MEDNARODNI SIMPOZIJ O

PROTIPOTRESNIH UKEPIH V PEKINGU

Miha Tomaževič"

Od 10. do 13. maj 1988 je bil v Pekingu eden od mnogih vsakoletnih mednarod- nih simpozijev, katerega tematika je bila posvečena potresni problematiki. Njego- vega delovnega naslova »International Symposium on Earthquake Countermea- sures — ISEC« pa ne bi omenjal, če ne bi bil nekaj čisto posebnega: bil je morda eno prvih, če ne prvo pa morda po številu aktivnih udeležencev do sedaj največje mednarodno srečanje, ki je bilo po- svečeno predvsem interdisciplinarnemu značaju zaščite pred potresi in odprav- ljanju posledic potresov. Delovni program ISEC je vključeval: raziskave v zvezi s po- tresi kot naravnimi pojavi in v zvezi s po- tresno odpornostjo konstrukcij; izobraže- vanje za pripravljenost na potrese; iz- kušnje pri organizaciji akcij civilne zaščite in drugih vladnih organizacij pri odprav- ljanju posledic potresov, vključno z orga- nizacijo takojšnjih akcij pomoči (reše- valne akcije, medicinska pomoč) ter s širšo organizacijo popotresne sanacije in obnove po potresu prizadetih območij; iz- kušnje pri ocenjevanju škode; prostorsko planiranje itd. Simpozija se je udeležilo več kot 200 de- legatov iz Avstralije, Francije, Irana, Italije, Japonske, Jugoslavije, Kitajske, Malezije, ZR Nemčije, Romunije, Tajske, Turčije, Venezuele, ZDA in ZSSR, od tega jih je v delovnem programu simpozija 120 sode- lovalo z referati. Jugoslovani (5 po številu) smo se simpozija udeležili kot gostje ki- tajskih raziskovalnih inštitutov oziroma univerz v okviru redne izmenjave stro- kovnjakov, ki sodelujejo pri skupnih ju-

goslovansko-kitajskih raziskovalih pro- jektih s področja potresnega inženirstva. Na simpoziju smo predstavili dva referata, ki sta obravnavala problematiko potres- novarnega projektiranja konstrukcij, z enim predstavnikom pa smo sodelovali tudi v delovnem predsedstvu simpozija.

Medtem ko smo se prvi dan udeleženci ISEC sestali na plenarnih sejah, kjer smo poslušali vabljena predavanja, je v na- slednjih dneh delo simpozija potekalo po sekcijah, kjer smo obravnavali:

— ukrepe v zvezi z napovedovanjem po- tresov,

— inženirske ukrepe za zmanjšanje izgub in zaščito pred naravnimi nesrečami v velikih mestih ter

— zaščito, ublažitev posledic in obnovo po potresu.

Med simpozijem smo imeli priložnost obiskati mesto Tangshan (kakih 200 km severovzhodno od Pekinga), ki ga je, kot je znano, leta 1976 porušil katastrofalen potres, pri čemer je izgubilo življenje iz- redno veliko ljudi. Uradno cenijo, da je bilo v samem mestu 250 000, na celotnem po potresu prizadetem območju pa celo 750 000 žrtev. Tangshan je dobrih 100 let staro mesto s težko industrijo, nastalo za- radi velikih zalog premoga in ugodne prometne lege. Samo mesto ima danes, ko je po potresu že v celoti obnovljeno, kakih 1,4 milijona prebivalcev, v njem pa prevla- duje (poleg rudnikov premoga) porce- lanska, cementarska in jeklarska indu- strija.

