Poletje še traja — Ne glede na to, da se v letošnjem poletju sonce neprestano menjava z dežjem, pa zato prav nič ne poneha dopustniški vrvež v znanih gorenjskih turističnih krajih kot sta kamp Šobec in pa obala Blejskega jezera. — Foto: F. Perdan

Leto X X X I . Štev i lka 63

Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tr i i * - Udaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z

Mesna industrija Gorenjske gradi na Trati

Največji silosi na Gorenjskem Novi silosi za žitarice, kijih gradi Mesna indu- ^ . ' ^ ^ f e o

s t r v n Gorenjske Skofja Loka na Trati, bodo ve- ttSt?£ Ijati 2,5 milijarde starih dinarjev, zgrajeni pa

T O Z D Posestvo L jubl jana, Kme t i j -mnrnin hiti Ho ieseflL da bodo Vanje Že lahko «ka zadruga L jub l j ana in T O Z D mOrajO Olll UU JK&vrn, J Stična, dobrodošla pa je tudi pomoč ShraTtlll KOrUZO gorenjske Temeljne banke oziroma

njene škofjeloške enote. Gospodar­ske banke L jubl jana, Zvezne direk­cije za rezerve živil in Investicijske banke Beograd.

Gradnja na T r a t i je za naše raz­mere redkost, prav tako pa terja od graditeljev izredno znanje. S i l o s i bodo med najvišjimi s tavbami v Škof j i Lok i . Si los bo imel šest celic, od katerih bo lahko vsaka sprejela 1000 ton žitaric. K objektu sodijo tudi sprejemni in oddajni vagonski jašek, sprejemni in oddajni kami­onski jašek, strojnica in B0-tonska tehtnica. Posebnost bodo tudi štiri celice za razsute (rinfuzne) krmne mešanice. S tem se bodo izognil i uporabi vreč, kupi t i pa nameravajo tudi poseben tovornjak za preva­žanje razsutih krmnih mešanic. D i ­rektor M I G Franc Mihovec pravi , da morajo biti silosi na red do oktobra, do časa pospravljanja koruze. K o r u ­za bo namreč prva napolni la nove silose. Si losi bodo izrednega pomena ne le za graditeljce temveč za vso Gorenjsko. Omogočili bodo varno spravilo žitaric- in obenem nakup v času najprimernejših cen. Se posebej pa velja omenit i , da je večina opreme domače, kar je priznanje za naše proizvajalce in izdelovalce.

J . Kašnjek

JEZERSKO - Na praznik graničarjev, 15. avgusta, je bilo veselo in praznično po vseh k ara v lah Jugoslavije. Predstavniki družbenopoli­tičnih organizacij in skup­ščine občine Kranj, pred­stavniki Iskre in Save ter Gozdnega gospodarstva Kranj so ta dan našim grani­ca rje m na Jezerskem sloves­no izročili darila svojih ko­lektivov in jim čestitali k prazniku. Savčani so podari­li tudi kompletno opremo za namizni tenis — in te so se pomerili, kdo je boljši. Za spomin na prijetno srečanje pa še skupni posnetek! — (Tekst in foto: l. Slavec)

K r a n j , petek, 18. 8. 1978 Cena: 4 d in

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19M kot poltednik, od janu­arja 1940 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

Novi silosi za žitarice na Trati — Foto: F. Perdan

Skof ja L o k a - De lovna orga­nizacija Mesna industr i ja Gorenjske iz Škofje Loke , k i je pomemben člen sestavljene organizacije združenega dela K I T (Kmet i js tvo , industr i ja , trgovina) L jub l j ana , je med največ­j imi škofjeloškimi de lovnimi orga­nizacijami, vendar o njej premalo vemo. Mesna industr i ja Gorenjske ali kratko M I G združuje v temeljnih organizacijah združenega dela Me-soizdelki Skofja Loka . Posestvo in Tovarna močnih k r m i l Skofja Loka , Stična (farma prašičev) in K l a v n i c a •Jesenice nad 550 l jud i , njen prihodek pa bo letos zanesljivo presegel 05 starih mi l i jard dinarjev. Škofjeloški M I G , o katerem je v torek obširno pripovedoval ( d irektor F ranc M i h o ­vec, je bi l med pobudniki za skle­nitev samoupravnega sporazuma o medsebojnem planskem in poslov­nem sodelovanju gorenjskih k lavnic . Gorenjski mesarji so sporazum podpisali v okv i ru medobčinskega odbora Gospodarske zbornice S R S za Gorenjsko in se tudi dokaj smelo lotili uresničevanja. M e d drugim so

se že dogovorili, da bo zaradi racionalnejšega gospodarjenja na Gorenjskem le en predelovalni obrat, čim tesnejše vezi pa skušajo stkat i tudi z dobavitel j i živine na eni strani ter s kupci mesa in stranskih proizvodov na drugi. Počasi, vendar smelo in vztrajno se bodo lotevali tudi drugih področij, kjer imajo mesarji skupne interese.

O Mesni industri j i Gorenjske pa pišemo predvsem zaradi gradnje novih orjaških silosov za žitarice na T r a t i pri Skofji Lok i , tik ob sedanji Tovarn i močnih krmi l . Ideja o gradnji silosov je že stara, resneje pa je zaživela leta 1975. Izdelali so idejne programe, odkupil i zemljišče in kmalu preskrbeli tudi lokacijsko dokumentacijo. Leta 1976 je bil že izdelan glavni projekt, lani pa je bi l podpisan samoupravni sporazum o gradnji. Franc Mihovec pojasnjuje, da predračunska vrednost gradnje silosov dosega 2,5 milijarde starih dinarjev. Dve mil i jardi bodo vredna osnovna sredstva, pol milijarde pa

OBISK NA^ SEJMU - V ponedeljek, 14. avgusta, je obiskal 28. mednarodni Gorenjski sejem tudi predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič (jk) - Foto: F. Perdan

S e j e m p r e s e g a r e k o r d e

Gorenjski sejem doslej že obiskalo nad 80.000 ljudi, promet pa se že približuje 40 milijardam starih dinarjev — Privlačen zabavni program

Verbič, član sveta federacije Miha Marinko, generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani dr. Walter Lichem itd. Prav tako velja splošna ugotovitev, da mora dobiti sejem čim prej pri­mernejše in sodobnejše prostore. Tudi nad gostinskimi uslugami se obiskovalci ne pritožujejo. Pričakovati je, da bodo gostinci obdržali pridobljen sloves do konca sejma. Sejemska zanimi­vost je predprodaja vstopnic za silvestrovanje, ki ga nameravajo letos prirediti na sejmišču. Vstopnica velja 100 dinarjev.

Privlačen je družabni del sej­ma. Sinoči je nastopil ansambel Pro Arte, danes popoldne in zve­čer pa je načrtovan nastop fol­klorne skupine in ansambla K o ­vinarji* za popestritev pa bodo gostinci pekli vola. Jutri , 19. av­gusta, bo na sejmu igrala pihalna godba, zvečer pa bo za ples igral ansambel Firma s pevcem Otom Testnerjem. Nedeljski večer bo izpopolnil ansambel Kovinarji , ponedeljkovega pa ansambel Platana s pevcema Moni Kova -čič in Marjanom Mišejem. V po­nedeljek/zvečer opolnoči bo tudi žrebanje vstopnic. Za srečneže so pripravljene privlačne nagra­de, -jk

K R A N J — Z uprave Gorenj­skega sejma sporočajo, da je 28. mednarodni Gorenjski sejem že obiskalo nad 80.000 ljudi, kar kaže, da bo zanesljivo sejem videlo nad 100.000 ljudi, kar je svojevrsten rekord. Zadovoljni so tudi razstavljavci, saj po prvih podatkih dosega vrednost prodaje in sklenjenih pogodb skoraj 40 milijard starih dinar­jev. Kranjski sejem so obiskale že številne delegacije in pred­stavniki gospodarskega ter druž­benopolitičnega življenja. Tako so bili na sejmu predsednik go­spodarske zbornice SRS Andrej

( ; \

Nastop folklore iz La Ciotata

Med obiskom folklorne skupine L 'Escolo de la R ibo iz pobrate­nega mesta L a Ciotat , ki je sedaj v K ran ju , je Občinska konferenca Z S M S K r a n j v okviru mednarod­nega sodelovanja med mestoma L a Ciotat in Kran jem pripravila dva javna nastopa za omenjeno skupino.

V sredo, 10. avgusta, so se pred­stavi l i na 28. mednarodnem Gorenjskem sejmu. Drugi nastop pa bo v torek, 22. avgusta, ob 17. uri na T rgu revolucije. V obeh nastopih se bo folklorna skupina L'Escolo de la Ribo predstavila z izv irnimi plesi iz pokrajine Pro­va lne v Franci j i .

Nastopa sta organizirana z na­menom, da bi občani K ran ja spoznali tudi kul turno življenje pobratenega mesta L a Ciotat.

Kuh lang Stjepan

b i

b 28. mednarodni ,v, k™' u

gorenjski sejem «gu*i * s e j e m s k i p o p u s t i

p e s t e r v e č e r n i p r o g r a m s p l e s o m

g o s t i n s k e s p e c i a l i t e t e :

v o l n a r a ž n j u , m o r s k e r i b e

p r o m e n a d n i k o n c e r t

f o l k l o r n i n a s t o p i

z a b a v i š č n i p a r k

Naročnik :

Delavska banka Delavci železarne Nikšič

lahko najamejo brezobrestni kredit iz blagajne vzajemne pomoči, ki so jo v tem de­lovnem kolektivu ustanovili že pred več kot dvajsetimi leti. V tem času se je banka uveljavila kot priljubljena delavska banka in je kredit lahko dvakrat večji od de­lavčeve vloge. Delavci za banko mesečno prispevajo po 100 dinarjev od svojega oseb­nega dohodka.

Zanimiva vožnja z vlakom

Posebni vlak, ki vozi v turi­stični sezoni med Beogradom in Barom, bo v teh dneh pre­nehal voziti in bodo potnike prevažali le štirje potniški vlaki. Posebni vlak Beo­grad— Bar so uvedli na osno­vi dogovora železniških transportnih organizacij iz Beograda in Titograda, ker se v poletnih mesecih število potnikov po tej pro­gi precej poveča.

Zapostavljena splošna praksa

V Sloveniji imamo enega zdravnika splošne prakse na 600 prebivalcev, stomatolog pride na 300 prebivalcev in farmacevt na 3500 prebival­cev, kar je nad jugoslovan­skim poprečjem. Od 25.000 jugoslovanskih zdravnikov jih je kar polovica speciali­stov, prevladujejo pa zdrav­niki s področja kurative. Le malo zdravnikov odhaja v nerazvite kraje in to zasenči razmeroma ugodne podatke našega zdravstva. Po podat­kih pride na enega gineko­loga 6500 žensk, najslabši pa je položaj na Kosovu, kjer imajo enega ginekologa na več kot 12.500 žensk. Posle­dica tega je tudi precejšnja umrljivost novorojenčkov — 80 na lOvO živorojenih otrok. Le tretjina žensk je v noseč­nosti pod zdravstvenim nad­zorstvom in rodi v ustreznih zdravstvenih ustanovah.

16.000 novih stanovanj

Po podatkih zveznega za­voda za statistiko je bila sta­novanjska gradnja v druž benem sektorju v prvih šestih mesecih letošnjega leta večja za 10 odstotkov od lanske v enakem obdobju. Zgradili smo 16.000'novih stanovanj, kar je znatno več, a še vedno ne toliko, kot bi bilo potreb­no. Več stanovanj je bilo zgrajenih v vseh republikah in pokrajinah, razen na Hrvaškem. Poprečna povr­šina na novo zgrajenih sta­novanj je 62 kvadratnih metrov, lani pa je bila 60 kvadratnih metrov.

Nove ceste Lani so slovenski cestarji

modernizirali okoli 230 kilo­metrov magistralnih in re­gionalnih cest, kar je rekord vseh dosedanjih let. Ob tem pa so dodatno modernizirali še 81 kilometrov že asfalti­ranih cest. Za dosedanje obnove in novogradnje so po­rabili 183 tisoč ton kamnitih materialov, za popravila na asfaltiranih cestah pa okoli 60 tisoč asfaltnih mešanic. Za vsa dela na cestah so lani asfaltne baze naših cestnih podjetij izdelale okoli 800 tisoč asfaltnih mešanic.

Največji planinski praznik BOHINJ - Številne prireditve

smo v Sloveniji in Jugoslaviji že pripravili v počastitev 200. ob­letnice prvega pristopa na T r i ­glav. Praznovanje tega jubileja dobiva široke razsežnosti, saj to ni le praznik planinstva, temveč pomembna družbenopolitična manifestacija. V počastitev T r i -glavovega jubileja smo Se poseb-

20 kamionov opeke

vsak dan Po 20 kamionov opeke vsak dan

naložijo v stražiški opekarni. Prav i ­jo, i a n ikakor ne morejo ustreči že­l jam vseh kupcev. Po 65.000 enot na­redijo vsak dan, vse pa je prodano že v naprej. Peči delajo neprekinjeno tudi med dopusti .

Pred dvema letoma in pol je bilo težko prodati opeko in je opekarstvo pri nas doživljalo pravo krizo. Zdaj pa se oglašajo v Opekarni K r a n j kupc i iz vse Slovenije in tudi iz dru­gih republik.

Premalo pa je med slovenskimi za­sebnimi graditelji poznan njihov novi proizvod N O R M A strop, k i ima pred klasično gradnjo veliko pred­nost: odpade vsako opažanje, k i je drago in zamudno. T i z idaki dajejo odlično toplotno in zvočno izolacijo in vlage skoraj ni. Ogromen je prihranek na času in tudi na stro­ških. Pravi jo, da so ti z idaki najbolj iskani v Da lmac i j i , kjer primanjkuje lesa. D . D.

Krajevni praznik v Gradu

V spomin na tragični dogodek iz leta 1942, ko se je II. grupa odredov prebijala z Dolenjske preko K r vavca in je v boju z izdajalci padlo 31 par­tizanov, praznuje K S Grad 20. avgu­sta krajevni praznik.

Zveza borcev in ostale družbeno­politične organizacije krajevne skupnosti bodo ta dan slovesno obe­ležile s srečanjem borcev na Davov-cu s proslavo in prireditvami. Dele­gacije mladincev in članov sociali­stične zveze pa bodo pred praznikom obiskale spominska obeležja padl ih in nanje položile vence.

D. Z

no na Gorenjskem pripravili šte­vilne prireditve in srečanja, ob tej priložnosti pa smo izdali tudi nekatere pomembne planinske in alpinistične publikacije. Go­renjska planinska društva so se med drugim dogovorila, da mora vsako društvo pripraviti vsaj eno prireditev posvečeno temu velikemu jubileju. Večina dru­štev je obveznost že izpolnila. Triglavov jubilej ni le naš praz­nik, ampak je tudi pomemben ju­bilej v zgodovini svetovnega pla­ninstva in alpinizma. Triglav, ki so ga pred 200 leti osvojili štirje srčni bohinjski planinci, se je uvrstil med najbolj znane in spo­štovane gore Evrope.

Osrednja proslavitev jubileja Triglava bo v soboto, 26. avgu­sta, in v nedeljo, 27. avgusta. To bo naš največji planinski praz­nik. V soboto, 26. avgusta, ob desetih dopoldne se bo začelo slavje pri Aljaževem stolpu na vrhu 2864 metrov visokega T r i ­glava. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slo­venije dr. Miha Potočnik, kultur­ni program na vrhu Triglava pa pripravljata pihalna godba iz Gorij in kvintet Bratje Zupan iz Tržiča. V soboto zvečer bodo na vrhovih po Sloveniji v počasti­tev jubileja Triglava zagoreli kresovi.

Praznovanje bo doseglo vrhu­nec v nedeljo, 27. avgusta. Ob de­setih dopoldne bo v Ribčevem lazu v Bohinju osrednja prosla­va, k i jo bo začel predsednik častnega odbora za proslavitev jubileja Tr ig lava Edva rd Kar ­delj. Pesmi o Triglavu, ki jo bodo zapeli združeni pevski zbori, bo sledilo odkritje spomenika prvim osvajalcem Triglava. Ob spome­niku bo govoril predsednik P la ­ninske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, ki bo spomenik izročil v varstvo bohinjskim planincem, delegacije pa bodo odnesle vence k hišam, kjer so živeli prvi štirje osvajalci Triglava. Prireditvi na vrhu jubilanta Triglava in v Bo­hinju bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija. V počastitev praznika Triglava bodo odprli bohinjsko planinsko pot in alpinetum na Velem polju, ob novi planinski koči v Vojah pa pripravljajo planinsko popol­dne. J . Košnjek

Nove možnosti za varstvo predšolskih otrok

Jesenice — V jeseniški občini je v vrtc ih okol i 31 odstotkov predšol­skih otrok, potrebe po varstvu pa naraščajo iz dneva v dan. Posebno velik problem je varstvo dojenčkov. Zato je tol iko bolj razveseljiva vest, da je že izdelan idejni osnutek za gradnjo priz idka pri vzgojno var­stveni enoti Ju l k e Pibernik na Je­senicah, k i ga je skupnost otroškega

Praznik KS Orehek -

Drulovka 20. avgusta praznujejo krajani

Orehka in Drulovke že vrsto let kot svoj krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko je bi l na tem ob­močju ustanovljen prvi narodno­osvobodilni odbor.

T u d i letos so pripravi l i vrsto pri­reditev v počastitev praznika: šport­ne prireditve so že ves teden, danes ob 16. ur i pa bo na Orehku mladin­ska nogometna tekma. Po tekmi bodo zakur i l i velik kres. J u t r i ob 15. uri pa vabijo na nogometno tekmo debe l i : suhi .

Prav zdaj se uresničuje velika ak­cija krajevne skupnosti okrog nape­ljave telefonskih priključkov in j u ­tr i , v soboto, 19. avgusta, bo otvori­tev javne telefonske govorilnice pri trgovini Živila na Orehku. Ob 18. uri pa bo pred osnovno šolo na Orehku proslava z bogatim ku l tu rn im pro­gramom, kjer bo zapel tudi moški pevski zbor s Kokr i ce pod vodstvom V i n k a Strniše. D . D.

varstva načrtovala za letošnje leto. V priz idku bo prostora za 40 otrok, med nj imi bosta dve skupini do­jenčkov in dve skupini malčkov.

V jeseniški občini sta zdaj le dva oddelka za dojenčke in sicer v vrtcu na Plavžu. V začetku septembra pa naj bi varstvo steklo tudi v novem vrtcu na Koroški Be l i , kjer sedaj hite z zaključnimi deli. V tem vrtcu bo v jeseni začel delat i tudi razvojni oddelek za duševno prizadete otro­ke, v katerega naj bi bilo za zdaj vključenih 6 otrok. Za ta oddelek, k i ima ugodno lego v bližini avtobusne postaje, bodo kupi l i tudi primerno opremo.

Možnosti za razširitev varstva pa se odpirajo tudi v Kran j sk i gori. T u je že vpisanih 130 predšolskih otrok, prostora pa je le za 60 otrok, medtem ko je v Ratečah v varstvu 29 otrok. Idejo o nakupu trisobnega stanovanja v stolpiču v Cr ten ju , k i bi ga preuredili za varstvo otrok, je že podprl izvršni odbor stanovanjske skupnost i Jesenice. Z malenkostnimi spremembami bi se namreč stano­vanje dalo uredit i za varstvo 40 do 50 otrok. Skupnost otroškega var­stva je za nakup stanovanja, adaptacijo in opremo že namenila 800.000 din, del pa naj bi prispevali delovne organizacije, krajevna skup­nost in kra jan i ter tudi šola. V jeseniški občini je že nekaj primerov, da so s pomočjo delovnih organizacij usposobili za varstvo nekaj prosto­rov kot na primer vrtec v stolpnici S3 na Plavžu ter v Ratečah. Prav zaradi tega je pričakovati, da bo akci ja, o kateri bodo obvestili vsa gospodinjstva, tudi uspela. R. K .

Med zamejci v Reziji V vasi L ipovaz . središču doline

Rezije, med našimi zamejci je bi la preteklo nedeljo. 13. avgusta, revija pevskih zborov. Ob udeležbi pred­stavnikov ku l turne skupnosti K r a n j , zveze ku l tu rn ih organizacij in dru­gih je b i l povabljen tudi moški pevski zbor Tugo V idmar iz K r a n j a pod vodstvom E d a Ošabnika.

Domačini so goste iz K r a n j a sprejemali z ve l ik imi s impat i jami ter z njihovo, dokaj težko razumlj ivo govorico skušali izražati naklonje­nost matičnemu narodu. Ob pri­povedovanju o nj ihovih razmerah so

kazal i še ne pospravljene ruševine predlanskega potresa ter poudarjal i zahvalnost mnogih prizadetih, k i so prav ob pomoči iz Jugoslavije dobi l i varno streho nad glavo v udobnih, montažnih hišah.

T u d i na odru so bi l i kranjski pevci deležni pohvale med kl ic i Slovencem in Jugos lav i j i . P r eds tavn ik i tam­kajšnje občine in drugih ustanov pa so ob zaključku revije izrekl i posebno zahvalnost našemu zboru ob želji, da bi se prijateljski s t ik i še krepi l i .

K . M a k u c

Uprizoritev Samorastnikov C E L O V E C — Na Koroškem se nadaljujejo prireditve v poča­

stitev 70. obletnice Slovenske prosvetne zveze. Mednje sodi tudi uprizoritev Prežihovih Samorastnikov, ki jih je za oder priredil Miloš Mikeln. Predstavitev Prežihovih Samorastnikov bo v so­boto, 26. avgusta, in v nedeljo, 27. avgusta. Predstavi bosta ob pol osmih zvečer na prostem v bližini Vazarja v Spodnjih V ina -rah pri Št. Primožu v Podjuni. Če bo slabo vreme, bosta pred­stavi teden dni kasneje. Slovenska prosvetna zveza pričakuje, da se bo predstav udeležilo tudi veliko ljudi iz Slovenije, kar bi bila pomembna vzpodbuda živahnemu kulturnemu življenju Slovencev na Koroškem! -jk

S K O F J A L O K A

Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka je na svoji prvi seji sprejelo sklep, da bodo javne razprave v osnov­nih organizacijah sindikata od 1. septembra do 20. septembra. Sindikalni delavci bodo na javnih razpravah govorili o osnutkih dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter o 8. kon ­gresu Zveze sindikatov Jugoslavije.

VIZ TOZD Osnovna šola Tone Čufar Jesenice

objavlja prosta dela in naloge:

D V E H U Č I T E L J E V Z A R A Z R E D N I P O U K v COŠ s po ln im de lovn im časom za nedoločen čas

U Č I T E L J A G L A S B E N E V Z G O J E Z A R A Z R E D N I P O U K v COŠ s po ln im de l ovn im časom za nedoločen čas

U Č I T E L J A Z A R A Z R E D N I P O U K v COŠ za določen čas (nadomeščanje de lavke na porodniškem dopustu)

T R E H U Č I T E L J E V za delo v COŠ s po ln im de lovn im časom za nedoločen čas Pogoj: P A za r a z r e d n i pouk a l i učiteljišče

U Č I T E L J A B I O L O G I J E - K E M I J E " za določen čas s skrajšanim de lovn im časom od 20. 9. 1978 — nadomeščanje de lavke na porodniškem dopustu

U Č I T E L J A A N G L E Š K E G A J E Z I K A za določen čas s po ln im de lovn im časom od 1. 9. 1978 — nadomeščanje de lavke n a bolniškem dopustu

Pogoj : P R H a l i P

P r e d v i d o m a a p r i l a 1979 bodo na vo l jo tri družinska s t a n o v a n j a . K a n d i d a t i mora jo i m e t i us t rezne moralnopolitične l a s tnos t i za pedagoške de lavce .

