Mengšan - julij 2007 1

MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ JULIJ 2007 / leto XIV

Mengšan - julij 20072

OBVESTILA

KARO INŽENIRING d.o.o.Slovenska 24, 1234 MENGEŠ

Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87Fax: 01/723-80-15www.karo.si

PRODAMO:

Stanovanja:- Kamnik – Duplica, Jakopičeva,

1-sobno stanovanje, 40m2, delno adaptirano, velik balkon, urejen blok

l.76, vselitev po dogovoru. Cena: 93.000 EUR

- Moste pri Komendi - dvosobno stanovanje, 88.40 m2 (bruto površine), shramba in dva pripadajoča parkirna mesta, l. 2007. Cena: 176.500 EUR

- Moste pri Komendi - triinpolsobno stanovanje, 125 m2 (bruto površine), shramba in dva

pripadajoča parkirna mesta, l. 2007. Cena: 245.000 EUR

Parcele: - Količevo - zazidljivo zemljišče, 600

m2, vsi vodi v neposredni bližini. Cena: 180 EUR/m2

- Količevo - zazidljivo zemljišče, 1200 m2. Cena: 180 EUR/m2

- Lukovica - zazidljivo zemljišče, 1498 m2, sončno pobočje, 1 km od avtoceste. Cena: 85 EUR/m2

Hiše:- Domžale, Količevo – stanovanjska

hiša, 190 m2, l. 1980, zemljišče 597 m2. Cena: 267.067 EUR

- Moste pri Komendi - dvostanovanjska hiša, 400 m2, l.1983, zemljišče1500 m2. V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Cena: 480.000 EUR

Poslovni prostori:- Mengeš, center - poslovni prostor za

mirno dejavnost, 140 m2, PK, III. podaljšana gr. faza.

Cena: 140.000 EUR- Moste pri Komendi - gostinski

lokal, 234 m2 , letni vrt 82 m2, l. 1992, zemljišče1556 m2, parkirišča urejena. Cena: 700.000 EUR

- Kamnik - gostinski lokal, kava bar, 60 m2 + letni vrt 30 m2, l. 1992. Cena: 180.000 EUR

- Ljubljana, Sp. Šiška - poslovni prostor, 52,50 m2 + shramba, parkirno mesto v

garažni kleti, l. 2005. Cena: 118.094 EUR

ODDAMO:

Stanovanje:- Mengeš, center - 3 sobno

stanovanje, 73,04 m2, v 2. nadstropju večstanovanjskega objekta, letnik 1994. Stanovanje je kompletno opremljeno in takoj vseljivo. Cena: 420 EUR / mesec + stroški

Poslovcni prostori:- Mengeš - prostor za storitve, l.

1994, K/P nad., 2x15 m2 , sanitarije, bližina brezplačnega parkirišča, oddamo. Cena: 255 EUR / mesec

Mengšan - julij 2007 3

UVOD

NIK

MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ

Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 031 831 500, e-pošta: tina.zeleznik@t-2.net, mengsan@menges.siUredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva DolinšekUredniški odbor: Urban Ropotar, Urška VahtarLektor: Primož Hieng, e pošta: primoz.hieng@siol.netPriprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e pošta: info@ir-image.siTisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, , tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e pošta: tiskarna@set.siDistribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96Trženje: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e pošta: marta.kuret@menges.siIzdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06

Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 13. 9. 2007 do 12. ure.

Nelagodje, ki ga vsak dan s svojo

pojavnostjo in nejevoljo sprožajo

nekateri, je prav udušojoče. Najprej jim

ni bilo všeč, ker je bilo premalo vroče,

sedaj je preveč in to nenehno tarnanje ni

prav nič navdušujoče. Rada sem v družbi

veselih ljudi, ki si sami poskrbijo za dobro

počutje, ne glede na led in mraz pozimi

ali vročino in vlago poleti. Pa vendar se

mi zdi, da je teh ljudi danes vseh manj.

Ne razumem tega nenehnega razočaranja

nad življenjem, te neznosne melanholije.

Ali nismo v 21. stoletju v katerem si svoje

usode in poti izbiramo sami? Seveda je

potrebno v to vložiti nekaj energije in

prehoditi določeno pot. To spada k užitku,

izzivu doseganja cilja. Nekateri, najbolj

vztrajni, delajo to celo življenje in so

ponosni tako na pot, ki so jo prehodili

kot na cilj, ki so ga dosegli.

Prav gotovo lahko rečemo, da so pritiski

in ocene uspeha danes vse bolj ostri in

strogi, povezani z različnimi oblikami in

vsebinami. Tako od pritiskov v službi,

lepotni kriteriji urejenosti so vse višji,

prav tako je potrebno za prikazovanje

uspeha posedovati vse več materialnih

dobrin, ki s sabo prinesejo več skrbi

in odgovornosti. In tako se gibamo v

začaranem krogu nezadovoljstva, ...

Iskanje samega sebe v današnjem

modernem svetu je vse bolj potreba

po ohranjanju smejočih obrazov in

zadovoljnih ljudi, ki jih je na cesti vse

manj. In kako bomo v pogonu, ki se

pogosto ustavi šele po polnoči, našli

samega sebe? Stokovnjaki ugotavljajo

da je pomembno najti občutek varnosti,

ki nas bo z zaupanjem vase in v življenje

popeljal skozi življenje. Tako lahko

probleme spremenimo v izzive in življenje

se spremeni v igro doseči zastavljen

cilj. Nagrada je zadovoljstvo, občutek

sreče in veselja. Predvsem pa življenje

po naših kriterijih in željah, ne pa v

zadovoljstvo drugih in za druge. Smo

zmožni narediti ta korak in presekati

brezvoljnost? Prav gotovo je težko, saj

prevzemamo odgovornost zase in za

svoje življenje, kar je v današnji dobi,

podaljšanega otroštva nekaterim vse

težje. Vendar pa je življenje s padci in

vzponi pravo, polno življenje, ki prinaša

lepe, prijetne spomine tudi v drugih

življenjskih obdobjih. Imeti take spomine

je prav gotovo veliko več vredno kot

pa materialne dobrine in drugi statusni

simboli.

Tina Železnik

Mengšan - julij 20074

OBČINSKA UPRAVA

UVAJANJE POKRAJIN V SLOVENIJI

Julija lani je Državni zbor (DZ) z dvotretjinsko večino spremenil del Ustave RS, ki ureja področje širše lokal-ne samoupravne skupnosti, medtem ko je bil prvi pred-log za spremembo le-te po-dan že leta 1999 in je bil do julija lani dvakrat zavrnjen. Kakorkoli že, v tretje gre rado, s čimer so bili spre-menjeni 121., 140. člen ter 143. člen. Pred spremembo ustave je bila ustanovitev po-krajin povsem fakultativne narave ter odvisna od dobre volje občin, katere bi se lah-ko prostovoljno povezovale med seboj. Po novem pa se pokrajine ustanovijo z zako-nom, ki ga sprejme DZ z 2/3 večino prisotnih poslancev, hkrati pa je pri sprejemanju zakona potrebno pridobiti tudi mnenje občin, ki pa ni obvezujoče. Verjetno si bo oz. si je že mar-sikdo zastavil vprašanje, zakaj sploh uvajati pokrajine ter s tem dodatno birokratizirati državo ter bremeniti javne finance. Razlogi so vsaj trije: hitrejši in učinkovitejši regio-nalni razvoj, saj tako občine kot država ne zmorejo bremena, ki ga od njih zahteva širši teritorij, kar se v praksi kaže v močnih razvojnih neskladjih posamez-nih delov Slovenije,

Vsem občankam in občanom Mengša želimo prijetno preživete poletne počitnice

in veliko nove energije za jesnske izzive. Franc Jerič župan

VABILO NA SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ

10. seja bo v četrtek, 20. SEPTEMBRA 2007,

ob 18.00 uri v sejni sobi – poročni dvorani

Občine MengešVABLJENI!

V teh vročih dneh, ko pišem svoj drugi uvodnik in razmišljam o delovanju v občini se mi zdi, da je že celo leto vroče. Vedno znova so se pojavljale situacije, ki smo jih morali reševati tako-rekoč urgentno. Nekatere so posledica zatečenega stanja, druge pa je prinesel vsakdan. Menim da smo jih z skupnimi močmi in porazdelitvijo nalog uspešno rešili.Veliko slabe volje in tudi strahu je bilo prisotnega pri ljudeh zaradi smeti, ki bi se nam po nekem scenariju lahko zgodi-le v jami na Drnovem. Veliko sestankov, javna tribuna in odločno nasprotovanje z naše strani, so pripeljali do dejstva da smeti na meji z našo občino ne bo. V prehodnem obdobju do odprtja nove sortirnice v Ljubljani bomo smeti odvažali v Celje ali na Gorenjsko, kjer še vedno sodelujemo pri vseh pogovorih.Nekako celo pomlad se je na-povedoval problem otroškega varstva za predšolske otroke. Vzroki so bili različni, »dobra le-tina«, priseljene mlade družine, ukinjena ena skupina v novem vrtcu zaradi neustreznega prostora in še bi lahko našteval. Dejstvo je bilo tako, da smo v komisiji, kjer sem tudi sam so-deloval ugotovili, da moramo zavrniti 54 otrok iz občine Mengeš, predvsem najmlajše starostne skupine.Hitra reakcija,sodelovanje vseh akterjev tako vrtca, šole, ob-činskega sveta in uprave je pripeljala do novih dveh učilnic v osnovni šoli za najstarejše in varstvo za praktično vse najmlajše v obstoječih vrtcih. Nekaj je bilo slabe volje pri

starših, ki bodo morali sedaj otroke voziti v šolo vendar smo bili enotnega mnenja, da je bolj pomembno da imajo vsi preskrbljeno varstvo kot to kje ga bodo imeli. Ne morem mimo dejstva, da smo problem pred nekaj leti že reševali z novim dragim vrtcem, ki pa je nefunkcionalen in odločno premajhen.Med počitnicami se bo uredila tudi varna pot v šolo po šolski ulici z razširitvijo le-te tako da bo pristop do šole lažji in varnejši.V okviru proračunskih možnosti smo na ploščadi v Topolah in Mengšu naredili zaščitne ogra-je, prav tako pa tudi otroško igrišče v Športnem parku.Pred izvedbo je tudi sanacija-»Matičkove šterne« za katero je dokumentacijo priskrbel Muzej Mengeš, mi pa smo iz Helio-sovega sklada uspeli pridobiti 3.300 € sredstev.Za nami je tudi že 9 občinskih sej, ki jih bolj ali manj uspešno vodim, moram pa pohvaliti upravo, ki se trudi, da so gra-diva za svetnike kvalitetna in pravočasno dostavljena.Veseli me dejstvo da si z župa-nom in podžupanom zaupamo, medsebojno pomagamo in vlečemo voz v smer, ki je vsem enaka. Za boljši in prijaznejši Mengeš.Dovolj razlogov da človek po-misli in si zaželi dopusta nekje na morju ali planinah.Vi, ki ste se že vrnili, upam da ste se imeli lepo, nam ki odha-jamo pa želim čim več lepih in mirnih dni v družbi najbližjih.

Aleš Janežič

UVODNIK

oblastna, upravna in finanč-na decentralizacija države, saj majhne in od države finančno odvisne občine (teh je 193 od 210) ne zmorejo v celoti izpol-njevati zakonsko določenih nalog- npr. javne službe v ko-munali, kulturi, sociali, … 3. razlog pa je leta 1996 sprejeta Evropska listina lokal-ne samouprave (ELLS), kjer je zapisano, da naj javne naloge po možnosti izvajajo tiste ob-lasti, ki so državljanom najbližje (načelo subsidiarnosti). Poleg tega je Slovenija sedaj tudi uradno del EU, kjer je lokalna samouprava vrsto let praviloma organizirana dvosto-penjsko oz. dvonivojsko- širši nivo je regionalen, ožji pa ob-činski. Tako strokovnih kot poli-tičnih pomislekov o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji tako rekoč ni, postavlja se edino vprašanje o številu pokrajin, kjer še ni doseženega konsenza in ga verjetno tudi ne bo, zaradi če-sar bo obveljal predlog vlade.Slednja v Predlogu območij pokrajin predlaga ustanovitev 14 pokrajin, kjer je upošteva-la posamezno pokrajino kot sklenjeno in geografsko za-okroženo celoto in specifičnost slovenskih razmer z zgodovin-skega, geografskega, gospo-darskega, kulturnega in

Mengšan - julij 2007 5

OBČINSKA UPRAVA

drugih vidikov: Dolenjska, Gorenjska, Go-riška, Koroška, Notranjska, Podravska ali Osrednja Štajerska, Pomurska, Posavska, Primorska, Savinjska, Savinjsko-šaleška, Spodnjepodravska ali Vzhodna Štajer-ska, Zasavska in Osrednjeslovenska. V slednjo po predlogu vlade, skupaj s še 26 občinami (Ljubljana-sedež pokrajine, Grosuplje, Domžale, Kamnik,…), spada tudi občina Mengeš. Glede na negativno mnenje nekaterih občinskih svetov (OS Občine Domžale, OS Občine Kamnik, OS Občine Moravče, …; OS Občine Mengeš bo svoje mnenje podal na julijski seji) na vladni predlog območij pokrajin se bo po vsej verjetnosti na območju severno in vzhodno od Ljubljane ustanovila samo-stojna Kamniško- Zasavska pokrajina, s sedežem v občini Domžale ali Kamnik, ki bo zajemala še občino Mengeš, Trzin, Vodice, Komendo, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje in Dol pri Ljubljani. Istočasno pa naj bi se mestna občina Ljubljana oblikovala v samostojno pokrajino. Pri vprašanju oblikovanja območja pokrajin pa se pojavlja tudi vprašanje nalog oziroma pristojnosti pokrajin, vprašanje financiranja pokrajin (kateri viri financiranja pokrajin bodo primarni in kateri sekundarni). Vlada sicer zagovarja stališče, da je temeljni namen ustanovitve pokrajin v Sloveniji decentralizacija oblastnih funkcij in pre-nos upravljanja javnih in javnofinančnih sredstev z državne na pokrajinsko raven. Zakon o pokrajinah, ki ga predlaga vlada, kot naloge pokrajin opredeljuje lokalne zadeve širšega pomena (javne (ne)go-spodarske službe regionalnega pomena in z zakonom določene naloge, ki so skupne območjem več občin), z zakonom določene zadeve regionalnega pomena (regionalni razvoj, sprejemanje prostorskih aktov, energetskega koncepta, programov zdravstvenega varstva, razvoja visokega šolstva in raziskav, prometnega sistema, gospodarstva, ipd.) ter posamezne na-loge, ki jih država z zakonom prenese na pokrajine (upravne naloge s področja go-spodarstva, turizma, kmetijstva, poseganja v prostor, naloge gradbenih inšpektorjev, upravnih enot, itd.). Za opravljanje teh na-log se bodo pokrajine, kot določa predlog zakona, financirale od prihodkov davka od dohodkov pravnih oseb, prihodkov od do-hodnine in trošarin ter drugih virov (vodna povračila, plačil storitev pokrajinskih javnih služb, koncesijskih dajatev, ipd.). Finančna

sredstva za prenesene naloge iz državne uprave, bo morala po načelu koneksitete zagotoviti država, državni proračun pa bo financiral tudi pokrajine, ki ne bodo sposo-bne samostojno financirati svojih nalog.S predlogom zakona sta kot pokrajinska organa določena pokrajinski svet in pred-sednik pokrajine, z zakonom pa se lahko kasneje določijo tudi drugi pokrajinski organi (pokrajinska volilna komisija, itd). Najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti pokrajine je pokrajinski svet, ki ga sestavljajo člani, ki jih s svobodnim in tajnim glasovanjem na podlagi splošne in enake volilne pravice volijo volivci s stalnim prebivališčem na območju pokrajine. Izvršilni organ pokra-jinskega sveta je predsednik pokrajine, ki opravlja izvršilno funkcijo v pokrajini ter predstavlja in zastopa pokrajino. Pred-sednika pokrajine izvoli pokrajinski svet izmed svojih članov in je poklicni funkci-onar. Za lažje sodelovanje med občinami in pokrajino zakon predvideva tudi t.i. svet občin, ki ga sestavljajo župani in županje občin z območja pokrajin ter predstavlja posvetovalno telo pokrajinskega sveta. Neposredno sodelovanje prebivalcev pokrajine pa bosta omogočala naknadni referendum ter ljudska iniciativa. Župan Občine Mengeš se je udeležil sestankov na to temo in na podlagi pred-hodnih dogovorov županov iz območja Podjetne regije predlaga občinskemu svetu, da se ne poda pozitivnega mnenja k predlogu Vlade, pač pa se predlaga ob-likovanje Kamniško – Zasavske pokrajine s sedežem v Domžalah.

Občinska upravaObčinska uprava

Dragi občani, drage občanke,

dalj časa se že pripravljamo na nujno po-trebno obnovo državnih cest. V letošnjem letu bomo zaključili z obnovo Slovenske ter pričeli z Gorenjsko in Prešernovo, ki sta zaradi poškodovanega dotrajanega cestišča nevarni. Prav tako bomo preuredili parkirišče pred trgovino Mercator, kjer ne bo več postajališča, ampak parkirni prosto-ri. Čeprav je v vročih, poletnih mesecih, ko smo vsi na dopustih in se veselimo prostih trenutkov zapora ceste manj neprijetna, bi vas prosil za razumevanje. Posebej tiste, ki stanujete v bližini, saj se lahko zgodi, da bodo dostopi do vaših hiš za dan ali dva onemogočeni. V dogovoru z izvajalci se bomo potrudili, da bo popolna zapora čim krajša, zato bomo križišče odprli in bo možno peljati po neasfaltiranem vozišču. To lahko v teh vročih dneh povzročilo dodatno nevšečnost. Klub temu vas prosim za razumevanje in potrpežljivost, saj bomo z obnovo dotraja-nih vozišč, zamenjavo vodovodnih cevi in napeljavo drugih potrebnih instalacij, vsi pridobili. V prvi vrsti prav vi, saj računamo, da bo sedaj promet potekal bolj tekoče in bo tudi izhod na glavno cesto lažji. Vsi se zavzemamo za razvoj v Mengšu, kar lahko pokažemo tudi s toleranco do obnove in modernizacije cest in sprejmemo zaporo kot del napredka.

Franc Jerič,

župan

ZAPORA CEST V MENGŠU

Mengšan - julij 20076

NOVICE

Helios ter Ministrstvo za okolje in prostor sta leta 1998 ustanovila Sklad za ohranitev čistih voda. Do danes sta skupaj zagoto-vila več kot 106.800 evrov za obnovitev 45 vodnjakov v 42 slovenskih občinah in v prvih letih za čiščenje 17 kraških jam. Lokalne skupnosti oz. občine so same za-gotovile še najmanj dvakrat toliko lastnih sredstev za obnovo vodnjakov. Letos je strokovna komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Ministrstva za okolje in prostor in slovenskega komiteja mednarod-nega združenja hidrogeologov, odločala izmed 29 prijavami slovenskih občin. Pri izboru imajo nekaj prednosti zapuščeni vodnjaki, saj ima njihova obnova tako za lokalno skupnost kot z etnografskega stališča še posebno vrednost. Eno od meril izbora pa je tudi prijava delovne naloge, ki oživljeni vodnjak umešča v družbeno okolje lokalne skupnosti. Te naloge izdelajo učenci osnovnih šol iz prijavljene občine. Na razpis za obnovo vodnjakov se je v le-tošnjem letu prijavila tudi Občina Mengeš z Matičkovo šterno, ki je bila ena izmed sedmih dobitnic sredstev za strokovno obnovo vodnja-kov. Drugi dobitniki so bili še občina Podvelka za Hlebov vodnjak na Rdečem bregu, občina Tolmin za Zajetje – izvir Dicove vode v Klavžah, občina Moravske toplice za Izvirno Mlako na Makoterjevem Bregu v Selu, občina Domžale za vodnjak v središču vasi Kokošnje, občina Ivančna Gorica za vodnjak na Gabrovškem stu-dencu in občina Hodoš za vodnjak v Hodošu. Skupna vrednost letos dodeljenih sredstev iz sklada je 21.200 evrov, od tega je za vodnjake namenjenih 17 tisoč evrov, ostalo je name-njeno za nagrade šolarjem. Obnovitvena dela pri vodnjakih se bodo po zagotovilu županov začela že v naslednjih dneh.Minister za okolje in prostor je podjetju Helios že lani izročil zahvalo za dosedanje dejavno partnerstvo pri ohranjanju čistih slovenskih voda ter posebej izpostavil prvi tovrstni dolgo-ročni način zglednega partnerskega sodelova-nja gospodarstva, države in lokalne skupnosti. Heliosov sklad se financira iz dela sredstev od prodaje okolju prijaznih izdelkov, ki jih združuje blagovna znamka HELIOS in označeni s pre-poznavnim logotipom Ribice v soncu, ki je tudi zaščitni znak Heliosovega sklada.

