Janez Pečar: Marx in Engels o kriminaliteti in nadzorstvu ...

UDK 316.26 :343.9

Marx in Engels o kriminaliteti in nadzorstvu(ter nmarksizem« v teoriji kriminologije)*Janez Pečar**

Ob stoletnici Marxove smrti je treba, ne gledena to okoliščino, ugotoviti predvsem dvoje, ,dase je zanimanje za marksizem v 70. letih tegastoletja, kot ,pravijo, močno pomaknilo proti Za­hodu in da hkrati' začne s tem v zvezi naraščati

število ra2Jprav o marksizrnu tudi v kriminolo­giji. Čeravno oba protagonista, to' sta Marx inEngels, nista izdelala nohene teorije o pravu indržavi in s tem v zvezi prav tako ne o kriminaluin nadzorstvu, ne gre prezreti dejstva, da je vnjunih delih dosti sicer obrobnih in bežnih spo­zmanj, s katerimi -se danes kakorkoli ukvarjamov znanostih o človeku-deviantu. Še zlasti paje potrebno omeniti njuna opazovanja in analizeo dcr-užbenih vplivih kapitalistične ureditve nadeviantnost dela'vskega razreda in njeno obrav­navanje, kar neposredno zadeva krimmalno etio­logijo in (takmtno) družbeno reakcijo nanj.Odveč je poudarjati, da je bilo človeško živ­

ljenje v 19. stoletju drugačno, kot je danes. Nesmemo spregledati, da je bilo tudi znanja manj,:iln to ne takšnega, ikot ga poznamo ob koncu 20.stoletja na prenekatel'ih področjih. Zato je celostoletje 1m. še več po tem nehvaležno iz pos~­

meznih fragmentov sklepati na cdov;tost kakegapodročja po današnjih merilih .in pričakovati,

kaj bi v preteklosti moral kdo, ki je kdaj pisal,o čem: vedeti. To po eni plati. ,Po drugi pa jelahko zelo nekorektno in neznanstveno bolj izsporam'čnih omemb kakšnih vprašanj o krimi­nalu in represiji graditi znanost na kakem pod­ročju in se krčevito držati tega, !kaj je kdo rekeliti česa ne, ali celo svojev'oljno pojasnjevati, kajje kdo pri tem mislil. iS takimi pojavi o Marxuin Engelsu se srečujem-o tudi v zadnjem deset­letju, ko so silovito vzniknila predvsem 'v za­hodnem svetu- razna pisanja in pozivanja naMarxa iJU Engelsa tudi glede kriminalitete)informalnega družbenega nadzorstva.

S tem pa mkalror ni rečeno, da je tisto, karso ugotoV'ili pred stoletjem, danes brez vrednosti.Narobe, lahko je spoznanje, ki ga moramo raz­vijati naprej in mu v njegovem kontekstu datisvojo vrednost, ne pa šteti za vselej- zaključeno indokončno in ga ponujati pred začetkom 21. sto­letja. To !Često vzbuja posmeh in škodo, nenazad­nje tudi klasikom marksizma. Pisanja te vrste paso celo tudi takšna, da bi se ·težko odločili, ali &0

* Sestavek je zelo razši<rjena veI"Ziija piščevega

pni:spevka za >-~Ziherl1{)1ve dneve 1983-« na temo >->-Mar­xova vizija socia1listiČtnega razvoja ID sodobni socia­lizem-«, škofja Loka, 20. in 21. dktobeq- 1983.

** Janez Pečar, dipl. pravnik, doktor manosti,redni profesor za !kr:irninologijo, InŠrtirtut za krimino­logijo, 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 11.

le pmmerjave markaizma Jn kriminologije alimarksizem v kriminologiji ali pa kar marksi­stična .krim1nO'logija v .skrajnem primeru, pričemer je včasih dvomljiva, kaj sta ideologija Lnpolii'1Ji'ka in koHko to posega v teorije oziroma kri­minologijo. To ,toliko bolj, ker obraVlnavajo da­našnje družbene ureditve, ne toliko v sociaIizmukot predvsem v kapitalizmu, kar povzroča tudiv znanosti nemalo nasprotovanj. Marx in Engelssta kDitiJzirala kapitalistično družbo, o politični

ureditvi, :IDi naj ji sledi, .sta pisala samo dobro.T.oda socializem ni brez kriminala. V zgodovinisooializma so rSe dogajale v imenu družbe (alidržave) ali ideologije .krutosti, ki jih kapitalizems svojimi represivnimi organi md. počenjal (kveč­

