišnico, kjer me je zdravnik večkrat vprašal, če res želim splav. Zelo sem trpela. Po posegu sem čutila veliko izgubo. Občutek krivde sem izbijala z drogo in alkoholom. In v tem času sem še

enkrat zanosila in naredila isto. A dejstvo, da sem ubila otroka, mi ni dalo miru. Poskusila sem si celo vzeti življenje. Po dolgih letih sem o tem spregovo-rila. Duhovnik mi je pri spovedi naročil, naj dam otrokoma ime. To je bilo zelo težko. Mnogo sem jokala. Nazadnje sem le poimenovala prve-ga otroka, za drugega pa nisem imela moči. Šele ob spodbudi neke redovnice mi je to uspelo. Obe imeni zdaj hranim v svojem srcu. Tako mi je nekoliko laže spri-jazniti se s tem, kar sem storila. Morala sem odpustiti najprej sebi, kar je zelo težko. Posledice ostanejo za vedno. Po Božjem posredovanju sem se ozdravila odvisnosti od drog. Ko je moja sorodnica rodila deklico, sem znova doživela krizo. Bolečina se je vrnila, spomini so oživeli. A prišel je trenutek, ko sem deklico prijela v

naročje. Ta trenutek me je ozdravil. Hvala Bogu – on me ozdravlja in mi daje novo življenje. Rada bi povedala vsem dekletom in ženam, da s splavom ne rešite nobe-nega problema, ampak si boste uničile življenje, kot

sem si ga jaz.

(Vir: spletni portal Iskteni.net)

Izpoved mame po splavu: Imela sem 22 let. Že tri leta sem hodila s sošolcem iz faksa. Nekega dne sem ugotovila, da sem noseča. Vse življenje se mi je obrnilo na glavo. Od tistega trenutka sta se v meni stopnjevali osamljenost in tes-

7

noba ter pritisk otrokovega očeta, naj naredim splav. On si mam,reč otroka ni želel. Nekaj časa sva se prepirala, nato sem popustila. Bila sem namreč preveč sama, premalo pogumna in brez družinske podpo-re. Ko sem se po posegu zbudila, nisem čutila ničesar več. Svet je bil prazen. Od takrat na otrokov »rojstni dan« že dvajset let podoživljam strah in osamljenost, ki sem ju čutila takrat… Danes sem stara 40 let, vendar ne mine dan, da se ne bi spomnila na svojega otroka, ki bi moral živeti, a ga ni več.

(Vir: Naše poslanstvo)

Misli papeža Frančiška o staršev-stvu:

»Matere so najmočnejši protistrup za širjenje egoističnega individuali-zma.«

»Družba brez mater bi bila nečlove-ška družba, kajti matere znajo ved-no, tudi v najtežjih trenutkih, priče-vati o nežnosti, predanosti in moral-ni moči.«

»Matere pogosto posredujejo tudi najgloblji smisel za versko prakso.« »Najpomembnejše je, da je oče navzoč v družini. Da je blizu ženi, s

katero deli vse: veselje in trpljenje, napor in upanje. In da je prisoten pri odraščanju otrok: ko se igrajo in ko delajo, ko so brezskrbni in ko jim je težko, ko govorijo in ko molčijo, ko upajo in ko jih je strah, ko naredijo napačen korak in ko ponovno najde-jo pot.«

Smeh je pol zdravja

Žena hoče poklicati moža, pa ima prazno

baterijo v mobilnem telefonu.

Pa reče sinu Janezku, naj ga pokliče s

svojega telefona.

Čez nekaj minut sin pravi: "Trikrat sem

klical in vedno se je oglasila neka žen-

ska."

Ko se mož vrne, ga žena pričaka na vra-

tih in brez kakšne razlage mu eno pri-

maže okoli ušes. Sledi zaslišanje:

"Ženska se oglaša na tvojem telefonu!"

"Kakšna ženska neki? Kaj pa je rekla?"