Tina Železnik

Na dan odprtih vrat so bili poleg župa-nov, predstavnikov občinskih svetov in uprav Občine Mengeš ter okoliških občin, vabljeni tudi prebivalci občine Mengša in bližnjih krajev. Udeležili so se ga Franc Jerič, župan občine Mengeš, Toni Dragar, župan občine Domžale (ki je bil v obratu zaposlen več ko dese-tletje), Vinko Juhart, podžupan občine Domžale, Andreja Jarc Pogačnik, pod-županja občine Domžale, Franc Hribar, svetnik Občinskega sveta Občine Men-geš, Marija Sitar, svetnica Občinskega sveta Občine Mengeš, predstavniki medijev in drugi. V uvodnem nagovoru, ki je potekal več kot dobro uro, je mag. Igor Boševski, izvršni direktor Proizvodnje Lek Mengeš (intervju v prejšnji številki Mengšana) predstavil delo-vanje podjetja Lek v Mengšu in pomen delo-vanja za širšo skupino Sandoz. Z zadnjimi investicijami je obrat Leka v Mengšu postal vir ključnih učinkovin visokih vrednosti v skupini Sandoz, ki predstavljajo zahtevnej-šo proizvodnjo. Učinkovine so ključni del končne oblike zdravil in jih pridobivajo tako

Na Gorenjski cesti 19 je odprt nov poob-laščen servis za osebna in tovorna vozila Mercedes Benz in ekskluzivno zastopstvo za znamko Brabus v Sloveniji. Tako je bil zgrajen edinstven in prvi servis v Sloveniji, ki je v celoti narejen po standardih prin-cipala DaimlerChrysler AG. Poleg tega ponujajo tudi prodajo originalnih delov za vozila Mercedes Benz in zanimivo

V HELIOSOVEM SKLA-DU ZA OHRANITEV ČISTIH VODA DENAR TUDI ZA MENGEŠKO MATIČKOVO ŠTERNO

LEK ORGANIZIRAL DAN ODPRTIH VRATz kemijsko organsko sintezo in fermentacijo kot z biotehnološko proizvodnjo. Marjanca Zornik, svetovalka s področja varstva okolja s pridobljenim statusom okoljske izvedenke, je kot zunanja strokov-njakinja predstavila rezultate zadnjih meritev Lekovih emisij v okolje, ki so pokazale, da je Lek na vseh področjih daleč pod dovo-ljenimi mejnimi vrednostmi emisij. »Lek s svojim delovanjem vpliva na okolje, kot to počnemo vsa živa bitja, vendar z izvajanimi ukrepi varovanja okolja te vplive uspešno obvladuje in tako ni onesnaževalec okolja,« razlaga Marjanca Zornik. Lek je v Mengšu tesno vpet v okolje in se trudi po najboljših močeh pomagati lokalni skupnosti. Podpira OŠ Mengeš, kulturna društva (Mengeška godba, Svoboda Men-geš), vsa okoliška prostovoljna gasilska društva – med njimi tudi Mengeš, Smu-čarsko-skakalni klub Mengeš (sredstva za gradnjo 30-metrske skakalnice). Župana sta se zahvalila za obisk z obljubo, da se bosta vabilu odzvala tudi naslednjemu povabilu.

Tina Železnik

ponudbo dodatne opreme (povečanje prostornine motorja oziroma moči mo-torja, aerodinamičnih dodatkov, usnjeno oblazinjenje, DVD, TV in drugo. V drugi polovici leta načrtujejo še odprtje restavracije z letnim vrtom, kjer bodo ponudili osvežitev ter izvrstno ponudbo hrane.

Tina Železnik

NOV POOBLAŠČEN SERVIS ZA OSEBNA IN DOSTAVNA VOZILA MERCEDES BENZ

Mengšan - julij 2007 7

NOVICE

V torek 3. julija 2007 je v prostorih bivše knjižnice v Domžalah, na pobudo poslancev Tomaža Štebeta ter Rober-ta Hrovata, potekal pogovor o iskanju skupne rešitve za oblikovanje razvojno najprimernejše in najperspektivnejše pokrajine severnega somestja Ljub-ljane. Sestanka so se udeležili župani in mestni svetniki občin severno in vzhodno od Ljubljane ter tudi nekateri poslanci s tega območja, ki so s svojimi mnenji, predlogi in pripombami dodo-bra izkoristili prisotnost ministra brez listnice za lokalno samoupravo g. Ivana Žagarja.Namen sestanka je bilo tako poiskati kon-senz oz. enotno mnenje kakšna naj bi, v tem delu Slovenije, bila optimalna pokrajina, ki bi zagotavljala dovolj učinkovit trajnostni raz-voj. Po uvodnih besedah obeh gostiteljev, je

POMOČ BREZPLAČNI AMBULANTINa naši šoli je letos že tretje leto zapovrstjo potekala dobrodelna akcija Zbiranje kovan-cev za pomoč brezplačni ambulanti. Tokrat smo z akcijo začeli že v začetku šolskega leta in jo zaključili v tednu Rdečega križa v mesecu maju. Akcija je bila kar uspešna, saj nam je uspelo zbrati nekaj več kot 100.000 starih slovenskih tolarjev (420 evrov). Poklicala sem dr. Dopliharja, ki mi je po-vedal, da ambulanta nujno potrebuje spi-rometer za pljučne bolnike. Na šoli smo se zato odločili, da bomo zbrana sredstva namenili za nakup novega aparata, ki bo olajšal delo zdravnikov, ki prostovoljno nudijo pomoč ljudem v stiski. Nekaj podatkov o delovanju brezplačne ambulante:V Ljubljani deluje ambulanta s posvetoval-nico za ljudi brez zdravstvenega zavarova-

nja. Ta edinstvena zdravstvena ambulanta omogoča brezplačno zdravljenje ljudem, ki bi sicer zaradi neurejenega bivalnega statusa in dokumentov ostali brez zdrav-stvene oskrbe.Poleg zdravnika – vodje ambulante in dveh sester – pri specialističnem ambulantnem delu prostovoljno redno sodeluje še 42 zdravnikov specialistov. Da je ta zdravstvena ustanova nadvse po-membna in potrebna, pove podatek, da je v prvem letu dela naštela skoraj 4000 obiskov. Redno jo obiskuje približno 200 bolnikov in 38 otrok, ki jih tudi cepijo. Pol-ovica registriranih bolnikov ima hude kro-nične bolezni, pogosto celo po več hkrati. Zdravila za te bolnike se dobijo z donacijami lekarn, tovarn zdravil, zdravstvenih ustanov in posameznikov.

Ob odprtju ambulante so pričakovali, da jih bodo obiskovali predvsem brezdomci. Vendar je teh le kakšna tretjina. V ambu-lanto prihaja tudi veliko romskih družin. Brezdomcem tudi omogočijo, da se pri njih lahko oprhajo in preoblečejo (lahko dobijo tudi oblačila).Ambulanta potrebuje zdravila, ki jih lahko prispevate tudi vi. Če imate nerabljena zdravila ali zdravila, ki jih niste porabili, jih lahko posredujete ambulanti, ki se nahaja na naslednjem naslovu: Mislejeva 3, Ljub-ljana - Savsko naselje, nasproti Centra za rehabilitacijoVsaka pomoč je dobrodošla!

Simona Hrovat

Mentorica RK

minister za začetek predstavil predlog vlade ter na kratko povzel kriterije, po katerih se je vlada ravnala pri oblikovanju pokrajinskega paketa. V nadaljevanju pogovora so dobili besedo še vsi prisotni župani, podžupani, svetniki in poslanci, ki so se soglasno stri-njali, da vladni predlog Osrednjeslovenske pokrajine ni ustrezen ter ministru predlagali, naj se ustanovi t.i. Kamniško- Zasavska pokrajina, brez občine Ljubljane ter občin južno od nje. Več nesoglasij je bilo čutiti le pri določitvi sedeža pokrajine (občina Domžale ali Kamnik), zaradi česar se bodo lokalni oblastniki o tem zagotovo še po-govarjali. Minister je pojasnil, da osebno nima nobenih zadržkov glede takšnega predloga oblikovanja pokrajine, potrebno bo pridobiti le še »uradna« mnenja vseh občinskih svetov zainteresiranih občin. Poleg tega pa se tudi občina Ljubljana ne

POSVET Z NASLOVOM »NAŠA POKRAJINA KOT IZZIV, PRILOŽNOST, ŽELJA«

vidi v skupni pokrajini s primestnimi občina-mi. Za razliko od prijetnega ozračja glede območja pokrajine, je bilo razpoloženje prisotnih do ministra manj »prijateljsko« pri vprašanju števila pokrajin, saj je pred-lagani pokrajinski paket, kot je poudarila poslanka ga. Zalokar Oražem, povsem v nasprotju s predlogi stroke. Slednja je predlagala ustanovitev osmih pokrajin, ki bi bile finančno močnejše, prav tako pa bi potrebovali manj birokratskega aparata, s čimer se je strinjal tudi naš župan, Franc Jerič. Minister je poudaril, da je bilo 14 po-krajin predlaganih že v prejšnjih mandatih, poleg tega pa je to število politična realnost. Na koncu sta tudi oba gostitelja podprla predlog Kamniško- Zasavske regije ter se vsem prisotnim zahvalila za udeležbo in sodelovanje v razpravi.

Mengšan - julij 20078

INTERVJU

INTERVJU Z JANEZOM PEROM, svetnikom, županom, poslancem in glasbenikom

Janez Per, prejemnik zlate nagrade ob občinskem prazniku in slavnostni govornik je komentiral dogajanja v Dr-žavnem zboru, slovenskem političnem prostoru, občini Mengeš in se še enkrat predstavil kot glasbenik. Zaradi spo-štovanja do tradicije je ohranil osnovno dejavnost družine, kmetovanje. V letoš-njem letu je praznoval 60 letnico, ki jo kljub pozivom nekaterih medijev ni želel posebej izpostaviti.

POSLANECKako gledate na razmere v današnjem Državnem zboru, glede na to, da ste bil tudi sam tam in delovaje državnega zbora poznate od znotraj?Državni zbor je zame institucija za izme-njavo mnenj in iskan najboljših rešitev predlagane zakonodaje. Seveda so med

strankami in poslanci različni interesi, po-gledi. Prevlada pa z glasovanjem večina, ki odloča v imenu ljudstva. Lahko pa rečem, da take rešitve niso vedno najboljše. Po-gosto so pogojene zvestobi in dogovoru strankinega programa, ki ji je zavezan po-slanec izvoljen na njeni listi. Po pripovedovanju bivših kolegov, ki so še vedno poslanci, so medsebojne razmere v državnem zboru slabše, kot takrat ko sem bil poslanec jaz. Svoje k temu je prispeval nov poslovnik, ki je razpravo iz državnega zbora prenesel v delovna telesa in marsik-daj sočnih razprav ni več. Zelo pomembna je tudi sestava Državnega zbora, nekateri poslanci so bili takrat zelo zanimivi, zlasti pred mikrofoni in kamerami.

Če ostanemo na državni ravni se zdi, da v zadnjem času od odmevajo pred-

vsem odnosi s premiejem Janšo, tako z Drnovškom, Ropom kot z Urško Ba-čovnik? Kako vi spremljate te odnose in kaj mislite o njih?Janez Drnovšek je predsednik države, ki tako navzven predstavlja in zastopa vse Slovenke in Slovence. Vlogo predsedni-ka bi moral v svojem mandatu korektno izpeljati. Zaupana mu je bila pomembna vloga in s svojimi početjem ne sme smešiti države in državljanov. Je avtoriteta, do katera mora imeti vsak državljan spoštova-nje. Osebne zamere pa bi moral reševati na drugih nivojih.Odnos med Janšo in Ropom smatram kot različnost njunih strank. Rop je bil predsednik stranke in vlade, ki je bila na oblasti po Drnovšku in je prestopil v stranki, ki ima možnosti na naslednjih volitvah. Janša je predsednik stranke, ki je bila dolgo časa v opoziciji in ji je uspelo postati vladna stranka. Izpostavljen odnos med Janezom Janšo in Urško Bačovnik je po mojem mnenju zelo pozitiven. Od vseh vodilnih politikov je imel samo Kučan ob sebi svojo boljšo polovico, tako kot to zahteva protokol. V svetu pa se zelo cenijo urejeni družinski odnosi vodilnih politikov. Seveda pa so vsi odnosi, ki jih ima Janez Janša kot trenutni premie za Slovenijo zelo pomembni.

Kako se vam zdi vladanje Janševe vlade v zadnjih dveh letih, zdi se, da so se nekateri ministri kar zgubili in pozabili na očitke, ki so jih delili v opozicijskih vrstah? Vladanje Janeza Janše pa je nekako po-spešilo gospodarski razvoj, uspešno smo prešli na denarno enoto evro. Vpeljale so se nekatere potrebne blažje reforme. Skratka nova metla! Nič pa še nismo na-redili v odnosih s Hrvaško rešeni; tudi pri manjšinskih pravicah Koroških Slovencev se nismo posebej izkazali, pa tudi na italijanski strani ni vse tako kot bi moralo biti. Imam občutek, da svojo pomembnost iščemo pri velikih svetovnih projektih, ne znamo pa rešiti svojih problemov.

Kakšno je vaše stališče do ustanavlja-nja pokrajin?Ustanavljanje pokrajin kot decentraliza-cijo zelo podpiram, o tem se je že veliko govorilo v obdobju ustanavljanja novih ob-čin. Takrat je bilo predlaganih 28 okrajev, veliko besed in ugibanj je bilo izrečenih ali bo okraj Kamnik ali Domžale. Da bi presekali gordijski vozel sva skupaj z Ja-

Mengšan - julij 2007 9

INTERVJU

nezom Škrlepom predlagala sedež okraja v Mengšu. S tem sva razjezila nekatere vo-dilne politike, zlasti v Domžalah. Predvsem name so letele zelo ostre kritike. Mengeš se je v preteklosti že potegoval za sedež okraja, takrat ga je dobil Kamnik. V Meng-šu pogrešam inovativnosti in poguma, ni idej, ki bi Mengeš promocijsko dvignil. NI več vzgled ostalim občinam kot je bil.

Pred sabo imam CD v katerem igrate poslanci in seveda tudi bivši poslan-ci?Ansambel Parlament Dixie band je začel s svojim delom, ko sem bil poslanec. Želeli smo pokazati, da glasba nima političnih meja. Naša politična mnenja se lahko kre-šejo, pri igranju pa moramo biti usklajeni. Do sedaj smo izdali dva CDja v humani-tarne namene, tudi igramo predvsem na humanitarnih prireditvah. Pomembnejši nastop pa je bil ob vstopu Slovenije v EU v Strassburgu. Smo edini na svetu po tem, da ima parlament svoj Dixie band.

ŽUPANKot župan občine Mengeš ste večkrat predlagali drzne rešitve in zdi se, da je bil Mengeš takrat bolj prepoznaven. Kako gledate na te svoje predloge in odločitve danes? Nekateri projekti še iz mojega mandata so bistvenega pomena za razvoj obči-ne; obvoznica, ki bi lahko bila že davno realizirana, še vedno ostaja; zamenjava vodovodnih cevi tako v Mengšu kot tudi transportnega vodovoda bi morala biti prva prioriteta; športna dvorana bo morala najti mesto v občinskem proračunu; resno bi se morali lotiti nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja.Na svoje odločitve gledam tudi skozi oči časa, npr. oddaja Kulturnega doma Men-geš je bila v prvem letu zelo negatvino sprejeta, potem pa se je v dveh, treh letih pokazalo, da je bila to edina pametna odločitev.

Bili ste župan, kako gledate na vodenje občine? Se vam zdi korektno, posebej, ker ga lahko primerjate s svojim in vo-denjem gospoda Štebeta?Mandat Štebeta je bil zame mandat iz-gubljenih priložnosti. Sedaj pod novim županom Francem Jerič pa imam občutek, da so ljudje bolj stopili skupaj: To so prvi občutki, seveda pa je potrebno delo oce-njevati na daljši rok.

Ali se vam zdi, da so se prioritete v man-datu novega župana kaj spremenile?Če bi bil jaz danes župan, bi najprej pre-gledal že začete projekte in jih izpeljal do konca. In ne dvomim, da je to postoril tudi

novi župan. Nato pa bi se glede na dane zmožnosti, predvsem finančne, odločal za naprej.

Kako bi vi reševali stisko v vrtcih? Bi takoj začeli z gradnjo novega ali bi ?Bil sem eden redkih svetnikov, ki je bil proti podiranju starega vrtca. Mislim, da bi se dalo z drugačno arhitektonsko zasnovo ob-držati stari vrtec in ohraniti dovolj prostora še za nadaljnje povečave. Poleg tega sem se zavzemal za večji vrtec kot ga imamo danes in bil zavrnjen. Že takrat je bil trend večje vključenosti otrok v vrtec, v Mengšu pa smo v tem času tudi pridobili nekaj stanovanj in hiš v Loki. Tu so vglavnem mlade družine ali pa mladi, ki bodo vrtec potrebovali v prihodnje. Vsi ti tredni kažejo, da bo potrebno razmisliti o zagotovitvi dodatnih mest za predšolsko varstvo, ali z gradnjo novega vrtca ali s podelitvijo koncesije.

Katera vprašanja bi se po vašem mnenju dalo še razmeroma hitro in enostavno reši-ti, če gledava, da je izgradnja telovadnice velik finančni zalogaj? Mengeš je lepa občina v kateri je vedno veliko dela, potrebno je poskrbeti, da so ceste urejene, da so očiščena divja od-lagališča, da funkcionira redarska služba, da so urejena vodotoki, … Glede na pred-sedovanje v prvi polovici naslednjega leta bi morali poskrbeti za obnovo in izgled ob glavni cesti, predvsem fasad in mesto narediti prijazno občanom in naključnim obiskovalcem.

Kako bi rešili vprašanje Pristavskega jezera?Najprej je potrebno rešiti status lastništva. Najmanjši vložek bi prinesel kamp tipa Šobec, glede na to, da gramozne jame povsod po svetu izkoriščajo v turistične namene zlasti v teh vročih poletnih dneh. Tako se turisti za noč ali dve ustavijo v kampu ali pa seveda več in tako zaživijo v lepi naravi. V kolikor pa bi občina sprejela načrt v katerem bi se na tem področju zgradili stanovanjski bloki, pa ta projekt prav gotovo ni zanimiv. V tem primeru bodo prevladali interesi kapitala.

Kako bi se Mengeš še lahko širil, raz-vijal? Kako bi vi ponovno privabili večja podjetja, če ne govoriva o trgovskih centrih?Odpreti bi bilo potrebno še eno industrij-sko cono, seveda bi morala občina biti kupec zemljišča, ga urediti in ga šele nato dati v uporabo. To je predpogoj, da obide-mo špekulacije z zemljišči. Druga stvar, v kraj morajo voditi velike, široke in urejene ceste. Potem človek rad pride v kraj. Kraj

mora biti po svoji ponudbi pester in bogat. Ponudba je tisto, kar privlači. Prav tako morajo biti krajani prijazni.

Ali kdaj pogrešate politiko?Nisem več kreator politike sem pa še dobro informiran in jo spremljam na vseh področjih.

GLASBENIKSodelovanje z Mengeško godbo se na-daljuje, lahko rečem, da je kar nekako v rodu…Iz naše družine pri Mengeški godbi igra 7 članov. Sam se začel leta 1959 in takrat navdušil tudi nekatere prijatelje. Pozneje sem obiskoval glasbeno šolo. Sodelovanje v mengeški godbi mi je bilo vedno izho-dišče za vse in sem se mlad med starimi godbeniki zelo dobro počutil. Ker sem bil pozneje dosti odsoten, sem poskrbel, da tudi moja družina sodeluje v Mengeš godbi. Poleg mene igra brat Jože, njegov sin Rok, nečak Uroš in pa moji trije sinovi, Primož, Boštjan in Janez. Trenutno je mengeška godba zelo kvalitet-na. Tako godba kot glasbena šola oblikuje-ta odlične glasbenike, ki so lahko v ponos mestu z imenom Glasbeno mesto.

Kakšni so glasbeni načrti?Moja mladostna želja je bila igrati v an-samblu kot je Alpski kvintet. Tu igram že 37to leto. Lani smo praznovali 40letnico Alpskega kvinteta. Ansambel še vedno veliko nastopa, predvsem v tujini, kjer si je ustvaril s svojim načinom igranja odlič-no ime. Zadnjih pet let vodim ansambel, usklajujem termine, pogodbe in vse ostalo. Z ansamblom smo prisotni tudi v medijih, radio in televizija, veliko v tujih medijih. Pred kratkem smo bili na nemški televiziji ARD v oddaji Immer wieder Sontanng (Ved-no znova nedeljo). Ob 40 letnici ansambla je izšla nova plošča s 40 skladbami. Vsako leto prirejamo veliko narodnozabano prireditev, Alpski večer. Letos je bil to že 21 po vrsti in jo vsako leto prenašala tudi nacionalna televizija. Letos so v programu sodelovali tudi Veterani Mengeške godbe, ki jih vodi Vinko Sitar. Že tretje leto zapored imamo novembra tudi Narodnozabavno hit parado na Bledu. S to prireditvijo na Bled privabimo zelo veliko obiskovalce, ki imajo radi to glasbo in je, za letos, že sedaj razporadana.

Še kakšna misel za konec…Zelo spoštujem svoje korenine in sem navezan na občino Mengeš. Tudi v prihod-nosti bom z veseljem pomagal z nasveti ali poznanstvi pri njenem razvoju.

Tina Železnik

Mengšan - julij 200710

DAN DRŽAVNOSTI

V prijetnem sožitju z naravo je Prosto-voljno gasilsko društvo Topole pripravilo proslavo ob dnevu državnosti. V hladu je vse obiskovalce in obiskovalke pozdravila mlada mamica Mateja Jemc Tomažin, ki je spomnila na ponos, ki smo ga Slovenci čutili ob razglasitvi za samostojno državo in tako izpolnili večstoletne sanje. Zavzema-nje za skupne cilje in ideje je tudi pri tako maloštevilnem narodu kot smo Slovenci težko doseči, pa vendar smo se večkrat poenotili. V pozdrav državi sta Mengeški

16. ROJSTNI DAN PRAZNOVALI V TOPOLAHzvon in Mengeška godba zapela, zaigrala slovensko himno Zdravljico, sledila je Oda radosti. Vse prisotne je nagovoril Franc Blejc, slavnostni govornik. Njegova prizadevanja in energija sta se pokazala tudi v govoru, ko je pozdravil idejo samostojne države ter vse pozval, da moramo sami delati in doseči napredek celotne države. Sledil je kratek kulturni premor, ko je Mengeški zvon zapel Domovini, pesem Benjamina Ipavca. V kratkem nagovoru je župan vsem zaželel veliko sodelovanja, strpnosti in razumevanje, tako v Sloveniji kot v Mengšu. Ponovno so zapeli domovini in razvneli naša domovinska čustva člani Moškega komornega zbora mengeški zvon s pesmijo Slovenec sem. Za konec je zaigrala še Mengeška godba in z izbranimi pesmimi ponovno spomnila na preteklost. Nanjo smo prav gotovo lahko ponosni, saj smo se za samostojno slovensko državo borili večstoletij. Boj, ki se je zaključil leta 1991, pa se nadaljuje z željo postati čimboljši in tudi v prihodnosti ohra-niti samostojno državo. Prav z glasbeno mislijo na preteklost in prihodnost je Mateja Jemec Tomažin vse prisotne opozorila, da je potrebno živeti za ta trenutek, danes in zdaj, saj ga ne bo več nazaj. Godba je za

zaključek zaigrala poskočno in veselo ter tako prijetno zaključila proslavo ob dnevu državnosti, hkrati pa pripravila lep uvod v ve-liko vrtno veselico z ansamblom Dolomiti. S prijetno vrtno veselico so Topolci pokazali ponos in enotnost, vse prisotne pa opozorili tudi na lepo in vse bolj urejeno naravo in domovino v kateri živijo vsak dan.