Pri jave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev sprejema V IZ — T O Z D O s n o v n a šola Tone Čufar Jesenice do 25. 8. 1978.

a l m i r a O d b o r za medsebojna razmer ja de lavcev

TOZD Almira commerce pri DOAlmira — alpska modna industrija Radovljica vab i k sodelovanju delavce za opravljanje del in na log P R O D A J E P L E T E N I N

Pogoji : K V t r govsk i de lavec, zaželena praksa v t eks t i ln i s t r o k i

Vabimo vse za in te res i rane k a n d i d a t e , d a v 15 d n e h pošljejo vloge s p o t r e b n i m i d o k a z i l i o izpolnjevanju r a zp i sn ih pogo­jev na nas lov : A l m i r a R a d o v l j i c a - O M R D A l m i r a c om­merce. J a l nova ul. št. 2.

K a n d i d a t i bodo o izb i r i obveščeni v 15 dneh po izvrše­nem postopku.

Z D R U Ž E N J E Š O F E R J E V IN A V T O M E H A N I K O V B L E D - J E S E N I C E V S O D E L O V A N J U S Š O L S K I M C E N T R O M Z A K O V I N S K O IN A V T O M E H A N I Č N O S T R O K O S K O F J A L O K A

R A Z P I S U J E

šolo za odrasle za poklic voznika

Pogoji : uspešno končanih najmanj šest razredov osnovne šole. po t rd i l o o zapos l i t v i

Šola tra ja eno šolsko le to - štirikrat tedensko na B l e d u . P r i j ave sp re j emamo do I. s ep t embra vsak d a n od b\ do 14. M * . ob sredah do lh\ ure na sedež.u Združenja, Prešernova 14. B l ed .

vabi k sodelovanju inštruktorje za poučevanje kandidatov za voznike motorn ih voz i l B kategorije

Zapos l i t e v je h o n o r a r n a , l a h k o tud i s s vo j im vo z i l om .

K a n d i d a t i se l a h k o javi jo vsak dan na sedežu Združenja.

Med obiskovalci Gorenjskega sejma

Zadovoljni razstavljavci in kupci

K e r se je 28. mednarodni Go­renjski sejem že prevesil v drugo polovico, je letošnjo največjo kranjsko sejemsko prireditev že lažje ocenjevati. Oceno (pozi­tivno) letošnje sejemske priredit ve so že izrekl i številni predstav­nik i gospodarskega in političnega življenja, zato prepuščamo danes besedo kupcem in razstavl jav­cem.

Metka Tri lar , prodajalka pri Slovenijaavtu — T O Z D Zastava:

»Ze nekaj let sodelujem na Go­renjskem sejmu kot prodajalka. N a pavi l jonu Sloveni ja avta — T O Z D Zastava ponujamo potroš­n ikom predvsem najrazličnejšo opremo za avtomobi le. Z obiskom in prometom prve dn i sem zado­voljna. Prve štiri dneve smo na pr imer proda l i za 6 mi l i jonov starih dinarjev avtomobi lsk ih prevlek, skupaj z ostal im pro­danim blagom pa dosega promet 8 starih mil i jonov dinarjev. Oce­njujem, da dosegajo kranjske sejemske priredite vsako leto večji obisk. Za letošnjega je zna­čilna posrečena razporeditev pro­stora. T u d i za »kramarijo« mora biti prostor, saj imajo ljudje naj­različnejše okuse in želje. Vendar se mi zdi, da je vstopnina .'JO dinarjev previsoka.«

Malči Guček iz Kranja:

»Vsako leto obiščem sejem in vsakič tudi kaj kupimo. N a sejmu je veliko novega in to je za takšno prireditev dobrodošlo. K e r je vstopnina 30 dinarjev, je pravi l­no, da ste v Glasu in Dnevn iku ob jav i l i kupon, k i omogoča 10 dinarjev nižjo vstopnino. Sejem postaja pretesen. Nu jno bo treba gradi t i nove prostore, saj ima sejemska dejavnost v K r a n j u dolgoletno tradicijo. Kor i s tna bi bila večnamenska dvorana, k i bi omogočala ne le sejemske, temveč tudi druge dejavnosti.«

Katarina Markič, izdelovalka copat iz Tržiča:

»Od leta 1963 dalje redno sode­lujem na Gorenjskem sejmu. P r i ­reditev je na izredni ravni, prav tako pa so kupci prav na kranjskem sejmu spoznali naše izdelke. K e r je zanimanje za se­jem vedno večje in ker pogosto za vse razstavljalce ni prostora, kaže pohiteti z gradnjo novih prosto­rov, ki bodo večnamenski in uporahni vse leto. Se posebno je pohvalno, da se sejem trudi za novost i , ki popestrijo sejemske prireditve in jih naredijo privlač­nejše.«

Radko Hlaj, def posloval- i nice P I T Umag:

»Prvič smo na Gorenjskem sejmu. Zakaj smo se pojavi l i pri vas? N a kranjskem sejmu se nam ponuja možnost afirmacije in prodaje na Gorenjskem, saj je Umag med Gorenjc i izredno znan. Zanesl j ivo letošnji nastop na sejmu n i zadnji . N isem priča­koval, da obišče vaš sejem tol iko ljudi in da se na sejmu sklene tol i­ko pomembnih poslov. Ob tej pri­ložnosti bi rad povedal, da ima naše podjetje P I T okrog 700 hek­tarov svojih vinogradov, naši kooperant je pa imajo nad 100 hektarov vinogradov. V inogradi so za podjetje, kakršno je nase, izrednega pomena, saj zagotav­ljajo kva l i t e tno vino.«

Miro Bernik iz Spodnje Besnice:

»Na sejem prihajam zaradi nakupa predsobne omare. Naj ­verjetneje jo bom kupil pri Lesnini. M i s l im , da so sejemski prostori izredno dobro urejeni in da presenečajo razstavl javc i z nekaterimi novostmi. Posrečen je M u r k i n stolp z dežniki. T u d i po tej plat i se kaže napredek. Vzpod­budna se mi zdi zamisel o gradnji večnamenskih prostorov na sej­mu. Kran j takšen objekt po­trebuje, zanj pa je sejmišče naj­primernejše. Vstopnina se mi zdi precej visoka, ki pa je ob uporabi kupona blažja.«

Tomaž Sifrer iz Zabnice: »Ker sem kmet , se zan imam predvsem za kmeti jsko mehani­zacijo. N a letošnjem sejmu jo je dovolj, vendar men im, da n i to­liko novosti kot lan i . Sejmišče bo treba povečati, saj sedanji pro­stori ne morejo sprejeti vseh raz­stavljavcev in gneče obiskoval­cev. N o v i prostor i morajo b i t i takšni, da bodo uporabni tudi za druge namene. Vs topn ina .'10 di­narjev se m i ne zdi previsoka. L e čudno se m i zd i , da mora obisko­valec še zraven plačati 10 dinar­jev za parkiranje . T o pa že nekaj znese. K u p o n i strošek sicer ubla­žijo, pa bi vseeno kazalo razmiš­ljati o ceni vstopnice. Sejem si mora pr izadevat i , da bo vsako leto kaj novega novega in zanimi vega. T o vleče ljudi.«

Kristina Kuhar, gostinka iz Adergasa:

»Peto leto zapored sodelujem na sejmu. Veselje imam do go­stinskega pokl ica, razen tega pa je naše sodelovanje na sejmu deležno odobravanja. Ponuja­mo pr istno domačo hrano, za katero je veliko popraševanje. Z upravo sejma dobro sodelujemo, vendar se mi zdi, da je najemnina za gostinski prostor le previsoka. Sejem kaže napredek. N a vsaki pr i red i tv i je kaj novega, prav tako pa ima sejem dobro poskrb­ljeno za propagando. Oe bo sejmu uspelo dograditi prostore in zagotoviti dejavnost skozi vse leto, sem pripravljena sodelovati na njem.«

Besedilo: J , Košu jek Sl ike: F. Perdan

Za rudnik urana

70 hektarov zemljišč

S K O F J A L O K A - Leta i96o so na Zirovskem vrhu prvič ugoto­vili pojave urana in so z raziska­vami nadaljevali vse do leta 1967, ko so beograjski strokov­njaki odšli, z delom pa so nada­ljevali delavci Geološkega zavo­da Ljubljana. Tako so po več letih ugotovili, da je na območju Zirovskega vrha dovolj rezerv in zalog urana ter sklenili, da je smotrno odpreti rudnik, s ka­terim bi preskrbeli surovino za jedrsko elektrarno Krško.

Raziskave so bile zares teme­ljite, razprav o rudniku urana na Zirovskem vrhu je bilo dovolj, tako, da so marca letos sprejeli investicijski program izgradnje pri samoupravni interesni skup­nosti elektrogospodarstva Slo­venije. Po tem investicijskem programu naj bi začel z redno proizvodnjo rudnik in obrat predelave leta 1981, že letos pa bi morali pri delovni organizaciji Rudnik urana Žirovski vrh v ustanavljanju pridobiti loka­cijska dovoljenja in odkupiti vsa zemljišča za rudnik in predelo­valni obrat. Sam rudnik bodo po­stavili v dolini Brebovščice, tri kilometre od Gorenje vasi, obrat predelave pa bo v sotočju Brebovščice in Todraškega po­toka. V tej okolici bodo tudi rud­niška jalovišča.

Letna proizvodnja rudnika bo 160.000 ton rude, ki se bo

Eredelala v uranov koncentrat, etno bodo pridobili 120 ton ura­

novega koncentrata za jedrsko elektrarno, tehnologija pa bo kar najbolj sodobna in bo po­vsem zaščitila delovno in na­ravno okolje. Medtem ko so bili ob razpravah in načrtovanjih še leta 1972 problemi zaradi odpad­kov in tehnoloških vod, so danes te težave rešili s predvidevanji in načrti, ki slonijo na tehnologiji z zaprtim tokokrogom vode in tako ne bo niti kaplja odtekla v odplake. Prav zaradi tega je investicija rudnika urana višja, saj bo veljala okoli 260 starih milijard dinarjev.

Nujna ob načrtovani izgradnji je seveda tudi infrastruktura. In­vesticijski program predvideva še objekte družbenega standar­da, tako okoli 200 stanovanj za delavce in sicer nekaj v nepo­sredni bližini in nekaj v Gorenji vasi. Rudnik urana sofinancira tudi izgradnjo daljnovoda in ceste, katere glavni investitor je republiška skupnost za ceste. Okol i 400 delavcev bo zaposlenih v rudniku in v obratu predelave, od tega j ih že zdaj okoli 100 sodeluje pri raziskavah.

Skupščina občine Skofja Loka je že sprejela sklep o javnem interesu nad zemljišči, ki jih bodo potrebovali za rudnik in obrat predelave. Rudnik bo po­treboval okoli 70 hektarov zem­ljišč, predvsem so to gozdne površine, ustrezno rešitev pa bodo morali poiskati za dve kme­tiji, ki sta na tem območju. Rudnik urana Žirovski vrh bo nudil nadomestna zemljišča in nadomestne kmetije v okolici in po želji lastnikov in po medse­bojnih dogovorih urejal dokaj občutljiva zemljišča vprašanja. Vsekakor bodo medsebojni spo­razumi in dogovori med rud­nikom in lastniki najbolj dobro­došli, kajti že naslednje leto spo­mladi nameravajo pripravljati ploščad za objekte in bodo morali do tedaj urediti vse zemljiške zadeve. Razlastitev bo za lastnike prav gotovo bolj boleča kot medsebojno dogovar­janje o odkupu ali zamenjavi z drugimi, nadomestnimi zemljišči in kmetijami, ki j ih Rudnik urana Žirovski vrh išče zdaj v neposredni bližini, v Gorenji vasi ali v okolici. D. S*rW

Gasilske zanimivosti

Jugoslavija bo kmalu imela štiri posebna letala za gašenje velikih po­žarov v gozdovih in na kmetijskih površinah. Tako je bilo dogovorjeno v zveznem komiteju za kmetijstvo. Pr i nakupu teh letal bo sodeloval tudi zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, Letala bodo brez dvoma velika pridobitev. Se posebno bodo dobrodošla v primerih požarov ob Jadranu in na otokih ter na Krasu , kjer pogosto ni t i vode ni dovolj. Kot zanimivost naj povemo, da imajo v Franciji že 25 takšnih letal, v Grči­j i Ji in v Španiji 1H. 1. Petrič

Že naslednje leto naj bi na Zirovskem vrhu zaceli z gradnjo ploščadi za rudnik urana in za predelovalni obrat. Zdaj urejajo zemljiške zade­ve, kajti za rudnik urana bodo potrebovali okoli 70 hektarov zemljišč — Foto: F. Perdan

M o d n a konfekci ja

Kroj Skofja Loka razpisuje dela i n naloge

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A -G L A V N E G A D I R E K T O R J A D O

K a n d i d a t m o r a poleg z z a k o n o m določenih pogojev izpolnjevati še nas lednje pogoje: — da ima tekst i lno a l i ekonomsko fakulteto — da ima višjo tekst i lno al i ekonomsko komerc ia lno šolo — da i m a 5 let de lovn ih izkušenj p r i vod i ln ih de lovn ih n a ­

logah v konfekci j i oblačil — da ak t i vno obv lada nemški jezik

Po leg naveden ih pogojev m o r a k a n d i d a t ime t i družbenopolitične in m o r a l n o etične v r l i n e in o rgan i zac i j sko sposobnost za oprav­l janje t eh na log .

I z b ran i kand ida t bo i m e n o v a n za ra zp i sna de la in naloge za 4 l e ta .

D e l o v n a o rgan i zac i j a s s t anovan j em ne razpo laga .

Pismene ponudbe s priloženimi dokaz i l i o izpolnjevanju razp i sn ih pogojev naj kand ida t i pošljejo v 15 dneh po obja­v i razp isa na nas lov : M o d n a konfekcija K ro j Skofja L o k a — razp i sna komisi ja .

O izb i r i bomo kandidate obvesti l i v 30 dneh po poteku razpisnega roka .

Cestno podjetje Kranj razpisuje j avno licitacijo za prodajo naslednjih osnovn ih sredstev:

5 A V T O M O B I L O V Z A S T A V A 750 K O M B I l e tn ik 1974, v v o znem s t an ju za i z k l i c n o ceno 2800 d i n

T O V O R N I A V T O T A M 4500 l e tn ik 1964, v vo znem s tan ju za i z k l i c n o ceno 12.000din

2 S T A N O V A N J S K I P R I K O L I C I N A K O L E S I H inv . št. 0033/126 in 0033/183 za izklicno ceno 1500 d i n / k o m

V ceni n i vračunan p r o m e t n i davek.

L i c i t a c i j a bo 24. avgus ta 197K ob 11. ur i v p ros to r ih menze pod­jetja. J e z e r s k a i \ 22.

Ogled je možen 24. avgusta 1978 od 6. ure dalje. K licitacij i l ahko pristopi jo p r avne in fizične osebe, k i imajo pred p r i -četkom licitacije plačan 10-odstotni po log od izkl icne cene.

Komis i j a za de lovna razmerja p r i

VVZ Skofja Loka T i tov t r g 4

razpisuje naslednja prosta dela in naloge:

1 V Z G O J I T E L J I C E za d o p o l d a n s k i oddelek za nedoločen čas

V Z G O J I T E L J I C E za popo ldansk i oddelek za nedoločen čas

2 4 V A R U H I N J E za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom 3 V A R U H I N J E za nedoločen čas s polovičnim d e l o v n i m časom V A R U H I N J E za določen d e l o v n i čas s p o l n i m d e l o v n i m časom

3. K U H A R I C E za nedoločen čas s polovičnim d e l o v n i m časom S N A Ž I L K E za nedoločen čas s polovičnim d e l o v n i m časom S N A Ž I L K E za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom

Pogoji :

pod 1.: se zah teva srednja vzgo j i t e l j ska šola

Kand ida t i naj svoje pr i jave pošljejo komis i j i z a de lovna razmerja pr i V V Z Skofja L o k a v 15 dneh po objavi razpisa .

SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu v Škofji Loki so v ponedeljek, 14. avgusta, -odprli razstavo grafik likovnega umetnika Branka Suhyja iz Novega mesta. Izredno nadarjeni grafik je bil ro­jen leta 1950 v Mariboru, nato pa študiral na likovni akademiji v Ljub(jani, kjer je'leta 1974 diplomiral. Kasneje se je Suhy iz­popolnjeval na specialkah za grafiko in slikarstvo, bil v Parizu pri znanem grafiku Friedlenderju, nazadnje pa še na Dunaju. Tu so tudi nastala v Škofji Loki razstavljena dela. Pred tem so bile grafike ie razstavljene v znani dunajski galeriji Wiener Secession. Razstava v galeriji na loškem gradu bo odprta do 8. septembra, (-jg) —Foto: F. Perdan

G O R E N J S K I M U Z E J K R A N J

V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesa vski dolini.

V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akad. kiparja ER ICHA K E B R A iz Innsbrucka, v galerijskih prostorih Prešernove hiše pa razstava akad. slikarja DIMČO P A V L O V A . V kleti Prešernove hiše razstavlja fotografije J A N E Z J U V A N .

V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.

Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.

V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.

z a v a r o v a l n a s k u p n o s t t r i g l a v GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kran)

Posredujemo proda jo : 1. osebni avto Z A S T A V A 101-S,

l e t o i z d e l a v e 1978, prevoženih 11.000 k m . Začetna c e n a 60.000 d i n . Og l ed v o z i l a je možen vsak d e l o v n i d a n od 8. d o 12. ure p r i Z a v a r o v a l n i s k u p n o s t i T r i g l a v p o s l o v a l n i c a R a ­dov l j i ca , K r a n j s k a 19.

2. osebni avto Z A S T A V A 101-Lux, l e t o i z d e l a v e 1978, prevoženih 12.000 k m . Začetna c e n a 28.000 d i n . Og l ed v o z i l a je možen p r i M r a k V i k t o r j u , Lesce , Železniška 3.

3. osebni avto Z A S T A V A 126 P, l e to i zde lave 1978, prevoženih 1380 k m . Začetna c ena 21.500 d i n . Og l ed v o z i l a je možen n a d a n l i c i t ac i j e od 8. do 12. u re p r i Z S T r i g l a v G O S K r a n j .

Ponudbe z 10-odstotnim po logom od začetne cene s p r e ­j emamo do srede, 23. avgusta 1978, do 12. ure p r i Z S T r i g l a v G O S K r a n j .

Z a v a r o v a l n a s k u p n o s t T r i g l a v G O S K r a n j

G a s i l s k o d r u š t v o S m o k u č

priredi v nedeljo, 20 avgusta 1 9 78, ob v Smokuču na gasilsko-športnem vežbališču

14 uri

[ V E L I K O T O M B O L O J Glavn i dobi tk i

1. osebni avto M o s k v i c osebni avto VVartburg motorno kolo Tomos 1 5 S L C bik 400 kg ponv ekspres pralni stroj televizor — črnobeli termoakumulacijska peč Elind 3 KW

2 3 4 5 6 7 8 9

10 11 12 13 14 15

hladilnik 71 7 Gorenje Električni štedilnik Šampion orodje garnitura Klik Klak trajno žareči štedilnik Kuppersbusch športno kolo — 5 prestav pisalni stroj Unis radio aparat

T o m b o l s k e k a r t e

s o v p r o d a j i

p o 2 5 d i n .

in še več sto drugih lepih dobitkov 250 000 din

v skupni vrednosti

Pridite v Smokuč, imeli boste vso možnost da dobite glavni dobitek

Vabijo vas gasilci!

Danica Purg: O t r o k e j e t r e b a j e m a t i r e s n o k o t o d r a s l e , p a j i h b o m o l a h k o v o d i l i

i n p r i p r a v l j a l i z a ž i v l j e n j e

O t r o c i m o j i p r i j a t e l j i Danico Purg sem dobesedno ujela za nekaj minut v njeni sobici na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, kjer predava predmet osno­ve marksizma; popravljala je pismene odgovore študentov, že čez nekaj ur pa je bila v letalu za Holandijo, kjer je trenutno njen mož. Nemalo slabe vesti sem imela, da sem ji podrla skrbno in skopo odmerjeni čas. Pa se je zasmejala in že sva govorili o relativnosti časa, ki nam je dan. Smejala se je pravzaprav temu, da o njej govore kot o nekom, ki ima celo toliko časa, da se ukvarja z otroki, ker svojih

pač še nima. Prav o teh otrocih sva se tudi po­

govarjali. Ze pred časom sem jo sre­čala z dvema a l i tremi otroki , k i niso bi l i njeni. Kasneje je v Mar i bo ru na posvetovanju o metodičnih v id ik ih družbenomoralne vzgoje v zbud i l a pozornost s svojim, lahko bi rekli , provokat ivn im prispevkom. Purgova namreč meni, da naša družbenopo­litična vzgoja otrok ne zajema dovolj zgodnjih let, za kar pa seveda niso kr iv i le šolniki pač pa tudi star­ši.

»Na šoli, kjer predavam in vo­dim tudi marksistični krožek,« razlaga Purgova, »vedno znova ugotavljam pomanjkljivosti v znanju in oblikovanosti svetov­nega nazora visokošolcev; med njimi tudi študentov ob delu. Zadnje generacije, na primer lanska, sicer ima znanje, vedo kaj je recimo odtujevanje člove­ka, katere so vrednote sociali­stične morale, vendar pa pozna­jo bolj definicije, poznajo na pri­mer vire marksizma, znajo opi­sati dialektične zakone, osnov­nih osnovnih problemov pa ne razumejo, ne znajo razložiti. Dvajsetletnemu študentu je tre­ba razlagati, kaj je izkoriščanje človeka po človeku, kakšno vlogo ima pri tem privatna last­nina. T o pa so pojmi, ki bi j ih po mojem mnenju morali spozna­ti že v osnovni šoli in tudi razu­meti, v srednji šoli utrditi, na visoki pa na osnovi vsega tega znanja pred njimi razgrinjati mnogo bolj kompleksne pro­bleme, iskati rešitve in se po­glabljati v snov. Tako pa se mi dozdeva, da gremo ravno obrat­no pot: najprej definicije, dejstva, letnice, nato pa razlage in prepričevanja; pri dvajsetih, ko pa bi morali pojmi na primer o delitvi dela na umsko in fizično, o prednostih socialistične druž­be in podobno postati del misel­nega aparata že v najmlajših le­tih.«

Purgova meni, da otroke in še po­sebej učenca v osnovni šoli podce­njujemo, saj mu ne razlagamo os­novnih' nasprotij v družbi in svetu, ker se nam zdi, da tega še ni sposo­ben dojeti. Načrt pouka družbeno­moralne vzgoje in novi učbenik bo­sta sicer pripomogla k večji sistema-t iki tega področja, kar bo dragocena pomoč učitelju.