"No, Janezek, povej!"

"Rekla je: "Številka trenutno ni doseglji-

va, prosimo, pokličite kasneje."

*** Na klopci poleg brezdomca se usede

znanec in ga vpraša:

»Zakaj pa si se znašel na ulici?«.

Brezdomec mu odgovori: »Še prejšnji

teden sem imel vse. Kuharja, ki mi je

kuhal, mojo sobo so čistili, oblačila prali

in likali, imel sem streho nad sabo, TV,

internet, lahko sem šel v telovadnico,

knjižnico, lahko sem se šolal.«

»Kaj pa se je zgodilo? Droge, alkohol,

ločitev?«

"Nič od tega. Odpustili so me iz zapora."

8

NAŠA FARA Ureja uredniški odbor Odgovarja Dušan Kožuh, župnik

Oblikovanje naslovnice in avtorski motivi: Župnija Toplice

Jože Motoh U.D.I.S; Marjeta Gale U.D.I A Zdraviliški trg 6, 8350 Dolenjske Toplice

Tel.: 07/306 50 30

ZAHVALE

OBNOVE CERKVA…

Za cerkev v Meniški vasi sta darovala

Dominik Hrovat in Tončka Pustavrh .

Za kapelico v Soteski je darovala

Marica Fifolt.

NAMESTO CVETJA… Ob smrti

pok. Jožefe Zajc so namesto cvetja

darovali po eno mašo Mihaela Novak,

Zofija Fifolt, Peter Kumelj in Karel

Kumelj.

Bog plačaj za darove !

NAPREJ ODDANE MAŠE

+ Anica BOBNAR 16 maš

za zdravje 3 maše

po namenu 3 maše

+ Jožefa ZAJC 2 maši

POMEMBNI DATUMI

12. marec – 2. postna nedelja

Ob 15.00 bo maša s križevim potom v

Poljanah.

19. marec - 3. postna – papeška

nedelja - obletnica izvolitve papeža

Frančiška

Na god sv. Jožefa, varuha družine, se

začne teden družine.

Maša s križevim potom bo ob 15.00 v

Podturnu. V Poljanah maše ne bo.

25. marec – Gospodovo oznanjenje;

materinski dan V Toplicah bo maša samo zvečer ob

17.00. Med mašo bodo otroci pripra-

vili kratek program v zahvalo staršem.

Maše bodo še: v Soteski ob 8.00, v

Poljanah ob 8.15 in na Uršnih selih ob

10.00.

26. marec – 4. postna nedelja Ob 15.00 bodo na Uršnih selih pri

maši s križevim potom sodelovali

člani ŽPS.

30. marec Ob 19.00 bo srečanje ŽPS.

2. april – 5. postna - tiha nedelja Ob 15.00 bo maša s križevim potom v

Soteski.

7. april – prvi petek

Namesto za prvi petek bova duhovni-

ka z Najsvetejšim obiskovala bolnike

pred prazniki, v sredo, 12. aprila.

8. april V KKC-ju v Toplicah bo ob 16.00

otvoritev razstave in blagoslov veli-

konočnih jedil

Ob 9.00 bo v veroučni učilnici v

Toplicah prikaz izdelovanja butaric.

9. april – 6. postna - cvetna nedelja.

Na Gor. Sušicah bo maša ob 7.30, na

Uršnih selih in v Poljanah ob 8.30. V

Toplicah in v Soteski bodo maše po

običajnem nedeljskem redu. Pri vseh

mašah bo blagoslov zelenja.

Postni čas je ugoden čas za

odpiranje vrat vsakemu, ki je

pomoči potreben. Vsakdo od nas

jih sreča na svoji poti. Vsako

življenje, ki nam pride naproti, je

dar in si zasluži biti sprejeto,

spoštovano in ljubljeno.

Božja Beseda nam pomaga odpreti

oči, da sprejemamo življenje ter ga

ljubimo, še zlasti ko je to šibko…

papež Frančišek