Po pogovoru z Matejo Jemc Tomažin

zapisala Tina Železnik

Mengšan - julij 2007 11

DRUŠTVA

V projektu Učenje za življenje, ki že več kot 12 let poteka pod okriljem Centra za socialno delo Domžale, tudi v šolskem letu 2006/2007 nismo počivali. Poleg tega da smo se otroci s starši ter prostovoljci (mentorji) trudili za lepše ocene v šoli, smo se v skupinskih srečanjih in delavnicah naučili še marsikaj in spoznali veliko novih stvari. V septembru 2006 smo preživeli prijetno ta-borniško popoldne z Rodom skalnih taborov Domžale (RST). Taborniki so nas naučili po-staviti šotor in pripraviti taborniški kruh. Svojo iznajdljivost smo preizkusili tudi pri lovu na skriti zaklad. V oktobru smo v Knjižnici Domžale pripravili zanimivo predavanje Leona Mateka, ki dela v projektu Korak za pomoč zasvojenim z drogo in se zabavali ob izdelavi posebnih čarovniških okraskov ob noči čarovnic.November je bil športno obarvan, saj so nam v OŠ Rodica omogočili, da smo imeli v njihovi telovadnici športne igre brez meja, na katerih pa smo se naučili tudi nekaj novih skupinskih iger.V prazničnem decembru smo se v Mladinskem kulturnem centru Akumulator preizkusili v izde-lavi svečnikov in božično-novoletnih voščilnic. Pripravili smo si tudi slastne čokoladne kroglice in karaoke, obdaril pa nas je božiček v sprem-stvu Čukov, ki so poskrbeli za veselo rajanje v Kulturnem domu na Viru.V januarju 2007 smo v sodelovanju s Študent-skim klubom Domžale sodelovali na Dnevih kulture in se za eno dopoldne prelevili v umet-nike, nato pa svoja dela razstavili.V pustnem februarju smo si ogledali predstavo Cirkuške mojstrovine in drsali na domžalskem drsališču. Ogledali smo si tudi lutkovno pred-stavo in si izdelali lutke. Na zadnji februarski dan pa smo odšli raziskovat Šumberk - poiskali smo škratovo drevo in se seznanili z različnimi vrstami drevja in podrasti. Marec je bil pisan - ogledali smo si animiran film, ustvarjali v kreativni delavnici in izdelali voščilnice za naše mame. Vsak si je izdelal tudi svojega pomladnega možica, ki nam je nato s svojo zeleno pričesko pomagal priklicati pomlad. Tudi v aprilu so bile na preizkušnji naše ročne spretnosti, saj smo izdelovali velikonočne pi-

sanice in voščilnice. Ponovno smo se pridružili tabornikom RST na Cerarjevem memorialu, kjer smo se lahko preizkusili tudi v streljanju z lokom in spoznali ostale taborniške veščine. Maja smo dneve preživljali predvsem zunaj, na sončku in se veselili bližajočih se poletnih počitnic. Odšli smo na pohod, med katerim smo se ustavili tudi na otroškem igrišču, in se igrali na rolarjih. V domžalskem športnem parku smo se ustavili ob dogajanju za dan mladosti in se navduševali ob lutkovni predstavi ter vojaški opremi. V poletnem času je v projektu Učenje za življe-nje še posebej zanimivo. V juliju smo tako že bili v kinu (x-pand), na domžalskem bazenu, pripravili smo si čisto pravo trgovino in fotograf-sko delavnico s pomočjo podjetja Color-Photo d.o.o. iz Domžal. V okviru boja proti drogam smo izdelali tudi zanimive in poučne plakate, ki si jih lahko ogledate v prostorih Centra za so-cialno delo Domžale. V preostanku šolskih po-čitnic nas čakajo še pestri petkovi popoldnevi, druge dejavnosti in pa devetdnevno taborjenje ob reki Krki, ki ga nestrpno pričakujemo.Ob koncu se želimo vsi sodelujoči v projektu (otroci, mentorji in zaposleni v Centru za so-cialno delo) lepo zahvaliti vsem, ki ste nam v šolskem letu 2006/2007 kakorkoli pomagali (finančno, materialno ali s prostorom), še pose-bej pa zgoraj omenjenim in Občinam Domžale, Trzin, Moravče, Lukovica in Mengeš. Vodstvo projekta se zahvaljuje tudi požrtvoval-nim mentorjem, ki - nekateri že vrsto let - prosto-voljno nudijo pomoč otrokom in pomagajo pri organizaciji in izvedbi dejavnosti. K sodelovanju že poleti lepo vabimo tudi vse zainteresirane, ki lahko prispevate finančno, materialno ali prostor, še posebej pa prostovolj-ce vseh starosti, ki jih tovrstno delo zanima. Za več informacij smo vam na voljo na telefonskih številkah 031/860-315, 01/724-63-97 in na naslovih: Projekt Učenje za življenje, Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70,

1230 Domžale; uce-nje.za.zivljenje@gmail.com

Izvajalka projekta:

Tamara Rape

UČENJE ZA ŽIVLJENJEV mesecu septembru v času od 28 – 30. 9 2007 bo izveden 15. jubilejni Mihaelov sejem.O samem programu in izvedbi vas bomo še posebej opozorili. Tokrat navajamo ne-kaj tehtnih vzrokov, zakaj smo se še enkrat odločili, da sejem organiziramo na starem prizorišču na Zadružniški ulici. Veliko je bilo v zadnjem času govora o prizorišču za Kulturnim domom v Mengšu, vendar nas nekatere omejitve in posredno stroški napotujejo na staro lokacijo.Za izvedbe sejma potrebujemo več elebora-tov : zapora ceste, varnostno požarne poti, prometna ureditev, lokacijska postavitev stojnic in šotora itd. Vseh dovoljenj in ele-boratov je blizu 30!. Ob ponovitvi na istem mestu je strošek za dve tretjini nižji, kot, če bi jih pripravili za novo lokacijo. Ocena za izdelavo novih elaboratov in dovoljenj je blizu 4000 EUR. Poleg tega potrebujemo za spremembo takih načrtov več kot 6 mesecev časa, posebno, ker dovoljenja prihajajo izredno počasi, lahko pa se zgo-di, da katerega sploh ne bi dobili. Tako bi bila ogrožena organizacija tradicionalne prireditve.Drug pomemben element je, da lahko na novi lokaciji postavimo samo cca 60 stojnic. Ker nam prihodek od najemnin omogoča v največji meri izvedbo sejma in programa na njem, si manj kot 85 stojnic ne moremo privoščiti. Ob tem jih še cca 20 »podarimo« ustanovam in domači in umetni obrti.Na lokaciji za KD je onemogočeno razvitje parade, ki v Mengeš pripelje mnogo obis-kovalcev, kar je bistveni namen sejma. Poleg teh navedb, je s trenutno ureditvijo prometnega režima okoli KD in same lo-kacije sejma na tem parkirišču nemogoče kvalitetno urediti vse zahteve, ki jih organi-zacija sejma zahteva.Seveda se bomo zavzemali, da v bodoče pripravimo vse potrebno, da bi bilo možno sejem preseliti na novo lokacijo. Najbolj se bo možnost odprla v primeru realizacije projekta cestnega dostopa do šole mimo objektov Karo in Grohar, ki bo služilo tako novi športni dvorani in možnosti kvalitetnih logističnih povezav tudi za organizacijo sejma.Organizatorji se bomo potrudili, da bomo skušali kar najmanj ovirati tako poslovanja z občani lekarno, kot zdravstveni dom. Skušali bomo najti in odpraviti tudi druge pomanjkljivosti, ki motijo nekatere občane, posebne tiste stanujoče v bližini sejma. Pro-simo, da se nam oglasijo, da bomo skupaj poiskali rešitve.

UO KD Mihaelov sejem Mengeš

MIHAELOV SEJEM

Mengšan - julij 200712

OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Na Starem gradu pri razvalinah kapelice sv. Lovrenca, Janez Trdina bi rekel pri Ogrinovem znamenju, smo se dobili v četrtek, 24. maja, ob petih popoldne. Tam zadaj za suhadolskim Strmcem so se zbirali oblaki in po Menge-škem polju je zapihal brničan. Rahli piš je ohladil ozračje, se ujel v skrajni severovzhodni obronek Gobavice in zagrozil z nevihto.In vendar so steze na Stari grad oživele. Pri-hajali so otroci – pesnice in en pesnik, da nam na svoj način razkrijejo svoje mlado, iskreno in iskrivo čutenje. V že tako in tako krasnem okolju sta nas prevzela čustvo in domišljija. Ti kotički okrog razvalin kar kipe od legendarne preteklosti, od prelepih spominov, pričakovanj in prvih poljubov; polni so lepih razgledov in prebogati z vedrino, s katero nas vedno nekoliko drugače pokrepčajo. O, ti prelepa mengeška gora, vse imaš: položne njive in senožeti, temne gozdove, črna kamnita nedra, prepadno ostenje, vse na visoko, na široko, na globoko in tudi vse vmes! Pravi kraj smo izbrali, da poezijo doživimo, pravi čas, da jo izpovemo.Zala Žirovnik je sede na trhlem panju iz svoje kitare izvabila Kondorjev let. Prej vsi živahni in zaklepetani smo se ob ubiranju strun hitro umirili. Z nas je odpadla dolina. Prevzelo nas je in začutili smo se med seboj. Kakšna vabljiva prisrčnost!Luka Torič je govoril o Sanjah, Zalo Žirovnik,

Amalija Cotman: Nohti

Nohti so umetni,lahko so črni in zanemarjeni.

Nanje lahko rišemoin lepimo vzorce.

Nohti pa niso samo za okras.Z njimi se popraskamo,

če srbi nas.Spraskamo nalepkein stisnemo mozolje,

kadar smo slabe volje.

Pia Oražem: Oblaček moj

Oblaček moj, nič se ne boj,tudi jaz se bi rada v širni svet podala s

teboj.

Nad soncem bi veslala,videla letala,

skupaj se ničesar ne bi bala,če bi se pa bala, bi po nebu zaplesala.

Potem bi obrnila,proti Zemlji zakrožila.

Oblaček!O tebi bi prepevala pesmi kar do noči,

a le nikar se mi ne skrij.

DRUGI FESTIVAL OTROŠKE POEZIJE V MENGŠUtokrat v vlogi pesnice, je prevzelo Sonce in Življenje v gozdu, Pia Oražem je odkrila Vese-lje v duplu in zazrta v nebo vzkliknila Oblaček moj!, potem pa smo se skupaj z njo vživeli še v Kako ptički razumejo pomlad. Pogledali smo v dolino in – ali ni tisto tam, kar hiti proti Kamniku, njen Vlak?Poslušali smo pesmi in ploskali. Včasih pa nismo zaploskali takoj. Besede mladih ustvarjalcev so nas presenetile. Zdelo se je, da morajo kakor jata ptic še enkrat zakrožiti nad nami, preden se naselijo v nas.Neža Korenjak je imela pripravljenih več pes-mic. Dve celo brez naslova. A odločno nam je povedala, da bo tokrat prebrala le eno. Stihi, ki veliko obetajo, so kar zdrveli iz nje. Ko je končala, je skočila nazaj med poslušalce. Vsi smo čutili z njo, da je tu, kjer smo, na po-seben način lepo in dobro, vendar Najboljše je pr grad Kocet.Veter je pojenjal, sonce je prijazno grelo, dežja ni bilo in zato nam je le Doris Klinčič lahko pokazala Nevidno mavrico, Anja Grmov-šek pa ob pritajenem pričakovanju Napačen občutek.Med poslušalci in gledalci so bile tudi ne-katere mamice, ne pa vse. Druge obveznosti so jih priklenile na drug kraj. Prihodnje leto gotovo pridejo.Maša Žekš nam je razodela, kaj je Materina vloga in kaj počne tam ob vodi Rečni metulj,

Maša Žekš: Mučna tišina

Zjutraj se zbudim,se v misli poglobim,tako v tišini sedim,

tam v kotu, tam v mraku,v hladnem šibkem zraku.In tako kar brez razloga,

čutim, kot da moja je naloga,da namesto tebe solze točim,

ena za drugo kapljajo,razpoloženje moje teptajo.

Čas mineva,dan se mi odšteva,jaz pa kar sedim,o tebi razmišljam,

podobe tvoje si namišljam.

Jaz pa kar sedim,sama sebi neumna se zdim,

tišina ta ubija me,tvoj glas si želim slišati!

Glasbe tvoje ne preslišati!

Vse kar hočem, tvoj je glas,nimaš ga le za okras,mene nežno pomiri,

v telo požene znova kri.

Jure Osolnik pa nekatere skrivnosti vrstnikov s Trioletom o učencih in zanimivo pesmijo Kons. Festival je končala Amalija Cotman s pesmico Nohti. Vsi smo se smejali njeni duhovitosti. Nekaterih pesmic ni smela povedati, čeprav je hotela. Kaj češ, cenzura. Janez je sicer ugotovil, da obstaja hrana, ki je Amalija ne je, in da so besede, ki se ne govore.Mengeški rojak, pesnik Ivan Vesel Vesnin, je zapisal: »Prebrisan je sodobni človek – srce njegovo pa je oslabelo.« Zato velja, kakor pravi, »vzbuditi čustva za lepo in sveto« ter s poezijo in delom doseči prijetno soglasje med glavo in srcem: »Nežno čutenje ima od-prto srce za veselje in žalost, za zunanjo in notranjo lepoto.«Za spomin na festival otroške poezije smo do-bili lepo potiskane majice, ki jih je oblikovala Jana Šmajc. Za tehnične zadeve prireditve so poskrbeli člani Kulturnega društva Fran-ca Jelovška Mengeš pod vodstvom Petra Škrlepa in Vilija Hribarja, posebno pa velja pohvaliti učiteljice in animatorke Osnovne šole Mengeš Niko Mušič, Danico Brank in Nado Cotman.Popili smo sok in kavico, pokrepčani tako in tako, še pred nočjo.Grozeče nevihte ni bilo.

Janez Škrlep

Mestni muzej Mengeš

Zala Žirovnik: Sonce

Sonce zjutraj vidim,ko se mi smehlja, pleza po vrvi vse

više,do vrha neba.

Ko je na nebu,se sladko smeji,

rad z najvišje točke,gleda ljudi.

A kmalu začne plezati po hribu navzdol,

kar izginja,ne morem ga zadržati,

zato zvečer nisem mogla zaspati.

Ampak, ko zjutraj vstanemin pogledam skozi okno,

vidim sonce,ki mi ponuja roko toplo.

Sonce, ki mi ponuja roko, vidim vsak dan,

a le nekaj me moti,da je to sonce iz sanj,

ki ga lahko primem v dlan.

Mengšan - julij 2007 13

OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Ob občinskem prazniku 29. maja 2007 je imel Občinski svet slavnostno sejo v spo-min na rojstni dan našega rojaka Janeza Trdino. Zanimiv spored je bil še posebej lep in po-memben, ko je zbor občuteno zapel pesem »HVALNICO« našemu slovencu:

SLOVENEC SEM, SLOVENEC SEMTAKO SO MATI DJALI, KO SO ME PESTO-VALI …SLOVENEC SEM, SLOVENEC ČEM OSTAT!

Tebi dragi Drmavov Janez je bil namenjena v čast in zahvalo. Predvsem zaradi tega, ker si bil eden največjih, najboljših, najbolj ljubečih sinov svojega naroda in svoje do-movine. Tvoja izpoved domovini je enkratna in jo moramo ponovno zapisati ker ne sme priti v pozabo. »Kadar mislim na Domovino, se ji izpovedu-jem in se zakoreninjam vanjo. O tem govori srce, v njem je meja, ki po njej skrivaj hodim k ljudem, da bi jih objeli z objemom praočetov, starej-šim kot smo mi. Ko mislim na domovino se iz nje znova rojevam…Želim jo skriti vase kot zaklad.Nenehno se sprašujem, kako naj ga pom-nožim, Kako naj razširi prostranstvo, ki ga napol-njuje.Rojstni dan smo si izbrali za naš praznik v letu 1995, ko smo se spominjali 90 letnice njegove smrti. Ob tem naj omenim, da je bil od avstroogrske vlade upokojen zaradi »svobodomislenosti«, v resnici zaradi sloven-stva, saj ni hotel nikoli poučevati v nemščini. Našega praznika ne smemo nikoli opustiti, saj smo si zanj izbrali največjo duhovno de-diščino svojega velikega rojaka…

NAŠA PRAZNOVANJANekaj let pred njegovo smrtjo je zapisal:Za poglavitni razlog svoje zadovoljenosti in sreče smatram to, da sem ohranil vse ideale svoje mladosti. Pred smrtjo se torej ne bom vprašal, čemu sem živel? Če ne telesno, vsaj v duhu bom povzdignil proti svojemu Bogu roke in oči in molil: prisrčna ti hvala, blagi oče, da si me ustvaril in mi podaril dovzetno dušo, ki je spoznala tvoj prelepi svet in tvo-jega človeka in njegovo slavno zgodovino in vzvišeni poklic in njegov namen!Več let imamo 27. aprila praznik: Dan upora proti okupatorju. V glasilu Mengšan ni bilo nobenega voščila, tudi za 1. maj ne…Dan upora ni samo spomin na leto 1941 proti tedanjim tujim vojskam, ki so zasedle kraljevino Jugoslavijo. Pomeni veliko več kot tisočletno obdobje uporov in bojev našega naroda proti tujcem, ki so nam gospodovali in nas Slovence hoteli z vso silo potujčiti, pregnati in uničiti. Te strasti so še vedno žive pri nacistih na Koroškem v Avstriji. Pred dobrimi 16. leti smo si složno izglasovali lastno, samostojno državo, kar nam mora biti v ponos, saj smo si zagotovili svobodo le z voljo lastnega naroda in se končno uprli tudi srbski nadvladi in hrvaškemu nacionalizmu.

Zaradi pomanjkanja srčne kulture, je bila zastrta spominska plošča v avli kulturnega doma z napisi umrlih borcev v narodno osvo-bodilni borbi in umrlih zaradi nacističnega nasilja. To se je dogodilo ob pogostitvi na dan občinskega praznika, pa verjetno še kdaj. Tudi spomenika NOB in Matije Blejca se nikoli več ne omenjata. Protestiram pro-sti vandalskemu obnašanju. Žalostno je, ko nekateri ne spoštujejo več svoje zgodovine. Vse politične stranke govoričijo o demokra-ciji, pa bi resnično pričakoval voščila z željo, da se bodo v bodoče več posvečali socialni pravičnosti v korist svojim državljanom. 25. junija bomo praznovali DAN DRŽAVNO-STI.Vsi občani in občanke bodimo veseli, da smo samostojen evropski narod, da imamo svoj materni jezik in svojo državo in ne nazadnje tudi svoj praznik. Imejmo prisrčno radi vse to kar imamo! Zavedajmo se, da imamo poleg materialnih dobrin tudi kulturne vrednote in moralna načela, ki bi jih morali spoštovati, ker brez teh nam bo ostalo bore malo, le namišljeno zlato tele.

Stane Ložar

Mengšan - julij 200714

DRUŠTVA

KRESOVANJE23. junija, to je na predvečer godu svete-ga Janeza Krstnika, smo se zbrali v parku pod Gobavico. S kresom, ki nam je še nekoliko podaljšal že tako dolg dan, smo počastili rojstni dan naše države. Veseli smo, da se nas je zbralo toliko; posebej so nas razveselili tisti, ki smo jih prepoznali kot »nove« Mengšane. Tudi naslednje leto bomo praznovali skupaj!

Kulturno društvo Franca Jelovška

Mengeš

22. maja 2007 smo v Galeriji Mežnarija gostili predavanje z naslovom Vrani – ali jih poznamo? Mnogo skrivnosti o „nadležnih“ vranah nam je razkrila Urša Koce z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Po predavanju smo vrane dojemali ne več le kot glasno krakajočo nadlogo, ampak smo

VRANI – ALI JIH POZNAMO?v njih videli naše dnevne spremljevalce, ki znajo s svojo inteligenco in iznajdljivostjo tudi presenetiti. Več o vranah si preberite v portretu sive vrane.(nadeljevanje na strani 28)

Kulturno društvo Franca Jelovška

Mengeš

Na Mednarodni dan muzejev, to je 18. maja, smo z Mestnim muzejem Mengeš pred Jelovškovim spomenikom pripravili likovno delavnico. Z njo smo se poklonili našemu velikemu arhitektu Jožetu Plečni-ku, umrlemu pred 50 leti. Po motive nam ni bilo treba daleč - v Plečnikovi krstilnici v župnijski cerkvi smo izbrali ornamente, ki smo jih s kamenčki in keramiko prestavili na pokrove jaškov za meteorno vodo.

PLEČNIKOVI ORNAMENTI V MOZAIKUMozaike, ki so rezultat dela 20 otrok in njihovih spremljevalcev, lahko vidimo na mengeških ulicah. Marsikdo pravi, da ga tako »obogateni« jaški prav razvese-lijo. Vabimo vas, da se nam pridružite jeseni na podobni delavnici in tudi tako primaknete svoj kamenček v prijaznejši Mengeš!

Kulturno društvo Franca Jelovška

Mengeš

Spomladi so ličinke hroščev in drugi nevretenčarji pomemben vir beljakovin za mladiče. foto: Ivan Esenko

Mengšan - julij 2007 15

DRUŠTVA

Šestletni vnuk naju radovedno pogleda in vpraša: »In kam spet gresta, imate invalidi spet žur?« »Srečanje imamo s pobratenimi invalidi iz Izole, če je to žur, po-tem ja,« mu odgovorim.