»Glejte, v hiši, kjer stanujem, v blokih na Planini , se že kake pol leta ukvarjam s skupino otrok od petega do enajstega leta starosti. Tem otrokom ni šlo najbolje v šoli. Večina je imela tudi težave s slovenščino. Ko smo se tako po­govarjali, sem opazila, da ti otro­ci ne v šoli in tudi doma ne dobe razlag o nekaterih vprašanjih, za katera menim, da ni potrebno čakati do sedmega, osmega raz­reda: o nasprotjih v družbi na primer, o rojstvu otroka. Vsak dan jim je bilo treba odgovarjati, kaj je to kapitalist, kaj je to ko­munist, zakaj hodijo Črnci goli, zakaj govore ljudje različne jezi­ke, zakaj so eni ljudje delavci, drugi ne, zakaj so ugrabili Alda Mora itd., itd. Zaradi televizije se otroci vsekakor bolj zgodaj začnejo zanimati za dogajanja okoli sebe in v svetu. To moramo spodbujati in jim pomagati pri tem oblikovati vrednote. Od su­hoparnega razlaganja seveda ni nobenega haska, primerna razla­ga, na primer s sliko pa je prav dobra. Pri nas pa še nisem opazi­la knjige, ki bi s sliko in prepro­sto besedo otroku razložila naj­osnovnejše pojme s področja družbeno-moralne vzgoje. Kot da bi nas motilo, da bi knjižica z malo bolj politično vsebino pre­zgodaj politizirala otroka, name­sto da bi se trudili, da se proces njegovega razmišljanja in opre­deljevanja — tudi političnega — začne kar najbolj zgodaj.«

Otroci , s kater imi se je Purgova nekaj časa kl jub vsej prezaposleno­sti ukvarja la, so jo prav tako vzeli za »svojo«. \isa umetnost komunic i ra­nja z otroki je v tem, da je treba z nj imi ravnat i tako resno kot z odras­l im i . Sp rva slučajna pomoč neki dekl ic i pri učenju se je razvi la v ko­municiranje s kar precej veliko sku­

pino. Odzivnost otroka, s kater im se malo bolj ukvarjaš, jo je kar prese­neti la. Prav tako, kot jo je presene­tilo, da marsikaterih osnovnih poj­mov otroci ne poznajo; a l i vsaj tako malo, da skoraj n i omembe vredno. Ob 8. marcu so se sicer v šoli pogo­varjali o mamicah, da so zlate in dobre, da j im je treba ob prazniku voščiti, niso pa vedeli, kaj je enako­pravnost žena tudi nj ihovih mamic. Po daljšem pogovoru z otroki o ena­kopravnosti vseh l judi, je na primer neka dekl ica iz 3. razreda napisala tole:

»Cigani so isti ljudje kot Make­donci, Slovenci, Srbi, Hrvati, Nemci in še drugi pametni ljudje. Mi ciga­ne podcenjujemo. Sploh pa otroci, ki še ne vedo nič pametnega. Meni to ni všeč. Čeprav sem sama to rekla. Nekoč sem se sprehajala s prijatelji­co po mestu. Srečali sva ciganko. Jaz sem rekla: »Ciganki nikoli ne bi dala jesti, tudi če bi umirala.« Meni je bilo malo zal, ker sem to rekla. Hotela sem prijateljici povedati, da ni prav, kar sem rekla. Malo me je stiskalo. Nato sem ji povedala. Ona je rekla, da imam prav. Zdaj, če vidiva ciganko, jo lepo pozdraviva in takoj nama gre na jok. Nekateri cigani imajo zelo lepo v stanovanju ali hiši in so bogati. Mi pa mislimo, da so revni kot mravlja. Cigani so tudi dobri ljudje. Jaz sem zato zaso­vražila cigane, ker sem nekaj slabe­ga brala o njih v časopisu.«

A l i pa spis, k i je nastal po pogovo­ru o jugoslovanskih narodih, o ka­ter ih deset letna dekl ica razmišlja takole:

»Republik je veliko, še več pa na­rodov v republiki. Jaz sem se rodila v Sloveniji. Mamica pa je Bosanka. V šoli se pri spoznavanju narave po­govarjamo, kaj je kdo. Mene je to-varišica vprašala, kaj sem. Rekla sem, da sem Bosanka. Komaj sem čakala, da odide, ker me je bilo sram. Neki Samo je rekel: Otroci, glejte Bosanko, ciganko. Kmalu bi se začela jokati. Rekla sem mu: Ti pa si Hrvat. On je privihral in me udaril. Dobil je podpis. Zdaj, ko me tovarišica vpraša, kaj sem, se-nihče več ne smeje. Jaz rečem, da sem iz Bosne ponosne. To mi je razložila in povedala Danica. Zdaj pa sem še vesela, ker sem iz Bosne ponosne. Kdor pa pravi, da nimam prav, ni prijatelj s tovarišem Titom, Engel-som, Marxom in Leninom. Vsi so se borili, da bo med ljudmi enakoprav­nost in še zdaj se bori Tito. Vsi ga imamo radi. Bosanci, Slovenci, Ma kedonci, Hrvati in Črnogorci. Vsi so isti ljudje kot Nemci, Rusi in še drugi narodi.«

0 pret irani in nepotrebni sramež­lj ivosti pa otrok po razgovoru raz­mišlja in zapiše:

»Želim si lep. kulturen in pameten svet. To tudi mogoče želijo drugi otroci in ljudje. Toda tega pri nas ni. Mi se bojimo sleči pred zdravni­kom, ko smo bolni. To pa ni pravil­no. Mojo mamico je bolel ženski spolni organ, pa jo je bilo sram iti k zdravniku. Jaz pa mislim, da ljudje ne smejo biti sramežljivi. Toda ma mice in očki na morju skrivajo noge. Moja mamica zato, ker ima žile. Jaz bom tudi imela žile, ker jih že sedaj imam. Neki ljudje še roke ne upajo pokazati. To je zelo neumno.«

Se posebej se Danica Purg razvna-tne, ko beseda nanese na delo in kako delo. to osnovno sestavino člo­vekovega življenja, predstavl jamo otrokom. Ze v prvih letih otroka kaznujemo z delom, kar je povsem napačno. Prepričujemo ga. da se mora učiti, kajt i drugače bo delavec. Zelo težko je potem nekoga prepri­čati, da je tudi študij delo ter da je vsako delo častno, da so pokl ic i , kot so snažilec, odnašalec smeti in po­dobno koristna in častna dela. Ob obisku tovarn je otroku najlaže raz­ložiti, kaj je delo in se potrudi t i , da otrok sprejme marksistično razlago dela. C i m bolj zgodaj bi j ih moral i peljati v tovarne in j im razlagati samoupravljanje »na licu mesta«. N i nerazumlj iva težnja otrok in staršev za šolanje na srednjih šolah, ko pa jim poklic in delo prikazujemo kot kazen za neučenje. Desetleten otrok je imel pred pogovorom o delu tako­le mnenje:

»Navadni delavci so tisti, ki se ne učijo. Ki jim starši ne pustijo iti r

šolo. Raje jim dajo lopato in delati morajo. Ko pa so veliki, so spet na slabem delovnem mestu. In tako dan za dnem delajo težko delo. To nikomur ni všeč. Darinka in Marko (osebi iz Ružićevega Bontona za otroke) bosta tudi na slabem delov­nem mestu, če bosta pustila šolo. Mene bi bilo sram, če bi morala de­lati, kot ne vem kaj. V Iskri, Planiki in Savije zelo težko delo. Moja ma­mica dela v Iskri.«

»N i dragocenejšega gradiva v družbenomoralni vzgoji, in seve­da v vzgojno izobraževalnem procesu, kot je praksa,« je prepri­čana Purgova. »Zdi se mi, da na vseh področjih premalo to upo­števamo in premalo pripravlja­mo učenca na prakso. Razgovori s krajani, z otroki drugih šol, s proizvajalci, delovanje otrok v samoupravi, v hišnem svetu in podobno — vse to bi morali omo­gočiti otrokom. V naši hiši imajo otroci svoj hišni svet. K o smo imeli sestanek hišnega sveta, sprva otroke niso pustili zraven, čeprav je večkrat govora tudi o njihovih problemih. Potem so se odrasli vdali in tudi pristali na otroški hišni svet. Otroci imajo zadolžitve, sprašujemo jih za mnenje. Odkar so se otroci orga­nizirali v naši hiši, ni več pisanja po zidovih, ni problema s čišče­njem okolice, čuvajo manjše otroke, ki niso dobili varstva v vrtcu in podobno. Z otroki smo šli tudi na volišče, tam govorili o družbenem udejstvovanju ljudi, kako se j ih izbira in voli, koga je treba izbrati v delegacijo, da nas bo predstavljal in podobno. Ve r ­jamem, da so se otroci o tem učili v šoli, prave predstave pa brez obiska volišča, brez obiska reci ­mo zasedanja skupščine občine prav gotovo nimajo, vsaj ne do sedmega razreda, ko so te reči v učnem programu.«

Med počitnicami so se njeni p r i ­jatel j i , kaj t i za Purgovo so ti o t roc i prijatelji, verjetno razšli po r a zn ih kraj ih, da bi se 1. septembra spet za ­gotovo zbral i , saj bo spet pouk. N e vem, če bo Purgova še naprej l ahko imela to l iko časa za sprehode, po­govore z njenimi prijatelj i . Vsekakor pa bo kje drugje uporabila kor istne izkušnje, k i j ih je z n j imi dobila in so nastale pravzaprav na tako enosta­ven, spontan način. Saj enostavno ne ona ne otroci ne priznajo pregraj, k i si j i h odrasli tako radi postavlja­mo pred otroki . Pred leti so se v kranjskem izvršnem odboru skupno­sti otroškega varstva veliko pogo­varjali o prostovoljnem mentorstvu otrokom brez varstva v večjih mest­nih krajevnih skupnostih, o organi­ziranju raznih akt ivnost i v popol­danskem času, pa menda za to ni bilo pripravljenosti. Purgova je to opravi la iz čistega veselja. »Pa še nihče me ni prosil za to,« se smeje. Na to pa resno doda. da je med njenimi študenti kar nekaj takšnih, k i imajo radi otroke in bi verjetno prav tako z veseljem preživeli kako uro al i dve z o jih starši napote zamažejo stanovanja«.

L. M.

S l o v e n i j a [ O B J a v t o

N a s e j m u v K r a n j u

d o 2 1 . a v g u s t a 1 9 7 8

i n v t r g o v i n i

n a T i t o v e m t r g u 1

od

Delovna organizacija

G o r e n j s k a p r e d i l n i c a

Skof ja Loka , Kidr ičeva e. 75

vas vabi k sodelovanju N U D I M O V A M D E L O N A N A J S O D O B N E J ­Š I H T E K S T I L N I H S T R O J I H , S S O L I D N I M I O S E B N I M I D O H O D K I , U R E J E N O P R E H R A ­N O , M O Ž N O S T L E T O V A N J A V H R I B I H I N N A M O R J U , P L A Č A N P R E V O Z N A D E L O I N Z D E L A .

C E S T E K A N D I D A T , SE J A V I T E V K A D R O V ­S K I S L U Ž B I G O R E N J S K E P R E D I L N I C E , K J E R B O S T E D O B I L I ŠE D O D A T N E I N F O R ­M A C I J E .

Gorenjska kmetijska zadruga T Z E Cerk l je ponovno razpisuje prosta dela in naloge:

1 S A L D O K O N T I S T A - E V I D E N T I Č A R J A Pogo j je s r edn ja šola e k o n o m s k e a l . a d m i n i s t r a ­t i vne smer i

P o s k u s n o de lo 2 meseca .

2. Z B I R A L K E M L E K A V Š E N Ć U R J I

N i nolna zapos l i t ev . P r i m e r n a je za upoko jence in gosmidi -^LfpTd^oT^ je l a h k o t u d i p o l n a zapos l i tev , dodat -nim d e l o m . D e l o pod 1 in 2 je za nedoločen čas. Interesenti z a objavl jena dela in naloge naj vložijo £ S J v T z d o k a z i l i o ' s t r o k o v n o s t i v 15 dneh na naš n a s l o v .

Cesta J L A 6/1 nebotičnik

PROJEKTIVNO P O D J E T J E K R A N J Izdeluje načrte za vse vrste v i sok ih in n izk ih gradenj. Razpo laga z n a ­črti t ipskih projektov stanovanjsk ih hiš in go­spodarsk ih poslopij.

T rad ne ure za st ranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure.

Na XXVIII. Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 21. avgusta 1978

Š I P A D KOMERC

P R I L O Ž N O S T Z A U G O D E N N A K U P P O H I Š T V A

Š I P A D — K O M E R C Sarajevo TOZD Pohištvo prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) t e l . : 0 6 4 2 2 - 7 3 8

novi program potrošniško posoji lodo 5 0 . 0 0 0 din brazplačna dostava na dom

SEJEMSKI POPUST

Obsodba rasizma V Ženevi zaseda svetovna konferenca za boj

proti rasizmu in rasni diskriminaciji — Po­zdravno pismo predsednika Tita in govor La­zarja Moj sov a — Nobre da Costa novi portu­galski predsednik vlade, v kateri najverjet­neje ne bo socialistov — Nemirni Iran — Se­stanek Palestinske osvobodilne organizacije

— Ofenziva Etiopcev

ŽENEVA — Na svetovni konferenci za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji se nadaljuje splošna razprava. Konferenci je poslal pozdravno pismo tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, v katerem je med drugim razložil tudi stališča Jugoslavije in neuvrščenega gibanja do tega problema. Titovo pismo je bilo deležno izredne pozornosti. Svetovna konferenca je že prve dni obsodila rasistična režima v Južni Afr iki in Rodeziji, hkrati pa izrazila podporo osvobodilnim gibanjem v teh deželah. Udele­ženci razprave so poudarjali, da sta rasistična režima v Afr iki »sramotni madež v sodobni svetovni zgodovini«. Človeštvo se mora tega madeža čim prej rešiti.

Velike pozornosti je bil deležen tudi govor Lazarja Mojsova, predsednika generalne skupščine Organizacije združenih naro­dov. Govornik je poudaril, da je konferenca najpomembnejši dogodek dekade Združenih narodov v boju zoper rasno diskri­minacijo in rasizem. Lazar Mojsov je opozoril, da je konferenca obenem tudi del boja proti »flagrantnemu« kršenju človeških pravic in osnovnih svoboščin, proti napadu na človekovo dosto­janstvo in celo na njegov obstoj. Spregovoril je tudi o rasistič­nih režimih v Afr iki . Na žalost, je dejal, so ti rasistični režimi gluhi za zakonite in utemeljene zahteve Združenih narodov. Še več. Rasistični režimi z orožjem nastopajo zoper večinski črn­ski narod in sosednje države. S tem je neposredno ogrožen tudi svetovni mir. Kljub temu je prišel po sodbi Lazarja Mojsova proces dekolonizacije in osvobajanja človeka v zaključno fazo. To je nujnost našega časa in nihče se temu procesu ne bi smel zoperstavljati. Skupna akcija vseh članic Organizacije združe­nih narodov je temu procesu v veliko pomoč. Prav zato bo ure­sničevanje sklepov konference v Ženevi velik dan za človeštvo!

Na Portugalskem se vladna kriza zaključuje. Novoizvoljeni predsednik vlade Nobre da Costa je izjavil, da v njegovi ne­odvisni vladi najverjetneje ne bo socialistov. Premier je to pove­dal predsedniku republike Eanesu po pogajanjih s predstavniki posameznih strank. Vladna kriza, ki se sodeč po najnovejših vesteh, zaključuje, pa je pokazala tudi na krizo v sami sociali­stični stranki. Položaj nekdanjega predsednika vlade Soaresa se je omajal. Kritizirati so ga začeli tudi nekateri iz njegove stranke. Zato se je Soares odpovedal nekaterim potovanjem v tujino, saj ima doma čez glavo problemov. V Iranu pa plamti prava državljanska vojna, za katero sodijo, da je izraz nezado­voljstva z vlado. Tuje agencije poročajo o stotinah mrtvih. Iran­ska vlada pa pravi, da ima v rokah položaj v državi in da vojska in policija nadzorujeta kraje, kjer tli upor. To sta predvsem mesti Isfahan, nekdanja iranska prestolnica, in Širaza. Policija je prepovedala zbiranje ljudi, minister za informacije Homajun pa je izjavil, da možgani upora zoper vlado ne upajo stopiti na ulice, temveč pošiljajo v boj nedolžne ljudi. Nemire naj bi po sodbi ministra povzročila peščica ljudi.

Bejrut bo prihodnji teden gostitelj pomembnega sestanka. V tem libanonskem mestu se bo sešel centralni svet Palestinske osvobodilne organizacije. Kot je povedal predsednik sveta Haled Fahum, bo ta sestanek izrednega pomena za palestinsko gibanje. Njegova enotnost je omajana in jo je treba zato utrditi. Sestanek sovpada tudi s pripravami na sestanek Carterja, Sada-ta in Begina v Združenih državah Amerike, kjer bo Bližnji Vzhod vključno s Palestinci osrednja tema pogovora. Prav tako velja opozoriti, da je tudi v sami organizaciji prišlo do notranjih razprtij, ki so prerasle tudi v oborožene spopade. Sodijo, da je tudi nedavna eksplozija v Bejrutu posledica notranjih trenj v P L O .

Iz etiopske prestolnice Adis A bebe sporočajo, da je začela etiopska armada veliko ofenzivo proti Eritrejcem. Pravijo, da je možnost eritrejske protiofenzive zmanjšana, saj je etiopska armada potisnila upornike iz nekaterih pomembnih središč kot sta Asmara in Kerena. Poročajo, da se uporniška vojska umika proti Sudanu in da so nekateri že dobili v tej državi zatočišče.

V Združenih državah Amerike so se že začeli pripravljati na srečanje Carterja, Sadata in Begina, ki bo v Camp Davidu pri VVashingtonu. Ameriški predsednik Carter je izjavil, da od tega srečanja veliko pričakuje. Meni, da bi bilo neuspešno srečanje tudi njegov poraz.

Kitajski voditelj Kua Huo Feng pa je v sredo začel državni­ško turnejo, med katero bo obiskal tudi Jugoslavijo. V sredo so njega in člane delegacije izredno slovesno pozdravili v glavnem romunskem mestu Bukarešta.

A. Košnjek

T E D N I P O S V E T U

MILIJONI Z A P O S L E N I H O T R O K Mednarodna organizacija za delo je

sporočila, da je na svetu okoli 52 mil i ­jonov otrok pod 15. letom starosti, k i morajo delati kot odrasli. Največ otrok dela v južni Aziji in južni A f r ik i , v za­hodnih razvitih deželah pa si služi kruh več kot milijon otrok. Mednarodna or­ganizacija, ki je pred kratkim poslala v svet taksne osupljive podatke, pa zapo­sluje več direktorjev, katerih mesečni dohodek ni manjši od 120.000 (novih) din.

P R I Z N A N J E »VEČNIH LOVIŠČ«

Združene države Amerike so potrebovale 191 let. takrat je bila namreč sprejeta prva ameriška ustava, da so priznale svobodo veroizpovedi tudi ameriškim prvobitnim naseljencem — I ndijancem. Zakon, ki varu­je pravico o izražanju verskega prepričanja, velja sedaj tudi za Eskime, prebivalce Aleutov in domačine na Havajih.

M A N J ZLOČINOV V N E W Y O R K U

V prvem polletju letos se je v New Vorku kar za 9 odstotkov v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zmanjšalo število zločinov, ni pa manjše, celo večje je, število posilstev. Predstavnik newyorske policije je povedal, da je bilo letos v tem 12 milijonskem mestu 267.626 raznih zločinov in prestopkov. Sicer naraščajo posilstva, manj kot lani pa je bilo pretepov, napadov in kraj, tudi kraj avtomobilov. Zasluge za zmanjševanje prestopkov naj bi imel boljši nadzor prometa s televizijo in pa računalniki.

S E L I T E V N A R O D A

Okoli t milijone Ktiopijcev se pripravlja na selitev v plodnejše kraje k zemlji, ki jih bo lahko prehranila Huda suša je namreč povzročila stradanje okoli 1.7 milijona

ljudi. Strokovnjaki so ugotovili, da je tudi zemlja v gornjem delu dežele povsem izčrpana zaradi primitivnega obdelovanja, saj stotine let ni bila gnojena. Prebivalstvo je sicer bilo vajeno, da je bila vsakih sedem let lakota, vendar pa lakota zdaj traja vse dlje in dlje. Da je stanje še hujše, so letos nad polja planile še kobilice. Na nekaterih mestih pa sta vodna in vetrna erozija povsem uničila gornje plodne sloje obdelo­valne zemlje. Kljub pomoči vlade in med­narodni pomoči hrane za vse lačne ni dovolj.

NAŠLI O K O S T J E M A M U T A

Sovjetski znanstveniki so na severu Sibirije na Tajmirskem polotoku v rečni strugi našli 44.000 let staro okost­je mamuta. Glava, k i so jo kot vse osta­lo dvigali s helikopterjem, tehta okoli 300 kg. Dragoceno najdbo so prepeljali v raziskavo v Leningrad.

U M A Z A N I J A O K O L I S L A P O V

Zdravstvene oblasti države New York so priporočile začasno izselitev nosečnic in majhnih otrok iz okolice Niagarskih slapov, ker je zemljišče v bližini vojaške kemične tovarne onesnaženo s strupenimi kemični­mi snovmi. Zaradi tega je bilo v zadnjem času veliko prezgodnjih porodov in novoro­jenih s prirojenimi hibami. Voda Niagar­skih slapov je za sedaj samo umazana in ne zastrupljena, zato obisk turistov še ni pre­povedan. V bližini Niagarskih slapov živi okoli 100 družin.

L A D J A B O H O T E L Največjo potniško ladjo »France«, ki

so jo že 1974. leta upokojili, bodo do konca tega leta preuredili v plavajoči hotel, zasidran v beirutakem pristani­šču. Petrolejski magnat, ki je lani kupil ta francoski ponos, bo samo za preureditev ladje odštel 130 milijonov frankov. Treba je le se počakati na mir v Libanonu.

Izgleda, da bodo dosegli razstavljalci tokrat na sejmu rekorden izku­piček. Obisk je kljub vsemu nad pričakovanji. Na sliki: tudi za televizorje, črnobele in barvne je pri Fužinarju veliko zanimanje. Sicer pa imajo tudi veliko izbiro: tu so aparati Gorenje, RIZ, Rudi Čajevec, Iskra, EI Niš, pa tudi uvoženi Sharp in Hitachi. —Foto: F. Perdan

Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor Sekci ja K r a n j

obvešča, d a vpisuje slušatelje za študij ob delu V i soke e k o n o m s k o komerc i a lne šole M a r i b o r

za I. in II. stopnjo v šolskem letu 1978/79. Z a vp is na I. s topn jo je po t r ebna p o p o l n a s redn ja šola. Z a II. s t opn j o pa končan p rvos t open j sk i študij, na k a t e r i k o l i višji šoli e k o n o m s k e a l i tehnične smer i .

D o k u m e n t i , k i j i h predložite za vp is : d i p l o m a o z i r o m a zaključno spričevalo, izpisek iz matične knj ige , p o t r d i l o de lovne o r gan i za ­cije o zapos l i t v i .

V p i s v K r a n j u bo v dvo ran i K l u h a gospodars t v en ikov K r a n j , Prešernova 11, in s icer :

28. avgusta , od 10. do 12. ure i n od 15. do 19. ure 29. avgusta , od 9. do 12. ure.

V s a os ta la po jasn i l a dob i t e v p i sa rn i šole v K r a n j u . Prešernova 1 l/I vsak d a n od K), do 15. ure — tele fon 21-975.

Komis i j a za de lovna razmer ja Osnovne šole

Matija Valjavec Preddvor razpisuje naslednja p ros ta dela in naloge:

1. P O M O Ć N I K A R A V N A T E L J A U , P U , P, 5 let d e l o v n i h izkušenj, s t r o k o v n i i zp i t , us t rez ­ne moralnopolitične in o rgan i zac i j ske sposobnos t i

2. U Č I T E L J A R A Z R E D N E G A P O U K A U , matična šola

II U Č I T E L J A R A Z R E D N E G A P O U K A za podaljšano b ivan je U , matična šola

4. V Z G O J I T E L J I C E šola za vzgo j i te l j i ce , vrtet P r e d d v o r

5. V A R U H I N J E za polovični d e l o v n i čas, osem l e t ka , vrtet P r eddvo r

K a n d i d a t i za opravl janje na l og in del morajo izpolnjevati pogoje, ko t j ih opredeljujeta Z a k o n za osnovne šole in Z a k o n o vzgo jno -vars tven i de javnost i . Pr i jave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev oddajte v tajništvu šole v 15 dneh po objavi .

G a s i l s k o d r u š t v o

S P . B R N I K P R I R E J A V N E D E L J O , D N E 20 A V G U S T A 1978 O B 14 URI

G L A V N I D O B I T K I

NAJVEČJO TOMBOLO

1. Osebni avto »Zastava« 125 p 2. Osebni avto »Zastava« 101 LS 3. Osebni avto »Fiat« P 126 4. Gliser G T 4 0 2 »Elan« 5. Barvni televizor »Gorenje« 6. Motorna žaga » Husqarna« 7. Šotor » Ind uplati« — Makarska 8. Zmrzovalna omara ZO 102 B 9. Pralni stroj »Gorenje«

10. šivalni stroj »Bagat« 777 11. Betonski mešalec LIV 12. Kasetni radioaparat » Grunding« 13. Sesalec za prah »Iskra« 4004 14. Dirkalno kolo »Rog « 1 5. Električni brusilni stroj » LTH« in več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti 340 000.00 din

Po tomboli bo V E L I K A V R T N A V E S E L I C A

IGRA A N S A M B E L FRANCA MIHELIĆA

Čipkarski dan v Železnikih Železniki — Železniki se že nekaj

časa pripravljajo na svoj tradicio­na ln i »čipkarski dan«. K o t vsako­krat bodo to prireditev pr iprav i l i pri­zadevni turistični delavci tega idilič­nega kraja v Selški dol ini .