Med obiskom mesta smo si ogledali nekaj zanimivih ostankov porušenih objektov, ki so jih Kitajci ohranili kot spomenike po- tresu, ter vidne velike dislokacije terena ob potresni prelomnici. Bili smo v poseb- nem muzeju, ki so ga prebivalci mesta odprli ob deseti obletnici potresa. Obiskali smo tudi rehabilitacijski center za para- plegike, kjer še danes večino pacientov predstavljajo žrtve potresa. Ob koncu obiska je bila tiskovna konferenca, na ka- teri so predstavniki mestnih oblasti sez- nanili udeležence simpozija z vsemi pro- blemi pri odpravi posledic potresa in od- ločitvah glede obnove. O svojih doživetjih med potresom leta 1976 sta pripovedo- vala dva preživela meščana, nakar je sle- dila živahna razprava, gostitelji pa so zelo odkrito odgovorili tudi na marsikatero ne- prijetno vprašanje v zvezi z razumljivimi napakami pri popotresni obnovi mesta. Razprava med obiskom Tangshana je pravzaprav predstavljala višek simpozija, saj so v njej lahko udeleženci bolj kot med delom simpozija izmenjali izkušnje v zvezi z med seboj tesno povezanimi problemi zaščite mest pred močnimi potresi in od- pravljanja posledic potresov. Žal se organizatorji simpozija še niso do- končno odločili, da bi zanimive prispevke, ki so bili predstavljeni na simpoziju, izdali v zborniku in jih tako naredili dostopne širši strokovni javnosti. Zaenkrat je izšel le zbornik povzetkov referatov, v katerem pa seveda ni marsikaterega konkretnega in zanimivega podatka o akcijah v zvezi s protipotresno zaščito, ki bi bil nedvomno zanimiv tudi za nas.

ZDRAVSTVENE POSLEDICE

IONIZIRAJOČEGA SEVANJA

V SLOVENIJI

Andrej O. Župančič**

Inštit za medicinske vede Znanstveno- raziskovalnega centra SAZU je na po- budo Medicinskega razreda SAZU začel pripravljati gradivo o zdravstvenih posle- dicah černobilske nesreče za Slovenijo. Kmalu pa se je pokazalo, da bi bilo zelo smiselno obravnavati tudi vplive drugih vi- rov ionizirajočega sevanja v Sloveniji. Tako je nastalo gradivo »Zdravstene po- sledice ionizirajočega sevanja v Sloveni- ji«, ki ga ponujamo v razpravo. Kot po celem svetu smo tudi v Sloveniji izpostavljeni ionizirajočemu sevanju. O tem se vsi strinjamo, mnenja pa se začno razhajati, ko je treba določiti količino pre- jetega sevanja. Še bolj se razlikujejo ocene o posledicah absorbiranega se- vanja. Do navzkrižnih sodb prihaja zato,

ker mnoga vprašanja niso dovolj raz- čiščena. Za učinke nizkih doz je npr. na izbiro več modelov: ocena o tveganju za zdravje je pri enaki dozi sevanja odvisna prav od izbire modela. Poleg tega smemo poskuse o učinkih se- vanja na človeka delati samo na živalih. Stvar presoje, večkrat zelo majave, pa je, koliko izsledki veljajo tudi za človeka. Na podlagi opazovanj učinkov ionizirajočega sevanja na človeka, kolikor jih imamo na voljo, ugotovimo, da je večino škode možno ocenjevati samo epidemiološko statistično. In končno, v strokovne presoje in pripo- ročila se radi vpletajo pristranski interesi — politični, vojaški, gospodarski, poklicni, psihološki in drugi.

Gradivo ni izvirna znanstvena raziskava; skuša samo zbrati že objavljena dognanja in mnenja o zdravstvenih posledicah ioni- zirajočega sevanja. V gradivu se ukvar- jamo zlasti s Slovenijo, vendar se zave- damo, da je taka zemljepisna omejitev umetna. Ionizirajoče sevanje v Sloveniji je odvisno tudi od dogajanj daleč okrog in posledice naših dejavnosti se širijo tudi čez meje Slovenije. Utemeljiti skušamo načela za ravnanje v zvezi s sevanjem in ugotoviti, koliko se jih pri nas držimo. O spornih načelih bi morali sproti razpravljati, medtem ko bi pri nače- lih, ki se zdijo nesporna, morali razprav- ljati predvsem o načinih njihove uporabe. Teorija je omejena na glavne obrise in na toliko podrobnosti, kolikor jih potrebu-

* Dr., Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Dimičeva 12, Ljubljana. ** Prof. dr., Veselova 10, Ljubljana.

126 jemo za razumevanje besedila. Gradivo se dotika številnih področij — od fizike do etike. Opozoriti smo želeli na ne- katere vidike varstva pred sevanjem, ki se nam zdijo pri nas premalo upoštevani. Področja, ki so za naše razmere po- membnejša, so natančneje obdelana; po- glavja z utemeljitvami za stališča, pripo- ročila, predloge ali vprašanja so zato en- krat bolj obširna, drugič bolj skopa. Vseskozi poudarjamo pomen preventive in tudi s te strani utemeljujemo zahtevo po doslednem javnem nadzoru vseh služb, ki se ukvarjajo z varstvom pred ionizirajočim sevanjem.