Šestnajstega junija so se Izol-čani pripeljali z avtobusom v Domžale. Na sedežu društva smo jih člani MDI Domžale pri-čakali z dobro voljo in muziko, pa tudi s hrano in pijačo. Vsi smo bili dobro razpoloženi,kajti taka druženja so zares nekaj posebnega in občutkov se ne da opisati – veseli smo, da se vsako leto srečamo dvakrat, da vzdržujemo in utrjujemo vezi ter spoznavamo nove ljudi. Izolčane

DRUŽENJE ČLANOV POBRATENIH DRUŠTEV INVALIDOV (DOMŽALE IN IZOLA)

smo nato odpeljali na ogled po srednjeveškem Kamniku.Kamnik, majhno mesto z bogato zgodovino, stoji ob bregovih Kamniške Bistrice. Leži med hribovji, ki prehajajo v Kamniške Alpe in je pomemben košček našega ozemlja. Sledi dela Jo-žeta Plečnika, našega velikega arhitekta in ustvarjalca, so vidne na Glavnem trgu – pročelja hiš, v Frančiškanskem samostanu – kapeli Božjega groba. Del mesta Kamnik je zaprt za redni avtomobilski promet, zato je sprehajanje po njem še bolj pri-jetno. Stare zgradbe na Šutni - najlepši ulici mesta. Mali grad na hribu z obrambnim stolpom in kapelo, grajeno v romanskem

slogu. Res je, da domačini vse to poznamo, a ob trenutkih, ko predstavljamo kraj drugim, šele takrat zares spoznamo vrednote in lepote posameznega kraja.Pristali smo na hribčku proti Tu-

hinjski dolini, v gostilni Repnik, kjer smo po dobrem kosilu in prijetni glasbi, doživeli še bolj prijetno popoldne.

Martina Lampret

V imenu OO RK Mengeš sva z Mimi Aleš obiskali devetdese-tletno gospo Ivanko Mejač.Gospa Ivanka se je rodila 6. julija 1917 v Mengšu. V družini je bilo pet otrok, tri hčerke in dva sinova. Oba brata sta žal že pokojna, sestre pa so vse tri še žive in so stare od osemdeset do devetdeset let.Gospa Ivanka se je izučila za trgovko in je prodajala v domači trgovini z mešanim blagom. Leta 1947 se je preselila v Topole na domačijo svoje matere, kjer je obdelovala kmetijo. Leta 1954 se je poročila. Rodila je tri otroke. Vsi so poročeni. Ima šest vnukov in enega pra-vnuka. Sedaj gospa Ivanka živi pri svoji hčerki Bernardi v To-polah. Hčerka je trenutno brez zaposlitve, zato vso svojo skrb in ljubezen posveča svoji bolni materi. Lepo jo neguje, skrbi za zdravo prehrano in ji lepša dneve življenja.Gospa Ivanka je za svoja leta

OBISK PRI GOSPE IVANKI MEJAČ

še zelo mladostnega videza in zdravega duha. Z njo se je bilo zelo prijetno pogovarjati. S hčerko Bernardo se zelo dobro razumeta, sta zadovoljni s sta-njem, kakršno je in se veselita vsakega novega dne.Po daljšem pogovoru sva se z gospo Mimi obema zahvalili za prijetno druženje, lepo po-strežbo in jima zaželeli še veliko zdravja in srečnih let.

Za OORK

Draga Bevk

SPOMINSKI POHOD LJUDEVITA MERČUNA

Zveza društev sladkornih bolnikov Slovenije in Društvo sladkornih bolnikov sta tudi letos ob obletnici smrti organizirala spominski pohod Ljudevita Merčuna. Pohod poteka v spomin v Mengšu rojenega zdravnika, pionirja zdravljenja diabetesa v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji, profesorja in mentorja Medicinske fakultete v Ljubljani in avtorja še danes veljavnega in uporabnega priročnika o zdravljenju te bolezni. Tako kot vsako leto je tudi letos pohod potekal v večih različicah prilagojenih sposobnostim, potrebam in željam udeležencev pohoda. Za vse je bilo izhodišče Koča pod Storžičem in najdaljša pot je terjala slabi dve uri hoda do mesta, kjer se je 20.junija leta 1954 končala življenska pot Ljudevita Merčuna. Usoda je hotela, da ga je kap prizadela v njemu ljubih planinah, ob prisotnosti njegove hčere Nine. Tudi hitra zdravniška pomoč na kraju dogodka je bila zaman. Na tem mestu je bila leta 2004 ob petdesetletnici smrti odkrita spominska plošča in ta kraj je cilj pohoda. Ostale poti so potekale v okolici Koče pod Storžičem. Negotovo vreme in neobetavna vremenska napoved sta letos razredčile število udeležencev pohoda, saj je bila ude-ležba skromnejša kot predhodna leta. Toda dobre volje, smeha in gorskih užitkov v prelepem vremenu, ki se je naredilo, je bilo kljub vsemu na pretek. Po povratku vseh udeležencev v Kočo pod Storžičem, se je tu odvil še krajši kulturni program v organizaciji in izvedbi članov društev diabetikov, predvsem z Gorenjskega. Tudi letos so se pohoda poleg članov društev sladkornih bolnikov udeležili tudi predstavniki družine Merčun.

Štefan Markovič

Mengšan - julij 200716

POBUDE IN VPRAŠANJA

Vprašanja g. Tomaža Štebeta:1. Dajem pobudo oz. predlagam sklep, da se vprašanja in pobude svetnikov pisno predložijo županu tri dni pred sejo sveta in so na seji sveta že ustni in/ali pisni odgo-vori, ki pa se takoj objavijo v glasilu Mengša in na spletni strani občine.

2. Odpadki, stara prikrita odlagališča, veseljačenje, omamljanje in avtomobilsko motorna rekreacija v gozdovihOd jezera proti Rašici so ob prvi gozdni poti desno (severno) smeti, ki sem jih nabral na-knadno. Kakih 100 m notri po poti pa je še kup, ki smo ga nabrali v akciji konec marca. Za kupom, v bregu potoka, pa je še večja stara »deponija«. To je možno očistiti le s strojem ali orodjem in nekaj možmi.S strojem je potrebno izvleči ven največje kose in najbolj sporne smeti ob znani veliki deponiji kilometer naprej (tik pred vzponom ceste). S ceste se deponija ne vidi več (po-čiščeno in zaraščeno), toda notri je še ved-no ogromno smeti. Mi jih vsako leto nosimo ven. Predlagam večji poseg s stroji.Obe deponiji onesnažujeta potok ali pa jih spira (tudi) potok.Predlagam, da se dostope na vseh cestah v gozd na nek način oteži za vse, ki se vozijo z avtomobili in štirikolesnimi motorji in pri-hajajo zaradi veseljačenja in omamljanja, še vedno dovažajo odpadke, nekaj pa je tudi rekreativcev z avtomobili. To bi morali narediti pri vseh uvoznih cestah v gozdove: med Loko in Dobenim, ob cesti v Koseze iz Topol.Na nek način se mora prepreči ali otežiti motorizirane dostope za vse, ki gozda ne uporabljajo za gospodarjenje. Tudi cestne ovire ni nujno, da so sporne, če so uskla-jene z lastniki in gozdarji in omogočajo gospodarjenje in intervencije. Navsezadnje se vozi na lastno odgovornost - tak je po-stavljen prometni znak, ki do sedaj ni bil sporen. V gozd se vozi veliko ljudi le za veseljače-nje in omamljanje, tja še vedno dovažajo odpadke, nekaj pa je tudi rekreativcev od vsepovsod. To je potrebno preprečiti ali vsaj otežiti. Če ni možno na enak način prepre-čiti uvozov v gozd, naj se poišče izvedljiv oz. primernejši.Občinski redarji naj proučijo načine, kako lahko ukrepajo oni.

3. Projekt sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko biološko obdelavo, imenovanega MBO - tovarna za

POBUDE IN VPRAŠANJA S SEJE OBČINSKEGA SVETA 17.5.2007predelavo ločeno zbranih odpadkov z MBO - pismo o nameriZakaj še vedno ni realiziran sklep s 4. seje sveta občine, ki je bila 15. februarja 2007 o pripravi posebne točke dnevnega reda »Reševanje zbiranja, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov v občini Mengeš oz. občinah povezanih preko CERO in občinah, ki sedaj uporabljajo deponijo v Dobu«.Informacija na 6. seji sveta ne more na-domestiti celovite obravnave, za katero je pripravljeno gradivo in je na njej vsaj direktor JKP Prodnik. Po navedbah gospe Podlipni-kove z MOP naj bi, tudi z njihovo pomočjo, občine s širšega območja Ljubljane bile vključene v ljubljanski MBO.

4. Dajem pobudo, da župan redno, konkret-no in pisno poroča o izvedenih aktivnostih in tistih v teku, ki so že dogovorjene in tiste, ki bi jih župan moral zagotoviti zaradi projektiranja obvoznice, ki je v teku in zaradi izgradnje obvoznice Mengeš v letu 2008. Župan naj poroča tudi o pripravah za modernizacijo državnih cest v mestu Mengeš, ki so potrebne za planiranje v proračunu države (DRSC), DARS-a, pa tudi o predstavitvi vladi na obisku v Mengšu, predvidoma v zadnji četrtini letošnjega leta ali celo prej.Predlagam, da župan ali občinski svet ime-nuje delovno skupino za aktivno spremljanje aktivnosti občine pri izgradnji obvoznice in modernizaciji državnih cest v mestu Mengeš.Župan je prejel protokol o ureditvi med-sebojnih razmerij pri gradnji navezovalne glavne ceste Želodnik - Vodice na odseku GC Želodnik – Mengeš z obvoznico Men-geš (prva faza izgradnje). V njem so po-membni elementi zapisani ali pa nakazani, ki zahtevajo temeljito sodelovanje in delo. Tako je navedeno:• da se zaradi prometne preobremenjenosti obstoječega cestnega omrežja na območju Mengša v letu 2008 zgradi obvoznico Men-geš v dolžini 4,9 km• da bo do sredine leta 2007 izdelana pro-jektno-tehnična dokumentacija (faza PGD, PZR in PZI), izvedene parcelacije in večina odkupov zemljišč• da bodo v predlogu Letnega plana raz-voja in obnavljanja avtocest za leto 2008 predvidena finančna sredstva za izgradnjo v prvi fazi, to je za mengeško obvoznico v višini 7.093.974 evrov (1.700.000.000 tolarjev).Za javno predstavitev 5. marca 2007 sem

pripravil spisek območij obvoznice, kjer bi morala občina, po mojem mnenju, po-skrbeti za prometno ureditev, ki je v našem javnem interesu. Prilagam ta dokument svetnikom. Gre za sodelovanje pri vključit-vi, koordinaciji, izvedbi projektov in kritje stroškov v območju DLN oz. v neposredni bližini:• povezava krožišča Slovenska proti zahodu - priključek v območje »nekdanji Tamiz« oz. proti Pristavi,• podhod "Lipce" na križanju poljske poti iz Maistrove v Domžale (Groblje, Stob),• podhod za pešce in kolesarje pod sever-nim krakom krožišča Kolodvorska,• prehod oz. podhod ceste na Drnovo pri Stele / Bele,• povezava krožišča Gorenjska na jug - po-vezava v območje M28/1 (»SCT jamo«) oz. proti topolski cesti.Občina še ni, pa bi morala planirati tudi sredstva za kritje stroškov projektiranja in gradnje morebitnih podvozov oziroma podhodov na željo Občine Mengeš, ki niso predvideni v lokacijskem načrtu obvoznice oz. glavne ceste ter vseh dodatnih stro-škov, ki bi bili posledica gradnje podvozov oziroma podhodov, vključno s pridobitvijo dodatnih zemljišč. Amandma SDS, da se ta sredstva zagotovijo, pa je »koalicija« v svetu občine zavrnila.Ker projektiranje že poteka in bo končano v juliju, prosim za odgovor, kako se je občina vanj vključila.Izboriti si je potrebno, da bo prenos lastni-štva in stroškov upravljanja sedanjih držav-nih (mestnih) cest na občino izvedena po koncu financiranja njihove modernizacije (oz. najkasneje do leta 2009).Župan naj tudi odgovori, ali misli letos pora-biti predvidena sredstva države za moderni-zacijo Gorenjske ceste, za katero ni planiral ustreznih sredstev v proračunu občine za leto 2007. Tudi ta amandma SDS, da se ta sredstva zagotovijo, pa je »koalicija« v svetu občine zavrnila.Za predlog g. Štebeta so glasovali vsi, ga. Sitar ni glasovala. Sprejeti sklep:Vprašanja in pobude svetnikov se pisno predložijo županu tri dni pred sejo sveta in so na seji sveta že ustno in/ali pisno od-govorjeni, ki pa se takoj objavijo v glasilu Mengša in na spletni strani občine.

Vprašanji g. Pejiča - pisno:1. Zanima me, kdo ureja in čisti okolico mengeških spomenikov, če kdo, zakaj

Mengšan - julij 2007 17

POBUDE IN VPRAŠANJA

ne pogosteje, če pa ne, dajem pobudo, da občinska uprava poskrbi za to. Zakaj je spomenik talcem v Zalokah še vedno pokrit z lesom, čeprav smo praktično že skoraj sredi leta?

2. Vsi vemo, kakšno je pomanjkanje prosto-ra za predšolske otroke v mengeških vrtcih (premalo prostora za cca 50 otrok). Stranka Socialnih demokratov daje pobudo občin-

1. Ustreznost in varnost ureditve križišča Cankarjeva - Slovenska ter izpolnjevanje pogojev za obratova-nje lokala Hram Rožice.Prosimo za pojasnila, po kakšnih predpisih, na osnovi katerega projekta in s čigavo odobritvijo in soglasjem je urejeno križišče Slovenska - Cankarjeva / Maistrova. Še posebej nas zanima za smer iz Cankarjeve na Slovensko. Prometna znaka STOP sta ali na nasprotni strani vozišča ali pa visoko - nameščen je kar na objekt, tako da je po-gosto »zaparkiran« in zakrit. Ogledala niso uporabna. So preveč oddaljena oz. pre-majhna, ker je križišče veliko, pa še hitrost vozil je velika. Ob tem pa je pas ob lokalu pogosto skoraj popolnoma zaparkiran. Hram rožice ima povečano število miz za goste. Ali ima temu ustrezno število parkir-nih mest? Kdo je, na osnovi najnovejših raz-širitev in ureditev, izdal ustrezno uporabno dovoljenje in na osnovi katerih gradbeno tehničnih dokumentov?Kakšno je mnenje policije in sveta občine za varnost in vzgojo v prometu?Opozarjamo na neustrezno parkiranje ob objektu in neustrezen dostop na novo par-kirišče, kar preko pločnika. Južni pločnik je praviloma zaparkiran, saj so na njem označena parkirna mesta. Ta pločnik je pogosto uporabljen za dostope v trgovski del na vzhodni strani juga Slovenske ceste (Petrol, Sadni vrt, TUŠ, avtobusni postaji).

2. Kakšne konkretne spremembe po-godb o »plinifikaciji« boste gospod župan dovolili koncesionarju (opera-terju) Petrolu po vašem predlogu in po sprejemu popolnoma novih pogojev poslovanja pravic koncesionarja?Župan je predlagal, večina na svetu občine pa je sprejela, za uporabnike plina bistveno slabše možne pogoje - višje cene zaradi pri-znanih višjih stroškov koncesionarju. Ni več nobenih omejitev, ugodni pogoji iz ponudbe

ski upravi, naj se čim prej loti reševanja tega problema. Naš predlog bi bil, da se začasno pripravi prostor za dva oddelka predšolskih otrok v praznih prostorih v pritličju občinske stavbe, v kolikor se bo v te prostore selila knjižnica, pa v prostorih knjižnice. Če pa to ni mogoče, pa predlagamo namestitev dveh oddelkov v prostorih Osnovne šole Mengeš.

Odgovor g. župana:G. župan je povedal da pobudo podpira. Vsekakor bo potrebno v naslednjih letih nameniti več sredstev za sanacijo divjih odlagališč, kakor tudi pristopiti k večjemu nadzoru vandalskih pohodov. Glede odstranitve zaščite na spomeniku talcev je bilo že urgirano, da se le ta od-strani.

POBUDE IN VPRAŠANJA S SEJE 21. JUNIJA 2007koncesionarja na javnem razpisu se lahko zaobidejo, poslabšajo za uporabnike in ob-čino. Navajam le nekaj najpomembnejših:1) Ni več omejitve, da cena kubičnega metra plina ne sme v nobenem slučaju presegati cene litra kurilnega olja.2) Upravičen zaračunan strošek trans-porta m3 plina, ki je bil do sedaj manj kot 8 tolarjev se lahko poveča skoraj za 7 x (šestkrat!!).3) Občini se zmanjša koncesnina.4) Petrol kot koncesionar oz. operater lahko gradi le plinovod brez posebne koordinacije ali celovitega projektiranja in usklajevanja z ostalimi komunalnimi napravami občine.

3. Uredniški svet in urednica Mengšana naj odgovorijo, zakaj je poročanje s sej sveta občine tako kratko, le z navedbo tem in sklepov, enako ne glede na pomen teme in dogajanja ob njenem sprejemanju?Primer takega »uniformiranega«, zelo kratkega navajanja tem, je v zadnji, majski številki Mengšana. Prejšnji poročevalec je pisal neresnice in svoja povsem subjektivna mnenja, sedanji pa spet nima »novinarske-ga«, kaj šele novinarsko profesionalnega, pristopa.

Hvala za vprašanje, ki je že nekaj časa pereče. Po razmisleku v uredniškem od-boru smo se odločili, da je poročevalski stil najbolj primeren način poročanja s sej. V nasprotnem primeru se lahko v tekstu opazi osebno stališče avtorja oziroma je dogodek opisan z individualnega vrednost-nega sistema, ki ga imamo vsi. Današnje novinarstvo v svetu dopušča take poglede in komentarje, s tem da je bralec o tem ob-veščen. V uredništvu se zaenkrat še nismo odločili za tak pristop.

Mengšan - julij 200718

SEJA OBČINSKEGA SVETA

V četrtek 21. junija je v novi sejni sobi ob-činskega sveta (OS) oz. poročni dvorani Občine Mengeš »že« drugič potekala seja OS. Na dnevnem redu je bilo tudi tokrat potrebno obravnavati 12 točk, za kar so svetniki in svetnice porabili dobre štiri ure časa. Po sprejetju zapisnika s prejšnje seje, je komandir PP Domžale g. Fekonja podal ustno poročilo o kriminaliteti na območju občine Mengeš, ki zadnja leta, za razliko od drugih občin, konstantno upada. V razpravi so svetniki izpostavili problem prisotnosti drog, vlomov, poškodovanja tuje lastnine ter se zavzeli za okrepljen nadzor policije pri preprečevanju kaznivih dejanj. V naslednji točki je direktor JKP Prodnik-a g. Fatur predstavil Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, kjer mora izvajalec javne službe zagotoviti redno praznjenje nepretočnih greznic, praznjenje pretočnih ter malih komunalnih naprav pa enkrat na 4 leta. Po razpravi in predložitvi mnenj pristojnih odborov, so svetniki sprejeli predlagan sklep oz. ceno odvoza, ki znaša 32,9 €/m3 ter začne velja-

POROČILO 8. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠti s 1.9.2007. G. Fatur je nato predlagal tudi razveljavitev dveh sklepov iz prejšnje seje, in sicer o ceni obdelave (cena bo enaka, razdeljena bo le na dva dela) ter o začetku oskrbe organskih odpadkov iz gospodinj-stev (iz 1.9.2007 na 1.1.2008). Po razpravi je OS sklepa razveljavil. Pod točko 5 je svet na pobudo direktorice Knjižnice Domžale ga. Zupan- Oberwalder, ki je opozorila na trenutno pravno praznino, kot zadnji od občin ustanoviteljic sprejel (začasen) Odlok o knjižnici Domžale. Direktorica CČN Kam-nik- Domžale ga. Burica je v naslednji točki dnevnega reda podala obrazložitev Odloka o čiščenju komunalnih in padavinskih voda, s katerim bo vzpostavljen učinkovit sistem čiščenja ter celovito urejena razmerja med lastniki objektov, izvajalcem javne službe in uporabniki. Odlok je bil po razpravi sprejet soglasno. Pod točko 7 in 8 sta bila, po obra-zložitvi g. Špenka iz občinske uprave, preje-ta odloka o občinskem lokacijskem načrtu za ureditveno območje ME25 Mali Mengeš ter izgradnjo razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV na območju ME 26/I.

V nadaljevanju seje svetnice/ki niso sogla-šali s podelitvijo koncesije za patronažno dejavnost v občini Mengeš, katere prošnjo so podale patronažne sestre ga Belšak, ga. Puklavec in Ga Svetlin. Menili so namreč, da so prispele vloge premalo jasne in na-tančne ter so občinsko upravo zadolžili naj pridobi vse potrebne dokumente za po-delitev koncesije za opravljanje zasebne patronažne dejavnosti. V točki 10 je bil, po obrazložitvi direktorice občinske uprave ga. Kos in člana nadzornega odbora g. Goloba ter razpravi svetnikov, po hitrem po-stopku sprejet Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mengeš za leto 2006. Do konca seje sta tako svetnicam/kom ostali še dve točki. Najprej so imenovali ga. Martino Šorn Povšar za predstavnico usta-novitelja zavoda Občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v Svet OŠ Roje, nato pa so za konec sledila še vprašanja in pobude svetnikov županu, katere si lahko skupaj z odgovori preberete v Mengšanu.

Urban Ropotar

Na tokratni seji, ki je potekala 19. julija 2007, je občinski svet (OS) obravnaval 6. točk dnevnega reda, za kar je potreboval slabo uro časa. Najprej so svetniki soglas-

POROČILO 9. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠno sprejeli zapisnik prejšnje seje, temu so sledila vprašanja in pobude županu. V tretji točki je bil zaradi spremembe zakonodaje soglasno sprejet Odlok o spremembah in

dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno- izobraževalnega zavoda Glasbene šole Domžale. Prav tako je bil pod točko 4 zaradi istega razloga kot v prejšnji točki spremenjen še Odlok o ustanovitvi izobra-ževalnega zavoda OŠ Roje. V nadaljevanju seje so svetniki podali negativno mnenje k vladnemu predlogu območij pokrajin. Poleg tega so sprejeli predlog, naj se mesto Ljubljana oblikuje kot samostojna pokrajina, naj vlada pri pripravi zakona o ustanovitvi pokrajin upošteva predlog o Kamniško-Zasavski pokrajini ter naj se sedež določi na naslednjih skupnih po-gajanjih občin. OS je župana pooblastili, da nadaljuje z vsemi aktivnostmi v smeri skupnega dogovarjanja s predstavniki vseh zainteresiranih občin za oblikovanje Kam-niško- Zasavske pokrajine ter pozval po-slance in poslanke DZ z območja sedanje Podjetne regije, naj podprejo prizadevanja o samostojni pokrajini na tem območju. Za konec pa so svetniki go. Majo Jerič ime-novali v svet Knjižnice Domžale. Naslednja seja bo v drugi polovici septembra.