Toda tokrat »čipkarski dan« ne bo v nedeljo, temveč že v soboto, torej j u t r i , 19. avgusta. 2e ob 17. ur i se bo na prostoru pred starodavnim plav­žem, simbolom Železnikov, začelo tekmovanje čipkaric iz Selške in Po­ljanske doline ter Idrije. Pr iredite l j i pričakujejo številno udeležbo.

Le uro kasneje bodo v galeriji mu­zeja v Železnikih pripravi l i razstavo čipk, k i so j i h izdelale prizadevne čipkarice s poljanskega, selškega in idrijskega področja. Najboljše čipka­rice bodo prejele posebna priznanja. Razstava čipk bo odprta do sobote, 26. avgusta, vsak dan od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure.

Čipkarsko slavje v Železnikih se bo v soboto nadaljevalo pozno v noč. Ob 19. uri bodo namreč že objavljeni rezultat i s tekmovanja in razstave, podeljena bodo priznanja najbolj­šim, v ku l turnem programu pa bo nastopila fo lklorna skupina K a r a ­vanke iz Tržiča. Program bo povezo­val znani napovedovalec Janez Z i -herl iz Škofje Loke, član okteta Ga l ­lus iz Ljubl jane Janez Lotrič pa bo vsem obiskovalcem zapel znano pe­sem nočnega čuvaja.

Seveda v Železnikih j u t r i tud i brez rajanja ne bo šlo. Za zabavo bodo poskrbeli člani ansambla Selški fan­tje.

J . Govekar

Žito Ljubljana T O Z D T r i g l a v Lesce Komis i j a za de lovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:

I V O Z N I K A -P R O D A J A L C A

_\ V E Ć S K L A D I Š Č N I H D E L A V C E V

Pogoj i: pod 1.: K Y trgovec; izpit z;i voz i l o H kategori je , po­s k u s n o oprav l jan je delov­n ih na log (raja '_' meseca: pod 2.: N K delavec / iz­kušnjami pr i skladiščnih o p r a v i l i h , poskusno oprav­l janje d e l o v n i h nalog (raja I mesci

K a n d i d a t i imajo mož­nost nastanitve v s am­skem stanovanju .

Zlati jubilej v

Slamnikih 19. maja letos sta praznovala

Alo jz i ja in M a r t i n Bevc, po domače Podgošarjeva iz Slamnikov, 50-let­nico skupne življenjske poti. Oče M a r t i n se je rodil 9. ju l i ja 1903. leta na Senožetih pod Jesenicami, žena Alojz i ja pa je šest let mlajša od njega. M a r t i n izhaja iz družine pravih fužinarjev, saj je bi l fUžinar njegov praded Mat i j a ter tudi stari oče Johan . M a r t i n se je že s štiri­najst imi leti zaposlil v takratni Kran j sk i industr i jski družbi na Je­senicah, kjer je delal že njegov oče. M a r t i n je delal v železarni nad štiri­deset let.

19. maja 1928 sta z Lo jzko iz S lamnikov stopila na skupno živ­ljenjsko pot. M a r t i n je dovolj zgodaj spoznal, da je njegovo mesto med delavci in je postal član jeseniške Svobode ter član Saveza metalnih radnika Jugoslavije. Skupaj z ženo Lojzko sta se leta 1935 udeležila izleta Svobod v Cel ju, leto kasneje pa je sodeloval v vel iki in uspešni stavki jeseniških kovinarjev.

Oba zlatoporočenca sta bila že med vojno člana partije in vsa vojna leta povezana s part izani . M a r t i n je za svoje zavedno delo dobil več priznanj in nagrad, med drugim tudi red zaslug za narod tretje stopnje, občinsko priznanje Osvobodilne fronte in priznanje občinske kon­ference Z K S Radovl j ica za več kot tridesetletno delo v Z K .

Zdaj živita v S lamnik ih , a pravita, da so gorske vasi preveč prepuščene same sebi, da so brez družbene pomoči, mladi pa odhajajo.

Zlatoporočencema tudi naše če­stitke!

J . A.

Graditelji!

K o m u n a l n o , o b r t n o i n g r a d b e n o p o d j e t j e

z n . s o l . o .

T O Z D O p e k a r n e K r a n j b o . o . ,

Stražišče, Pševskac. 18

vam nudi na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo in sicer:

opečne in betonske zidake, opečni montažni strop »NORMA«, dimnike T0-M0-DI

N O R M A strop — je montažen, čas gradnje

min ima len — je lahek in enostaven za

montažo — je v modularn ih merah — je kval i teten in poceni — dobra toplotna in zvočna

izolacija — spodnja površina stropa je v

celoti opečna

Postavl jenega si lahko te dni ogledate na Gorenjskem sejmu v našem pavi l jonu v hali A.

Graditelji, pravočasno si naba­vite gradbeni material, da med gradnjo ne bo zastojev.

Prodajno mesto in informacije TOZD Opekarne . Kranj, Stra­žišče, Pševska 18, tel 2 1 - 1 4 0 ali 2 4 - 8 5 7

Se priporočamo!

V .

Obiščite nas na Gorenjskem sejmu

>je*e zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pijač

Žito Fructal-Alko Podravka Koestlin

— Dana — Mirna — KANDIT

3 < M

TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna kavarna

P o s l u ž u j t e s e t u d i s t o r i t e v , k i v a m j i h n u d i m o v š t e ­v i l n i h p r o d a l a j n a h i n g o s t i n s k i h o b r a t i h n a G o r e n j ­s k e m t e r v c e n t r a l n e m s k l a d i š č u N a k l o .

Pred paviljonom MLADI ROD Kranj je vedno ^ i v a h n ° d o ™blikli popustom prodajajo in za bližajočo jesen in zimo bo marsikaterega »hlačmana«. Foto: F. Perdan

POPOTNI POGOVORI

O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU

ZAPISUJE Č R T O M I R 20REC

V K R A T K E M P O G O R E N J S K I V K R A T K E M P O G O R E N J S K I V K R A T K E M

MOJSTRANA - Občinska gasilska zveza Jesenice pripravlja tekmovanja članov, članic, mladincev in pionirjev gasilcev ponavadi na Produ v Mojstrani. Reden gost na tekmovanjih so domače desetine iz Mojstrane in z Dovje ga. Člani prostovoljnega gasil­skega društva Mojstrana so se na letošnjem tehmo-vanju uvrstili na sedmo mesto k(fub izredno težkim vremenskim pogojem. Na sliki: člani moj stranske^ ga gasilskega društva med vajo. — B. B.

HRUŠICA — Imena ustreljenih talcev 27.julija 1942 na Belem polju so na spomeniku dotrajala. Zato so prebivalci Hrušice v okviru krajevne skup­nosti in krajevnega odbora Zveze združenj borcev NOV poskrbeli, da so imena napisana na kamnih. Pri tem so s prostovoljnim delom sodelovali števil­ni prebivalci Hrušice, največ pa Alojz Purkat. Na sliki: šest kamnov s šestimi ploščami, na katerih so imena talcev. — B. B.

BLED - Izvoščki so za Bled in za tuje goste še vedno posebna zanimivost. Zato imajo blejski iz­voščki, ki jih je sedemnajst, posebno ob lepem vre­menu, ob sobotah in v nedeljah kar precej dela.

P O G O R E N J S K I V K R A T K E M P O G O R E N J S K I V K R A T K E M P O G O R E N J S K I

JESENICE - Dela vci GIP Gradiš, temeljne organi­zacije združenega dela Jesenice so zgradili nov, pri­bližno 30 metrov dolg most za cesto h klavTiici. Zdaj urejajo še cesto na obeh s-traneh mostu. — B. B.

Občani Gorenjske! Samo še nekaj dni lahko poceni kupite blago, ki ga razstavlja in prodaja v hali C M E R C A T O R

M e r c a t o r Poleg blaga široke potrošnje v hali C si lahko nabavite:

tekstil , posteljno peri lo in zavese katere na vašo željo _ tak o) zarobimo V pav.l jonu Mercator si lahko nabavit«, tud. vse vrste Iskrmih proizvodov Skupa j / Mercator ,em razstavlja in prodaja svoje izdelke Tovarna kos in srpov ./ I rz.oa

Še posebno pa vam priporočamo nakup barvnih TV aparatov saj se nam čas do lg ih večerov že pn bližuje Vse blago prodajamo na potr oš niška posojila do 5 milijonov S dm brez porokov in brezplačno dosta vo na dom

Konkurenčne cene, solidna postrežba s strokovnimi nasveti pri nakupu m popusti so garancija vašega zadovoljstva M E R C A T O R v a s p r i č a k u j e v h a l i C n a

G o r e n j s k e m s e j m u v K r a n j u .

Tržni pregled J E S E N I C E

Solata 20 d in, cvetača 20.40 din. korenček 10,50 d in, česen 36 din, čebula 10 d in, fižol 20 d in. pesa 8 din. kumare 14.40 d in, jjaradižnik 14,20 din. paprika 20 din, slive 15,50 din. jabolka 15,45 do 18,20 d in, hruške 20 din, grozdje 21,30 d in . breskve 18 din, limone 17,70 d in, ajdova moka 18.87 din, koruzna moka 0,80 d in , kaša 15,53 din, surovo maslo 79 din. sme­tana 35,70 d in, skuta 26,56 din, slad­ko zelje 5,50 d in, orehi 152 d in, jajčka 1.40 do 2,.'}() d in. krompir 4.H0 din.

Kdo j ° J e

videl? V |)onedeljek, 17. julija, proti

večeru je odšla od doma Mar i j a Pe-ternelj (roj. 1917 v Davči) doma iz Za imke št. M pri K ran ju . Vstopi la je v avtobus za Skofjo Loko in se ni več vrnila domov.

Visoka je okoli 170cm, suhe po­stave, okroglega nagubanega obraza, sivih oči, svetlo kostanjevih las, že osivelih, nosi pa obleko rjave barve z vzorcem verjetno kvadratne oblike, obuta je v nizke črne čevlje, ima pa torbico črne barve. Kdor bi karkol i vedel o njej, naj to sporoči na U J V K r a n j al i najbližji postaji milice.

Lesnina Kranj PRIPOROČA u g o d e n n a k u p opuščenih programov p o h i š t v a

po tovarniško z n i ž a n i h c e n a h :

rega rega

» V I R « » S T E N A «

regal » I T A L I « regal » O T O Č A C « regal » K R K A « spalnica » D A R J A « otroška soba » I G O R « stara cena

stara cena stara cena stara cena 1 stara cena 1 6 stara cena stara cena 1

znižana cena 6 0 4 7 din znižana cena 1 6 562 din znižana cena 13 145 din znižana cena 7 .170 din znižana cena 5 749 din znižana cena 10 136 din znižana cena 6 4 0 7 din

sedežno, predsobno in razno kosovno pohištvo

C e n e s o u g o d n e , k o l i č i n e o m e j e n e , z a t o n e o d l a š a j t e .

N A P R I M S K O V E M V A S P R I Č A K U J E

(82. zapis)

Že nekajkat sem slišal: le zakaj se v svojih zapisih tako ogibaš letovišč in hotelov; Bled si kar obšel, najbrž tudi o bohinjskih hotelih ne boš ho­tel pisati. — T o je res: hoteli mi niso pri srcu, ker le preveč kaze pokrajino pa tudi l judi kaze.

O Bledu pa bom še pisal, seveda le o zgodovini, o Prešernovem spome­niku, o V id i Jerajevi (Franic i Vov-kovi), pesnici, ki je tako žalostno umrla (pranečakinja pesnika Prešer­na), o Blagajevem volčinu na blejski Straži, o Otoku, Staroslavu in Bogo­mil i — to pač, o tem bom pisal. — O hotelih pa res ne morem, nisem za to poklican.

P O Z A B L J E N O

N enavadno krajevno ime — le zakaj pozabljeno? — Morda tudi zato, ker je res pozablje­

no — noben kažipot ne vodi tjakaj, noben napis ne pove, da na Pozab­ljenem stoji Cojzova grašična in stolp — ostanek, simbol nekdanjega plavža, z uro in- napisom »Zois«. — Le s težavo najdeš pravo pot do tja. Drugod do takih krajevnih znameni­tosti usmerjajo popotnike jasni kaži­poti.

Spomin na staro železarsko tradi­cijo, k i je oprta prav na' nekdanje plavže ob Bis t r i c i pa tudi spomin na Cojza, k i je prav v bohinjskih gorah spoznal mladega Valent ina Vodnika in ga usmeril v prosvetljensko delo, pač zasluži, da Pozabljeno ne bi bilo tako pozabljeno . . .

V O D N I K O V E J E K L E N I C E

Z zadoščenjem tudi lahko po­vem, da je prav iz prijateljske zveze med železarskim pod­

jetnikom Cojzom in našim Valent i ­nom Vodnikom nastala p r v a s lo ­v e n s k a u m e t n a pesem, k i opeva de lo ! Napisana je bila v zadnjem de­setletju 18. stoletja — zdaj bo torej stara čez 180 let! — Navd ih za pe­sem je Valent in Vodnik dobil ob ogledu Cojzovih fužin. — Naš čas. k i je dal delu čast in oblast, bi moral te stare Vodnikove Jeklenice bolje po­znati ! Prav zato pesem objavljam; še prej pa razložim nekatere stro­kovne izraze, ki j ih je Vodnik vpletel v svojo pesnitev: cigan = vzvod, s katerim se regulira vodni tok, k i žene mehove in kladiva: piščali = cevi, ki dovajajo zrak iz mehov v plamen; ješa -- ognjišče pri peči, v kateri se žari železo; kota al i volk = velika kepa surovega železa; mašelj = kos, polovica kote.

J e k l e n i c e

Ne prašam, ne bara m, kaj godci pojo;

le samo to maram, da kladva teko.

Cigan se prevrne, zapoje: ci-bu,

od strune srebrne ni lej)ši glasu.

Piščali debele zdaj v ješo grume,

da iskre vesele nad streho lete.

Pa kota že rase, mašelj se vari,

se oglja napase, pod kladvo h i t i .

T a tanka - ta tosta prepeva ves dan,

bolj zrna je gosta, bolj mojster iskan.

No, ker smo že pri Vodnikovi pev­ski muzi, povem še to, da je dobro­voljni mož napisal tudi Bohinjski Bistr ic i v čast posebno pesmico. C i ­t iram le nekaj kit ic te poskočnice:

Bohinjska Bistrica Spod Lisca skaka Bistr ica, pevska se vnema iskrica.

Gozdna šola tržiških

tabornikov Tržič - J u t r i , 19. avgusta, bo na

Bistriški planini končana taborniška gozdna šola. ki jo je pripravi l odred Severne meje iz Tržiča. V šoli je sodelovalo veliko novih članov, učencev tržiških osnovnih šol. N j i ­hova poprečna starost je 12 let. Ta­borniki so med bivanjem na Bistriški planini pripravi l i številne prireditve, obiskali pa so j ih tudi predstavniki skuj)ščinskega oddelka za ljudsko obrambo. štaba za teritorialno obrambo in občinske konference Z S M S .J. Kepic

Cojzova stolpna ura na temeljih starega plavža — rta Pozablje­nem pri Bohinjski Bistrici

Zna se še gladka drčica pobča k' je vzela Bistr ica.

Vodica, vanj zagledana m lah no prestreže ljubega.

Najbrž se bo komu videlo ubogo to Vodnikovo pesnikovanje. T o je res! Saj pravi pesnik — umetnik je bil šele Prešeren. Toda Vodnik je pel svoje štirivrstičnice že 50 let pied Prešernom! Cas pa tedaj še ni dozo­rel, tudi slovenščina ne! Pa vendar se je veliki Prešeren le spoštljivo pri­k loni l preprostemu pevcu s prelepo pesnitvijo »V spomin Valentina Vodnika«.

BOHINJSKI REVOLUCIONARJI

T a mesec, 8. avgusta, je minilo že 37 let od smrti Jožeta Až-mana, predvojnega komuni­

sta in sodelavca Staneta Žagarja, Tomaža Godca in Jožeta Gregorči­ča. - Ažman je bi l med prvimi par­tizani, ki so padli v boju za osvobo­ditev slovenskega naroda. Padel je Ažman v bližini svojega doma v Nomenju.

Zadnjič sem omenil, da je posled­nji dom junaka Tomaža Godca na bistriškem pokopališču le preveč ne­opazen. - No, zdaj pa sem zvedel, da je v teku akcija, k i naj bi uresni­čila že staro zamisel o manjšem spo­minskem muzeju N O B v Bohinjski Bistr ic i , k i naj bi bi l posvečen To­mažu Godcu in drugim bohinjskim revolucionarjem.

Nagrobnik Sokola Toneta Maleja na bistriškem pokopališču (gl. SI. zapis)

Mladinski piknik v Žireh Žiri — V soboto, 19. avgusta,

ob 16. uri pripravlja žirovska mla­dina tradicionalni piknik »Sreča­nje mladih in starih« pri Bukovcu v Žireh. Za ples in dobro voljo bo poskrbel vojaški ansambel iz Ljubljane. Ves dohodek od prire­ditve so mladinci namenil i za gradnjo mladinskega doma Pre­šernove brigade v Žireh. Ce bo slabo vreme, bo prireditev nasled­njo soboto.

G L A S stran

D R U Ž I N S K I P O M E N K I

P o l n j e n e

k l o b a s i c e

M A R T A O D G O V A R J A

Ina — Preddvor V pismu vam pri lagam vzo­

rec blaga, k i bi ga rada upora­bila za komplet bluze in kr i la . Pros im, svetujte m i , a l i je bla­go primerno za komplet in kakšen naj bo. S ta ra sem 25 let, visoka 167 cm in • 56 kg težka.

Odgovor Za vas sem izbrala enostav­

no bluzo z manjšim ovratni­kom, rokavi nekoliko čez ko­molce in ravnega kroja. Ima dva žepa v prsni višini, pod rameni pa spredaj in zadaj sedlo z obiranjem. K r i l o je zvonasto, zadrgo ima pri stra­ni spredaj in zadaj pa po krajših zašitih gubic, k i so ne zalikane. Dolžina je midi .

6

PORABA: 4 debele klobasice, 1 čajna žlica pikantne gorčice, 4 re­zine šunke (150g), 4 rezine ementalskega sira (160g), 1 majhna bana­na, 2 jedilni žlici olja.

Omaka: 4 jedilne žlice paradižnikovega kečupa, 2 mali čebuli, 1 žlica mlete paprike.

IZDELAVA: Klobasice globoko narežite po dolžini in jih znotraj namažite z gorčico. V prerez vtaknite rezine šunke. Sirove in bana­nine kocke namestite med klobasice. Klobasice nato premažite z oljem in pražite 5 minut po vsaki strani. Pripravite še omako iz kečupa, nastrgane čebule in mlete paprike. K hitro pripravljenim klobasicam ponudite krompirjev pire in solato.

S o n c e , l a s j e i n p o l t ( 2 ) D a bi dosegli čim bolj pospešeno

izločanje znojnic, morate suhim lasem posvetiti še posebno pozor­nost, t rednim vsakodnevnim ščet-kanjem vam bo to nedvomno uspelo. Upoštevajte tudi , da morate pri kopanju v morju zaščititi lase z ru­to, če pa ste j i h zmočili, po umivan ju glave v kožo na lasišču vtrite oljčno olje. Izbirajte tudi losione, k i vsebu­jejo ricinovo a l i parafinsko olje. L a ­kiranje na dopustu ob morju povsem opustite.

Sonce in morska voda pa sta za mastno lasišče odlična pripomočka, ker lasje na morju postanejo nor­malni . Vendar je potrebno tudi mastne lase pr iprav i t i na nove pogo­je, in sicer tako, da pogosteje kot si­cer umivate glavo s šamponom za normalne lase. Izvrstno vpl iva na

prekrvavitev lasišča ščetkanje in če­sanje las. Pramene las razčesavajte leže tako, da vam glava visi preko roba ležišča a l i zglavnika.

Nazadnje bi vam svetovali še ko­ristno telovadno vajo s knjigo po­tem, ko ste se že naveličali branja a l i postali utrujeni od počitniških opra­v i l , h kater im obvezno sodi tudi nega telesa.

Sprehajajte se s knjigo na glavi tako, da pri hoji poplesavate in lovi* te ravnotežje kot vrvohodci. T a k o boste zanesljivo mnogo pripomogli k lepi, vzravnani drži. Po desetmi-nutn i vadbi nekajkrat zamahnite z rokama gor-dol. Vajo končajte z najmanj desetimi globokimi vdihi in izdihi , kar vam ob misl i na zasoljeni hotelski račun ob koncu dopusta gotovo ne bo težko.

PRIČESKA ZA ZRELA LETA

Neodvisno od dolžine las, vsaki ženski zrelih let najbolj pristaja taka pričeska, ki

ublažuje trde poteze obraza. • Pričeska naj vsekakor pušča j čelo prosto. Ze nekoliko osive- % li lasje lepo blažijo poteze na • obrazu in dajejo ženi poseben T čar. Če ste plavolasi in vaši X lasje že sivijo, nikar ne bar- • vaj te las, posebno če imate X mladosten videz. Črna barva, posebno če to ni vaša naravna barva las, preveč poudarja že tako ali tako izrazitejše poteze na zrelem obrazu. Osiveli las­je, nasprotno mehčajo poteze i/l dajejo obrazu nek svojstven mik. Posvetujte se z vašo fri­zerko, ki vam bo verjetno od­svetovala izrazite barve las in izzivalne pričeske.

Pričeska na posnetku je pri­merna skoraj za vsako sta­rost, ker je preprosta, lepa in tudi modna.

V velikanski množici, k i vsako po­letje išče svoj prostor na soncu, je mnogo bolnikov, k i na morskih oba­lah polpi upanja iščejo izgubljeno zdravje. Z zdravstvenega v id ika je neizpodbitno dokazano, da v dolo­čenih okoliščinah bivanje ob morju ugodno vpliva na krvn i obtok in živčno izčrpanost. Izboljšanje po­gosto nastopi tudi pri bo ln ik ih z bronhia ln im katarjem, senenim na­hodom, nekaterim kožnim obole­njem in kopici drugih neprijetnosti. Skra tka , kombinaci ja spremenjene­ga podnebja in morske vode v člo­vekovem organizmu mobi l iz ira last­ne obrambne sposobnosti.

Z d r a v i l n i v p l i v i m o r j a Morje je izvor življenja in naš

krvn i obtok vsebuje celo podobne sestavine kot morska voda. D a obdrži presnovo in izločanje v pra­vih mejah, človekovo telo potrebuje na leto osem kilogramov soli. K e r se pri procesu izsuševanja v sol inah natri j useda na dno, nekatere druge pomembne sestavine odtekajo nazaj v morje, s čemer gre v izgubo vrsta življenjsko pomembnih mineralov in elementov. Minera lne soli se v telesu tudi razgradijo in j i h moramo zato organizirano dovajati s hrano. Sama kuhinjska sol tako nikakor ne krije vseh potreb, čeprav je natrijev klor id za naše zdravje nadvse po-

O D V S E P O V S O D

memben in bi pomanjkanje slednje­ga privedlo do motenj v vzdržljivosti mišic, živčevja in srca. K e r pomanj­kanje soli povzroči težke zdravstve­ne poškodbe, bodimo oprezni tudi pri neslanih dietah. Preskus z morskimi r ibami kaže, da te v desti l irani vodi z dodatkom kuhin j ­ske soli naglo poginejo, saj za svoj obstoj potrebujejo še kalijeve, ka l -kalcijeve in magnezijeve soli v pravi lnem sorazmerju.

