Merjenje "nevidne" ekonomije: Indeks pravega napredka in Indeks naravnega kapitala

Lučka Kajfež Bogataj

Univerza v Ljubljani

SREČAŽIVLJENSKE RAZMERE EKONOMSKA

BLAGINJA BDPpotrošnja

(Ne)zaposlenost

(Ne)varnost

Izobrazba

(Ne)tržne dejavnosti

Sosedske vezi

Zadovoljstvo z delom

Bogastvo

Zabava

(Ne)enakost

Zdravje

Okolje

Prijatelji

Dejavnosti

Genetika

Neto investicije

Razvrednotenja

Neto zaslužek poberejo tujci

KriminalNesrečeBolezni

SREČAŽIVLJENSKE RAZMERE EKONOMSKA

BLAGINJA BDPpotrošnja

(Ne)zaposlenost

(Ne)varnost

Izobrazba

(Ne)tržne dejavnosti

Sosedske vezi

Zadovoljstvo z delom

Bogastvo

Zabava

(Ne)enakost

Zdravje

Okolje

Prijatelji

Dejavnosti

Genetika

Neto investicije

Razvrednotenja

Neto zaslužek poberejo tujci

KriminalNesrečeBolezni

Deutsche Bank Research, 2006

VIDNA IN NEVIDNA EKONOMIJA

Izražamo v denarju

½ torteVrhnji dve plasti

Ni denarno ovrednoteno

Spodnji dve plasti

“Privatni” SektorBazira na

“Javnem” sektorjuBazira na

Sociane veziEkonomije ljubezni

Bazira na

Materi naravi

“Privatni” Sektor

“Javni”Sector

“Siva” ekonomija

“Ekonomija ljubezni”

Mati narava

Copyright© 1982 Hazel Henderson

2

Kategorizacija Indikatorjev

Genuine Progress IndicatorIndikator pravega (resniččččnega) napredka

= + -GPIKoristi, ki niso

vključene vtržne transakcije

Stroški škod v okolju in

družbiBDP

Column A: Personal Consumption ExpendituresColumn B: Income DistributionColumn C: Personal Consumption Adjusted for Income InequalityColumn D: Value of Household LaborColumn E: Value of Volunteer WorkColumn F: Services of Household CapitalColumn G: Services Highways and StreetColumn H: Cost of CrimeColumn I: Cost of Family BreakdownColumn J: Loss of Leisure TimeColumn K: Cost of UnderemploymentColumn L: Cost of Consumer DurablesColumn M: Cost of CommutingColumn N: Cost of Household Pollution AbatementColumn O: Cost of Automobile AccidentsColumn P: Cost of Water PollutionColumn Q: Cost of Air PollutionColumn R: Cost of Noise PollutionColumn S: Loss of WetlandsColumn T: Loss of FarmlandColumn U: Depletion of Nonrenewable ResourcesColumn V: Long-Term Environmental DamageColumn W: Cost of Ozone DepletionColumn X: Loss of Forest CoverColumn Y: Net Capital InvestmentColumn Z: Net Foreign Lending and Borrowing

Genuine Progress Indicator (ali ISEW)

Prištejemo

Odštejemo

Built Capital

Human Capital

Social Capital

Natural Capital

ZDA: izračun GPI pozitivnih in negativnih prispevkov (2004)

Primerjava BDP in GPI za ZDA

http://www.foe.co.uk/community/tools/isew/international.html

VIDNA IN NEVIDNA EKONOMIJA

Izražamo v denarju

½ torteVrhnji dve plasti

Ni denarno ovrednoteno

Spodnji dve plasti

“Privatni” SektorBazira na

“Javnem” sektorjuBazira na

Sociane veziEkonomije ljubezni

Bazira na

Materi naravi

“Privatni” Sektor

“Javni”Sector

“Siva” ekonomija

“Ekonomija ljubezni”

Mati narava

Copyright© 1982 Hazel Henderson

2

• Neopaznost ekosistemov in biotskeraznovrstnosti na gospodarski ravni je eden od glavnih vzrokov, da jih uničujemo, čeprav imajo izredno veliko gospodarsko vrednost za našo družbo.