Urban Ropotar

Mengšan - julij 2007 19

POLITIKA

V zadnjih tednih lahko ob naraščajočem nezadovoljstvu z obstoječo vlado Janeza Janše in ob občutnem padcu njihove jav-nomnenjske priljubljenosti v obrambni drži poslušamo zlasti proti argumente o visoki gospodarski rasti, dobrih gospodarskih rezultatih, znižanju brezposelnosti in ob-čutno boljšem stanju v družbi nasploh. Temu lahko pritrdimo in najbrž podatki o tem stojijo, a ob tem se navadnim državljankam in državljanom postavlja veliko vprašanj in dilem. Najprej seveda ta, da bi bilo pošteno in korektno povedati, da vse to ni zgolj in samo rezultat vladajoče koalicije in njihovih ukrepov, pač pa v mnogočem tudi splošne-ga ugodnega stanja gospodarstva v Evropi, s katero največ sodelujemo ter marsičesa iz preteklih obdobij in dela preteklih vlad. Prav gotovo med to lahko uvrščamo stabilnost in odprtost države, ki smo jo dosegli z vsto-pom v Evropsko skupnost, uvedbo evra, ukrepov za prestrukturiranje gospodarstva, aktivne politike zaposlovanja …Toda, ob vsem tem je prav gotovo pogosto vprašanje, zakaj teh rezultatov ne čutimo v vsakdanjem življenju, predvsem pa, zakaj se nam to ne pozna v naši denarnici. To so navsezadnje povprašali tudi sindikati, saj so opozorili, da se plače povečujejo bistveno počasneje in manj, kot je gospodarska rast in rast BDP. Ali ni morda na mestu vprašanje, če se presežki in dobički ne stekajo samo v žepe izjemno ozkega kroga lastnikov in vrhunsko plačanih menedžerjev, vsi ostali pa ostajamo brez svojega delčka tega vse bolj bogatega kolača? Prav tako je izjemno zaskrbljujoč podatek, da smo državljanke in državljani Slovenije med tistimi, ki v EU delamo največ, ki opravimo največ nadur in ki smo, kako žalostno, na prvem mestu med tistimi, ki se na svojih delovnih mestih ne počutimo dobro in z največjim odporom in sovraštvom hodimo v službo. Seveda bi se nad tem morali zamisliti vsi, še posebej pa delodajalci, saj je rezultat tega tudi ta, da smo v samem vrhu tudi po času, preživetem na bolniški. Očitno so slovenski delavci in delavke utrujeni, nezadovoljni, izžeti in pre-obremenjeni. Ob tem je zanimivo tudi to, da na zelo visoko mesto v javnomnenjskih anketah vrednot postavljamo Slovenci delo, prav pod vrhom pa je tudi varnost. Prav tega – občutka varnosti – pa je med nami vse manj. Ogrožene so mnoge vred-note, ki smo jim dajali vedno velik pomen:

ZAKAJ ZABOGA JE TO LJUDSTVO TAKO NEZADOVOLJNO IN KRITIČNO?

ogrožena je socialna varnost, ki temelji na solidarnosti in varovanju človekovih pravic in socialni pravičnosti, ki smo jih vedno cenili in gojili, tudi za ceno nekoliko niž-jega osebnega standarda. Pred nami se rušijo javno zdravstvo in šolstvo, ki so nam vedno pomenili veliko, ki smo jih imeli raz-vite na visoki ravni (mnogi naši zdravniki so bili med najboljšimi v svetu, do izobrazbe so lahko prišli tudi otroci iz najrevnejših slojev, naši učenci se na mednarodnih tekmovanjih iz matematike, fizike… lahko kosajo z Japonci, Nemci, Američani, slo-venski diplomanti pa so bili vedno zaželeni v tujini…). Je res potrebno razgraditi prav vse iz preteklosti, ne da bi zgolj dopolnjevali in prilagajali tistega, kar se je pokazalo za dobro? Ogroža nas nizka rodnost in grozi nam izjemno visok delež prebivalstva nad 65 let v prihajajočih letih. Ne vemo, ali bomo lahko preživeli s svojimi pokojninami in ali se bomo kot družba prilagodili takšni populaciji z vsemi povečanimi zahtevami po zdravstvenih storitvah, negovalnih bol-nicah, domovih za ostarele. Zakaj torej v teh letih debelih krav ne namenjamo več skrbi in denarja za tovrstne projekte: za več najemniških in poceni stanovanj za mlade družine, za cenejše vrtce, za investicije v infrastrukturo, ki jo potrebujejo starejši in bolni? Če postajamo bogati in bogatejši, potem si želimo predvsem višje kvalitete življenja, tako na materialni kot tudi duhovni ravni. Za vse, bolj enakomerno in ne le za ozke kroge izbranih. Zanimive so tudi zahteve, ki prihajajo v zvezi s pokojninsko reformo – neprestano nam dopovedujejo, da bomo morali delati bistveno dlje. Prav, a vprašajmo se, ali se na to sploh resno pripravljamo. Bodo k do-bičku in vedno večjim rezultatom naravnane gospodarske družbe ustvarile tudi delovna mesta in zaposlovale takšne starejše in že precej »iztrošene« delavce, ki se ne morejo kosati s tridesetletniki? Bomo sprejeli, da ima naš otrok v vrtcu ali šoli npr. 60-letno učiteljico, če bo ta pri teh letih sploh še zmogla poučevati v razredu s 27 učenci? Bo lahko trgovka še polnila police pri 63 letih starosti ali pa sedla za blagajno, kjer sta potrebni maksimalna hitrost in koncen-tracija? Mislim, da se takšnih vprašanj sploh še nismo lotili.Seveda pa je treba vladajoči koaliciji in vladi Janeza Janše vendarle tudi povedati,

da so ljudje nezadovoljni še zaradi mnogih drugih stvari, ki jih opazujejo in zaznavajo. Vsi se spomnimo, da so na oblast prišli z jasnimi obljubami, da bodo vladali drugače, brez korupcije, kraj, klientilizma – danes pa – afera na afero: operacijske mize, helikopterski prevozi, Onkološki inštitut, nakup patrij, očitki v pismu Adrijane Kosem- Starina o vpletanju vlade v gospodarstvo, razgradnja in sramotno pranje umazanega perila v aferi Sova, vloga Domna Zavrla pri gradnji Pediatrične klinike, sum koruptinve-ga ravnanja v poravnavi s podjetjem Puh, podcenjena prodaja slovenske jeklarske industrije (Marija Zagožen), precenjen in škodljiv nakup manjšinskega deleža Soških elektrarn (Jože Zagožen), podrejanje in nadzor medijev, posegi v neodvisno sod-stvo … Tisti, ki se temu uprejo, pa ostajajo brez služb ali pa ustrahovani in kaznovani: odpuščanje novinarjev Dela, Primorskih novic in Večera, premestitev Vide Petrovčič, odslovitev karikaturista Franka Jurija iz Pri-morskih novic, kaznovanje Edvina Tavčarja, ki se ni strinjal s posegi v Lipici, kaznovanje študentov, ki so protestirali proti ministru Zu-panu, nepravilnosti v Filmskem skladu, ko brez denarja in filmov ostajajo naši najboljši režiserji (Jan Cvitkovič), ker baje snemajo »nespodobne« filme, posegi v raziskovalne inštitute in odtegovanje denarja za projekte, tistim, ki niso »naši«, kaznovanje Mestne občine Ljubljana z odvzemom tretjine de-narja, ker niso izvolili »pravega« župana … Je to torej sproščena Slovenija, ki so nam jo obljubljali???

Cveta Zalokar- Oražem

Mengšan - julij 200720

POLITIKA

Poslanec Slovenske demokratske stranke v Državnem zboru RS mag. Tomaž Štebe je v ponedeljek, 13. julija 2007, v Mengšu pripravil tretjo predstavitev in pogovor o pri-pravah in izgradnji OBVOZNICE MENGEŠ. Prvič 6. marca 2007, drugič 28. maja 2007. Ob rednih operativnih sestankih na DARS-u ter s tesnim sodelovanjem z Ministrstvom za promet in upravo DARS-a želi poslanec in nekdanji župan tudi s pred-stavitvami dejavno in podrobno spremljati

Občini Mengeš in Domžale sta prejeli pro-tokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri gradnji navezovalne glavne ceste Želodnik - Vodice na odseku GC Želodnik – Mengeš z obvoznico Mengeš (prva faza izgradnje). V njem so pomembni elementi zapisani ali pa nakazani, ki zahtevajo temeljito sodelo-vanje in delo. Tako je navedeno:• da se zaradi prometne preobremenje-

nosti obstoječega cestnega omrežja na območju Mengša v letu 2008 zgradi obvoznico Mengeš v dolžini 4,9 km

• da bo do sredine leta 2007 izdelana projektno-tehnična dokumentacija (faza PGD, PZR in PZI), prednostno za obvoz-nico Mengeš, da se izvede parcelacije in večina odkupov zemljišč

• da bodo v predlogu Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 predvidena finančna sredstva za

PREDSTAVITEV PROJEKTIRANJA IN REALIZACIJE NAVEZOVALNE GLAVNE CESTE ŽELODNIK MENGEŠ Z OBVOZNICO MENGEŠ - DRUGIČ

izgradnjo v prvi fazi, to je za mengeško obvoznico, v višini 7.093.974 evrov (1.700.000.000 tolarjev).

Za javno predstavitev 5. marca 2007 sem pripravil spisek območij obvoznice, kjer bi morala občina, po mojem mnenju, poskr-beti za prometno ureditev, ki je v interesu občine Mengeš. Gre za sodelovanje pri vključitvi, koordinaciji, izvedbi projektov in kritje stroškov v območju DLN oz. v nepo-sredni bližini:• povezava krožišča Slovenska proti za-

hodu - priključek v območje »nekdanji Tamiz« oz. proti Pristavi,

• podhod "Lipce" na križanju poljske poti iz Maistrove v Domžale (Groblje, Stob),

• podhod za pešce in kolesarje pod se vernim krakom krožišča Kolodvorska,

• prehod oz. podhod ceste na Drnovo pri Stele / Bele,

• povezava krožišča Gorenjska na jug - po-vezava v območje M28/1 (»SCT jamo«) oz. proti topolski cesti.

Občina še ni, pa bi morala planirati tudi sredstva za stroškov projektiranja in grad-nje podvozov oziroma podhodov v inter-esu Občine Mengeš, ki niso predvideni v lokacijskem načrtu obvoznice oz. glavne ceste ter vseh dodatnih stroškov, ki bi bili posledica gradnje podvozov oziroma podhodov, vključno s pridobitvijo dodatnih zemljišč.Izboriti si je potrebno, da bo prenos lastni-štva in stroškov upravljanja sedanjih držav-nih (mestnih) cest na občino izvedena po koncu financiranja njihove modernizacije (oz. najkasneje do leta 2009).

mag Tomaž Štebe

priprave na izgradnjo obvoznice Mengeš v letu 2008. Tudi s ponujenim sodelovanjem z občino Mengeš, ki pa je zaenkrat žal eno-stransko. Poslanec je uspel doseči, da je v protokolu o sodelovanju DARS-a z občino, obvoznica prednostna trasa navezovalne glavne ceste in da je zapisana zaveza o 1700 milijonih sredstev za njeno izvedbo v letu 2008.

Več na www.menges.sds.si.

Nadaljujemo predstavitve vseh aktivnosti za izgradnjo obvoznice v letu 2008. Predstavitev bo v ponedeljek, 13. avgusta 2007, ob 20. uri v dvoranici središča Naš Slamnik (nad knjižnico) v Mengšu.

ŠKRLATICA 2738mMaša za gornike v Vratih

VABILO na gorniški pohod in romanje

V sredo, 1. avgusta 2007, ob 4. uri je odhod izpred občine Mengeš.

Odhod iz Vrat je ob 5. uri.“Triglavski” župnik Franc Urbanija bo ob 11. uri vodil spominsko slovesnost ob obletnici blagoslovitve “novega” skalaškega križa, ob 16. uri pa bo daroval mašo za umrle gornike

v kapelici sv. Cirila in Metoda v Vratih.

Informacije in dogovor za prevoz na menges@sds.si, tomaz.stebe@dz-rs.si

oz. na m.: 051/372-782. Več na www.menges.sds.si.

Priporočamo čelado in komplet za samova-rovanje. Hoje je za 11–13 ur. Vzemite dovolj

pijače! Vzpona ne priporočamo slabše kondicijsko pripravljenim in tistim z vrtogla-vico, ki lahko izberete lažje smeri v okolici

Aljaževega doma, npr. do Luknje.Zagotovljeno je vodstvo, za svojo varnost vsak odgovarja sam! V primeru napovedi

zelo slabega vremena pohod odpade (Dnevnik TVS petek zvečer).

Slovenska demokratska stranka, Občinski odbor Mengeš

mag. Tomaž Štebe, predsednik

Hoja ali kolesarjenje v naravi s svežim zra-kom, polnim kisika je priložnost za sprošče-

ne, poglobljene, prijateljske pogovore.

Mengšan - julij 2007 21

POLITIKA

Katarina Kresal, novo izvoljena predsednica stranke LDS, se je 28. junija v Domžalah pred-stavila tudi OO LDS Mengeš. Predstavniki občinskega odbo-ra so bili zadovolji z njeno pred-stavitvijo programa, odgovori in enotno podporo vodstva stran-ke, ki jo je (takrat še kandidatki) predsednici namenilo celotno vodstvo stranke. Srečanja Severnoobljubljanske pokra-jine LDS so se udeležili vsi vidnejši predstavniki stranke, Jelko Kacin, v.d. predsednik stranke, Jožef Školč, vodja

KATARINA SE JE PREDSTAVILA TUDI V DOMŽALAH

V Žalcu je bil v soboto, 30. juni-ja, kongres Liberalne demokra-cije Slovenije, ki je z odstopom dosedanjega predsednika Jelka Kacina in podpredsed-nika Dušana Kebra volila novo vodstvo stranke in potrdila enotnost stranke z željo po novih močeh in energiji, ki so jo podprli vsi izkušeni in zreli poli-tiki. Tako se za Slovenijo pri-pravlja povsem nova stranka, ki obljublja, da bo pomembno posegla v slovenski politični prostor. Katarina Kresal je s svojim programom in zagonom dokazala, da je obljuba o zma-gi na parlamentarnih volitvah 2008 zelo blizu.

poslanskega kluba, in Aleš Gulič, predsednik sveta stran-ke ter predstavniki občinskih odborov, ki so Katarino Kresal tudi podprli. Predstavniki Severnoobljub-ljanske regije so se srečali s Katarino Kresal in navdušila jih je njena odločna, vizionarska, a hkrati razumna in topla pred-stavitev programa z naslovom – Kako z razvojnim vodenjem Slovenije uspešno sooblikovati globalizirani svet. Po predsta-vitvi desetih točk programa so sledila vprašanja predstavnikov

občinskih odborov, ki so se nanašala na sam program; predvsem poglobljena vpra-šanja o točkah, povezanih z delovanjem občin ter način in vsebina strokovne podpore stranke za uspešnejšo pred-stavitev, uveljavitev stranke v lokalnih okoljih. Tako je Katarina Kresal od-govorila tudi na vprašanja o sestavi nove ekipe z vključitvijo vseh, ki so jo pri njeni kandida-turi tudi podprli. Pojavili so se tudi očitki, da bo (je) z njeno iz-volitvijo stranko prevzel kapital.

»Strank se ne more prodajati in kupovati, največji kapital vsake stranke so namreč njeni ljudje in ljudje, ki jo volijo.« Korektno in v veselje vseh prisotnih je odgovorila tudi na vprašanje o možnostih sodelovanja z združenjem Zares in Socialnimi demokrati. Po uradnem delu je sledilo druženje, v katerem je Katarina poudarila, da so zanjo v vsej verigi najpomembnejši pred-stavniki stranke na občinskem, lokalnem nivoju.

OO LDS Mengeš

KONGRES JE NAPOVEDAL VETER, DOKAZAL PA ENOTNOST V LDSPozdravnim nagovorom gostov in bivšega vodstva stranke ter nekaterih delegatov je sledila predstavitev obeh kandidatov za predsednika stranke. S svo-jim programom in predstavitvijo je vse prisotne navdušila Kata-rina Kresal. Delegati iz občine Mengeš so bili navdušeni, da je v svojo predstavitev vključila tudi poglobljena vsebinska vprašanja s predstavitvijo iz Domžal in tako pokazala svojo obljubo in skrb za boljše so-delovanje z občinskimi odbori. Njen program z naslovom - Kako z razvojnim vodenjem Slovenije uspešno sooblikovati globalizirani svet je sestavljen

iz desetih točk; (1) Kapital in znanje za hitrejši gospodarski razvoj, (2) Fiskalna politika kot spodbuda gospodarske rasti, (3) družba znanja: avtonom-no raziskovanje in svobodno razmišljanje, (4) z informacij-sko družbo do najbolj razvite države v Evropi, (5) liberalne rešitve s socialnim čutom, (6) Evropski obraz Slovenije in nova globalna politika, (7) pravosodna politika, pravna država in pravična družba, (8) varnost kot trajna vrednota in vsakdanja potreba, (9) kultura in komunikacija za strpen dia-log in (10) Slovenija kot zgled trajnostnega razvoja.

Katarina Kresal je v svoji pred-stavitvi še posebej poudarila: »Pri sestavi mojega programa so mi pomagali bivši ministri, člani liberalne akademije in program je smer, ki bo moje in strankino vodilo v prihodnost. Po moji oceni program ne po-meni premika v desno, kot tudi ne zahteva dodatnih kapitalskih vložkov.« Z odločnostjo, ra-zumom in željo po izboljšanju razmer v stranki, predvsem na področju pretoka informacij in modernizacijo stranke, je pozvala vse prisotne občinske predstavnike, da najbolj računa na njihovo pomoč.

OO LDS Mengeš

Mengšan - julij 200722

IZOBRAŽEVANJE

Matjaž Poljanšek je odličen harmonikar, kar je dokazal že na veliko javnih nastopih in harmonikarskih tekmovanjih. Odlično igra klavirsko in diatonično harmoniko. Je harmonikar z glasbeno osnovo. Na obeh vrstah harmonik, klavirski in diatonični, presenetljivo dobro združuje glasbeno teorijo, tehnično obvladovanje inštrumenta in muziciranje.Čeprav so se letošnja tekmovanja komaj pričela, je dokaz njegove izredne nadarjenosti in odlične pripravljenosti že 2. zmaga na go-renjskem prvenstvu v Besnici, na svetovnem prvenstvu za diatonično harmoniko v Sterzingu v Italiji pa je v skupini juniorjev (do 18 let) dosegel 4. mesto.Mladi harmonikar je na videz miren fant, vendar točno ve, kaj želi in kaj dela. Izoblikovan nastop ter tehnično dovršena in domišljena pri-redba tekmovalne skladbe je vodila k zasluženi zmagi. Z aranžmajem kompozicije za frajtonarico se je tudi tokrat potrudil Mirko Šlibar.Matjaž je močno zaznamoval tudi mojo glasbeno kariero na področju poučevanja diatonične harmonike, kajti strokovno podajanje snovi za ta instrument je bilo pred dvanajstimi leti, ko sva z Matjažem za-čela, še na zelo nizki ravni. S tako nadarjenimi učenci, kot je on, pa se je nivo kvalitete poučevanja lahko močno dvignil, ker je vsakič znova uspel zadano snov izdelati do prefinjenosti in je bilo moje dokazovanje z njim mnogo uspešnejše. Matjaž je eden redkih, ki se diatonično harmoniko lahko zelo hitro uči z branjem po notni sliki in nobena težava mu ni zelo težke skladbe, kot je npr. Montijev Čardaš (Czardas), se naučiti v enem mesecu. Mislim da je edini, ki to skladbo izvaja na diatonični harmoniki in da ne govorimo o ostalih

Zdravo!Od zadnjega poročanja do danes smo taborniki spet naredili nekaj akcij za naše člane in našo dejavnost predstavili šoli in vrtcu.Najprej nam z dneva odprtih vrat OŠ Mengeš in obiska vrtca na-šega doma poroča Bane:Mengeški taborniki smo 26. maja sodelovali pri dnevu odprtih vrat Osnovne šole Mengeš s prikazom lova na lisico, telovadbo in raz-nimi igricami za 2. razred. Udeležba je bila zelo številčna, saj se je skupaj z nami zabavalo čez 30 otrok in še enkrat toliko staršev.31. maja je k nam v letno gledališče prišel na obisk vrtec Sonček, kjer so imeli poslovilno zabavo za otroke, ki gredo jeseni v šolo. Postavili smo šotor, zapeli nekaj pesmic, zakurili ogenj, se igrali in posladkali. V počastitev praznika občine Mengeš smo organizirali Golažijado. Udeležilo se je je 6 ekip in vsaka je skuhala golaž po svojem skrivnem receptu. Da pa nam med kuhanjem ni bilo dolgčas, smo tekmovali še v streljanju z lokom, metanju podkev,

MATJAŽ POLJANŠEK – USPEH ZA USPEHOM

Matjaž Poljanšek in učitelj diatonične harmonike Robert Stopar

TABORNIŠKE NOVICE

skladbah slovenskih avtorjev narodnozabavne glasbe, Slaka, Mihe-liča, Avsenika in drugih, ki jih izvaja z izrednim stilnim občutkom. Že zelo mlad je nastopal na raznih radijskih in televizijskih prireditvah. Na številnih tekmovanjih je osvojil prek 35 zmag. V letu 2005 je bil zmagovalec na gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici pri Kranju, na notranjskem prvenstvu na Babni gori, na Veliki planini in pod Čemšeniško planino. Lani je piko na i dodal na državnem prvenstvu v Ljubečni pri Celju, kjer je dosegel naziv Absolutnega zmagovalca in prejel še plaketo Avgusta Stanka.Matjaž Poljanšek je za zgled velikemu številu harmonikarjev, ki bi radi posnemali težke elemente iz skladb, izvedenih izpod njegovih prstov, sam pa nadaljuje študij klavirske harmonike na Srednji glas-beni šoli v Ljubljani.