Razglabljanje o zdravi lnem vpl ivu morske vode in ozračja zaokrožimo z ugotovitvijo, da vsakoletno občasno bivanje ob morju zmanjšuje mož­nost obolenj tudi zaradi onesnaže­nega okolja in nezdravega načina življenja, ki nam ga vsiljuje c iv i ­l izacija.

MISI NA D MILIJONE

Da ne kaže hraniti denarja v nogavici, se je tokrat spet enkrat in celo zelo boleče izkazalo. V vasi Velika Kopaonica, 40 km od Slavon­skega Broda, so navadne miši požrle okoli 200.000 (novih) din in tudi dolarjev vaščanki K. M. Ta je bila prišla iz ZDA, kjer je delala eno leto in se kot kaže' kar dobro znašla. Ko je prišla domov na obisk, je pri­nesla s seboj tudi denar; hotela je še na obisk v sosednjo vas k sorod­nikom ter jim nesti nekaj dolarjev, pa je z grozo opazila »kašaste« zelene dolarje. Iz kupa neuporabnega papirja je lahko rešila le nekaj bankovcev, ki so jih potrpežljivo skrpali na SDK v Slavonskem Brodu, naluknjane dolarje pa bo skušala unovčiti kasneje v ZDA.

NENA V A DNI PORTRETI

Sovjetski zdravnik Andranik Djagarjan s pomočjo lobanj rekonstruira portrete ljudi, ki so živeli pred sto ali tisoč leti. Za njegovo početje je veliko zanimanja, saj bi Italijani radi imeli Dantejevo podobo, Danci Hamletovo . . . Njegovo delo je pred kratkim preverila tudi skupina kriminalistov, etnologov in zdravnikov. Dali so mu lobanjo davno umrlega človeka, za kate­rega so imeli tudi posmrtno masko. Le-te mu seveda niso pokazali. Po mesecu dni dela pa so lahko po portretu, ki ga je napravil, resnično ugotovili podobnost.

LASTOVKA V STUDIU

Nenavaden lov so uprizorili televizijskim gledalcem iz televizij­skega studia v Wiesbadnu. Kdovekako se je prav med branjem poroči/ znašla v studiu lastovka. Čeprav so jo skušali ujeti, je zbegana ptica letala pred kamerami. Napovedovalec se je znašel in bistro povedal začudenim gledalcem: »Ena lastovka še ne prinese pomladi«.

NAJMANJŠA KNJIGA

Čeprav ste morda že slišali za to zanimivost, morda še enkrat: najmanjša knjiga na svetuje široka 2,5 mm, visoka pa 3,5 mm. Tiskana je na finem riževem papirju in vezana v usnje. Trenutno je na razstavi v Nemški knjižnici leipziške univerze. Na razstavi je tudi koran s kovinskimi platnicami, ki pa je »večji«: 21 krat 15mm.

Priporočamo planinske izlete

Z Golnika v Gozd

Iz K r a n j a se odpeljemo z avto­busom do Go ln ika ob šestih zju­traj a l i ob 7.55. K o izstopimo, v i ­dimo smerno tablo, ki nas usmeri navzgor na markirano pot. Po do­brih 2(X) metr ih smo na razpotju, kjer zavijemo na levi kolovoz. S t rm ina kmalu popusti, pot pa zavije še bolj v zahodno smer, kjer v velikem desnem zavoju po­ševno preči strmo pobočje. N a manjši ravnici pot zopet dobi smer proti Gozdu, nato pa po bližnjici pridrži na stari kolovoz. K m a l u je pred pohodnikom part i ­zanska vasica Gozd . Zahodno od cerkvice je ob gozdu zavetišče Planinskega društva Križe. Z Go ln ika do Gozda je 45 minut hoje.

Sestopamo prek Svari j v Gor i ­ce. Iz Gozda krenemo po senožeti po vzhodni smeri. K o pridemo v gozd, poševno prečimo strmejše pobočje, nato pa na manjši rav­nici pot Goln ik — Pol jana. Po 15 minutah hoje smo v Svar jah, po 20 minutah hoje po cesti skozi Zalog in Srednjo vas pa v Gor i ­cah. Za sestop rabimo dobro uro. Avtobus i za K r a n j peljejo ob 12.05, 13.05, 14.10, 15.05 i td . Skup­no terja izlet dve uri hoje.

Pravilna izbira gum je zelo.pomembna za dobro uvrstitev. Firma Good Year jih pripelje na vsako dirko skoraj 2000. Vsaka guma stane skoraj

tri stare milijone.

Tudi na treningu zanimivo

Dirkači, pa tudi številni gledalci in prodajalci raznih kap, majic, dež­nikov, nalepk in jopičev, so prišli v Zeltvveg že veliko prej. V petek in so­boto je bilo na uradnih treningih najmanj 40.000 gledalcev, k i so veči­noma prespali kar v 4 vel ikih kampih ob progi. Nekater i najbolj vneti privrženci avto moto športa so ob progi takoj za zaščitno ograjo »dežurali« vse t r i dn i . T o se j i m je tudi splačalo, saj so v nedeljo imeli kaj videti. N a svoj račun so prišli tudi prodajalci spominkov, kaj t i posel j im je kljub zelo visokim cenam (majica 250, dežnik 360, jopič celo 800 N D ) izredno dobro cvetel. Medtem ko so se ljudje okol i Osterreichringa zabavali , je bilo me­hanikom v boksih vroče. Čeprav je do treninga bilo le še uro časa, so bi l i še vsi bol idi povsem razmont irani . Mehan ik i pa se na svoje delo zelo dobro spoznajo in točno ob določeni ur i so bi l i dirkači že v svojih avto­mobi l ih pripravljeni, da si z dobro vožnjo na treningu zagotovijo čim boljše startno mesto. Čeprav so vsi pričakovali, da bo najhitrejši Mar i o Andret t i , se to ni zgodilo. Lotusov i mehaniki n ikakor niso mogli pra­vi lno nastavit i prednjega in zadnje­ga spoilerja, tako, da se je moral Mar i o zadovolj it i »samo« z drugim mestom. Najboljši čas je dosegel Ronnie Peterson, ki je letos v vel iki formi, žal pa mora ves čas varovati Ob progi so gledalci, ki so prišli «

U I M I K

L

S T R O K O V N O P O T O V A N J E V S E V E R N O G R Č I J O

za gostinske in turistične delavce TOZD PUTNIK SLOVENIJA organizira v času od 14. do 19. septembra 1978 strokovno potovanje za gostinskein tu­ristične delavce v severno Grčijo in na polotok Halkidiko. Ogledali si boste organizacijo hotelov, seznanili se s turis­t ično ponudbo severne Grčije ter izgradnjo največjega tu­rističnega centra Porto Carras s 5200 sobami, m a r , n £ ' re­kreacijskim centrom in lastno proizvodnjo prehrambenih artiklov. Hkrati smo pripravili strokovne razgovore z grškimi kolegi. INFORMACIJE IN PRIJAVE: w

PUTNIK, Ljubljana, Miklošičeva 17, tel. (061) 311 PUTNIK, Maribor, Partizanska 24, tel. (062) 2 2 - 4 a i MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 22-555 AVTOPROMET Nova Gorica, Kidričeva M. tei. wo t»

21-924

Šved Ronnie Peterson je bil s svojim JPS Lotusom 79 na dirki za Veliko nagrado Avstrije nepremagljiv

Z E L T W E G — 12. d i r k a z a sve tovno p rvens tvo avtomo b i l ov formule 1 za V e l i k o nag rado Avst r i j e je bi la ena I i zmed najrazburljivejših, obenem pa tudi najbolj smeš- ' n i h d i r k v zadnj ih let ih . Z a vse to pa je bil k r i vec dež, k i je začel padat i takoj po startu d i rke . Čeprav so bili ves dan nad Zeltvvegom deževni ob lak i , so imeli vsi d irkači n a svojih bo l id ih sl ik gume, k i so povsem brez pro f i l a in namenjene za vožnjo po suhi progi . Dež je d i rkačem pr izanesel le do tretjega kroga , takrat pa se je tud i pričela enk r a tna predstava , k i jo k a k i h 100.000 gle­da lcev ob p rog i in osta l i ob T V spre jemnikih ne bo tako h i t r o pozabi lo . V sedmem krogu so organizator j i d i rko p rek in i l i , t ako da so dirkači l ahko zamenjal i slik gume z g u m a m i za m o k r o progo .

hrbet prvega voznika L o tusa A n -drettija. Domačin N i k i L a u d a je imel s svojim Brabhamom veliko težav in je dosegel šele 12. čas. Tre t j i in četrti čas sta dosegla Jean Pierre Jabouille na vozilu Renau l t turbo in Carlos Reutemann na Ferrar i ju . Letos se je v formuli 1 med gumarj i

pojavilo novo ime. Poleg firme Good Year, k i s svoj imi gumami opremlja skoraj vsa moštva, zalaga Ferrari ja in Renaul t z gumami francoska f irma Miche l in . Prihodnje leto pa bo v »gumarsko vojno« posegla tudi i ta­l i janska tovarna Pire l l i . P o zaslugi obeh Lotusov so bile tudi v Zeltwegu uspešnejše gume Good Year.

dirke ze v petek in soboto postavili okoli 15.000 šotorov

Dež j e b i l z a p o l o v i c o d i r k a č e v

u s o d e n

Serijo odstopov na Osterreichrin-gu je začel »programirani« svetovni prvak za leto 1978 Mar io Andrett i . Po slabem startu je hotel kar v ov inku Sebring pri hitrosti okoli 230 km/h prehiteti Reutemanna. Mar io , k i je znan po svoji drzni vožnji, je imel tokrat precej urede, Po rahlem dot iku / Rcutemannom je njegov Lo tus odbilo v zaščitno ograjo. Čeprav je bi l avto precej razbit, se Andret t i na srečo ni po­škodoval. K o je začelo deževati, so tekmovalci priredil i gledalcem pravi spektakel. Vrtenj po progi in zletov s

proge je tor ji d irko prekinili. K o so mehaniki zamenjal i gume na bolidih, so tte neustrašni fantje podali ponovno na start. Čeprav je dež prenehal padati, so dirkači na morki progi kot /a stavo »frčali« s proge in tako »za­bavali« gledalce. Balet z avtomobil i so pokazali Pa t rese. K r t i , Struck, Dal l v , Reutemann, Hun t. Tambav, Pi ron i in celo Lauda . Velik«) priseb­nosti in znanja je pokazal Lauda, ko se je izognil trčenju, čeprav sta se pred nj im na progi vrtela P i r on i in Reutemann. Reutemann je bil sploh »izredno razpoložen za vožnjo«. saj

bilo toliko, da so organiza-

Mario An je bil po zočaran

dret ti (ZDA, lotus) odstopu vidno ra­

je skoraj več vozil po travi kot pa po progi. V lovu za Petersonom je preti­raval celo Lauda , tako, da je v Rindtovem ovinku zletel s proge in močno poškodoval svoje vozilo. N a srečo je dirkališče v Zeltwegu zgrajeno zelo sodobno, zaradi česar so se tudi vsi zleti s proge srečno končali. N a nekaterih ostal ih dirka­liščih pa bi bile poškodbe precej hujše.

Ronnie Peterson izkoristi priliko

Ronnie Peterson, drugi voznik Lotusa, ima pogodbo, v kateri piše, da mora zmagati Andret t i , če oba ostaneta na progi. Tukaj je Andre t t i odstopil že v prvem krogu, zato je Peterson lahko zmagal, drugič v letošnji sezoni in desetič v svoji dol­goletni karieri . Andret t i , k i očitno spet postaja živčen, se bo moral v ostalih 4 dirkah zelo potrudit i , da bo osvojil naslov svetovnega prvaka. Peterson zaostaja sedaj za Andret-tijem le še devet točk in njihov med­sebojni boj in sreča bosta odločila a l i bo svetovni prvak Mar io a l i Ronnie . Drugega kandidata po d i rk i v Zelt-wegu ni več. Peterson je letos na Osterreichringu prekini l tradicijo uspehov dirkačev, k i pred Zeltwe-

-gom ni t i po njem niso nikol i več zmagali, obenem pa je tudi edini dirkač, k i je v Zeltvvegu zmagal dva­krat. Lotusovi črnozlati bolidi so na 12 d i rkah letos dosegli kar 7 zmag. Qd leta 1958, ko so se prvič pojavil i na stezah, pa je bila to že 70 zmaga Lotusa.

Rezu l ta t i : 1. Peterson (Švedska, lotus),' 2. Depalier (Franci ja, tyr-rell), 3. Vil leneuve (Kanada, ferrari), 4. F i t t ipa ld i (Brazi l i ja , copersucar), 5. Laffite (Francija, lieger), fi. Bram-bi l la (Italija, surtees); vrstni red za svetovno prvenstvo: 1. Andret t i ( ZDA , lotus) 54 točk, 2. Peterson (Švedska, lotus) 45, 3. Depalier (Franci ja, tvrrell) 32. 4. Lauda (Avstri ja, brabham) 31, 5. Reute­mann (Argentina, ferrari) 31, 6. VVatson (Irska, brabham) 16, 7. Laf­fite (Franci ja, lieger) 16, 8. Scheck-ter ( J A R , wolf) 14, itd.; firme: 1. Lo­tus 76, 2. Brabham 40, 3. Tvrre l l 36, 4. Ferrar i 35, 5. Liefer Ki, 6. Wo l f 14, 7. Copersucar 13, itd.

Tekst in foto: Franc i Perdan

Ohranjevanju hitrosti več pozornosti

Človek naj bi vse življenje skrbel za ohranjevanje te­meljnih gibalnih sposobnosti. V mladosti naj bi pridobival na -hitrosti, moči in vztrajno­sti, v nadaljnjih obdobjih pa naj bi preprečeval slabitev teh sposobnosti po znanem pravi­lu: delo razvija in ohranja gibala ali primeren napor počasni prezgodnje hiranje.

Za razvoj hitrosti skrbimo z ustreznimi vajami, delom, igrami, tekom, ko gre za to, da bi čim hitreje pretekli določe­no razdaljo, da bi v najkraj­šem času opravili in premaga­l i kar največji napor. Hitrost je pomembna pri delu in v športnem tekmovanju. Poseb­no je dobrodošla tedaj, če se združuje z natančnostjo, spretnostjo in močjo. Z vajami razvijamo skočno in eurivno hitrost, hitrost korakov, za­mahov, vesljajev, obratov ipd.

Brez hitrosti, združene z odzivnostjo, gibalno sklad­nostjo in povezanostjo, ni visoke delovne in športne storilnosti.

Gibalno smo najhitrejši v obdobju sklepnega dorašča-nja ali bolj natančno v petnaj­stem letu starosti. Zato so vrhunski športniki v panogah izrazite hitrosti razmeroma mladi. Hitrost je tesno pove­zana z dejavnostjo možganov, srca, ožilja in dihal pa tudi z zadostno treniranostjo.

Človeku ni več hrana v hitrosti gibal, ostrini vida, vonja in prijema kot ostalim mesojedcem. Jed mu je tako rekoč na mizi. Bolj udomačen, omikan način življenja mu kaj kmalu začne krneti gibalne sposobnosti. To je očitno že pri mladih, ko se njihov živa­

hen korak prekmalu spremi­nja v počasno ležerno in na­videz okorno hojo. To dejstvo potrjujejo številne raziskave doma in v tujini. Mladostno hitrost ohranjamo s tekom, gimnastičnimi, krepilnimi va­jami in posebnimi vajami, ki razvijajo hitrost. To pa ne tedaj, kadar nas objame te­kalna vnema, temveč vsak dan, ob vsaki priložnosti, prizadeto in načrtno. Pr i nas do take vadbe pod vplivom zastarelega naziranja in odno­sov še nimamo pravega po­sluha. V tujini je drugače. V velikih mestih je pogosto videti, kako v jutranjih urah vadijo tek, stopnjujejo hitrost, se pripravljajo na delovni dan podobno kot športniki na tekmovanje. Po parkih so stezice po katerih tečejo, vadijo in se ogrevajo ljubitelji športnega razvedrila. Njihov tek po lepoti in vnanjem izgledu sicer ni enak teku atletov, vendar izražajo do­volj športno življenjske osve­ščenosti. Nanje niso več oprti zvedavi pogledi, ni videti porogljivosti mimoidočih ali slišati kakšnih pikrih pri­pomb.

Večkrat imamo drugačen odnos do živali. V jutranjih urah vidimo, kako si ljubitelji psov prizadevajo za ohranje­vanje njihove kondicije.

Ohranjevanju gibalne hitro­sti, gibljivosti in sproščenosti bi morali posvečati prav toli­ko pozornosti, vneme in volje, kot jo posvečamo miselni prodornosti, prožnosti in raz­gledanosti.

Jože Ažman

VELIKO VESELJA TUDI NA MAJHNEM KONJU DAN

Če boste obis-kali 28 mednarodni sejem v Kranju i/režite ta kupon in ga predložite pri blagajni sejma Vaša vstopnica bo tako za 10 din cenejša! Kl jub ugodnejši vstopnini boste vključeni v nagradno žrebanje

FOTO: F. PER-

Jamsu Huntu v le sezoni ne gre najbolje.

tošnji

KUPON z a o g l e d

2 8 . m e d n a r o d n e g a g o r e n j s k e g a s e j m a

v kranju o d 11.-21.8.78

337. POPUST pri v s t o p n i c i z a od ras l e , v s a k d a n o d 9. -19.ure

G L A S

Prvenstvo SFRJ za starejše pionirje v plavanju

Triglav drugi, Darjanu štirje naslovi

Da rja n Petrič je v S tipu štirikrat stopil na najvišjo stopnico.

STIP — Za konec letošnje poletne plavalne sezone HO tu organiziral i Ae zadnje državno prvenstvo za leto 1978. Z a naslove HO se bori l i starejši pionirji i n p i on i rke iz vseh jugos lovanskih plavalnih kolektivov. Čeprav je bilo to zadnje državno prvenstvo, se od pla­valne letne sezone se ne bomo poslovil i . N a sporedu je namreč se svetovno prvenstvo v Ber l inu, mednarodni klub­ski miting Primorja iz Rijeke, državno prvenstvo v maratonu na Hvaru in se nekaj klubskih mitingov.

Za letošnje posamične in ekipni n-..ulov se je v »t ipu potegovalo nad 100 starejših pionir jev in p ioni rk . Med druščino najboljših so bili tudi plavalci in p lava lke kranjskega Tr ig lava . V ekipni razvrstitvi so se vrni l i s prv im mestom pionirk, tretjim mestom pio­nirjev, v skupnem seštevku obeh pa so bili drugi. T o je vsekakor izvrstna uvr­stitev. Vemo, da so starejši pionirji le Celar in Darjan Petrič pri pionirjih, pr i pionirkah pa Karmen Berložnik, B r a -daskova, Pajntarjeva in Dvorsakova. Vs i drugi pa so mlajši pionirji in pio­nirke A . T o so lepi obeti, da se v pr ihod­nji sezoni dokopljejo do prvega mesta.

Sicer pa so kranjski pionirji na tem prvenstvu osvojil i kopico medalj. Naj­boljši med najboljšimi je bil Darjan Petrič, ki je osvojil štiri prva mesta. Čeprav Vesna Praprotnik ni zmagala v nobeni discipl ini , je vseeno na 100 in 200 m delfin ter 200 in 400 m mešano postavi la nove državne rekorde za mlajše pionirke A. Tud i ostali so se izkazali, saj je bil naprimer Celar drugi na 1500 m krav i . Bradaskova dvakrat druga, Dvorsakova dvakrat tretja, Ber -ložnikova pa enkrat tretja. Vesna je osvojila tri src"brn«' in dve bronasti ko­lajni.

Ek ipn i vrstni red — pionirji — 1. Mladost 28.633. 2. Ljubljana 11.440, 3. Tr ig lav 7.925;

pionirke - 1. Tr ig lav 18.352, 2. C r v e n a zvezda 12.290, S. Ljubljana 10.438;

skupno - 1. Mladost-OKI 28.633. 2. Tr ig l av 26.277, 3. Ljubljana 21.878.

Rezultati — pionirji — 1 5 0 0 m k r s v l : 1. D. Petrič 18:09.0, 2. Celar (oba T r i ­glav) 18:12,0, 3. Drnač (Ljubljana 18:19,6. 100 m krav i : 1. E . Ševo (Mla­dost) 58,4, 5. D. Petrič (Triglav) 1:01,4, 4 X 100 m mešano: 1. Mladost 4:40,2, 6. Tr ig lav 5:00.2, 200 m krav i : 1. D. Petrič 2:07,8, 7. Celar (oba Triglav) 2:19,8, 200 m mešano: 1. Kos (Fužinar) 2:24,9, 4. D. Petrič (Triglav) 2:27,0, 4 X 100 m krav i : 1. Mladost I 4:13,1, 4. Tr ig lav 4:18,3, 400 m krav i : 1. D. Petrič 4:29,0, 6. Celar (oba Triglav) 4:44,8, 400 m me­šano: 1. D. Petrič (Tr ig lav ) 5:05,4, 2 x 200 m krav i : 1. Mladost 9.00,0 (re­kord S F R J za st. pionirje), 2. Tr ig lav I 9:123 (rekord SRS za st. pionirje), 6. Tr ig lav II 9:50,0;

pionirke: 800 m kravi : L Separovič (Mladost) 9:36.8, 3. Praprotnik (Tri ­glav) 10:09,8, 200 m prsno: 1. Tisanič (Mladost) 2:57,0, 2. Bradaska 3:01,4, 3. Dvorsak 3:08,1, 5. Pajntar 3:04,6, 6. K o s i r n i k (vse Triglav) 3:05,5, 200 m delfin: 1. Močnik (Ljubljana) 2:33,8, 3. Praprotnik 2:36.8 (rekord S F R J za ml. p ion i rke A) . 6. Berložnik 2:46,4, 8. Dvorsak (vse Trig lav) 3:09,0, 4 x 100 m mešano: 1. Tr ig lav I 5:08,8, 4. Tr ig lav II 5:21,0, 400 m mešano: 1. Separovič (Mladost) 5:26,4, 2. Praprotnik 5:36,7 (rekord S F R J za ml. čionirke A), 6. Ber ­ložnik 5:43,0, 7. Dvorsak (vse Triglav) 5:53,5, 100 m hrbtno: 1. Krasovec (Ilirija) 1:15,0, 4. Kos i rn ik 1:18,8, 7. J u -govic (obe Triglav) , 4 x 100 m krav i : 1. Crvena zvezda 4:34,6, 5. Tr ig lav I 4:44,6, 6. Tr ig lav II 4:49,2, 400 m krav i : 1. Separovič (Mladost) 4:44,3, 3. P ra ­protnik (Triglav) 4:56,2, 100 m prsno: 1. Tisanič (Mladost) 1:23,9, 2. Bradaska 1:23,9, 4. Dvorsak 1:26,0, 6. Rakovec (vse Triglav) 1:27,7, 200 m mešano: 1. Separovič (Mladost) 2:35,0, 2. Praprot­nik 2:39,8 (rekord S F R J za ml. pionirke A), 3. Dvorsak 2:41,6, 4. Bradaska (vse Triglav) 2:45,6, 200 m hrbtno: 1. K r a ­sovec (Ilirija) 2:39,6, 4. Kos i rn ik 2:47.5, 5. Berložnik 2:51,0, 7. Poijka (vse T r i ­glav) 2:54,6, 100 m delfin: 1. Močnik (Ljubljana) 1:11,9, 2. Praprotnik (Tri ­glav) 1:12.6 (rekord S F R J za ml. pio­nirke A), -lili

Iz S tipa se je Vesna Pra­protnik vrnila s štirimi državnimi rekordi.

V a t e r p o l o

Al i je obstanek zagotovljen? K A M N I K - M V L - zahod Kamnik :

T M B 9:8 (3:2, 1:2. 1:2, 4:2), letni bazen, gle­dalcev 200, sodnika Oman (Koper), C h v a -tal (Kranj).

Kamnik : Cermelj , Avsec 1, Pibernik 1, Šnabl 4, Slapar, Raisner 1, I). Homar . Farčnik, Planinsek, Podvrsček 2, J . Homar.