Od strokovne literature navajamo le naj- nujnejše, predvsem po načelu, da pri spornih vprašanjih upoštevamo na- sprotna stališča. Strokovnjak naj se ome- juje na strokovna mnenja, ki neko vprašanje osvetlijo z več plati, zlasti še z nasprotnih: strokovnjak je v vlogi priče, ne razsodnika. Gradivo dajemo v razpravo,da bi izboljšali informiranost med vsemi, ki pri nas tako ali drugače (so)odločajo o dejavnostih v zvezi s sevanjem. Pri tem se dobro zave- damo, da je informiranost o zdravstvenih posledicah sevanja nujen, ne pa tudi za- dosten pogoj za smiselno odločanje. Za zadosten pogoj bi morali obveščenost o

sevanju dopolniti z drugimi vidiki. Zagotovo se v marsičem motimo, zato bomo vsakomur hvaležni za opozorila na napake in zmote. Od stroke pričakujemo kritično in utemeljeno razpravljanje. Prvi odmevi so že prišli iz Republiškega sekre- tariata za ljudsko obrambo in Inštituta Jožefa Štefana. Ko bomo zbrali čim več kritičnih stališč, bomo publikacijo pripravili za (strokovno) in širšo javnost. Končni namen in učinek, ki bi ga radi dosegli s svojimi pobudami, naj bi bila povečana varnost pred škodo in tveganjem za zdravje zaradi ionizira- jočega sevanja v Sloveniji.

ZDRUZENI NARODI ZA UBLAŽITEV

NARAVNIH NESREČ 1990—2000

Ivan Gams*

Generalna skupščina Združenih narodov je 11. decembra 1987 soglasno sprejela resolucijo št. 42/169 in sklep o tem, da bo desetletje 1990—2000 posvečeno ublažitvi naravnih nesreč. Iz resolucije povzemam glavne postavke ali jih dobe- sedno navajam: »... upoštevajoč, da so v zadnjih dveh de- setletjih naravne nesreče, kot so potresi, viharji (cikloni, hurikani, tornadi, tajfuni), tsunamiji, poplave, zemeljski plazovi, vul- kanski izbruhi, požari v naravi in druge katastrofe, zahtevale po svetu okoli 3 mili- jone življenj, prizadele najmanj 800 milijo- nov ljudi ter napravile za več kot 23 mili- jard dolarjev neposredne škode... ... upoštevajoč tudi, da, med drugim, suša in vpuščavljanje (dezertifikacija) pov- zročata ogromno škodo, posebno v Afriki, kjer sedanja suša ogroža življenje nad 20 milijonov ljudi in je spravila ob dom mili- jone prebivalcev... ... priznavajoč, da naravne nesreče resno zavirajo razvoj slabotnih gospodarstev, zlasti v deželah v razvoju... ...prepričani, da bo osredotočena med- narodna dejavnost za ublažitev naravnih nesreč v devetdesetih letih tega stoletja dala pobudo za vrsto ukrepov na državni, regionalni in mednarodni ravni... »je sklenila razglasiti devetdeseta leta tega stoletja za desetletje, v katerem bo mednarodna skupnost pod pokroviteljst- vom Združenih narodov posvetila po- sebno pozornost pospeševanju medna- rodnega sodelovanja na področju ublažitve naravnih nesreč« Cilj je: a) povečati sposobnost vsake dežel za ublažitev posledic naravnih nesreč ob posebni skrbi za pomoč deželam v raz- voju pri vzpostavitvi sistema opozarjanja, če je to potrebno; b) pripraviti primerna navodila in strategijo za uporabo obstoječega znanja, upošte- vajoč kulturno in gospodarsko različnost dežel; c) pospešiti znanstveno in tehnično priza- devanje z namenom zapolniti vrzeli v znanju, tako da bi zmanjšali učinke pri izgubi življenj in imovine; č) preveriti obstoječe in novo znanje, ki se

nanaša na obvladovanje preventivo in ublažitev posledic naravnih nesreč; d) razvijati tehnična sredstva za obvlado- vanje, napovedovanje, preventivo in ublažitev naravnih nesreč.