Robert Stopar

učitelj diatonične harmonike

sestavljanju puzzlov. Vreme nas je vsake toliko časa pregnalo pod šotor, vendar to ni vplivalo na dobro voljo in okusnost golažev prav tako ne. Ocenjevanja le-teh se je udeležil sam župan Franc Jerič. Za najboljšega je bil izbran golaž mengeških gasilcev, ki pa so zmagali tudi v skupnem seštevku z že prej omenjenimi igrami in so tako domov odnesli pokal s prve jubilejne golažijade. Glede na zadovoljstvo udeležencev se bo akcija naslednje leto zagotovo ponovila in upamo, postala tradicionalna.Že naslednjo soboto smo bili spet aktivni. Imeli smo zaključek leta s prisego novih članov. Najprej smo se s kolesi in peš odpravili v Jablje. Tam smo si ogledali Jabeljski grad in se sprehodili med staro kmetijsko mehanizacijo na bližnjem srečanju starodobnikov. Sledil je povratek v LGM. Tam nas je čakala preizkušnja, ki je potrdila, da smo vsi pravi taborniki. Ker so preizkušnjo prestali tudi novi člani, smo jih sprejeli v svoje vrste. S prisego so potrdili pripadnost taborništvu in si zaslužili prve rutice. Sledil je piknik in razne športne aktivnosti.Z naravo k boljšemu človeku!

Propagandist Andrej

Mengšan - julij 2007 23

ŠPORT

Minil je pomemben dogodek na področju slovenskega, kot tudi mednarodnega ITF TAE KWON DO-ja. Odvijalo se je mednarod-no prvenstvo za vse tekmovalne kategorije, starostne skupine ter že tradicionalne štiri discipline: forme, test moči, specialna teh-nika ter športna borba – light contact. Udeležba na prvenstvu je bila pričakovana in razveseljujoča, saj so se poleg starih znancev iz Slovenije tekmovanja udeležili tudi prijatelji iz sosednje Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Republike Srpske. Vsega skupaj je nastopilo 19 klubov in približno 220 tekmovalcev in tekmovalk.

PONOVNO KOLAJNE ZA MENGŠANE!!!

Predstavnik iz Mengša, ŠD SONKAL, je zaradi poznega roka tekme ter odsotnosti nekaterih tekmovalcev, nastopil v okrnjeni zasedbi, a se kljub temu odlično odrezal in domov prinesel eno zlato, eno srebrno in dve bronasti kolajni.

Nastopili so s šestimi tekmovalci, med katerimi so nekateri prvič nastopili na večji tekmi, v vseh starostnih skupinah, a le v eni disciplini – forme, ki zahteva veliko treninga, koncentracije in tehničnega znanja.

Nastopajoči:• Leon Šutar – 5-8. mesto; mladinci do

18 let, forme rumeni pas

• Dejan Šarec – 5-8. mesto; mladinci do 18 let, forme zeleni pas

• Lara Štrukelj – bronasta medalja; dekli-ce do 14 let, forme modri pas

• Stefan Zarič – 5-8. mesto; dečki do 14 let, forme modri pas

• Tanja Brkič – srebrna ter bronasta medalja; mladinke do 18 let ter članice nad 18 let, forme

• Ivan Budimir – trener (dobitnik brona-ste kolajne; borbe - 85 kg, na SP Bled 2007)

• Dejan Zarič – zlata medalja; dečki do 14 let, forme modri pas

Poletni čas je čas lepote, sproščanja, do-brega počutja in razvajanja. Če ste z do-pustom že zaključili, vas bodo strokovnjaki v centru Harmonija razvajali in sproščali s klasičnimi in sprostitvenimi masažami. Če se na dopust odpravljate te dni, so za vas kot nalašč lepotni tretmaji z vrhunsko kozmetiko Elemis, savne in solarij. Na plaži boste zablesteli in kar je najbolj po-membno, počutili se boste izvrstno. V dvoje boste dosegli sprostitev telesa in duha ter enkratno razvajanje v čarobnih in prav po-sebnih prostorih za razvajanje v dvoje; turški hammam iz pravljice Tisoč in ena noč, ter poseben, romantični prostor za masažo in kopel v dvoje. Romantični ritual v dvoje je dvourno razva-janje v soju sveč v enkratnem ambientu, za dve osebi. Pomarančna kopel in pozitivna moč masaže petih elementov vas popeljejo v nepozabno doživetje, s katerim prebudite

so namenjeni otrokom od 5. do 10. leta starosti ter mladini od 11. do 15. leta, naše druženje se bo pričelo vsak dan ob 8. uri in vse do 15. ure, brezplačno varstvo otrok zjutraj od 7. ure in popoldan do 16. ure.Otroci se bodo zabavali ob igrah z žogo, igrali tenis, badminton, baseball, nogo-met, odbojko na mivki, se odpravili po gozdni poti na Mengeško kočo ter do jezerca. Enkrat se bodo odpravili tudi na domžalski bazen; če bo presenetilo slabo vreme, se bodo preselili v veliko športno dvorano.

LEPOTNI WELLNESS CENTER HARMONIJA……RAJ ZA RAZVAJANJE IN SPROSTITEV

POLETNI ŠPORTNI TABORI V ŠPORTNEM CENTRU HARMONIJA MENGEŠ

bogastvo čutil in odvržete vsakdanje skrbi. Romantično razvajanje se prične s kopeljo in kozarčkom šampanjca, pol ure se sku-paj z vašim najdražjim/najdražjo razvajate v božanski kopeli ob prijetni glasbi, soju sveč in cvetju, sledi sprostitvena in nežno terapevtska masaža petih elementov Feng Shuja, kjer se z gnetenjem telesa doseže enkratno sprostitev, s kristalnimi kuglicami pa se nežno globinsko obdela vsako mišico posebej. S kadilom žajblja terapevt doseže očiščenje vaše aure. V centru Harmonija vam ponujajo tudi šte-vilne športne aktivnosti; kot so odbojka na mivki, tenis in badminton v prijetno hladni dvorani ter otroške poletne tabore. V prijetno hladni senci si lahko vsak dan pri-voščite okusno kavico in sladoled, poletni večeri pa bodo še prijetnejši v romantično razposajeni Harmoniji.

Katarina Karlovšek

Da bodo otroci kos pestremu programu, bodo vsak dan odšli na kosilo v restav-racijo, si spekli meso na žaru, naročili pizzo, naredili sadno kupo, se sladkali s slastnimi sladoledi.

Na voljo še nekaj prostih terminov:1. 23. 7. – 27. 7. 20072. 30.7. – 03. 08. 20073. 13. 8. – 17. 8. 2007Prijave in več informacij: 040 918 888, 01/729 66 50recepcija@harmonija.eu, www.harmonija.eu Pohitite, število mest je omejeno.

ITF TAEKWON-DO- MEDNARODNO PRVENSTVO -

Mengšan - julij 200724

ŠPORT

Slike o polfinalnem tekmovanju držav-nega prvenstva osnovnih šol.Našo šolo sta zastopali Sanja Tomšič, ki je zasedla 6. mesto, in Kaja Skok, ki je osvojila 5. mesto.

Tina Železnik

DEKLETA (letnik 2001 in mlajše)1. Katja Reven – Vrtec Gobica2. Katja Sadar – Vrtec Gobica3. Zala Svete – Vrtec Gobica

FANTJE (letnik 2001 in mlajši)1. Nejc Soklič – Vrtec Dominik Savio2. Miha Vrhovnik – Vrtec Sonček3. Tilen Šalja – Vrtec Gobica

DEKLETA (letnik 1998 in mlajše)1. Lara Leben Rosulnik – OŠ Mengeš2. Nina Pavlič Hren – OŠ Mengeš3. Nika Pavlič Hren – OŠ Mengeš

FANTJE (letnik 1998 in mlajši)1. Blaž Lipar – OŠ Mengeš2. Jan Kodela – OŠ Mengeš3. Jure Reven – OŠ Mengeš

DEKLETA (letnik 1995 in mlajše)1. Nika Manevski – OŠ Trzin

FANTJE (letnik 1995 in mlajši)1. Blaž Koncilija – OŠ Mengeš2. Matej Štruklec – OŠ Mengeš3. Andraž Kumer – OŠ Mengeš

TRDINOV TEK V ŠPORTNEM PARKU 2007

NAMIZNI TENIS

FANTJE (letnik 1992 in mlajši)1. Jure Aljančič – OŠ Domžale2. Aljaž Praznik – OŠ Mengeš3. Matic Zaletelj – OŠ Mengeš

Tina Železnik

V prejšnji številki Mengšana smo objavili prispevek, da je Trdinov tek uspel. V tej številki ponovno objavljamo rezultate in pripadajoče slike.

Kaja Skok

Sonja Tomšič

Mengšan - julij 2007 25

ŠPORT

… ''danes'' že v živo na malo nogomet-nem turnirju presežnikov, v organizaciji ŠD Loka pri Mengšu in prvič tudi pod neposrednim pokroviteljstvom Občine Mengeš.

Verjetno vam navedena imena kot so Rok Grželj - Gržo, Ševzet Mehič – Šeki, Nenad Kurtič – Kurta, Slaviša Goranovič - Slave, Siniša Brkič – Brle, Saša Ignjatovič – Inge, Gorazd Kurič – Gogi, Damir Puškar – Pu-ška, Denis Kantarevič – Kanta, Gašper Vrhovec – Gapi sama po sebi ne povedo veliko. Toda, če temu dodam še ''aktualni in bivši igralci Slovenske Futsal reprezen-tance'' mora biti vsakomur jasno, da smo bili 16. junija 2007 priča nepozabnemu futsalu in tisto soboto zagotovo ''največja vas'' v Sloveniji. Turnir v malem nogometu so s svojo prisotnostjo počastili tudi legendarni Milivoje Simeunovič – Mile, trenutno 20. naj futsaler aktualne Fifa Futsal Planet lestvice po glasovanju 43 trenerjev reprezentanc in z naskokom najboljši slovenski igralec futsala vseh časov, potem Sead Nadarevič – najboljši slovenski sodnik futsala in edini sodnik v Sloveniji z mednarodno licenco ter Stane Kokalj, direktor vseh slovenskih futsal reprezentanc. Posebno težo dogodku je s prisotnostjo in družabnostjo dodal še naš župan Franc Jerič, ki je tudi izvedel začetni udarec finalne tekme in skupaj z nami - organizatorji najboljšim štirim ekipam turnirja na koncu podelil pokale in zaslužene denarne nagrade. Turnirja v malem nogometu se je sicer udeležilo 16 ekip. Med trenutno najboljšimi 8 turnirskimi ekipami v Sloveniji je ''upravi-čeno'' manjkala Avtošola Antlej iz Velenja, sodelovali pa so AS-BAU Gorica (zmago-valci božično-novoletnega turnirja sezone 2006/07 pod pokroviteljstvom športnega dnevnika Ekipa), POLIESTET Mi&Co EXTREM Ribnica (zmagovalci 2. SFL), iz Ljubljane TAO SPORT (zmagovalec zimske

lige Gradiant 2006/07) in J & B DJANI (po točkah trenutno vodilna ekipa vseh Ljub-ljanskih poletnih lig), SUPER-MONT Litija (kombinirana ekipa prvoligaške ekipe Svea in drugoligaške Zlatarne Lea), Futsal Team JOMA BUON PIATTO (zmagovalci lanskega turnirja in letošnjega predhodnega iz 6. maja 2007 v organizaciji ŠD Fructal; igralci ekipe so nastopali pod imenom sponzorja Pajtak), KAVA BAR 1000+1 (za ekipo so igrali igralci Dalus United-a iz Domžal in Ac Molos iz Kamnika), Gradus, Baletna šola, Ice United, Bandidosi SD Repnje, A-Kvadrat, Peko's Pub, Fc Trzin, Zeleni in gostitelji turnirja - ekipa Športnega društva Loka pri Mengšu. Edinstvena, reprezentativna udeležba in inovativni sistem igranja – t.j. stalno samo na izpadanje z dvojnim repesažom sta navduši-la vse prisotne. Tako mnoge dobre igralce malega nogometa z manj športnega uspeha na turnirju, kot tudi (manj) številne gledalce. Predvsem za slednje še kako ''drži tista trditev o (ne)udeležbi'' gospoda podžupana Jožeta Vahtarja iz junijske številke Mengša-na. Čeprav vam je on ''velikodušno'' namenil 50% udeležbo na prireditvah, seveda od takrat prisotnih v Mengšu, sam dodajam, da je ta odstotek še bistveno, bistveno nižji. In žal se je to potrdilo tudi v Loki. Navkljub brezplačnemu ogledu turnirja (povsod na-mreč ni tako), simboličnim cenam hrane in pijače, ipd. Toda upanje na boljše čase ostaja – tudi mi organizatorji si želimo, da bo maja 2008 obisk večji.V nadaljevanju še nekaj besed o tekmovalni plati samega turnirja; s petimi zaporedni-mi zmagami in gol razliko +18 (22:4 ) so vse prisotne najbolj navdušili igralci ekipe AS-BAU (Gržo, Šeki, Kurta in Slave s pre-ostalima dvema soigralcema in vratarjem) oziroma slovenska reprezentanca v malem. S tehniko, domiselnimi akcijami, virtuoznimi preigravanji, kombinatoriko, atraktivnostjo in še bi lahko našteval so vsem, tokrat ''v živo'' dokazali, zakaj so v sezoni 2006 po-stali najboljša turnirska ekipa v Sloveniji. In to po mnenju številnih igralcev, mnogih ekip širom Slovenije ter navsezadnje Komi-sije za mali nogomet pri NZS, ki jim je tudi uradno podelila ta naziv. Predvsem Gržo in Šeki sta dobrih 14 dni po dveh tekmah naše reprezentance in zmagah (3:0 in 5:3) proti reprezentanci Češke še enkrat več dokazala, zakaj sta bila za njih nerešljiv pro-blem - mimogrede, Čehi so kar s 6 proti 1 sredi Zagreba osmešili naše južne sosede ter se neposredno preko njih uvrstili na za-

ključni turnir najboljših osmih reprezentanc stare celine, kjer zaradi kvalifikacijskega neuspeha v Laškem žal ne bo tudi naše reprezentance, ki trenutno sicer še kotira na visokem 12. mestu Fife.Nekaj podobnega, seveda ob pomoči so-igralcev, sta navedena uprizorila že v četrt finalu in pol finalu, ko so najprej so s 6:0 odpravili ekipo Kava bar 1000+1, nato pa s 4:0 še ekipo J & B DJANI. Da so resnično razred zase v Sloveniji so igralci dokazali še s finalnim šovom (veliko ga je bilo tudi za gledalce) in zmago s 5:1 proti odlični ekipi POLIESTET, ki je s svojo borbenostjo in nepopustljivostjo poleg zmagovalcev turnirja tudi sicer požela največ simpatij. Navsezadnje so v tekmi za pol finale z 1:0 premagali tudi drugega nosilca turnirja, od-lično ''domačo'' ekipo Futsal Team JOMA BUON PIATTO (v zasedbi Damir Puškar, Denis Kantarević, Dejan Volaš, Gorazd Kurič, Haris Durič, Miha Gašperšič in Siniša Brkič). Denarni sklad (900 Eurov) in pokale smo tako razdelili med najboljše štiri ekipe – 1. mesto AS-BAU (pokal + 400 Eurov), 2. mesto POLIESTET (pokal + 250 Eurov), 3. mesto TAO SPORT (pokal + 125 Eurov) in 4. mesto J & B DJANI (pokal + 125 Eu-rov). ŠD Loka je ob dveh zmagah in dveh skromnih porazih (0:1 proti Poliestet-u in 1:3 proti Super-Mont-u) zasedlo 9. mesto. S skupno fotografijo in obljubo vseh akterjev, da se naslednje leto ponovno zberemo v še večjem številu (že 8 turnir v zaporedju bo zelo verjetno dvodneven in razširjen na 24 ekip z enakim sistemom tekmovanja) tudi končujem prispevek. Seveda najboljšim iskreno čestitam(o).

Za ŠD Loka pri Mengšu – Igor TISAJ

ŠE ''VČERAJ'' NA TV EKRANIH …

Mengšan - julij 200726

KULTURA

Ločani letos praznujemo 110-letnico rojstva domačina, frančiškanskega brata in slikarja Janka Testena – Kon-čkovega Janka. Tako je Kulturno društvo Antona Lobode, 9. junija, že pripravilo kulturni večer, 31. avgusta, prav na Testenov rojstni dan, pa bo v loški cerkvi še sveta maša, ki jo bodo darovali frančiškani, med katerimi je deloval dolgo vrsto let. Kje in kako je zaznamoval svoje življenje, si lahko preberete v nadaljevanju.Avtobiografija, izdana v knjigi leta 1998(založba Artresor naklada iz Za-greba)

Rodil sem se 31. avgusta 1897. leta v Loki pri Mengšu. To je blizu Kamnika v Sloveniji. Oče je bil iz Loke in se je imenoval kakor jaz – Janko Testen.

Mami je bilo ime Marjeta, njen dekliški priimek pa je bil Sršen. Moj stric je vedno govoril, da sta ob prehodu Napoleonove vojske dva vojaka ostala v naši vasi in se tja priženila. Eden od njiju je bil menda moj prednik.Bilo nas je osem otrok. Živa sva samo še najmlajši brat Anton, ki je sodnik v pokoju v Ljubljani, in jaz. Živeli smo v Loki pri Mengšu na manjši kmetiji. Imeli smo njive, gozd, vinograd in kakšno kravo. Ker nas je bilo veliko otrok – Tončka, jaz, France, Pavla, Rezika, Peter, Lojze in Anton – se je oče ukvarjal z mnogimi stvarmi. Bil je tehnični risar in zidarski mojster. Vodil je obrtno šolo za tehnično risanje, trgoval z živino, delal je tudi kot uradnik. Najdlje je bil v tovarni klobukov, v družini Oberwalder, v Domžalah. Mama je pri isti družini kot mlado dekle polnih deset let delala na Dunaju kot otroška negovalka. Umrla je v 65. letu zaradi vnetja pljuč, oče pa je imel 87 let, ko je v Loki umrl. Zadnjo vilo je gradil v Ljubljani. Takrat je imel 77 let. Bil je že star, njegovi sodelavci pa mladi, polni energije. Niso ga poslušali, ko jih je opozarjal, da delajo s slabim materialom. Obtožili pa so očeta kot vodja projekta. Proces na sodišču je trajal tri leta. V tem času je oče že hotel prodati kmetijo, ker je mislil, da ga bodo popolnoma uničili. Pa se je zadnji čas našel nekdo med podrejenimi, ki je umiral in dobro poznal vse okoliščine, in priznal, da so hoteli vso stvar podtakniti staremu človeku in da moj oče ni nič kriv.Moji bratje – Peter, Lojze in France – so šli že mladi v Argentino in tam tudi umrli. Sestre so ostale doma in umrle v Slovenji. Brat Anton ima štiri sinove in hčer, vsi mi pišejo in me obiskujejo. Ampak jaz jim ne odpisujem. Ne da se mi pisati, to je zame napor. Vidite, risal bi pa po ves dan brez vsakega napora.V osnovno šolo sem hodil v Loki pri Mengšu. Učenje je bilo zame veliko breme. Če sem videl koga, da v sobi bere ali se uči, sem takoj ušel ven. Risal bi pa kar naprej. Spominjam se, kako nam je v šestem razredu osnovne šole učitelj dal nalogo narisati cesarja Franca Jožefa. Na koncu je izbral mojo sliko in rekel: »Ti boš slikar!« Te besede so mi ostale v spo-minu in me spremljale vse življenje. Veste, včasih sem na slikanje tudi malo pozabil in ga celo opustil, pa sem v sebi zaslišal besede učitelja Pirca, ki so mi dale spodbudo, in sem znova začel. Leta 1913, ko sem imel 16 let, sem prvič odšel v samostan, v Zadar. Dali so mi ime Benedikt. Izučil sem se za krojača. Prva svetovna vojna se je začela, ko sem bil v samostanu na Košljunu, na otoku Krku, in od tam sem po dveh, treh mesecih odšel v avstrijsko vojsko. Na fronti sem bil tri leta. Bil sem na Štajerskem in Tirolskem, točneje v Judenburgu, mestu, v katerem je bila XVII. slovenska brigada. Imel sem srečo, da sem govoril nemško, zato so me vzeli za tolmača komandantu, ki je bil zelo bojazljiv. Pravzaprav je bil rezervni častnik. Ko se je začelo streljanje, smo bili mi skriti v kaverni, tako da sem bil vedno na varnem. Nikoli nisem izstrelil niti enega naboja. Ko pa se je začela ofenziva, je bilo videti, da bom moral tudi v to. Bil sem v prvih bojnih vrstah. A mi je nekako spodrsnilo in sem