V poprečni vaterpolski predstavi in ko­maj v dovolj topli vodi za tekmo so slavil i Kamničani. T a k o so domačini v domačem bazenu že četrtič zapored zmagali. T a zma­ga in točki, ki so jih dobili za zeleno mizo, kjer je v ekipi Delfina igral igralec reškega Pr imorja Žilic, j im daje upe za obstanek. Delfinu so odvzeli sest točk in na pomolu je druga afera. V eni izmed ekip v tej ligi namreč igra se nekaj registriranih igral­cev za resko Primorje.

Kamničani sp zmagali s precej srcec. Vodi lnega 'na lestvici T M B iz Biograda je v mrzlem kamniškem bazenu bolj zeblo kot pa gostitelja. T o se je pokazalo tudi v igri nasprotnika, ki ni opravičil vodilnega me­sta. Vse preveč se je grešilo, čeprav j ih vodi hI vsi državni reprezentant Zlatko Ši­menc. Knako kot gostje so igrali tudi do­mačini. Iztok Šnabl je sicer dal štiri za­detke, vendar je bil ponovno najslabši m«»z v vodi. T o se je godilo tudi trenerju K a m ­n ika Vojku Podvrsčku. saj je v odločilni zadnji četrtini takoj na začetku kar dva­

krat udaril mimo vrat. Toda Vojko se je odkupil v zadnjih minutah srečanja, koje z igralcem več dal odločilna gola za zmago.

-d h

/ K o l e s a r s t v o

V nedeljo veterani

K O K K I C A - Športno društvo K o -krica, kolesarska sekcija, bo v nedeljo na progi Kupa—cesta Kokrftkega odre­d a — X X X I . divizije organizator četrte­ga pokala Kokr i ce ter državnega prvenstva veteranov. Start bo ob 7.30 pred gostilno Lakner , kjer bo tudi cilj.

Pravico nastopa imajo člani C ter veterani A , B, C, D, E. Vs i bodo raz­deljeni po starostnih skupinah.

Obenem pa organizator sporoča, da bo cesta na Kupo, cesta Kokrskega od­reda in X X X I . divizije zaprta za ves promet '»d 8. do 12. ure. Promet bo dovoljen samo za stanovalce omenjenih ulic in to v smeri vožnje tekmovalcev. Vsem tistim, ki pa boste takrat na cesti, priporočamo previdno vožnjo, da ne bo prišlo do nezgod. -dh

Graničarji zmagovalci

TRŽIČ — V počastitev dneva graničar-jev so v tržiski občini pripravi l i več različ­nih tekmovanj. V sahu je bila ekipa grani-čarjev v dvoboju s krajevno organizacijo Z R V S Bistr ica boljša in je zmagala. G ran i ­čarji so bil i prvi tudi v odbojki pred kra­jevno organizacijo Z R V S Bistr ica in kra ­jevno organizacijo Z R V S Tržič. Najmno-žičnejse pa je bilo tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško, na katerem je na­stopilo 11 ekip. Zmagala je ekipa krajevne organizacije Z R V S Bistr ica v postavi Boris Bertoncelj, Ado Boncelj in Tone Djukano-vič z 211 krogi , drugo mesto je zasedla ekipa krajevne organizacije Z R V S Tržič s 194 krogi , tretje pa postaja mejne milice Ljubelj s 184 krogi. V skupnem seštevku so zmagali graničarji pred krajevno organi­zacijo Z R V S Bistr ica in krajevno organiza­cijo Z R V S Tržič. J .Kikel

Nogometni praznik

K O M E N D A - Po velikem uspehu in rekordu, k i sta ga dosegli košarkarski ekipi Komende in M engsa z igro, dolgo 3 3 ur, stopajo na prizorišče nogometaši. Pripravljajo dva nogometna turnirja. P rv i se bo začel jutri , 19. avgusta, ob treh popol­dne na nogometnem igrišču v Komendi . Za prehodni pokal se bodo borila pionirska moštva Kamn ika , Virtusa iz Duplice, Ra ­domelj in Komende. V nedeljo, 20. avgusta, ob devetih dopoldne pa se bo začel članski nogometni turnir z udeležbo moštev K a m ­nika, Radomelj, V irtusa in Komende. Pre­hodni pokal poklanja Športno društvo Ko ­menda. Dopoldne bodo predtekmovanja in

tekme za 3. in 4. mesto, popoldne pa bodo najzanimivejša srečanja, k i bodo odločala o zmagovalcu. Posebno zanimiva utegne biti tekma veteranov V i r tusa in Komende.

Sobotna in nedeljska turnirja imata že tradicijo, saj so letošnje prireditve v K o ­mendi že šeste zapored. Njihov cilj je razši­ritev sporta in skrb za njegovo uveljavitev. Društvo želi, da bi se čim več krajanov ukvarjalo s sportom in rekreacijo. J . K.

Brez zmagovalca K R A N J - Med pripravami za jesenski

del nogometnega prvenstva Gorenjske sta moštvi kranjskega Tr ig lava in Korotana odigrali na stadionu Stanka Mlakarja v Kran ju prijateljsko nogometno tekmo. Kljub premoči Tr ig lava se je tekma kon ­čala neodločeno 1:1. Strelec za Tr ig lav je bil Česen, za Korotan pa je bil uspešen Sajovic. Sodil je Jože Kljon iz Kranja.

K. G ros

Rokomet Preddvorčani

na kvalifikacije K R A N J — Na seji predsedstva Roko­

metne zveze Slovenije so sklenil i , da pove­čajo vse skupine ženske in moške republi­ške lige za dve ekipi, kar pomeni, da bo v prihodnji sezoni, ki se bo pričela v začet­ku septembra, nastopalo po deset ekip. Tako bodo v vzhodni slovenski rokometni ligi nastopale poleg dosedanjih ekip še ekipe Celja, Fužinarja in Velike Nedelje med moškimi ter Ptuj, Lisca in Žalec med ženskimi ekipami. Za nastop v zahodni skupini se bodo na kvalifikacijskem tur­nirju jutri in v nedeljo na Kodeljevem v Ljubljani pomer i l i igra lc i K a m n i k a , Črnomlja, Usnjarja in Preddvora, po pred­logu strokovne tehnične komisije Roko­metne zveze Slovenije pa se bodo za nastop v ženski S R L zahod potegovale ekipe Trži­ča, Stopič, Kamnika , Mirne in Sežane za dve mesti.

V republiški rokometni ligi bodo lahko nastopali igralci rojeni 1952. leta in mlajši, z izjemo treh starejših, ki bodo prijavljeni tekmovalni komisiji Rokometne zveze Slo­venije. Trenerji bodo za vodenje ekip po­trebovali licenco, ki si jo bodo pridobili z udeležbo v rokometni šoli ali na enem od strokovnih seminarjev. J . Kuhar

Tržiški strelci tekmovali

TRŽIČ - Strelska družina Štefe Anton -Kostja iz Tržiča je v počastitev občinskega praznika pripravi la na strelišču na C im -pru odprto prvenstvo občine v streljanju z vojaško puško. Tekmovanja, ki je bilo iKilično organizirano, se je udeležilo 66 strelcev in strelk. Med strelkami j«' zma­gala F ina Ležaja (Bistrica) z 22 krogi pred Mileno Hausmajster (Tržič) z 8. Med strelci pa je bil vrstni red najboljših takle: 1. Pre-stor (Bistrica) 42; 2. Kramar (Tržič) 40; 3 . - 4 . Ma r in (Tržič) in Bergant (Bistrica) 39; 5 . - 6 . Manič in Bertoncelj (oba Bist r i ­ca) 38; 7 . - 8 . Valjavec (Ravne) in Ahačič (Bistrica) 37: 9 . - 1 0 . Klufutar in Dornik (oba Bistrica) 34.

Najboljša strelca v vsaki skupini sta pre­jela pokale v trajno last. J . Kikel

Na Prebačevem kolesarili

PREBAČKVO - Preteklo nedeljo je bila na Prebačevem kolesarska trim akcija »Vsi na kol«) za zdravo telo«. Priredilo jo je športno društvo Jakob Štucin iz II rastja. Kljub dopustniškemu času je v akciji sode­lovalo I 15 ljudi. Proga je bila dolga 36 kilo­metrov in je potekala skozi Prebačc>vo. H rastje, Trboje. Valburgo, Hraše, Zapoge, Vod ice , Spodnj i B r n i k , Zgornj i Brn ik . Cerklje, Češnjevek, Luže. Šenčur in Voklo. Na Prebačevem nameravaj«) takšne akcije Ae pripraviti . M .Mesec

Na zadnji tekmi, do konca prvenstva igrajo Kamničani še v Kopru in Rovinju, so vaterpolisti Kamnika doma gostili prvega na prvenstveni lestvici TMB iz Biograda. V poprečni igri so ga premagali ^ golom razlike — Foto: F. Perdan

Košarkarski maraton

CKKKI/JK - Se teden dni nas loči od tekme za neuradni evropski rekord. V Cerkljah se bosta pomerili ekipi Krvav ­ca in Šenčurja, tekma pa bo trajala 35 ur. Košarkarski maraton so finanč­no že podprle nekatere delovne organi ­zacije, pokrovitelja ekip pa sta T u ­ristično društvo Cerklje in Central Kranj , T O Z D Vino. Pr imerno bodo uredili tudi tribuno z okrog 100 sedeži. T e k m a Cerklje : Šenčur se bo pričela 25. avgusta in bo trajala do 21. ure 26. avgusta. Ekip i sta doslej odigrali že dve tekmi po 12 ur.

J Kuha.

Č L A N O M A M D K R A N J

V soboto, 26 . avgusta 1 9 7 8 , p r i r e j a

A V T O M O T O D R U Š T V O K R A N J

DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA

Prireditev bo pri gostišču T R N O V E C v Dupljah Srečanje članov bo popestreno z raznimi družabnimi igrami

A M D Kranj vabi vse svoje člane in njihove svojce, da se u d e l e ­žijo tega srečanja

Prireditev bo ob vsakem v r e m e n u

V o k v i r u d r u ž a b n e g a s r e č a n j a č l a n o v

o r g a n i z i r a A M D K r a n j

A V T O R A L L Y Z A Ž E N S K E

Tekmovanja se lahko udeležijo s a m o tiste voznice, ki so č lani­ce A M S J ali če je član eden od ožjih svojcev

Vse informacije dobite v društveni pisarni A M D Kranj. K o r o ­ška 5 3 d

V A B L J E N I !

N a 2 8 . m e d n a r o d n e m g o r e n j s k e m s e j m u

v K r a n j u o d 1 1 d o 2 1 . a v g u s t a 1 9 7 8

r a z s t a v l j a m o i n p r o d a j a m o

Valilnica Naklo bo razproda ja la zadnjič v letošnjem letu

3 mesece stare jarčke

v sredo, 2 3 . avgusta 1978, od 8. do 16. ure v vzrejaliAču Podbrezje

Valilnica N a k l o

Društvo invalidov Škofja Loka išče osebo /a opravl janje T A J N I Š K I H P O S L O V

Prednost ima jo i n v a l i d i in upoko j enc i

N a s l o p s 1. s e p t e m b r o m .

Pri jave spre jemamo p i ­smeno ali ustno ob sre­dah od 16. do 19. ure v p i ­s a rn i Šolska ul . 7.

— p o h i š t v o

— g r a d b e n i m a t e r i a l — g o s p o d i n j s k e s t r o j e

— z a v e s e , p r e p r o g e

— s e j e m s k e c e n e

zaradi n i ž j e s t o p n j e prometnega d a v k a

— p o t r o š n i š k i k r e d i t i O g l a s i t e s e v h a l i /\ v paviljonu M U R k a

m u r h a

O s n o v n a šola Antona Tomaža Linharta Radovljica razpisuje prosta dela in naloge

UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen de lovni £ a s

h'ok pr i jave do I.!». I!»7,s

Nas top dela takoj.

S tanovan ja ni .

Popravek V ( i l a s u / dne lf>. a v ^ i j s t

l!>7* je b i l objav l jen r a z p , ^ p r o s t i h de l in nalog Tr2 i .sk I M podjet ja indus t r i j sko k o ­v insk i - opreme T I K O / a J v

( e ren la /a splo.šm- z a d e v * a d m i n i s t r a t o r j a v komer«, j ^ , . Ii. r e/ka l ca in r i s t i l r a p ro f * , v o d n i h prostorov. P r i o l > j a v i

je p o m o r o m a izostal p o g U )

Z a vsa de la in naloge se hlev a poskusno delo od ]

, i m« >>«•»'«'V

R A D I J S K I S P O R E D

Informativne oddaje lah­ko poslušate n a prvem programu vsak dan, ra ­zen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopol­dne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporeda ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 6.00, 0.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik) , 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00;

na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 10.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00,20.30 i n 23.60.

1». A V G

Prvi program 4.30 Dobro j utro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje

10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?

10.40 Turistični napotki za nase goste iz tujine

11 .tt3 P. Sivic: 6 pieces pour piano (Šest klavirskih skladb) Lokalne radijske postaje se vključujejo Mi pojemo Godala v ritmu Kmetijski nasveti -dr. Vilko Stern: Problemi kmetij, usmerjenih v prirejo mleka Veseli domači napevi Danes do 13.00 Priporočajo vam . . . Od arije do arije Vedre melodije S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 (kulturni magazin) Poletni divertimento Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Jože Privšek Koncert iz naših krajev

Oddaja za naše izseljence Popularnih dvajset Nočni program -glasba

11.20

11.40 12.10 12.30

12.40 13.00 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00

18.05 19.35 19.45

20.00

21.30

23.05 0.05

Drugi program 8.00 Sobota na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 Danes vam izbira 14.00 Tudi tako

nam je lepo 14.20 Klavir v ritmu 1430 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.15 Z majhnimi

zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke

jugoslovanskih avtorjev

18.00 Vročih sto kilovatov (radio Koper)

18.40 Z ansamblom Andrej Arnol

18.50 Svet in mi

Tretji program 19.05 Za vas muzicira jo 20.00 Znani skladatelji -

sloviti izvajalci 20.3'> Zborovska glasba

v prostoru in času 21.(X) Vidiki sodobne

umetnosti 21.15 Stereofonski

opemi koncert 23.(X) Simfonični nokturno 23.55 Iz slovenske poezije

20. A V G .

Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra

za otroke^ 8.32 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši

10.05 Nedeljska panorama zabavne glasbe

10.30 Humoreska tega tedna

10.50 Glasbena medigra 11.00 Poročila -

Turistični napotki za nase goste iz tujine

11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo

13.10 Obvestila in zabavna glasba

13.20 Za kmetijske proizvajalce

13.45 Obisk pri orkestru Franz Thon

14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska

igra ., 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JK'1

- Studio Ljubljana 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program -

glasba

Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202

13 00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov

in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.4.5 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov

in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske

Amerike

Tretji program 19.05 Večerni glasbeni

studio 20.35 Koncert za besedo

— »Premišljevanje« 21.00 Naši znanstveniki

pred mikrofonom prof. dr. Herbert Zaveršnik

21.15 G . Rossini: Odlomki iz opere »Italijanka v Alžiru«

23.00 Mozart in Borodin v izvedbi

Slovenskega godalnega kvarteta

23.55 Iz slovenske poezije

PONEDELJEK 21. A V G .

P rv i program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško

popotovanje od strani do strani

9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije

10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?

10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine

11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski

orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -

ing. Slavita Gole: Beljakovine in maščoba v mleku

12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru

13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci

čestitajo in pozdravljajo

15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš radio 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izbočila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in

zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom

Borisa K ova čiča 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke

jugoslovanskih studiev

23.05 Literarni nokturno — I.CimeVman: Ljubezen do zemlje

23.15 Za ljubitelje jazza

Drugi program 8.00 Ponedeljek

na valu 202 13.00 Iz partitur velikih

zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov

križem k raž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail

(Radio Koper) 18.40 Lahka glasba

slovenskih avtorjev

Tretji program 19.05 V gosteh pri zborih

jugoslovanskih radijskih postaj

19.45 Priredbe Bachovih skladb

20.35 Bela Bartok: Koncert za klavir in orkester št. 3

21.00 Literarni večer 21.50 Večeri pri slovenskih

skladateljih 23.10 Iz slovanske

operne literature 23 55 lz slovenske poezije

22. A V G .

P rv i program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško

popotovanje od strani do strani

9.20 Mladi koncerta nt 9 40 Vedre melodije

IOJ5 Kdaj, kam. kako . in po čem?

10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine

11.03 Promenadni koncert 12.10 Dfanes smo izbrali 12.30 Kinetijski nasveti -

ing\Tatjana Bruniat: Cepljenje vrtnic

12.40 Po domače 13.00 Danes do 13 00 13.30 Priporočajo vam . 14.05 V korak z mladimi 1.530 Mozaik glasov 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob l / .00 18.05 Poletni sprehod

z našimi solisti Zdenka Novak -klavir, Miloš Mlejmk _ violončelo

19.35 Lahko not, otroci! 19.45 Minute /. ansamblom

Slavko Znidaršič 20.00 Slovenska zemlja

v pesmi in besedi 20 30 Radijska igra 21.2« Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J R T

_ Studio Beograd 23.05 Literarni nokturno

H. Sienkiewicz: Sluga

23 15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program -

glasba

Drugi program 8.(K) Torek na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.30 Zrcalo dneva 17 40 Z ansamblom

Collegium singidunum

17 50 Ljudje med seboj I&00 Lahka glasba

na našem valu

18.40 Popevke slovenskih avtorjev

Tretji program 19.05 Ch.VV.Gluck:

Odlomki iz opere »Ifigenija na Tavridi«

20(X) Dvignjena zavesa 20.20 Georg Friedrich

Haendel: Sonata v g-molu za rog in klavir

20.35 Slovenska komorna glasba nekdaj in danes

21.20 Berlinski koncertni večeri

22.50 Iz albuma tonskih zarisov življenja

22.55 Iz slovenske poezije

23. A V G

Prv i 4.30 8.08 9.05

9.20

9.40 10.15

10.40

11.03 12.10

12.30

12.40 13.00 13.30 14.05

14.30

15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30

19.35 19.45

20.00

22.20 23.05 23.15

0.05

program Dobro jutro! Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb [grajo majhni zabavni ansambli Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Po Talijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti — ing. Milko Kranjc: Problemi in razvojne možnosti sadjarstva v Pomurju Pihalne godbe Danes do 13.00 Priporočajo vam ... Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Mladi mladim Slovenska in svetovna zborovska glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Milan Ferlež Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Nočni program — glasba

Drugi program 8.00 Sreda na valu 202

13.00 lz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 S solisti in ansambli J R T

14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske

produkcije zabavne glasbe

17.30 Zrcalo dneva 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba

(Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij

Tretji program 19.05 Glasbena sna rej a 20.00 Trije neznani

Francozi 20.35 Iz manj znane

operne literature 21.40 Sodobni literarni

portret (ponovitev) 22.00 Razgledi

po sodobni glasbi 23.20 Klavirska dela

Aleksandra Sk rja bi na

23.55 Iz slovenske poezije

24. A V G

Prv i program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško

popotovanje od strani do strani

9.20 Počitniški pozdravi 9.3.r> Narodne

in ponarodele 10.15 Kdaj. kam. kako

in po čem? 10.40 Turistični napotki za

naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam

zaigramo . . . 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti —

ing. Jože Kovačič: Varst vo gozdov na Pohorju in div jad

12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 1.1.00 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Poje APZ Boris

Kraigher iz Maribora 14.20 Koncert za mlade

poslušale*' 14.40 Mehurčki 15.30 Paleta ritmov

z ansambli 10.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 V glasbenem svetu

»Iz tisoč in ene noči« 19.35 l.alikn noč. otroci'

19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom

20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

21.(K) Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Majhen koncert

makedonskih klavirskih skladb

23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk

in plesnih ritmov 0.05 Nočni program —

glasba

Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami

po Jugoslaviji 17.(X) Kn mikrofon

za dve izkušnji 17.10 S popevkami

po Jugoslaviji (nadaljevanje)

17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom

R T V Ljubljana 18.00 Čustveni svet

računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi

zabavnimi orkestri

Tretji program 19.05 Jugoslovanska

vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja

19.30 Zunanjepolitični feljton

19.45 Večerni concertino 20.35 Zagrebški solisti

z Mozartom in Dubravko Tomšič

21.40 Mali recital Brahmsovih in VVolfovih pesmi

22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije

25. A V G .

Prv i program 4.30 Dobro j utro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško

popotovanje od strani do strani

9.20 Zabaval vas bo orkester Jack Wolfe

9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti

10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?

10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine

11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti -

dr. Jože Osterc: Kako izboljšati gospodarnost v govedoreji

12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam .. . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica

J . de Brunhoff — Francis Poulenc: Zgodba o slončku

14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo

15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minule / ansamblom

Fantje treh dolin 20.0(1 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju

in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki

iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Nočni program —

glasba

Drugi program 8.(X) Petek na valu 202

13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov

13.33 Glasba iz socialističnih dežel

II.IX) Z vami in za vas 16.1X1 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Znalo dneva 17.10 Odmevi / gora -

Pred dnevom velike obletnice: oddaja pred osrednjimi slovesnostmi ob 2(X)-lellini prvega vzpona na Triglav

17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jaz/ 18.40 Glasita za vsakogar

Tretji program 19.05 od premiere

do premiere 19.51 Schubertovi

iniprompiu ji 20.1.1 Z jugoslovanskih

koncert ni(i odrov 22.0(1 V nočnih urah 22.30 Mednarodna

radijska univerza 22.40 S pevci <*l včeraj

in danes •_';(..">.» jz slovenske poezije

K R 4 N J

1A K^LITETO FCR QUNJ7Y

S E J E M MESSE

Rešitve pošljite do 23. avgusta na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

14 15 16

17 • " 1 1 2 0 1 1 22 • 2 3 24 • 26 27 • 28 2 9 • 30 31

32 3 3 T i 35

36 3 7 39

40 1 1 4 4 4 5

46 • 1 4 8 • 49

5 0 • " 52 53 • 54 5 5 • 56 5 7

58 59 6 0

61 6 2 63

Vodoravno: 1. .persona, nosilec pravic in dolžnosti, 6. slovenski glasbeni umetnik-viol i -nist, Igor, 10. poševnokoten enakostranični četverokotnik, 14. naš znamenit i dramski in filmski igralec in pedagog. Stane, J5. vžigalnik, k i sproži eksplozijo razstrel iva, 17. pl in brez barve in vonja, vrsta ogljikovega vodika, 18. povrtnina kot priloga h kosi lu, 19. češka pr i-trdi lnica da, 20. Kseni ja Erker , 21. kožica, membrana, 23. ime scenaristke in T V kostu-merke Mušičeve. 25. okrajšano ameriško mo­ško ime Edvvard, 26. znesek, k i se plaća naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, 28. večja tekoča voda, 30. poslikana al i reliefno okra­šena polkrožna ploskev nad vrat i , oknom, 32. slovenski s l ikar in grafik, umr l 1967, Mar i j , 35. kdor se ukvarja z risanjem, 36. prislov naokrog, približno, okoli , 38. kdor trezno, real­no gleda na življenje, 40. ruski general, ki je med vojno organiziral iz ruskih ujetnikov voj­sko, k i se je borila na Hit ler jevi strani, Andrej , 42. kar ta , glavan, tudi zmerl j ivka, 43. ime ra­dijske napovedovalke Korošce ve, 46. znak za kemično prvino zlato, aurum, 47. sestrin mož, 49. konjce, ostine, priprava za ribolov, 51. Ivan Zaje, 52. bog sonca pri starih Egipčanih, daljša obl ika, 54. pri mletju odločene luščine, zuna­nje plasti žitnih zrn, 56. alkoholna pijača, ki nastane s povrenjem grozdnega soka, 58. ne­posredni udarci pri boksu, 60. naziv turškega voditelja A ta tu rka , K.-paša, 61. francosko moško ime (igralec Gabin), 62. pravno prizna­na pravica do vseh kor ist i , k i j ih daje stvar. 63. palača v M i l a n u , kjer je knjižnica in zna­menita galerija slik.