• Koristim, ki nam jih daje narava moramoizračunati vrednost v denarju – da jihbomo bolj opazili in cenili

ZAKAJ RAČUNATI CENO NARAVE V DENARJU?

Biomi Površina (106 ha)

Vrednost na hektar

($/ha/leto)

Globalna vrednos

(1012 $/leto)

Morski 36,302 577 20.9 Odprto morje 33,200 252 8.4 Obalni 3,102 4052 12.6 Estuarji 180 22832 4.1 Morska trava 200 19004 3.8 Koralni grebeni 62 6075 0.3 Podvodne plošče 2,660 1610 4.3 Zemeljski 15,323 804 12.3 Gozdni 4,855 969 4.7 Tropski 1,900 2007 3.8 Zmeren/Severni 2,955 302 0.9 Trava/Stepa 3,898 232 0.9 Mokrišča 330 14785 4.9 Plimske naplavne nižine/ mangrovi

165 9990

1.6

Močvirja/Poplavne ravnice

165 19580 3.2

Jezera/Reke 200 8498 1.7 Puščave 1,925 Tundre 743 Led/Skale 1,640 Polja 1,400 Urbano 332

92 0.1

Skupaj 51,625

33.3

Globalna letna vrednost

ekosistemskihstoritev

Povprečne vrednosti kopenskih nekmetijskih ekosistemskih storitev za proizvodnjo biomase

vrednost v USD /ha/ leto

Uravnavanje TGP 135 Podnebna regulacija 141 Regulacija motenj - Regulacija vode 11 Oskrba z vodo 6 Nadzor erozije 123 Nastajanje tal 8 Regulacija hranil 641 Ravnanje z odpadki - Opraševanje 14 Biološka kontrola 24 Habitati 304 Produkcija hrane Surovi materiali Genetski viri Rekreacija in estetika

Skupaj

54 132

- 273

1866

(Constanza in sod., 1997)

Izhodišče pri denarnih izračunih je višina stroškov tehnološkega

nadomestka, če ekosistemsko storitevizgubimo in bi za te storitve moralo

poskrbeti gospodarstvo (npr. z gradnjovodnih rezervoarjev ali pridelavo hrane,

ki je bila nekoč dostopna v naravi.

KAKO RAČUNATI ?

ES vrednost v USD ha-¹ y-¹ Pašnik Žita Biomasa Biološka kontrola škodljivcev

13 0 12

Uravnavanje dušika 434 217 15 Nastajanje tal 11 17 - Proizvodnja hrane in krme 216 515 0 Proizvodnja biomase 0 0 600 Akumulacija ogljika 37 25 60 Hidrološki tok 76 86 42 Estetika 262 138 332 Opraševanje 85 0 85 Skupna celotna vrednost ES 1134 998 1146 Ne tržna vrednost ES 918 483 546 Razmerje vrednosti 0.81 0.48 0.48

Indeks naravnega kapitala (Natural Capital Index)Biodiverziteta =velikost površine x Kakovost ekosistema

Kakovost ekosistema = povprečna zastopanost značilnih vrst glede na idelno (originalno) zgodovinsko stanje

100%

50%

0% 50% 100%

Ecosystem Quantity as percentage

of area of Europe

Eco

syste

m Q

ua

lity

2859

47

34

= Sustainability

First 2010

= GEO 3 2000

= PEEP 1990

= SustainabilityFrist 2030

= Market First 2010

= Market First 2030

1545

NCI za evropske gozdove

Danes

Zmanjšati ptitisk na okolje

Kakovost

1900

Količina

1950

2000

Leto 1000

Napredovanje

kmetijstva v

Evropi

Onesnaženje začne vplivati na kakovost ekosistemov

Kakovost

Količina

Z predpisi EU

Bodoči možni potencial

Nova območja

Natura 2000

NARAVNI KAPITAL EVROPE

Zaključne misli

• Zemlja ni brezplačna samopostežba

• Prek različnih ekonomskih modelov je treba prikazati naravo kot del nacionalnega bogastva.

• Naravni kapital je prav tako pomemben kot fizični kapital, ki ga je ustvaril človek.