JANKO TESTEN – SLIKAR IN FRANČIŠKANSKI BRATsi poškodoval nogo. Dobil sem mavčno oblogo. Ležal sem v bolnišnici in čakal na vizito, pri kateri se je preverjala sposobnost vojakov, pri čemer sta nastajali rdeča in bela lista. Spet mi je pomagalo znanje nemškega jezika. Zdravnik me je priglasil za Nemca. Tako so me zadržali. Premeščen sem bil na Češko in tam ostal dva meseca. Bil sem v Tetschenu na Elbi, v tamkajšnji bolnišnici, a sem se je hitro naveličal. Želel sem domov. Dali so mi štirinajstdnevni dopust. Nisem se več vrnil v brigado, dezertiral sem. Ampak nisem imel miru. Orožniki so me našli in me odpeljali nazaj. Bil sem tri dni v zaporu in za zraven še kaznovan. To je bila posebna kazen za dezerterje – čepeti z zvezano roko in nogo. Po tej kazni je prišla še ena. Poslali so me v prve vrste, na prvo frontno črto na Tirolskem. Sreča, da so bili zadnji dnevi vojne. Ko je Avstrija kapitulirala, sem bil jaz v Meranu. Iz Merana do Ljubljane nas je peš vodil eden od častnikov. Polnih enajst dni pešačenja! Hotel nas je držati skupaj in nam stalno govoril, da se mo-ramo vsi javiti v ljubljanski vojašnici, kjer bomo dokončno zapustili vojsko. Mogoče si je s tem hotel pridobiti kakšne zasluge, kaj vem. Vendar, ko smo prišli v Ljubljano, sem takoj skočil iz kolone, pobegnil domov in se skrival. Moji prijatelji pa so še nekaj mesecev ostali v vojašnici. Po vojni sem hotel ostati doma. V Ljubljani sem polna tri leta pretovarjal pesek in mivko ter se tako preživljal. Mislil sem, da ne bom šel več v samostan. A sem se kljub temu odločil in šel. Takšen sem po naravi. Ne želim misliti, kaj bo jutri. Danes bi vse dal, jutri pa ne bi imel, da bi živel. Zdaj imam risbe, ki jih podarjam. To je vse, kar imam (mi bratje nimamo nič svojega, a za risanje ni treba veliko). Če nič nimaš, pomeni, da se nimaš zaradi česa vznemirjati. Nič imeti, pomeni, da ti ostane več časa za važnejše stvari v življenju. Ker sem si spet zaželel iti v samostan, sem leta 1920 prosil, da me sprej-mejo. Poslali so me v samostan malih bratov v Dubrovnik. Postal sem brat Ambrozije. Delal sem na vrtu, v kuhinji in še kje. V bratski svečarni sem polnih pet let izdeloval sveče. Tam je bilo posebno ozračje. Vse smo delali sami. Jaz sem sveče poslikaval z oljem. Časa za risanje in slikanje nisem imel veliko, saj so mi dali veliko nalog. Pa tudi materiala ni bilo. Spominjam se, da sem prvi dan po prihodu v samostan od patra Alfonza dobil barve, da bi na mrtvaški oder za škofijski grob naslikal grb. Ljudje so gledali sliko in se čudili. Od takrat mi je pater Alfonzo pogosto prina-šal barve. Videl je, da rad slikam, pa tudi njemu je bilo to všeč. Spoznal sem študenta Vodopijo, ki mi je nabavljal barve. Tudi on je risal, zato sva skupaj delala in se pogovarjala.Vendar je bilo to že v Cavtatu, samostanu Marije Snežne, kjer sem bil dve leti, 1925–1927. Tam mi je bilo najlažje. Ni bilo veliko dela, blizu pa je bil tudi Bukovčev atelje. Tja sem rad zahajal. Ženska, ki je delala v njem, je opazila moje navdušenje nad delom tega velikega slikarja, zato mi je večkrat dovolila, da ga obiščem. Želel sem si, da bi tudi jaz tako slikal. Bil sem mlad in nisem znal gledati niti se učiti.Leta 1927 me je provincial poslal v Orebić na polotok Pelješac, v samo-stan Kraljice angelov. Tam sem bil dve leti. Mislim, da sem od tedaj bolje risal. V Vignju so mi dali, da narišem sliko velikega sv. Mihaela. Štiri metre velika slika! Bila je, tako mislim, zares dobra. Ko sem jo delal, sem se spoznal s profesorjem Vankom (Maksimiljan Vanka, 1889–1963), ki me je vprašal, kje sem se učil slikati. Rekel je, da je slika dobra in da je škoda, ker je bila uničena. Prvič sem slikal na zid, in to s tempero, ki je hitro zbledela in se zbrisala. To je bilo žalostno gledati. Vanka je imel na Korčuli vilo, zato me je večkrat obiskal. Bil je mojster perspektive na akademiji v Zagrebu. Govoril mi je, da me bo vzel v šolo in da bom v dveh letih pravi slikar. Tako mi je rekel. Vzel sem si čas za razmislek in se po nekaj dneh odločil, da ne grem. Nadrejenih o tem nisem nič spraševal. Ko vam omenjam Vanka, moram povedati tudi: enkrat je Vanka, zavit v belo rjuho, hodil po Pelješcu ob belem dnevu. Srečala ga je neka ženska in ga vprašala, kaj dela in kam gre. Odgovoril je, da išče sonce, čeprav je bilo sonce tisti dan najbolj vroče. Potem ga je vprašala, od kod prihaja. Pa ji je odgovoril: »Ne vem, ali sem s tega ali z onega sveta.« Ženska se ga je ustrašila in pobegnila.

(nadaljevanje v naslednji številki)

Iz hrvaščine prevedel in priredil Jože Brojan

Mengšan - julij 2007 27

ŠPORT

Krištof Zupet je slikar Človeka.Njegovo čutno in čustveno zanimanje za osebo je iskreno, prav na-sprotno današnjemu dirjajočemu svetu, v katerem je pozornost človeku prepogosto površinska in zlagana. Krištof Zupet portretiranca začuti v njegovih globinah, skozi dejanje upodabljanja zunanje podobe vstopa v dušo – Krištofova lastna duša v nam nevidnem in nedostopnem svetu komunicira z dušo portretiranega – in jo po vrnitvi na platno s slikarskim mojstrstvom oriše nam, opazovalcem, ki nam moč sporočila jemlje dih in hromi dar govora.Krištof Zupet se je ves zapisal obstoju človeka skozi Mrakov pronicljivi eksistencializem, skozi lastne eksistencialne preizkušnje, najgloblje pa skozi pristno globoko vero. Vera ga ohranja človeka – skoznjo razume človeka in njegov obraz kot bistvo stvarstva in smisel obstoja; vera daje odgovore njegovim večnim ontološkim vprašanjem. Z duhovno aktivnim slikarstvom nam ne dovoli zaspati, nasprotno, s svojim delom nas vodi k zavesti in ozaveščenosti.Pri portretiranju Krištof Zupet ne odslikava gole predstave o materialnem svetu, ampak v smelih potezah in barvah naslika dostojanstvo človeka skozi obraz, ki je popolna šifra stvarstva. Ivan Mrak je o njegovi umetno-sti zapisal: “Oči so božanska iskra, iz katere se potem usuje luč na ves obraz. Spekter barv se rojeva na novo prav iz te vedno vnovič prižgane luči.” Vendar se luč ne usuje le na portretiranega, ampak predvsem na in v portretista, ki skozi svoje oči to luč zaznava in jo sprejme, da se raz-plamti v njegovih očeh, saj skozi Sebe dojema Drugega in le tako ga lahko nezmotljivo oriše večnosti.Umetnost je izraz, likovna govorica in Zupet pri svojem delu posveti naj-večjo pozornost ustom, čeprav že oči toliko povedo. Verjame v sporočilo, ki ga prinašajo usta, njih morfologija pripoveduje zgodbo življenja upodo-bljenega, usta že s svojo obliko orišejo značaj osebe in skoznja vsakdo izraža svoje misli – od prvega otroškega čebljanja do izčiščenih misli duševno zrelega človeka.Popolnost bivanja razume v Križanem, “v najvzvišenejšem in najbolj čistem

človeških sinov” (Camus), ki je v svojem trpljenju resnična uteha in opora sleherniku, o preprostosti po-polnosti pa simbolno zapoje skozi portrete toplih in krhkih cvetlic, teh polnovrednih bitij, ki mu šepetajo o najpomembnejšem – biti popolno-ma iskren, preprost in resničen.Krištof Zupet tako kakor njegov zavetnik nosi ves svet na ramenih ter svoje breme, križ in duhovno bogastvo nosi vzravnano na poti iskanja smisla.

Ana Škrlep

OBRAZ JE POPOLNA ŠIFRA STVARSTVA PETER LIPAR

Kapelnik godbe se je ro-dil 8.julija 1884 v Malem Mengšu kot sin organista Matija. Zaradi velikega veselja do glas-be, je šel po očetovih stopinjah in se odločil za poklic organista. Orglarsko šolo je obiskoval v Ljubljani. Že z 17 leti je postal kapelnik Mengeške godbe, pri kateri je igral že od 12. leta. Peter Lipar je bil dirigent in na čelu godbe 52 let – to je od leta 1901 pa do svoje smrti leta 1953.

U

Urška Vahter

DR. RUDI KONCILIJATeolog in strokovni pisatelj se je rodil 26.julija 1940, kot enajsti otrok pri Zajcu v Topolah.Osnovno šolo je obiskoval v Topolah, gimnazijo v Kamniku, v Ljubljani Teološko fakulteto, v duhovnika pa je bil posvečen v letu 1966. 14 let kasneje je opravil doktorat iz teologije. Poleg predavanj na teološki fakulteti opravlja še vrsto drugih dolžnosti. V letu 1971 je bil soustanovitelj verskega častnika za študente in izobražence Bilten. Urejal ga je kar 12 let. Sedaj se častnik imenuje Tretji dan. V letu 1977 je ustanovil knjižno zbirko Te-ologija za laike. V zbirki izhajajo zborniki teoloških tečajev za študente in izobražence. V letu 1990 je ustanovil knjižno zbirko Versko izobraževanje odraslih. Napisal je ševilne članke in razprave v krščanskih in drugih častnikih, revijah in zbornikih.

ZNAMENITE OSEBNOSTI MENGŠA

Prispevek pišem v poletni nevihti, ki ne obeta nič dobrega. Zvečer je vaja na Studencu. Še tako slabo vreme pa me ne bo odvrnilo od prijetnega druženja, ki bo vsak čas rodilo nov, domač kulturni dogo-dek pod režisersko roko intuziasta Lojzeta Stražarja. Lojzetu za svoj projekt, vsako leto znova uspe zanimirati tako številne amterje kot, čisto prave umetnike od pevcev, pevcev solistov, istrumentalistov, skladateljev, igralcev, slikarjev, pisateljev, novinarjev,.... Letos se nas bo na odru zvrstilo preko 60 nastopajočih. Na svoji strani ima ves kraj, enkratne sponzorje, vse živi za predstavo in seveda za poslušalstvo. Komaj smo se poslovili od operete Ptičar, že nas pre-vzema Kekec, domača predtava za mlade in mlade po duši. Kdo še ni slišal za Kekca, slovenskega Orfeja na orglicah, ki z navihanostjo, prisrčnostjo predvsem pa s ču-dovitim glasom v pozabljenih in zatrtih dušah prebudi sočutje in ljubezen. Zle energije se spro-stijo in zlo je premagano. Tega si prav gotovo vsi želimo. Kekec nas vabi na Stdenec. Premiera je bila 20. julija ob 21.00. Na veselo snidenje!

Andreja Polanec Kolenc

NA STUDENCU SE ZOPET DOGAJA

Mengšan - julij 200728

KULTURA

Ob besedi »ptica pevka« običajno pomislimo na drobno, v zelenju skrito bitje, ki nas z milo-zvočno pesmijo pospremi v lep pomladni ali poletni dan. Kos, sinica, škrjanec, slavec in verjetno še katera so s svojimi prijetnimi ali virtuoznimi napevi navdihnili prenekaterega poslušalca, da je njim na čast še sam spesnil pesem in jim z njo izrazil svojo posebno na-klonjenost.Kakšno smolo imajo pri tem ptice iz druži-ne vranov! Hreščeče krakanje sive vrane v zgodnjem jutru vzbuja povsem drugačno razpoloženje kot lahkotno ptičje petje! Razlika je skoraj takšna kot med budnico z Bachovo melodijo in staro glasno »vekarico«. Le kako bi človek temu lahko bil naklonjen!? In to že navsezgodaj zjutraj!

PEVKA? DAJTE NO MIR!Odrinimo razpoloženjske misli za hip na stran in sivi vrani po ornitološko poglejmo v obraz. Čeprav po njihovem oglašanju to težko ugane-mo, vrani (Corvidae) in s tem seveda tudi siva vrana (Corvus cornix) sistematsko pripadajo podredu ptic pevk (Passeriformes). Ptice pev-ke se od drugih ptic ločijo po tem, da imajo ob organu za tvorjenje glasu, imenovanem sirinks (lat. syrinx), kompleksno razvite mišice, zato lahko ustvarjajo melodično kompleksne napeve in/ali zelo raznolike klice. Ptičje petje, ki ga običajno občudujemo, je območno petje samcev, ki naznanjajo svojo navzočnost tako samicam kot tekmecem.Odrasle sive vrane, torej tudi teritorialni samci, se s sovrstniki sporazumevajo predvsem z raz-nolikimi klici, ki so običajno glasni in hreščeči in nič kaj podobni pesmi malih koncertantk.

Klici so lahko enostavni ali sestavljeni, med njimi pa je tudi veliko oponašanja zvokov drugih živih bitij. Enostavnim klicem je bila tradicionalno pripisana natančno določena sporočilna vloga. To so različni opozorilni, bojni, paritveni klici, območni klici samcev in odzivni klici samic, klici samic na gnezdu in med zbiranjem v skupine itd.V poglobljeni raziskavi oglašanja pri sivi tesno sorodni črni vrani (C. corone), ki se vedenj-sko bistveno ne razlikuje od sive vrane, je raziskovalec Bossema v osemdesetih letih prejšnjega stoletja identificiral 23 različnih ka-tegorij sestavljenih klicev. Različni sestavljeni klici lahko vsebujejo tudi enostavne klice, zato so se temelji tradicionalnemu prepričanju o točno določeni vlogi le-teh nekoliko razrahljali. V Bossemovi raziskavi so bili sestavljeni klici znatno bolj intenzivni pri teritorialnih osebkih, ki so se spopadali z vsiljivim sovrstnikom, zato jih funkcionalno primerjamo z območnim napevom drugih ptic pevk. Podobna vzpored-nica velja med enostavnimi klici vran in klici drugih ptic pevk. Simbolen pomen različnih »kra-kra« - jev?Sodobni znanstveniki se stežka upirajo misli, da imajo vrani razvit jezik s klici z natančno do-ločenim simbolnim pomenom (besede). Naj-več raziskav je bilo doslej posvečenih znotraj vrstni zvočni komunikaciji ameriških vran (C. brachyrhynchos) in krokarjev (C. corax). Pri slednjem naj bi raziskovalci doslej prepoznali že vsaj šest besed. Ne tako malo, če upoš-tevamo, da so raziskave nekaj podobnega kot v primeru, če bi se srečali z domnevno inteligentnimi bitji iz vesolja, ki bi oddajali nam popolnoma nerazumljive zvoke.Odkritje jezika pri vranih oz. vranah, tudi sivi

vrani, bi spričo njihove sposobnosti proiz-vajanja kompleksnih zvokov in osupljive inte-ligence, ki jo prepoznamo v nekaterih drugih, neverbalnih vedenjskih lastnostih, pravzaprav ne bilo posebej presenetljivo.Z možgani do energetsko bogate in pestre hraneKanadski etolog Lefebvre je razvil »ptičji IQ«, s pomočjo katerega je ptice razvrstil glede na njihovo inteligenco. Kot glavni kriterij je uporabil inovativnost pri iskanju hrane. Vrani so, poleg nekaterih papig, dosegli največ točk na lestvici ptičjega IQ-ja.Iznajdljivost sive vrane pri pridobivanju hrane je za zdaj verjetno najbolj očitna vedenjska lastnost, ki nas prepričuje o njeni inteligenci. Povsod po Sloveniji lahko opazujemo sive vrane, ki nastavljajo trde orehe pod kolesa vozečih avtomobilov ali pa jih z višine mečejo na trda tla, da bi prišle do energetsko bogatih jedrc. Siva vrana v Izraelu se je v mestnem ribniku naučila loviti ribe na vabo iz kruha, ki ga je pobrala nekje v mestu. Primer je posebej zanimiv zato, ker se je, očitno zavedno, odpo-vedala zanjo užitni hrani (kruh), da bi pridobila boljši zalogaj. Na Finskem sive vrane skačejo v zelje ribičem, saj so se iz luknje v ledu na-učile potegniti trnek, na katerega se je ujela riba. Če se individualni iznajdljivosti pridruži še sodelovanje, je učinek še boljši. Vrane v mestih so se naučile družno odpirati pokrove smetnjakov in tako priti do zanje okusnih za-vrženih ostankov človekovih obrokov.

ZA MLADIČE NI VSE DOBROOdrasle sive vrane so pri izbiri hrane za svoje potrebe povsem neizbirčni oportunisti. Mal-ce karikirano lahko rečemo, da se v njihovi prehrani znajde vse, kar tekne tudi človeku, pa čeprav v nekoliko drugačni obliki. Pri plenjenju posegajo po manjših organizmih, različnih nevretenčarjih, malih sesalcih in manjših pticah, tudi mladičih in jajcih. Večjega plena ne bi obvladale, saj nimajo anatomskih prilagoditev za ubijanje (primerne oblike kljuna ali krempljev). Hrana, ki jo uplenijo, je še posebej pomembna za mladiče, saj ti v svojem zgodnjem razvoju potrebujejo obilo beljakovin. Kljuni nenasitnih mladih se pol-nijo predvsem z različnimi razvojnimi fazami nevretenčarjev, ki jih njihovi starši najdejo na poljih v bližini gnezd. Potreba je dovolj velika, da lahko gnezdeče sive vrane spomladi zado-voljivo nadomestijo različne kemične zatiralce škodljivcev.

VRANE DRUŽIJO SE RADEŽiveti v skupini je vsekakor prednost, če imajo osebki to sposobnost, da znajo prednosti takšnega življenja izkoristiti. Ena pomembnih gonilnih sil, ki ji raziskovalci danes pripisujejo ključen pomen v razvoju inteligence, je po-treba družno živečih osebkov po obdelavi

VRANI – ALI JIH POZNAMO?

Siva vrana (Corvus cornix)

Sive vrane so številčne v mestih in okolici, kjer najdejo obilico hrane in zatočišče. foto: Darinka Mladenovič

Mengšan - julij 2007 29

KULTURA, OBVESTILA

socialnih informacij, kot so informacije o sorod-stvenih povezavah, položaju drugih osebkov v skupini in odnosih med njimi. Še posebej naj bi bilo to koristno za posameznika, ki skuša pre-tentati svojega sovrstnika, denimo pri skrivanju zalog hrane. Med skrivači hrane in »tatovi« po-teka tekma v tem, kdo bo uspešnejši. Zalogaj hrane na koncu seveda pripada tistemu, ki je bil pri svojem delu bolj zvit. Raziskave kažejo, da so vrane, ki so same izkušene tatice, pre-vidnejše in iznajdljivejše pri skrivanju svojih zalogajev.Skupine sivih vran, ki se klatijo naokrog v času po gnezditvi, sestavljajo predvsem mladostni neteritorialni osebki. V teh skupinah mladih vran potekajo igre, v katerih se vzpostavlja so-cialna struktura in utrjuje položaj posameznika, osebki pa se učijo medsebojnega prepoznava-nja, ki poteka z neverbalno komunikacijo. Sive vrane pogosto družno napadajo vsiljivce, pri tem pa se še posebej izpostavi osebek, ki ima dominantno vlogo v skupini. V takih napadih posamezniki izkazujejo svoj pogum tudi zato, da utrjujejo svoj položaj v skupini. Sive vrane, ki se zvečer odpravijo na skupna prenočišča, so varnejše pred plenilci, saj je verjetnost za zaznavo le-teh v skupini večja. Sive vrane ne gnezdijo kolonijsko, čeprav je v ugodnih raz-merah gostota gnezdečih parov lahko velika. Tedaj je večje tudi znotraj vrstno plenjenje

Sobota, 16. junij 2007 ob 10.21 uriNa Jelovškovi ulici v Mengšu si je občan nepre-vidno zaprl vrata za seboj, medtem ko se je na prižganem štedilniku v kuhinji kuhalo kosilo. Po-sredovali so gasilci PGD Mengeš, ki so odprli okno v pritličju in lastniku omogočili vstop.

Petek, 22. junij 2007 ob 15.12 uriNa pobočju hriba Dobeno nad Jabljami je

DOGODKI S PODROČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DUGIMI NESREČAMI

ZA MESEC JUNIJ

mladičev, kar je še eden od mehanizmov, ki uravnava velikost populacije.

KO UTIHNE MILOZVOČNO PETJEČe se vrnemo k razpoloženjskim mislim, ne moremo mimo žalosti, ki nas kot čuteča in lju-beča bitja obide, ko na račun potepuške muce, srake ali vrane z našega vrta izgine žgoleča mala nežna ptica. Še posebej nas prizadene, ko se zazremo v uplenjeno gnezdo, v katerem so bili še pred kratkim ljubki, a nemočni mladi-či. Povsem človeški je zato morebiten odpor do storilca, ki pa mu razumsko seveda ne moremo pripisati krivde. V naravi pač vladajo naravni za-koni in tudi siva vrana jim, kljub svoji inteligenci, ne more uiti. Plenjenje je eden izmed naravnih procesov, ki ima svojo vlogo v naravi. Če človek pretirano ne posega v naravno ravnovesje, je učinek plenjenja zanemarljiv ali pa ima celo pomembno vlogo uravnavanja populacij plena. Tudi zarod sivih vran je plen drugih vrst, najpo-gosteje kragulja, kanje, velike uharice, lisice, kune, mačk …Prebivalci mestnega in obmestnega okolja smo v zadnjih letih opazili porast števila sivih vran (in srak) v svoji okolici. Vzrok je jasen. Mimogrede, kar v tem pogledu velja za sivo vrano, velja tudi za srako. V zadnjih desetletjih se je na račun iznajdljivega in nenehno »napredujočega« človeka močno spremenila struktura mest in

predvsem predmestij. Kraki urbanega okolja se vse bolj globoko zajedajo v kulturno krajino, stičišča med krajinama pa je zato bistveno več kot nekoč. Ravno to stičišče je ključnega pomena za uspeh vran, ki v neposredni bližini mesta najdejo dovolj gnezdišč (posamezna drevesa ali skupine le-teh na poljih in travnikih), v mestu pa obilen dodaten vir hrane, zavetje in milejše klimatske razmere pozimi. Takšne raz-mere seveda povečujejo preživetje (predvsem odraslih) vran.Pritisk s strani sivih vran (in srak) na ptice pevke je v urbanem okolju torej večji in lokalno te lahko tudi izginejo. Seveda pa vrani niso edini vzrok za upad drugih ptic pevk v mestih in njiho-vi bližini. Če so se te prilagodljive in inteligentne ptice tako zlahka okoristile v takšnem okolju, pa urbanizacija sama namreč ni favorizirajoča za večino ptic pevk, ki na ta račun izgubijo svoja specifična bivališča. Tako so se zaradi urbanizacije mnoge vrste znašle pravzaprav v primežu dveh dejavnikov, ki sta sinergistično še posebej učinkovita. Bolj kot razburjanje zaradi nastalih razmer je naloga mislečega človeka ta, da procese v naravi čim bolje spozna in razume ter odpravlja in preprečuje predvsem lastni ne-gativni vpliv na življenje okoli sebe.