Navpično: 1. upad morske vode, 2. lovski pes ptičar z dolgo dlako, 3. ime modne strokovnja­kinje Paulinove, 4. ime pisatelja in pol i t ika Zupančiča, 5. ploskovna mera, 6. zahodno-ger-manski vojskovodja, ki se je proglasil za kra­lja Italije, 7. rast l ina, zelišče, 8. Industri ja transportnih sredstev in opreme v Kočevju, 9. hotel za motorizirane goste, 10. znak za kemično prvino radij, 11. češko moško ime, tudi okrajšano žensko ime Ot i l i ja , 12. denar, kovanec, 13. slovenski paleontolog, odkri l pa­leolitsko naselje na Olševi, Srečko; nedavno je praznoval 85-letnico rojstva, 16. nudist, pr i ­padnik naturističnega gibanja, 18. zimska pa­davina v trdni obl iki , 22. jedrnato, s prispo­dobo, pogosto dovtipno izražena življenjska ljudska modrost, 24. lat insko ime za janež, 27. vojna luka ameriške mornarice, zaliv na zahodni obali otoka Guam v Mar iansk ih oto­k ih , 29. ime družbenopolitičnega delavca Beb­lerja, 31. Estonci , 33. angleški zdravnik, raz­iskovalec tropskih bolezni, nobelovec 1902., sir Ro land , 34. ud neke monofizitske ločine v S i r i ­j i in Mezopotani j i , imenovane po ustanovite­lju Jakobu Baradaeusu, 36. jajčnik, 37. jezero in kraj ob tem jezeru na zahodu Kanade. 39. ital i janska filmska igralka, V i rna , 41. stara mera za blago, 44. star avstri jski novec, 45. in ­dustrijsko in turistično mesto v Slovenskem primorju. 48. najdaljša reka na Dolenjskem, 50. trščica, trska, 53. ime slovenske pesnice Skerlove, 55. estonski estradni pevec, Grigori j , 57. naziv, 59. veznik, 60. kratica za K o m u ­nalno banko.

Rešitev nagradne križanke z dne 11. avgusta: 1. stadion, 8. ksenon, 14. kanasta, 15. opravek, 17. erg, 18. tematika, 20. K R . 21. tole, 23. P E N , 24. Se, 25. uta , 26. kot larna, 29. rogač, 31. Malči, 32. P B , 34. La ra , 35. slap, 37. IC, 38. Orjen, 40. Penat, 42. astenija, 45. Ot i , 46. ep, 48. Ren , 49. Nana , 51. N i , 52. predpona, 55. N - T R , 56. acidoza, 58. zemljan, 60. Ararat , 61. Arsiero.

Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bil i : 1. nagrado (70 din) dobi REZ IKA RAMOVŠ, Mlad inska l/I , 64000 K r a n j , 2. nagrado (60 din) dobi T INE DRAŠAK, Staneta Žagarja 24, 64000 K r a n j , 3. nagrado (50 din) dobi TOMAŽ K A L A N , Dorfarje 29, 64209 Zabnica. Nagrade bomo poslal i po pošti.

K I N O

Kranj C E N T E R 18. avgusta amer. barv. akcij.

KASKADERU ob 10.. 18. in 20. uri

10. avgusta amer. barv. akcij, krim. K A S K A D K R J I ob 16.. 18. in 20. uri, prem. (rane. barv. kom. K A K O P O S N E T I P O R N O F I L M ob 22. uri

20. avgusta nem. barv. pust. west. Z A K L A O V S R E B R N E M J E Z E R U ob 10. uri, amer. barv. akcij. krim. KASKADERU ob 15., 17. in 19. uri. prem. amer. barv. vojn. drama F A N T J E IZ 3. G E T E ob 21. uri

21. avgusta I rane. barv. kom. K A K O P O S N E T I P O R N O F I L M ob 16.. 18. in 20. uri .

22. avgusta franc. barv. kom. K A ­K O P O S N E T I PORNO F I L M oh I«., 1«. in 2<>. uri

23. avgusta prem. amer barv Ž I V L J E N J S K I P R E O B R A T ob 16. 18. uri. domači barvni P U L A P O P U L I 7H B R A V O M A E S T R O ob 20. uri

24. avgusla amer. barv. ŽIV­LJENJSKI PREOBRAT Ob 1« in 18. uri. domači barv L J U B I C A oh 20. uri

Kranj STORŽIC 18. avgusta ital. barv. krim. S I ­

C I L I J A N S K A Z V E Z A ob 18. uri. aflgl. barv. srhljivka P O S I L S T V O ob 20. uri

10. avgusta hongk. barv. pust KARATE - J E K L E N I F A N T ob 16.. 18. in 20. uri

20. avgusta ital. barv. krim LE­T E Č A BRIGADA nI. II. in 18 uri. hongkon. barv. karale Z B O G O M B R U C E LEK - Z A D N J A I G R A S M R T I ob 16. uri, prem. indij, barv. pust. P U S T O L O V Š Č I N E V D Ž U N G L I ob 20 uri

21. avgusta ind. barv. pust. P U ­S T O L O V Š Č I N E V D Ž U N G L I ob 16.. 18. iu 20. uri

22. avgusta nem. barv. vvest. Z A ­K L A D V S R E B R N E M J E Z E R I oh 16 uri. ind. barv. pust. PUSTO­LOVŠČINE V DŽUNGLI ob 18. in 20. uri

23. avgusta amer. barv. k rm i . D A M A I N D I A M A N T I oh Mi.. 18. in 20. uri

24. avgusta hongkon. barvni ka­rale Z A D N J A I G R A S M R T I ( Z B O G O M . B R I C E L E K I oh Hi. 18. in 20. uri

T r t i c

151. avgusta angl. barv. srhljivka P O S I L S T V O <>!> 18. in 20. uri. prem. amer. barv. vojn«- drame F A N T J E iz .t. Č E T E oi> 22. un

20. avgusta hongkon. barv. kara­le K A R A T E - J E K L E N I F A N T ob I .V uri. angl barv. srhljivka P O ­

SILSTVO ob 17. in 19. uri. prem. (rane. barv. kom. K A K O POSNE­TI PORNO F ILM ob 2J. uri

21. avgusta ital. barv. krim. S ICILIJANSKA Z V E Z A ob 18. uri. ital. barv. drama N A S L E D ­S T V O ob 20. uri

22. avgusta ital. barv. krim. SI­C IL IJANSKA Z V E Z A ob 18. in 20. uri.

23. avgusta hongkon. barvni ka­rate Z A D N J A IGRA S M R T I (ZBOGOM. B R U C E LEE ) ob 18. in 20. uri

24. avgusta amer. barv. krim. D A M A IN D IAMANTI ob 18. in 20. uri

Kamnik D O M 19. avgusta amer. barv. krim.

D V E MINUTI P A N I K E ob 18. in 20. uri, prem. ital. barv. krim LE­TEČA BRIGADA ob 22. uri

20. avgusta honirkon barv. V Z M A J E V E M G N E Z D U ob 15. in IH. uri, amer. barv. krim. D V E MI­NUTI P A N I K E ob 17. uri. prem amer. barv. Ž I V L J E N J S K I PRE ­O B R A T ob 21. uri

21. avgusta amer. barv. akcij, krim. K A S K A D E R J I oh" 18. in 20. uri

22. avgusta angl. barv. srhljivka POSILSTVO ob 18. in 20. uri

23. avgusta angl. barv. srh I j. PO­SILSTVO ob 18. in 20. uri

24. avgusta ital. barv. krim. SI­C IL IJANSKA ZVEZA oh 18 in 20. uri

Duplica 19. avgusta hongkon. barvni

karate V Z M A J E V E M G N E Z D U ob 20. uri

20. avgusla nem. barv. vvestern Z A K L A D V S R E B R N E M J E Z E RU oh 1.V uri. amer. barv. krim. DAMA IN DIAMANTI ob 17. in 19. uri

23. avgusla (rane. barv. kom. K A K O POSNETI PORNO F ILM oh 20. uri

24. avgusta angl. barv. srh I j. PO­SILSTVO ob 20. uri

Radovljica 19. avgusta ital. barv. zabav.

D E M O N AVTOSTOPA ob 18 uri. amer. barv. lanlast. K ING K O N G ob 20. uri

20. avgusta ital. barv. pust. OBRNI DRUGO S T R A N OBRA­ZA ob 18. in 20. uri

21. avgusta amer. barv. krim. N O V E M B R S K I PLAN ob 20. uri

22. avgusta ital. barv. pust. OBRNI DRUGO S T R A N OB­RAZA ob 20. uri

23. avgusta amer. barv. risani MAČEK ZA MILIJON DOLAR­J E V ob 20 uri

24. avgusta ital. barv. pust OBRNI DRUGO S T R A N OBRA ZA ob 20 uri

Bled 18. avgusta amer. barv. krim.

N O V E M B R S K I P L A N ob 20. uri 19. avgusta amer. barv. risani

M A Č E K Z A M I L I J O N D O L A R ­J E V ob 18. uri. amer. barv. krim. N O V E M B R S K I P L A N ob 20. uri

20. avgusta amer. barv. fantast. K I N G K O N G ob 18. in 20. uri

21. avgusta ital. barv. pust. O B R N I D R U G O S T R A N O B R A ­Z A ob 20. uri

22. avgusta amer. barv. risani M A Č E K Z A M I L I J O N D O L A R ­J E V ob 20. uri

2.3. avgusta ital. barv. pust. O B R N I D R U G O S T R A N I O B ­R A Z A ob 20. uri

24. avgusta amer. barv. risani M A Č E K Z A M I L I J O N D O L A R ­J E V ob 20. uri

Skofja L o k a S O R A 18. avgusta hongk. akcij. S U -

P E R I N F R A M A N ob 18. uri amer. dok um. Z A D N J I K R I K I IZ S A ­V A N E ob 20. uri

19. avgusta amer. dokum. Z A D ­N J I K R I K I IZ S A V A N E ob 18. in 20. uri

20. avgusta amer. barv. dokum. Z A D N J I K R I K I IZ S A V A N E ob 18. in 20. uri

22. avgusta amer. thrvler N O ­V E M B R S K I P L A N ob 20.' uri

23. avgusta amer thrvler N O ­V E M B R S K I P L A N ob 18. in 20. uri

24. avgusta amer. drama N E W Y O R K - N E V V Y O R K ob 20. uri

Jesenice R A D I O

18. avgusta amer. barv. drama Z A D N J I Ž A R K I S O M R A K A ob 17. in 19. uri

19. avtust.a iaium barv U m i « G O S P O D A R S M R T I ob 17. in 19. uri

20. avgusta japon. barv. karate G O S P O D A R S M R T I ob 17. in 19 uri

21. avgusta ital. barv. spekt. V E ­L I K A G N E Č A ob 17. in 19. uri

22. avgusta ital. barv. spekt. V E ­L I K A G N E Č A ob 17. in 19. uri

2.3. avgusta fran. ital. barv. zgod A N G E L S K E N U N E ob 17. in 19. uri

Jesenice PLAVŽ 18. avgusta amer. barv. D O L G A

R O K A M A F I J E ob 18. in 20. uri 19. avgusta ital. barv. V E L I K A

G N E Č A <>b 18. in 20. uri 20. avgusta ital. barv. V E L I K A

G N E Č A ob 18. in 20. uri 21. avgusta japon barv. G O S P O ­

D A R S M R T I ob 18. in 20. uri 22. avgusta japon. barv. G O S P O ­

D A R S M R T I ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer. barv. Z A D N J I

Ž A R K I S O M R A K A ob 18. in 20. uri

T E L E V I Z I J A nedelja 20. A V G .

sobota 19. A V G .

11.53 Napoved 11.55 Be r l i n : Svetovno

prvenstvo v vaterpolu, prenos srečanja Jugoslavi ja : Madžarska

15.10 Tisoč mlad ih glasbenikov, posnetek iz Gospića

16.10 Čarobna žoga — otroška oddaja

16.25 Nogomet Napredak : Crvena zvezda — prenos iz Kruševca

18.20 Obzornik 18.30 F i lmska burleska 18.55 Muppetshovv 19.20 R i sanka 19.30 T V dnevnik 20.00 F. Vlček - V . P.

Borovička: Bajtar ja , T V nadal jevanka

20.50 Ve l iko spanje — fi lm 22.35 T V dnevnik 22.50 625

Oddajniki II. T V mreže: 18.20 Saguaro, poljudno

znanstveni f i lm 18.45 I. S lamnig : Zgodba

o Zvezdani , T V novela 19.30 T V dnevnik 20.00 J . Strauss: Noč

v Benetkah — I. del 21.00 24 ur 21.10 M a t u r a n t i , feljton 21.40 Športna sobota

(do 21.55)

T V Zagreb — I. program: 11.55 Ber l in : Vaterpolo

Jugoslavi ja : Madžarska 15.10 Tisoč mlad ih

glasbenikov — posnetek iz Gospića

16.10 Poročila 16.15 T V koledar 16.25 Nogomet Napredak : C Z

— prenos 18.20 Saguaro — poljudno

znanstveni fi lm 18.45 I. S lamnig :

Zgodba o Zvezdani 19.30 T V dnevnik 20.00 K r u t o morje -

celovečerni f i lm 22.05 T V dnevnik 22.20 Šahovski komentar 22.50 Zabava vas

Raffaella Car ra

8.55 P R O C I L A 9.00 Za nedeljsko dobro

jutro : Slovenske narodne v veseli družbi

9.25 625 9.45 V. Kovačević:

Kape lsk i kresovi — nadal jevanka

11.00 Hunter jevo zlato — serijski f i lm

11.30 Kmet i j ska oddaja 12.30 Šahovski komentar —

oddaja T V Zagreb 13.00 Poročila (do 13.05) 15.35 Br i t anska enciklopedija

— serijska oddaja 16.00 Ber l in : Svetovno

prvenstvo v skokih v vodo — prenos

17.00 Poročila 17.05 Okrog l i svet 17.20 Športna poročila 17.25 Ovce, v ino in nekaj

morja, oddaja T V Zagreb

17.55 Čez tr i gore: Slovenski oktet, barvna oddaja

18.25 Tr ig lavske strmine — slovenski f i lm

19.15 R i sanka 19.30 T V dnevnik 20.00 P. M . Andreevski :

Najdaljša pot — nadal jevanka

20.55 Zlato in srebro Zadra — dokumentarna oddaja

21.25 T V dnevnik 21.40 Svetovno prvenstvo

v plavanju — posnetek iz Ber l ina

22.05 Športni pregled 22.50 Poročila

Oddajniki II. T V mreže: 17.00 Košarka Jugoslavi ja :

Reprezentanca ameriških univerz — prenos

18.30 Vaterpolo Jugoslavija : Španija, posnetek iz Ber l ina

19.15 Skok i v vodo -posnetek iz Ber l ina

19.25 Ber l in : Svetovno prvenstvo v plavanju — prenos

21.30 Včeraj, danes, j u t r i 21.50 Orfejeva oporoka —

celovečerni fi lm (do 23.30)

T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila

10.00 Čudežno sedlo

T A T E D E N N A T V

Sobota D O L G S P A N E C je

ameriški film iz leta 1946, vendar bi morda kljub častitljivi starosti celuloid-nega traku kazalo obsede-ti pred televizorjem, saj se je kot scenarist z literarno predlogo za film ukvarjal William Faulkner. V so­botni detektivki, v kateri kar mrgoli umorov in temu primernih zmešnjav, igra slavni igralski tandem Humphrey Bt>gart in Lati-ren Bacali

Nedelja Pozno popoldne je na

ogled prvi slovenski celo­večerni film iz leta 1931 T R I G L A V S K E STRMI­N E , ki ga je s sodelavci posnel ..pionir slovenskega filma Metod Badjura. Gre bolj za amaterski film sku­pine filmskih zagnan cev. ki ga ne smemo meriti z današnjimi merili o vred­nosti filma. Ogledali si ga bomo predvsem zaradi 200. obletnice prvega pri­stopa na Triglav. Nedelj­ska nadaljevanka D O L ­G A POT .se ponaša s srebrno areno iz lanskega Pulja. Sega v leto 1903. v čas makedonske vstaje proti Turkom.

Ponedeljek Dokumentarno glasbena

oddaja P O M L A D skuša predstaviti današnjo Ki­tajsko: dokumentarni po sne tki se prepletajo z na stopi priznanih kitajskih umetnikov. Oddaja pred­stavlja hotenja današnje Kitajske na idejnopolitič nem, gospodarskem in kul­turnem področju.

Torek Zadnja oddaja iz serije

IZ T R O P S K E G A D E ­ŽEVNEGA G O Z D A An­

dreja Zupančiča govori a bogati ustni literaturi Ya-nomanijev, indijanskega plemena iz pragozdov ob Amazonki. Konec izzveni v vprašanje a nadaljni usodi tropskega gozda in njegovih prebivalcev.

Sreda Na TV zaslone spet pri­

hajajo K R E M E N C K O V I in sicer v celovečerni r i ­sanki. Ob parodij i na naš čas in našo potrošniško družbo bodo še bolj kot otroci verjetno uživali od­rasli . V tekmovalni oddaji IGRE B R E Z M E J A bomo tokrat držali ' pesti za uspeh mladih Kragujei čanov.

Četrtek Že petnajst let poznamo

pevko protestnih in fol­klornih pesmi Joan Baez, ki je kljub dolgi karieri še čedno ohranila čist in lep glas. V polurnem K O N ­C E R T U bo zapela ob spremljavi svoje kitare nekaj najbolj znanih pes mi. Večerni film O KI ­T A J S K I iz leta 1961, ki je naše prvo večje srečanje s k i tajsk i > h meni atografijt >, govori o skupini rojakov Hanov (najštevilnejši na­rod na Kitajskem), ki i na-rodnostno drugačnem okolju pomagajo V procesu družbene preobrazbe.

Petek Če že konec tedna ne

boste kje .okoli Triglava, pa ne kaže zamuditi re­portaže B O R B A ZA T R I G L A V s katero se RTV Ljubljana vključuje v praznovanje obletnice os­vajanja Triglava. Tudi v soboto in nedeljo bodo vsi, ki bodo ostali doma, lahko zaradi kamer postavljenih na vrhu Triglava ter v Bo hinju spremljali proslave ob prazniku našega očaka, obenem pa bo to priložnost za obujanje spomina na dogodke in ljudi povezane z našim simbolom klenosti in trdnosti.

10.30 F landr i jsk i pes 11.00 Praznik folklore 78 11.30 Kmet i j ska odd. (do

12.30) 17.05 T V dnevnik 17.20 Čudežni svet bratov

G r i m m f i lm 19.30 T V dnevnik 20.00 Rdeče in črno,

T V nadal j . 21.15 Potopis i 21.45 T V dnevnik 22.05 Športni pregled

ponedeljek 21. A V G .

17.15 Vaterpolo Jugoslavi ja : Grčija — posnetek iz Ber l ina

18.05 Obzornik 18.15 Br i tanska enciklopedija

— serijska oddaja 18.45 M l a d i za mlade 19.15 R i sank i 19.30 T V dnevnik 20.00 Pomlad , kitajska

dokumentarno glasbena oddaja

21.55 T V dnevnik

Oddajniki II. T V mreže: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Dogodivščine

mačka Toše 18.30 Dositejeve basni 18.45 M l a d i za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 21.00 24 ur 21.10 Vo jna prot i

Kanudosom, celovečerni f i lm (do 22.50)

T V Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd.

II. T V mreže 20.00 T . Čufar: Po lom,

drama T V L jubl jana 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Moza ik ,

k u l t u r n i pregled 22.00 T V dnevnik 22.15 Dokumenta rn i f i lm

torek 22. A V G .

16.00

18.05 18.15

18.50

19.20 19.30 20.00

20.35

22.00 22.15

23.00

23.20

Ber l in : Svetovno prvenstvo v skok ih v vodo Obzornik Dal jnogled — oddaja T V Beograd Od vsakega jut ra raste dan: Žalec in okolica R i sanka T V dnevnik K a j man ovo maščevanje, oddaja iz c ik la Iz tropskega deževnega gozda A. N . To l s t o j : T rnova pot — T V nadaljevanka T V dnevnik Glasba takšna in drugačna Svetovno prvenstvo v plavanju

posnetek iz Ber l ina Poročila

Oddajniki II. T V mreže: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 P ionirski T V studio 18.45 Br igadr iski T V studio 19.25 Be r l in : Svetovno

prvenstvo v plavanju — prenos

T V Zagreb - I. program: do 18.45 isto kot na odd.

II. T V mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 S ignal i - aktua lna

oddaja 20.50 Akci je : Varstvo pri delu 21.(K) Bronco Bul l frog -

celovečerni film 22.40 T V dnevnik 22.55 Šahovski komentar

sreda 23. A V G .

17.10 1 7.40 17.55 19.20 19.30 20.05

21.30 21.45

22.05 22.15

23.00

Šahovski komentar Obzornik Kremenčkovi — fi lm R isanka T V dnevnik L inco ln : Igre brez meja, prenos T V dnevnik Nastop skupine VVeather Report R i sanka Športni pregled in reportaža z nogometne tekme Part i zan : Hajduk Svetovno prvenstvo v plavanju (do 24.00) posnetek iz Ber l ina

Oddajniki II. T V mreže: 17.45 Ba lkansko prvenstvo

v jahan ju čez ovire — prenos

18.30 Beograjska kronika 18.45 Pevski zbor pro musica 19.25 Ber l in : Svetovno

prvenstvo v plavanju — prenos

21.30 Dokumentarna oddaja 22.00 T V dnevnik (do 22.15)

T V Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Med domom in šolo 18.45 Pevski zbor Pro musica 19.30 T V dnevnik 20.00 Ber l in : Svetovno

prvenstvo v plavanju — prenos

21.30 Dokumentarna oddaja 22.00 T V dnevnik 22.15 Športni pregled in

reportaža z nogometne tekme Par t i zan : Hajduk

četrtek 24. A V G .

16.20

18.20 18.48

19.20 19.30 20.00

21.40

22.05 22.20

Nogomet Sarajevo : Radnički — prenos v odmoru'ob 17.10 Obzornik Poje Joan Baez Čas, k i živi: Umetnost za bodečo žico R i sanka T V dnevnik F i l m tedna: Meng Lung-ša, kitajski f i lm Jazz na ekranu: Kv in t e t Horace Si lver T V dnevnik Svetovno prvenstvo v plavanju - posnetek iz Ber l ina

Oddajniki II. T V mreže: 18.15 Čudežno sedlo —

otroška oddaja 18.45 Vab i lo na potovanje —

kviz 19.25 Be r l i n : Svetovno

prvenstvo v plavanju — prenos

21.35 Zabavno glasbena oddaja

22.50 24 ur 22.55 Ženski spol, moški spol

— dokumentarna oddaja

T V Zagreb — I. program: 16.05 Poročila 16.10 T V koledar 16.20 Nogomet Sarajevo :

Radnički 18.15 Čudežno sedlo -

otroška oddaja 18.45 Vabi lo na potovanje —

kviz 19.30 T V dnevnik 20.00 Ak tua lna oddaja 20.50 Rubežniki - T V

nadaljevanka 21.55 T V dnevnik 22.10 Šahovski komentar 22.40 K i tar i s t Ernesto B i t e t t i

petek 25. A V G .

17.10 17.40

18.05 18.20

18.50

19.20 19.30 20. (K)

21.05

21.50 22.05

23.25

Šahovski komentar V i k i n g V i k i — serijski f i lm Obzornik Borba za Trig lav, prenos s Tr ig lava, Kredar ice in iz Boh in ja T u j i ročk: Mar i a M u l d a u r in Chambers Brothers R i sanka T V dnevnik Zabavno glasbena oddaja Beograd -Budimpešta Razgledi : Skr ivnost i koralnega otoka T V dnevnik Detekt iv Sfaht -serijski f i lm Poročila

O d d a j n i k i II. T V mreže: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 B istrooki 18.45 Zabavno glasbena

oddaja 19.30 T V dnevnik 20. (K) K u l t u r n i mozaik 21. (K) Včeraj, danes, jutr i 21.20 Človek in čas,

dokumentarna oddaja 21.50 Koncer t Gisele May 23.05 Književni klub

(do 23.35)

T V Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd.