jemu fašizem). Zato na področju kriminalitetein represije z dogmatskim marksizmam v 20.stoletjU, ki ga merkateI'li »producirajo« na Za­hodu, ni kaj dosti počeni, zlasti pa ne v sociali­stičnih družbah. Očitki pa hkrati letijo <tudi nadružb-oslovce, ki žive v socializmu, češ, da odMarxa dalje nismo kaj dosti !prispevali v zaklad­nico »marksizma«, zlasti ne v krim:ilnološki misli.Podobno je IS teorijami o državi in pravu šeposebno, Iker gre danes za določeno scientikacijokontrole ID d.deologije ~i'zjeme Lenin, PašukanisiJU drugi).

Zlasti Marxovra dela :radi kClltego:r.lzirajo v tista,k.i j.ih je pisal kat »mlad« ali »star«, »zrel« ali»Inezrel«, »'dovolj« ali »ne dovolj precizen«, pa»dog,nan« ~:iJn »nedognan«l itd. Jemljejo jih iz kon­telosta zgodov:iJnskega razvoja2 itd., kar povzroča

zmedo im nezaupanje v njihov·o kor1stnost. Todav zadnjem času so nastali IS tako imenovano ra­dikalno krimiinologijo vendarle nekateri poskusi,ki bolj sistematično obravnavajo vprašanje 00­klon"kosti iJU represije. Toda često so tenden­ciozThi, dogmatski in narav-nani na kapitalizem.Za sociald.stiČfiodružbo ostajaj-o 'Praznih rok. Tupa doslej še ni bilo posebne zagnanosti in neuspehov pri razvijanju marks:istične krriminolo­gije, kot pričakujejo na Zahodu, da bodo v tehdež€lah oblikovali si:stemaitično teorijo o krimi­nalu in deviantnosti. Zlasti premalo se povezujeekonomiko in odklonskost, vlogo države kot po­lIitične orgaJIliizaoije z njeno prisilo, družbeno. slo­jevitost s kriminalom itd. Hkrati pa se zopet slišiočiteik, zakaj Marxu toUkšna pozornost v krimi­nologiji, če se le IS kriminalom ukvarjal le po­vršno.3

1 Supek, v: Marx i -sawernenost, 'r., s. 274.2 Jogan M., s. 267.3 Huff V.: Radical Crimino1ogy, s. 64.

289

Janez Pečar: Marx in Engels o kriminaliteti in nadzorstvu . ..

UDK 316.26 :343.9

Marx and Engels on Crime and Social Control(and »Marxism« in Theory of Criminology)

PečaT dr. Janez,BrDfesrsolr of Cnil1lIi.nO'logy, I!IlStitute of Crlmiinology, Ljubljana

Marx and Engels did not conceive any theory oncrirne or on control, burt WI1"ote about these questionsonly marginally in connection with the class strug­gle of capitalis>m !in ithe s6CO'!lJd hali of the nine­teenth century. Whart: seemed espeoially importantto them was thart: they saw .social ca'Uses of deviantphenomerna tin general economic canidlitions and in

,the essence of society itseJ.f; they conslidered controlR$ a means of ma±rutaiJnilng the exJ&ting politicalsystem. Antagonistk relations between the prole­taniat and the bourgeailSiie repl1"esented for them themam spheres g[vlng rise to crime and the expansionof TepressiOlI1.

Later cansiderations about :theUlT wri,ting on crlimeand coI1ltrol cou1d be charaetenized Iby three maincou-rses: classtical Marx:ism, Neomarxism and anti­ma:rxJ:sm. rf the fi<nst exaggeratedly transrnits the

knowledge of !the classics ,into the oontemporaryworld, if ,the second tries Ito solve orime problemsby revolutionary soclial changes, Ithe th:i:rd op,posesany apphcaJtion of Marxism. an crimin.ology.

IrrespeoUve of fuis,Ma'rxist views of orlme amdrepression attract considerahle ~ttention a1nd Tecon­siderations of these que.srmons ido not lose thei'J: :topi­caIity. They especi,ally use Marx and Engels' histori­cal dialecticai and mateniaUstic v,iews on crime andcontrol and refer to them rin constderdmg many mo­ral, ethical, philosophrical and other que.s.tion:s.

In fuis connectiol1. there stiH eJcisot.s the liecesSity­especially lin sQoiaIisil1l - of COlIlceptua1izim.g -in anadequate rtheo:retical way the influences that socialconcLi,tioDS have Qn crime and deViianrt phenomenain general and on thei-r repressdon.

309