Urša Koce

gorelo več kupov vejevja in dračja, pri tem je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi na širšo gozdno površino. Posredovali so gasilci iz PGD Loka, Mengeš, Trzin in CPV Domžale, ki so požar na površini približno 200 m² pogasili. Večja materialna škoda ni nastala.

GZ Mengeš

Mengšan - julij 200730

OBVESTILA

VABILOFestival Brežice pripravlja pod častnim pokroviteljstvom ministra za gospodar-stvo Republike Slovenije projekt, ki oživ-lja sceno stare glasbe v Sloveniji in tujini, da spodbuja kulturni turizem, ustanovitev oddelkov za staro glasbo na glasbenih šolah in Akademiji za glasbo, prispeva k višjemu nivoju strokovne kritike ter vzpostavi evropsko odmeven, umetniški, pedagoški in znanstveni center za staro glasbo. Po mnenju Ministrstva za kulturo sodi med programe v javnem interesu. Festival Brežice združuje v sebi odlično glasbo, vrhunske izvajalce in hkrati čudo-vite lokacije. V okviru svojih dejavnosti bo organiziral tudi koncert v Gradu Jablje v Loki pri Mengšu. Vabimo Vas na koncert skupine CHAM-BRE 5.01 (Poljska), ki bo v soboto, 11. avgusta 2007 ob 20.30 na gradu Jab-lje v Loki pri Mengšu v okviru projekta SEVIQC BREŽICE 2007 / Ars Ramovš / Zavod za umetnost, marketing, pro-mocijo in investiranje. Vstopnice lahko rezervirate na tel: 01/242-08-12.

Občina Mengeš

Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš

vabita na predavanje

SPREMEMBE NA LEDENIKIH PATAGONIJE

IN ANTARKTIKEPredaval bo ing. Peter Skvarča, glaciolog, zaposlen na argentinskem Inštitutu za An-tarktiko - Dirección Nacional del Antártico, Instituto Antártico Argentino, Buenos Aires.Predavanje bo v četrtek, 2. avgusta 2007, ob 20.30 v Galeriji Mežnarija na Trdinovem

trgu 11 v Mengšu.

Občina Mengeš in Direkcija RS za ceste nadaljujeta z obnovo državnih cest skozi mesto Mengeš. V lanskem letu se je ob-novil del glavne ceste G2-104 (v naravi Slovenska cesta) na odseku bencinska črpalka Petrol na jugu do križišča s Tru-barjevo ulico na severu. V letošnjem letu se nadaljuje z 2. fazo obnovo ceste in komunalnih vodov od omenjenega kri-žišča do križišča Lovec v dolžini 300 m. Izvajalec je VGP Hidrotehnik iz Ljubljane. Vrednost vseh del (tudi iz leta 2006) bo 1,1 milijona evra.V ta namen je izvajalec pridobil dovoljenje za popolno zaporo Slovenske ceste na odseku, ki se obnavlja. Elaborat za zapo-ro ceste predvideva obvoze. Za osebna vozila je po lokalnih cestah in sicer za smer Kamnik/Kranj od križišča Rožice po Maistrovi, Zadružniški in Zoranini ulici ter nazaj na Slovensko cesto. Za smer Ljubljana pa po Trdinovem trgu, Liparjevi in Cankarjevi ulici ter nazaj na Slovensko. Enak obvoz (po večinoma enosmernih ulicah) je bil tudi ob lanski zapori. Obvoz za tovorna vozila je preusmerjen iz smeri Trzina po glavni cesti proti Domžalam, iz smeri Kamnika/Kranja pa po Grobeljski cesti proti Domžalam. Izvajalec mora omogočiti dostop vsem stanovalcem in podjetjem na zaprti trasi. Režim začasne-ga prometa velja v času zapore in sicer od ponedeljka, 16.7. 2007 in najkasneje do 10.9.2007. Prav tako se bo pričela obnova dela regi-onalne ceste Mengeš - Moste R1-225 (v naravi Gorenjska cesta) na odseku od mostu čez razbremenilnik do odcepa ce-ste za Drnovo v dolžini 325 m). Izvajalec teh del je Cestno podjetje Kranj. Vrednost del po pogodbi je 550 tisoč evrov. Izvaja-lec pridobiva dovoljenje za popolno zapo-ro tega odseka ceste. Predvideva, da bo zaporo pridobil najkasneje do 20.7.2007 in takoj po obveznem obveščanju pričel z deli. Pripravljeni elaborat predvideva obvoz za/iz smeri Kranj preko Podgorja in Duplice. Izvajalec mora omogočiti do-stop vsem stanovalcem in podjetjem na zaprti trasi. Režim začasnega prometa bo veljal v času zapore predvidoma od ponedeljka, 23.7. 2007 in najkasneje do 22.9.2007.

Občinska uprava

OBNOVA DRŽAVNIH CEST SKOZI MENGEŠ

Dela nanadaljevanju obnove Slovenske ceste so se pričela 16.julija.Trenutno potekajo dela vgradnje nove-ga vodovoda in plinovoda (na sliki).Kljub zamudi pri začetku del(pridobiva-nje zapore ceste) si bomo prizadevali da bo cesta odprta do 1. septembra 2007.

Projekt obnove Slovenske ceste ne predvideva več prostora za avtobusno po-stajo, temveč samo hodnik, za njim pa drevored ter prepotrebna nova parkirišča pred objektom Slovenska 67 (Mercator). Dodatno bo zgrajenih 15 parkirišč (dva

Mengšan - julij 2007 31

OBVESTILA

STANOVANJSKI KREDITINa podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja

RAZPISUGODNIH STANOVANJSKIH POSOJIL

I. NAMENI ZA KATERE SE DODELJUJE-JO STANOVANJSKA POSOJILA

Posojila so namenjena za:- nakup stanovanj, stanovanjskih hiš na območju

občine Mengeš,- stanovanjsko gradnjo na območju občine

Mengeš,- prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanj-

skih hiš na območju občine Mengeš.

Obrestna mera 6 m EURIBOR + 1,6 %, doba vračanja 20 let.Celotni stroški priprave, obdelave, vodenje kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so cca 145 EUR. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja.

III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA

Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stano-vanjsko vprašanje na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje:

- so državljani Republike Slovenije,- imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš,- kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanj-

sko hišo,- imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali

predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklenjeno v času določenem z razpisom),

- imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre

za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predložijo soglasje lastnika (izdano v času določenem z razpisom),

- imajo izdano lokacijsko informacijo za preno-vo oz. revitalizacijo objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če pred-ložijo soglasje lastnika.

Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solast-niki – investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja.

Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ do 40% vrednosti primernega stanovanja.

IV. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji:- primernosti in kvalitete sedanjega stanova-

nja,- socialnega in zdravstvenega stanje prosilca

in njegove družine,- namembnosti posojila, načina razreševanja

stanovanjskega problema in faze gradnje,- drugo.

Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo pred-nost pri dodelitvi posojila:

- mlade družine,- družine z večjim številom otrok,- razširjene družine,- enostarševske družine,- mladi,- družine z manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. z

otrokom motenim v telesnem in duševnem razvoju,

- prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v Občini Mengeš,

V. POSTOPEK RAZPISA

Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem raz-pisu, oddajo vloge skupaj s prilogami:

- opis namena, višino in vrsto porabe poso-jila,

- potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopija osebnega dokumenta),

- dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju),

- notarsko overovljeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2006 ali 2007 (v primeru nakupa),

- gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje),- lokacijsko informacijo (v primeru prenove ali

revitalizacije), - zemljiško knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo

ali solastništvo oz. soglasje lastnika,- potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za sred-

nje, višje ali visoke šole,- potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in

družinskih članov v Občini Mengeš,- dokazilo o enostarševski družini,- sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana,

- dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo,

Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 31. avgu-sta 2007 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom – »Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj«. Vse dodatne informacije dobite na tel. 724 7106.Vloge bo obravnavala 5 članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan.Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila.

Številka: 352-6/2007

Datum: 18.7.2007

OBČINA MENGEŠ

Župan, Franc Jerič

Stanovanjski krediti bodo odobreni v letu 2007 preko Volksbank – Ljudska banka d.d. S stanovanjskimi krediti preko Volksbank – Ljudska banka d.d. je poleg nakupa nepremičnine možno sredstva najeti tudi za

gradnjo, prenovo oziroma adaptacijo obstoječe nepremičnine, za poplačilo obstoječih manj ugodnih stanovanjskih kreditov ter za izplačilo zakonca ob razvezi oziroma za izplačilo dednih deležev.

Mengšan - julij 200732

HOROSKOP

Oven(21.03. - 20.04.)Čas poletnih dni boste v avgustu izkoristili za načrtovanje, dogovarjanje in sodelovanje. Idej in zamisli bo veliko in tako korak za korakom hitite naprej. Intenzivna energija vas spremlja tudi v ljubezni, zgodilo pa se bo, da imate možnost nekega popravnega izpita. Preteklost je pač sestavni del življenja!

Bik(21.04. - 20.05.)V vaše življenje prihaja neka osvežitev in okrepitev. Končno boste tudi sami tako močni, da lahko na pravilen način rečete bobu bob. Sreča v ljubezni se bo okrepila in doma se začne čas ustvarjalnosti in dobro je, da se izrazite v likovni ali slikarski umetnosti. Vsak človek je konec koncev unikat zase.

Dvojčka(21.05. - 20.06.)Zvoki glasbe vas bodo pomirili in spravili v dobro voljo. Točno veste, da je pred vami pomembno obdobje in tako boste strmeli po tem, da se drugim dokažete. Seveda pa je resnica tudi ta, da bo vaše razpoloženje nihalo. Šteje pa srednja pot, tako v ljubezni, kot na splošno. Odpravite se taborit v gozd.

Rak(21.06. - 22.07)Zapirali se boste vase in čakali dobro vilo, da vam pomaga. Poglobite se lahko v svet duhovnosti in tako odkrijete skrite razsežnosti lastne osebnosti. Prišel bo tudi čas, ko se vam bo zazdelo, da se je na zemljo spustil zvezdni čas. Prijetno bo v službi, ker boste veliko delali, se bo to poznalo tudi pri denarju. Lev(23.07. - 22.08.)Pogumno se boste lotili tistega, kar vam bo življenje ponudilo in tako uživali. Seveda se poglobljeno lotite delavnih obveznosti in hitenje se vam ne bo izplačalo, kajti že stara modrost pravi, da se počasi daleč pride. Avgust bo čas poletnih romanc, vezani pa uživajo v mirni plovbi zakonske barke.

Devica(23.08. - 22.09.)Iskali boste srečo in jo čez čas našli v sebi. Ljubezen bo nekaj, kar vas bo razvajalo, včasih človek niti ne ve, kaj ga tako veseli in je vseeno srečen. Zvezde pravijo, da je v vašem primeru to ljubezen. V pogledu službe se bodo projekti in obveznosti stopnjevali. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.

Tehtnica(23.09. - 23.10.)Jasne avgustovske noči bodo znane po zvezdnih utrinkih in tako se bo prav rado zgodilo, da se vam izpolni srčna želja, seveda pa si morate resnično želeti. Čas poletnih romanc in harmonične energije se bo še okrepil in tako lahko zelo uživate. Seveda pa boste hočete ali nočete morali tudi v službo!

Škorpijon(24.10 - 22.11.)Energije bo veliko, na vas pa bo, da ugotovite, kaj vas v bistvu veseli in kaj ne. Načrtov in ambicij bo veliko, ampak imeli boste tudi intuitivne uvide in se tako lažje odločili. Življenje je lahko skrivnostno in v ljubezni vas čaka neka novost. Na delovnem mestu žanjete rezultate preteklosti.

Strelec(23.11. - 21.12.)Tisti, ki ste rojeni zadnje dni tega znamenja, čaka neka prijetna in vzne-mirljiva izkušnja v ljubezni. Če gre verjeti zvezdam, vas bo kmalu obiskal Amor in vam prišepnil nekaj prijetnega. Na delovnem mestu se boste morali postaviti zase. Ljudje, ki prihajajo v vašo bližino, pa so vam učitelji in če si to priznate ali pa ne. Kozorog(22.12. - 20.01.)Trenutki sreče so nekaj tako prijetnega in skladnega, da vas bodo razbremenili notranjih dvomov. Morda boste še naprej iskali odgovore na vprašanje in vendarle se prilagodite in priznajte, da so odgovori že vnaprej določeni. Seveda pa se iz dneva v dan splača kreirati in ustvarjati.

Vodnar (21.01 - 18.02.)Na lastni koži boste spoznali, da je bistvo očem nevidno in da je imela lisica iz Malega princa zelo prav, ko je podala to modrost. Učili se boste sprejemati nevidne povezave in včasih stvari morate začutiti in šele nato podati svoje mnenje. Ljubezen bo nekaj prijetnega in tujim očem skritega.

Ribi(19.02 - 20.03.)Obdajal vas bo pajčolan ljubezenske sreče in harmonije. Zdi se, da se bodo stvari končno postavile na tisto mesto, kamor v osnovi sodijo. O vseh stvareh se z veseljem pogovorite in tako srkate lepote življenja. Odpravite se lahko v naravo in se odzovete klicu narave. Več nemira vas čaka doma! Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog

Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si

HOROSKOP ZA MESEC AVGUST 2007

Tadejev znakoskop za mesec AVGUST ljubezen posel denar zdravje

Oven € Bik € € Dvojčka € € € Rak € Lev € € € Devica € Tehtnica € € Škorpijon € Strelec € € € Kozorog € € Vodnar € € € Ribi € 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično

Mengšan - julij 2007 33

MENGEŠ V KRIŽANKI

Ime..........................................

Priimek.....................................

Naslov......................................

Pošta........................................

Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 11. septembra prispele na naslov Občina Men-geš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče ga. Marti Kuret, bomo 13. septembra izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Nagrado podeljuje gostinstvo Pavovec Halo Pizza, 01/729 11 11 in 041 726 777 Glavna nagrada: pizza Tolažilna nagrada: osvežilna pijača Glavno nagrado je prejela Romana Jerebic, Slamnikarska 8, 1234 Mengeš , drugo nagrado Andrej Brojan, Loka, Testenova 40, 1234 Mengeš. Nagrajence bomo obvestili po pošti. Čestitamo!

Mengšan - julij 200734

Duh luči je po svojem bistvuprekipevajoča polnost,

najpopolnejše bogastvo, ki se nikoli ne zmanjša.

Duša, ki ga sprejme, se z njim napolni

in ga obdrži pri sebi, četudi ga izžareva.

Da, bolj ko ga izžareva, več ga ostane pri njej.

Sv. Edith Stein

Zahvala

Ob smrti naše tetemame MINKE KOMPARE se iskreno zahvaljujemo s.Ceciliji Rode, dr. Duški Lendero Pinter, dr. Cvetki Krese za požrtvovalnost, sosedi Francki Kernovi

za pomoč, gospodu Jožetu Brojanu za besede slovesa in predstavnikom PGD Mengeš in Planinskemu društvu za

častno spremstvo.

Hvala vsem prijateljem za izrečeno sožalje in vsem,

ki ste jo spremljali na poti slovesa.

Vsi njeni

ZAHVALE

Letos smo se na dan sv. Alojzija – 21. junija – na mengeškem pokopališču poslovili od gospe Minke Kompare, le-gendarne varuhinje kulturne in duhovne zavesti svojega kraja. V večnost se je preselila 19. junija iz domače hiše, kakor je vseskozi srčno želela. Na poslednji poti sta jo ob velikem številu sorodnikov, prijateljev in znancev spremljala njena dva nečaka – duhovnika, Tone in Janez Kompare. S trobento jo je pospremil nečak Franc in s pesmijo njegova hči – sopranistka Nina Kompare. Le dan pred njeno smrtjo sem jo zadnjič obis-kala, a ker ni mogla več govoriti, je kljub velikemu trpljenju s kimanjem potrjevala, da je njen bistri um še ni zapustil. V Muzeju Mengeš smo na komemoraciji obujali spomine na naša srečanja z njo. V času njene mladosti je mengeško trško okolje sploh ni razumelo in tudi dandanašnji mnogi niso zmogli slediti odličnosti njenega duha in srca. Bila je med ustanovnimi člani muzeja. Njegov direktor Janez Škrlep se je s hvaležnost-jo spominjal njenih spodbud, nasvetov in tudi gradiva, ki ga je neutrudno urejala in podarila muzeju. Po svoji devetdese-tletnici je začela še intenzivneje urejati svojo duhovno zapuščino, a njeno dolgo ustvarjalno življenje se je še prezgodaj izteklo. Večkrat je dejala, da bi morala živeti vsaj še dve leti, da bi še to in ono uredila. Želela je, da bi tudi na Sloven-skem izšla knjiga o njenem ljubljenem stricu Antonu Šublju, opernem pevcu v metropolitanski operi v Ameriki. O njegovi pevski karieri in delovanju med ameriškimi Slovenci je zbrala ogromno gradiva. Do zadnjega je bila polna načr-tov in navdušena nad vsem lepim, dobrim in žlahtnim in večkrat je pripomnila, da je estetski čut podedovala po materi. Sliko-vito je znala prikazati svojo vedoželjnost in estetske užitke: »Bila so me ena sama ušesa, ena sama usta, ena sama duša po lepem!« Rodila se je 13. novembra, na dan sv. Martina, leta 1913 v Mengšu. Prva svetovna vojna je tenkočutno deklico

IN MEMORIAM MINKA KOMPARE (1913 – 2007)

zaznamovala z žalostnimi spomini na ranjenega očeta, ki se je iz Galicije vrnil z obvezano glavo in berglami. Najraje pa se je spominjala svojih šolskih let; v šoli se ji je »odprl čudovit svet; to je bil zame najljubši prostor, če mi kdo verjame ali ne.« Rada je imela vse učiteljice in rav-natelja, ki so jo poučevali na mengeški šoli. Po petem razredu ljudske šole so učitelji, kaplan, stric Tone in mama pre-govorili očeta, da je bistro deklico dal v ljubljanske šole. Doma so imeli ogromno dela v slamnikarski delavnici, pa še na polju in v hlevu. Minka jim je kljub učenju pridno pomagala tudi doma. Po meščan-ski šoli je nadaljevala šolanje v gimnaziji, za sprejem je morala opraviti dopolnilni izpit iz francoščine. V ženskem liceju jo je učil znameniti profesor slovenščine, jezikoslovec dr. Anton Bajec, zato ne preseneča, da je bila njena govorjena beseda tako izbrana in da je nasploh posvečala veliko pozornost prav ma-ternemu jeziku. Govorila je tudi več tujih jezikov in si dopisovala predvsem v nemščini. Brala je tudi francoske in italijanske knjige ter revije.Po maturi se je odločila za študij medici-ne, a takrat so bili v Ljubljani samo štirje semestri, zato je Minka nadaljevala študij v Zagrebu. Doma je morala vedno bolj pomagati v delavnici in očetu se je zdelo nekaj nezaslišanega, da še naprej študi-ra. V Zagrebu so jo vpisale na fakulteto pravzaprav njene kolegice, sama pa je prišla tja z veliko zamudo. Spodbujal jo je posebno profesor z ljubljanske medi-cinske fakultete dr. Janez Plečnik, brat znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. A dom je gospo Minko zelo oviral pri študiju; opravljala je knjigovodstvo slam-nikarske delavnice in korespondenco z dobavitelji surovin, saj so uvažali material iz tujine. Tudi izdelke je pošiljala doma-čim in tujim naročnikom. Očeta je pestila Parkinsonova bolezen in tudi mami so pešale moči. Študij se ji je zavlekel in začela se je druga svetovna vojna. Kljub vsemu je poskušala nadaljevati študij na Dunaju, a ker je bila z zasede-nega ozemlja, je potrebovala politično potrdilo. Tega bi moral izdati šef zased-bene uprave v Celovcu.

(nadaljevanje v naslednji številki)

Mengšan - julij 2007 35

ZAHVALE

ZahvalaOb smrti naše sosede Marije Strle, roj. Škrbine, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo zadnja leta njenega življenja obiskovali v Domu počitka

Mengeš. Iskrena hvala vsem

sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za

izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in

spremstvo na njeni zadnji poti.

Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za

zapete pesmi in trobentaču za ganljivo tišino, praporščakom

in društvu upokojencev. Iskrena hvala zdravstvenemu in negovalnemu osebju Doma počitka Mengeš. Iskrena hvala tudi doktorici Gabrijeli Kovač

Mohar in sestri Vandi za večletno zdravstveno oskrbo.

Še enkrat iskrena hvala vsem

in vsakemu posebej.

Vsi njeni

Ni SLOVO, kar v srcu ostane,In ni SLOVO, ko srce zastane,

SLOVO je ko pozabiš!

Zahvala

18. junija 2007, se je v 65. letu starosti

od nas za vedno poslovil naš dragi

Nazif Alibegić – Miro

Iskreno se zahvaljujemovsem sorodnikom, prijateljem,

sosedom in znancemza izrečena sožalja,

darovano cvetje, sveče in vsem,

ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala pevcem Zvonaza zapete pesmi

ter g. Sitarju za zaigrano Tišino.

Vsi Njegovi

Zahvala

Ob boleči izgubi naše drage žene, matere in sestre

Tanje Blejc,roj. Rabič,

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ji v tako velikem številu izrazili

spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti.

Hvala za darovano cvetje in sveče ter pisne in ustne izraze

sožalja.

Zahvaljujemo se dr. Marti Rižnar Bregar in ga. Veri

Vrhovnik za pomoč in skrb pri njeni bolezni.

Iskrena hvala govornikom za lepe besede ob slovesu.

Hvala vsem, ki ob naši bolečini čutite z nami.

Vsi njeni

����������������������������������������

���������������

�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

�����������������������������������������������������������������

���������������������

�����������������������������������������������

������������������������������������������������������������

������������������

��������������������������������������������������������

�������������

������������������������������������������������������������������������������

������������������������

������������������������������������������������������

������������������

����������������������������������

�����������������������