Združeni narodi pozivajo vse vlade, naj pripravijo ukrepe za doseganje zastavlje- nih ciljev in po potrebi ustanovijo državne komiteje ob sodelovanju z ustreznimi or- ganizacijami pri Združenih narodih in znanstvenimi, tehničnimi, strokovnimi in drugimi nevladnimi organizacijami. Prav tako ZN pozivajo vse vlade, naj obveščajo generalnega sekretarja ZN o načrtih in pomoči, ki jo lahko nudijo. Nadalje zahte- vajo od generalnega sekretarja ZN, naj na naslednji seji generalne skupščine pred- laga sprejetje ustreznih ukrepov za do- sego zastavljenih ciljev.

Za pripravo ukrepov, ki jih je zahtevala generalna skupščina ZN, je generalni se- kretar ustanovil ad hoc skupino 25 stro- kovnjakov za mednarodno desetletje (de- kado) ZN (4). Predsednik te skupine je Frank Press, predsednik Akademije zna- nosti ZDA, to je tiste ustanove, ki je s po- močjo posebnega komiteja pripravila ob- sežno vlogo na ZN, naj uvedejo dekado o naravnih nesrečah. V tem komiteju je so- delovalo več uglednih znanstvenikov ne- vladnih združenj v ZDA. V omenjeni publikaciji so naravne ne- sreče podane bolj tabelarno. Več je go- vora o mednarodnih projektih, ki so doslej prispevali k ublažitvi nesreč. Omenjeno je tudi skopsko protipotresno središče, obsežnejše pa je opisan projekt za srbsko reko Moravo (1974—1976), v okviru kate- rega so se srbski inženirji dodatno izo- braževali v ZDA. Napravljenih je bilo 22 hidroloških, hidravličnih in geomorfološ- kih računalniških modelov za testiranje Morave v pogledu poplav in rečnega transporta. Poglavitna vrednost publika- cije je v opisu možnosti za ublažitev na- ravnih nesreč. Ne bom povzemal tistih možnosti, ki jih lahko bralec prvih dve šte- vilk Ujme prebere v uvodnikih ali v ostalih člankih ali se ne tičejo naših razmer, am- pak bomo navedli ukepe, predvidene za desetletje, ki se zdijo za naše bralce novi in (ali) zanimivi.

Potresi: razvoj novega modela napovedo- vanja, razvoj potresno varne gradbene tehnologije, razvoj metod za testiranje je- zov in nukleark glede na potresno varno gradnjo; Zemeljski plazovi: opremiti ogrožena ob- močja z instrumenti za opozarjanje in na- povedovanje, ugotoviti pojavljanje ze- meljskih plazov ob potresih, viharjih, po- plavah itd; Tsunamiji: organizirati mednarodno službo opozarjanja; Viharji (po svetu povzročijo vsako leto 30.000 žrtev in 2,3 milijarde dolarjev škode): tunelska raziskava zgradb glede varnosti; Poplave: izgradnja jezov, vodnih aku- mulacij, razbremenilnikov, prebiranje kmetijskih kultur, ki so bolj odporne proti poplavam, pogozdovanje, služba za na- povedovanje; Požari v naravi (widlfires): izpopolniti znanje o fiziki požarov, zlasti glede mož- nosti, da zajamejo naselja; razvoj tehnike za gašenje požarov, izboljšanje gradbe- nih materialov glede požarne varnosti, razvoj dolgoročne napovedi iz klimatskih situacij, uskladitev obstoječih družbenih, gospodarskih razmer in modelov okolja v skupni program za zmanjšanje ogrože- nosti. Dolgotrajne naravne nesreče (suša, la- kota, epidemija, vpuščavljanje): Suša: prebiranje kmetijskih kultur. Publikacija navaja nam manj znana t.im. ekspanzijska tla, ki po ovlaženju močno nabreknejo in ob suši močno upadejo, tako da so stavbe ogrožene. Škoda je ve- lika zlasti v tropskem in subtropskem pasu. Samo v ZDA cenijo letno škodo na 6 milijard dolarjev. Pri nas imajo podobne lastnosti ilovice na Krasu, na katerih imajo starejše stavbe često razpokane zidove. Skladno z zahtevo resolucije generalne skupščine ZN št. 42-169 je generalni se- kretar ZN na zasedanju I. 1988 predložil okvirne ukrepe, s katerimi bi med desetlet- jem dosegli cilje (3; 4). Med drugim je na- vedel, da bo posle v zvezi z desetletjem pri ZN usklajeval g. Essafi in da leži breme izvajanja potrebnih ukrepov na ramah vlad.

* Dr., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, Ljubljana