II. T V mreže 20.00 Zabavno glasbena

oddaja Beograd — Budimpešta

21.05 Bare t ta — serijski f i lm 22.00 T V. dnevnik 22.15 Nočna premiera:

Zapel jani

I Z B R A L I S M O

Z A V A S

Tole pa je še en vzorec iz Tekstilindusovega In­formativno prodajnega centra v hotelu CREINA v Kranju: blago je zelo modno in primerno za obleko z dolgim, ohlap­nim rokavom in nabra­no v pasu. Širina 90 cm. Vprašajte za artikel PALMA. Cena: 33,50 din za m

Iščete lepo, domiselno in zanimivo tapiserijo? Pri Zarjini DOMOPRE-MI na Jesenicah jih ima­jo vseh vrst. Tale na sli­ki je v belih in rjavih to­nih. Po vsej verjetnosti se te dni dobe tudi v nji­hovem paviljonu na Go­renjskem sejmu. Cena: 1053 do 2280 din

tre-Pripraven majhen prt nosni televizor z radio/ japonske firme Hitachi in radioaparat z digital­no uro smo videli na sej­mu v Kranju pri jeseni­škem FUŽINARJU. Pro­dajajo pa jih tudi v nji­hovi prodajalni na Jese­nicah. Cena: televizor 3846,60 din radio 1943,75 din

Novost na trgu je plin­ski številnih KEKEC iz Gorenja. Ima, varnostni ventil in prostor za plin­sko bombo. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo. Cena: 1816,40 din

Kmalu bo treba Je mimii. Tina zimo. V Elitimsjpe-cializirani otroški trgo­vini BABY v Krani"\ff po stan ceni dobite otroškega /*V a j* a , J? malčka od P f J ° n ^ let. Barve: rdeča, orani-na, modra in rumena. Cena: 371 din

Sezonsko znižanje na Kokrinem oddelku žen­ske konfekcije v GLO­BUSU velja tudi za tole prijetno športno bom-bažasto obleko. V veli­kostih od 36 do 44 se dobe. Barve: modra, rdeča, črna. Cena: 395 din

Gostišče K U H A R Adergas pr i Cerk l jah

Domača h r a n a , k lobase v zasek i , po ln j ena telečja prsa, k u ­hana šunka, zelje z a j d o v i m i žganci i t d .

Obiščite naš pavi l jon na Goren j skem sejmu v K ran ju od 11. do 21. avgusta . Postreg l i vas bomo s k lobasami , h r e n o v k a m i in s spec ia lno k a v o » A D E R G A S « .

TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ

k e

* 3 V

N a m e d n a r o d n e m g o r e n j ­s k e m s e j m u v K r a n j u v H A L I A

v ^ m n u d i b o g a t o i z b i r o m o ­š k i h , ž e n s k i h i n o t r o š k i h c o p a t t e r o r t o p e d s k i h c o p a t p o u g o d n i h c e n a h .

Priporoča se Markič Katar ina, Bečanova 1 Tržič

O K

R

A

GLOBUS

TINA

g l o D u s I V M M

V f a l V M M « !

K o k r a J e s e n i c e

0 V /

VokruL

od 1 5. 8 — 1 5. 9. 1 978

NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO

— Kranj na Gorenjskem sejmu razstavlja in prodaja

N O V I

P R O G R A M P O H I Š T V A

— U L T R A -

U L T R A — je proqram komadnega pohištva za opremo dnevnih sob spalnic sob jedi lnic, kabinetov itd Program omogoča indiv idualno kreiranje

v katerem ž i v i m o

Z a o b i s k i n n a k u p s e p r i p o r o č a

l e s n i n a K H A N J * NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO

23 — 3 0 avgusta 1 9 78 v kinu CENTER Kra

sreda, 23. 8. BRAVO MAESTRO (»Velika srebrna Arena«) Režija: Rajko Grlić

četrtek, 24. 8 LJUBICA (»Bronasta Arena« za režijo) Režija: Krešo Golik petek, 25 8 ALLER RETOUR Režija: Aleksander Petković sobota, 26 8.

PAVILJON VI (»Zlata Arena« posthumno Slobo-danu Peroviću za glavno vlogo, »Srebrna Arena« Zoranu Radmiloviću za vlogo v filmu) Režija: Lucian Pintilije nedelja, 27. 8. VONJ POLJSKEGA CVETJA (»Zlata Arena« za režijo, »Zlata Arena« za kamero, »Zlata Arena« za glasbo) Režija: Srdjan Karanovic ponedeljek, 28. 8. PES, KI JE IMEL RAD VLAKE (»Velika bronasta Arena«, »Zlata Arena« za glavno žensko vlogo Svetlani Bojković) Režija: Goran Paskaljevic torek, 29 8 TIGER (»Jelen« nagrada z glasovanjem občinstva revije »Studio«)

sreda, 30 8 OKUPACIJA V 26 SLIKAH (»Velika zlata Arena« »Srebrna Arena« za režijo, »Srebrna Arena« za kamero)

Predstave bodo vsak dan ob 20. uri, razen nedelje — ob 1 9 uri

Cene vstopnic: komplet vstopnic za 8 večerov 1 20 din posamezna vstopnica 20 din Kompleti vstopnic bodo v prodaji od sobote, 1 9 8. 1 978

nj

M e r k u r V e l e ž e l e z n i n a K r a n j K o r o š k a c 1

z n s o l o

Izredna priložnost za nakup k e r a m i č n i h p l o š č i c

Razprodaja

labinprogres — P o t p i c a n

v v s e h p r o d a j a l n a h g r a d b e n e g a m a t e r i a l a

M E R K U R K r a n j

o d 1 0 . d o 2 5 . a v g u s t a 1 9 7 8 C e n a : 1 2 8 d i n z a k v . m

Širok barvni in vzoični izboi je prilagojen vsakemu okusu Uporabnost keramičnih ploščic » L A B I N P R O G R E S « je vsestranska za z u n a n j e rfl notranje prostore za tla in stene

Ploščice so primerne tudi za hleve mlekarne veže kleti, garaže in druge prostore

Obišč'te prodajalne gradbenega materiala M E R K U R v Kranju Ljubljani Lescah Škof JI Loki Gorenji vasi, na Bledu in Jesen icah

O d 1 1 d o 2 1 a v g u s t a 1 9 7 8 p l o š č i c e r a z s t a v l j a m o i n p r o d a j a m o t u d i n a G o r e n j s k e m s e j m u v n a š e m p a v i l j o n u v h a l i A

M A L I

O G L A S I

telefon 23-341

P R O D A M Prodam 8 tednov stare JARČKE

in P E T E L I N E , stare 10 tednov. M lakarjeva 58, Šenčur 6133

Termoakumulac i jsko PEČ 5 KVV ugodno prodam. Vid ic Dušan, Cesta Kokrškega odreda 11, K r a n j , telefon 22-277 6161

Prodam T R A K T O R S K E G R A B -L J E Pettinger, 2 novi M O L Z N I E N O T I za mlekovod in K R A V O Dred te l i tv i io . Pance Franc , Staneži-če 3, Šentvid 6162

Prodam več metrov suhih B U ­K O V I H D R V . Cesta talcev 6 a, Skofja L oka 6163

Prodam K R A V O , težko sivko, v devetem mesecu brejosti. Sp. Duplje 71 6164

Prodam vezano O K N O 12()x 150 / roleto, 1 kub. m mehke M I V K E , 600 kom. V O T L A K A 1/1 in 200 kom. B H 4. Cesta na K lanec 17 a. K ran j

b i bo Prodam komplet A N T E N z ojače­

valnikom. K a l a n Janez, Ve l jka V l a -hoviča 4, K r a n j 6166

Prodam okrog 100 kg težkega PRAŠIČA po izbiri. Domače kr-mljen, primeren za nadaljno rejo. Dežman, Bodešče 4, Bled 6167

Prodam Š T E D I L N I K na trda go­riva. Nova vas 8, Radov l j i ca 6168

Prodam P I S K E nesnice, rjave, stare 2 meseca. Fu jan , Hraše 5 6169

Prodam 7 mesecev starega B I K A . Zg. B i tn je 50, K r a n j 6170

Prodam ŠTEDILN IK na drva. Ogled 21. 8. od 8. do 12. ure. Sejmišče 5, K r a n j 6171

Prodam srednje veliko prevozno M L A T I L N I C O s širokimi tresali. Cerklje 97 6172

Prodam Z G R A B L J A L N I K za seno Petinger. Stenovec, Verje 47, Medvode 6173

Prodam rabljena O K N A z role­tami in V R A T A raznih dimenzij ter železo šestico po ugodni ceni. Zg. Brn ik 113 6174

Prodam 3 leta in pol star T E L E ­V I Z O R Iskra Panorama. Int ihar Alo jz , Dru l ovka 13 6175

Poceni prodam ital i janski globok otroški voziček. Kran jska c. 22, Šen­čur H176

Prodam K O M B A J N Eple za izkop krompirja. Fajfar, Cirče 18, K ran j 6177

Prodam K O N Z O L N O D V I G A L O z reduktorjem (kompletno). Papež An ton , Bičkova 8 a, K r a n j 6178

Prodam črnobel T E L E V I Z O R R R Niš. Zupan, Kebetova 20, tele­fon 23-756 6179

Ugodno prodam kombiniran ŠTE­D I L N I K - 2 p l in , 4 elektr ika. Te l . 23-085 6180

Prodam 4500 kg C E M E N T A A n ­hovo. Nas lov v oglasnem oddelku

Prodam 1 kub. m mlete O P E K E za izolacijo. Suha 4. K ran j HI82

Po nizk i ceni prodam globok otro­ški VOZIČEK - temnomoder ža­met. Orehek, Zasavska 9 6183

Prodam dobro ohranjen globok i ta l i janski otroški VOZIČEK. Tele­fon 21-172 6184

Prodam nov športni i ta l i janski V O ­ZIČEK. Informacije na tel. 21-285 od 15. do 16. ure 6185

Prodam 2 O V C I , samca in samico. H rastje 7, K r a n j 6186

Prodam 7 let starega K O N J A , tež­kega 550 kg a l i menjam za starejše­ga, za zakol . Šenčur, Pipanova 40

Ugodno prodam B A L K O N S K A V R A T A z roleto in O K E N S K E PO­L I C E različnih dimenzij . Vodice 37b 6188

Prodam 2 breji K R A V I . Trstenik 14, Go ln ik 6189

Prodam nov dvovrstni I Z K O P A L -N I K za krompir, poljski. Dorfarje 24

Prodam novo 3 k w termoakumu­lacijsko P E C in rabljeno plinsko S U P E R S E R . Ogled od 16. ure dalje. K o l m a n , Sejmišče 2, K r a n j 6221

Prodam 5 kvv termoakumulaci jsko PEĆ. Informacije zvečer. Moša Pi ja-de 9, stan. 20, K r a n j 6222

Prodam 2 K O B I L I , dobri voznici a l i menjam za starejšega konja. Pro­dam tudi več PRAŠIČEV, težkih od 70 do 90 kg. Visoko 90, Šenčur 6223

Prodam dvofazni E L E K T R O M O ­T O R 1 K M , tri fazni ŠTEVEC in ploščato T E H T N I C O do 150 kg. K r u m p a k , Kidričeva 30, K r a n j 6224

Prodam mlade nemške OVČAR-J E . Štirnova 10, K r a n j 6225

Prodam K R A V O z 8 tednov staro teličko. M očnik, Medvode 83 6226

Prodam lepo D R V A R N I C O , do­bro ohranjeno, primerno tudi za gradbeno barako, za vikend hišico al i kaj podobnega. Vel ikost 3 x 5 m. Naslov: Gorice 50, p. Go ln ik 6227

Dvižna GARAŽNA V R A T A 220 x 230 in motorno kolo J A W A prodam. V id ic , Lesce, N a T r a t i 16

6228 Prodam 90 kom. O P E K E Košak

— kvader al i zamenjam za navadni zidak. Korošec, Kokrškega odreda 12, Lesce 6229

Poceni prodam oljno PEĆ Hus-quarna, H L A D I L N I K H imo . Ogled v popoldanskem času. Demšar, Log 40, Skofja L oka 6230

Prodam dolgo belo POROĆNO O B L E K O , velikost 38. Te l . 24-018

6231 Prodam dobro ohranjeno S P A L ­

N I C O . Flander, Sorska 23, Skofja Loka , telefon 61-119 6232

Prodam skoraj nov vprežni P L U G — vinkel. Hotemaže 7 6233

Prodam D E S K E za betonske opa­že in rabljena O K N A in V R A T A . Lahovče 66, tel. 42-075 6234

Prodam S P A L N I C O Brest, kom­binacija s ko tn im elementom in ŠO­T O R R a b . Sever, Pušta! 31, Skofja Loka 6235

Prodam 1 kub. meter D E S K za pobjon, obžagan L E S za streho stan. hiše. lahek G U M I V O Z . OBROČE za cizo. Ogled popoldne od 15. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku

6236 Ugodno prodani PEČ — ŠTE­

D I L N I K na olje E m o 6 in O T R O ­ŠKO P O S T E L J O . Bergelj. Straži-šče. Pot na Jošta 11 6237

Prodam 1800kg B E T O N S K E G A ŽELEZA premera 10 mm in električ­ni R A D I A T O R . Dorfarje 36, Zab-nica 6239

Prodam PEČ za centralno kurja­vo E M O Celje — okrogla, na trda goriva. Cena 500 d in . Ho jkar , Gro­harjevo naselje 54, Skofja L o k a 6240

Prodam T E L I C O v visoki brejosti. P o k o m Franc , B inke l 6, Skofja Loka

6241 Prodam 35 kv. metrov ladijskega

P O D A . Grenc 4, Skofja L o k a 6242 Prodam rabljene K U H I N J S K E

E L E M E N T E z napo. Zg. B rn ik 41 Procam ca. HKK) kom. S T R E S N E

O P E K E K i k i n d a in enobrazdni T R A K T O R S K I OBRAČALNIK . Lad ja 25, Medvode 6244

Lep globok OTROŠKI VOZIČEK prodam po niz iu ceni. V lad imi r Žu­žek, Mestn i trg 21, Skofja L oka 6245

Prodam mlado K R A V O . V i r -maše 4 6246

Prodam rabljen OBRAČALNIK za kosilnico BČS 127 in rabljen P U -H A L N I K za seno. Praprotno 8, Selca nad Šk. Loko 6247

Prodam 10 naseljenih AŽ P A ­N J E V po ugodni ceni. Pan j i so novi (na deset satov). Kocjančič, N a M l a k i 3, Radovl j ica 6248

Prodam 7 tednov stare PRAŠIČ­K E . U r h Jože, Zasip, Reb r 3, Bled

Prodam novo P R I K O L I C O 800 kg, kasetni A V T O R A D I O B l aupunk t v garanciji in K O M P R E S O R 10 atmosfer. Biček, Mošnje 26, Radov­ljica 6250

Prodam večjo količino G A J B I C za krompir a l i jabolka. Posavc 19/A

Prodam K R A V O tik pred peto te-litvi jo. Rogelj, Apno 9, Cerkl je 6252

Prodam K R A V O , k i bo v kratkem telila. Lahovče 21, Cerklje 6253

Prodam obžagan L E S za ostrešje, garažo ali vikend. Grošelj, Pšata 7, Cerklje 6254

Prodam G U M I VOZ 15 col . Gl in je 8, Cerklje 6255

Prodam K R A V O tik pred tel itvi-jo. Janez Perčič, Babn i vrt 2 6256

B E T O N S K O ŽELEZO premera 8, 10, 12 mm prodam. K g 7,50 d in . Te­lefon 22-364 6257

Prodam 8 mesecev brejo T E L I C O ali K R A V O . Košnjek Franc , Spod­nja Be l a 6, Preddvor 6236

Prodam Novoteks S T R E Š N I K črne barve, 2200 kom. Cena 7 d i n za kom. T e l . 22-364 625«

P rodam 2 OTROŠKA VOZIČKA, i ta l i janska, športna, zložljiva in F O T O A P A R A T . Pagon, Šempetrska 30, Stražišče 6259

Prodam 7 mesecev brejo T E L I C O Suha 33, K r a n j 6260

Prodam S L A M O R E Z N I C O E p p l e K o k r i c a , Pokopališka 11 6261

Tovarniško novo V R T N O K O ­S I L N I C O M u t a Gorenje prodam Pau l in , Go ln ik 42 6311

K U P I M

K u p i m OTROŠKO P O S T E L J I C O z vložkom. Orehek, Z a s a v s k a 9

K u p i m rabljen KAVČ in O T R O ­ŠKO K O L O . Djurič M i r a , Pšenična polica 21, Cerkl je 6192

K u p i m T R A Č N O ŽAGO (panža go). Bertoncelj Andre j , S vetje 42/A, Medvode 6193

Z A H V A L A

<)!> boleči i z gub i našega l jub l jenega moža. očeta, s tarega očeta, b r a t a in s t r i c a

R u d o l f a P o t o č n i k a se i skreno z a h v a l j u j e m o vsem s o r o d n i k o m , pr i j a t e l j em in z n a n c e m , k i so n a m v sočutju s t a l i ob s t r a n i , d a r o v a l i cvet je in ga v t ako v e l i k em številu s p r e m i l i na zadn j i po t i . Posebej se z a h v a l j u j e m o z d r a v n i k o m Onkološkega inštituta in bolnišnice dr. P e t r a Držaja, dr. M a ­ri j i Sajevec i/, zd ravs tvenega d o m a v K r a n j u ter p r e d s t a v n i k o m a D E S — T O Z D E l e k t r o K r a n j i n Združenja šoferjev in a v t o m e h a n i k o v za gan l j i ve besede. H v a l a t u d i gospodu

župniku iz Podbre z i j za lep c e r k v e n i obred .

Neutolažlj ivi vsi n jegov i !

K r a n j . 14. avgus ta 1078

Z A H V A L A

K o |e n e n a d o m a ugasnilo.življenje drage, nepozabne

M a r i j e T a v č a r Tončove M i c k e

hikreiM. z a h v a l j u j e m vsem d o b r i m sosedom, s o r o d n i k o m , pr i j a te l j em m z n a m e n i , k i so mi lajšali t rdo to m i n u l i h d n i . G l o b o k a z a l i v a l a dr. I v a n u H r i b e . n i k u za dva j se t l e tno pr i za ­devno zdrav l jen je , hva l a g. k a p l a n u /a čuteče besede ob o d p r t e m grobu. Hvaležna sem za vso po,,,. , , , /a dobre m i s l i , tolažil.u- besedo, d a r o v a n o cvetje. |>et.|e i n sp r ems t vo na njeni / a d n n p o l . - hvaležna vsem. ki so b i l . za našo M i c k o v življenju dob r i m jo ime l i radi .

Se enkra t i sk r ena h v a l a !

S i razišče, !•>. avgus ta i . v A n g e l c a F I L I P U C

Z A H V A L A

()b preran i i / mi lu našega dragega moža. .u i - l a n i . . " •'.> '<•> i

1 •

i - i 11« . i

r r ; t U l C C J U ! JDUUIlČtlJčt M a r i n o v e g a a l a iz V o k l e g a

se najlepše zahvaljujem« i vsem -m n d i i i k o i . : . sosedom. |ii l |a 11 i n n n / i ..u M t u « a / u p i 1K i iz Šenčurja in Srn le Inika. G a s i l s k e m u d ruši v u \ < • k l i ' ^ " i 11 >l 1/ \ • lit " 1 / \ i »ii.o i * ' i i

Najlepše ><• z ahva l j u j em i> vsem. K i X I n a m \ leb i o / k i h 1 i t i , n i K i t i » lan i »ti - 1 1 . 1 1 i 1 1 1 . V - M ' l 1 /a izrečena sožalja. p<><bo i< • i i r \ f i n c i n < \ t i n i t i vsem i i s i i n Ki «»a t ' . i i - • 11 .i

s p r e m i l i na n legov 1 z ad i ; II | ii >l i

\ sem še t u k i a l i s k l i - n a l i \ . i . . i '

Žalujoči žena M a n ia snu A . i S i . H I k < > u , !• i , i i . t i l M < • i K i M U . k . I i h K i i - l u . . i / t l i I I / I I a i iu

\ ok lu . !'. . l \ .1 i ! »7>

Z A H V A L A

O b b o l e č i m nenadn i s m r t i našega dragega s i n k a , b ra tca , vnučka in nečaka

Denisa Grosa se i skreno z a h v a l j u j e m o vsem s o r o d n i k o m , pr i ja te l j em, sosedom in z n a n c e m za izrečena sožalja, za podarjene vence in cvet je ter za sp r ems t vo na njegovi preran i zadn j i pot i . I skrena hva l a tud i g. župniku za pogrebni obred.

Žalujoči: mamica,očka in sestr ica 'I m a

Sporočamo žalostno vest. da je m n o g o prezgodaj uagič no p r e m i n i l naš sode lavc i

Zoran Krčmar gradbeni de lavec

Dolgo le t nega sode lavca bomo o h r a n i l i v l ra jnem s p o m i n u

' o k o p a n je b i l v svo jem ro j s tnem k r a j u v K r u p i na V r b a s u .

D e l a V i i Vodnogospodarskega podjet ja K r a n j .

Z A H V A L A

O b s m r t i moža. očeta, starega očeta in b r a t a

F r a n c a M o h o r i č a Mik lovega ata i/. Zg. Resnice

se i skreno z a h v a l j u j e m o d o b r i m sosedom za p O m o č , s o r o d n i k o m in z n a n c e m za i z laze sožalja in cvetje. Posebej se z ahva l ju j emo gospodu župniku in p e v c e m za lep p<>gre

obred .

Vsem še enkra t i sk rena h v a l a !

Vs i n jegov i !

Resn i ca . K r a n j . J a v o r i i i k . L i p n i c a . .">, a vgus ta 1078

Kupim malo rabljeno OTROŠKO P O S T E L J I C O . »Naslov v oglasnem oddelku 6194

Kupim 1 kub . m lepih suhih M A C E S N O V I H D E S K - 25 mm. F i -ster, Bistr ica 20, 64203 Dupl je 6195

Kupim P A J K L (vejalnik) za žito. Primožič M a r i j a , Potarje 4, L o m , Tržič 6262

Kupim P S A čuvaja, starega od 5 mesecev do 1 leta. Okorn J u l k a , Zgornja Luša 6, Selca nad Škofjo Loko 6263

Kupim IZRUVAĆ za krompir s kardanom, znamke Potinger, a l i za konjsko vprego, predelanega za trak­tor. Jerovhik Jože, Voglje 16, Šenčur

Kup im 1/2 kubičnega metra suhih B O R O V I H D E S K debeline 3 cm. Galetova 7, K o k r i c a 6265

Kup im ohranjeno ŽENSKO K O ­L O . Preželj, Zabreznica 48, Žirov­nica 6266

mmm—— VOZILA H Prodam T O Y O T O C O R O N O . Šen­

čur, Velesovska c. 20 6007 Po ugodni ceni prodam' po del ih

N S U 1200 C . Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Gor i cah št. 29 6134

Prodam F O R D C & P R I , letnik 1971. Br i t o f 173. Ogled od 15. ure dalje. 6139

Prodam R E N A U L T 4, letnik 74, registriran do februarja 79. Kogo j , S lap 4, Tržič , 6140

K A M P P R I K O L I C O za 3 + 1 osebo, lepo ohranjeno, poceni pro­dam. Ponudbe na tel. 064 22-991

Z A S T A V O 1300 prodam po del ih. Motor in menjalnik odlična. Cote l j , Čopova 1, tel . 75-140 int. 274 6196

Prodam karambol iran F I A T 124. Ogled v soboto in nedeljo. Gasi lska 4,Senčur 6197

Prodam odlično ohranjen V W 1600 letnik 67, registriran do 10.6. 1979. Ogled vsak dan od 14. ure. K r a ­njec, Prešernova 27, B led 6198

Prodam F O R D T A U N U S L s 4 vrati, letnik 1971. Te l . 25-786 v petek od 16. do 19. ure 6199

Po ugodni ceni prodam A U D I 100 L S super, letnik 70, registriran do 19. 7. 1979. Z glasite se pri Mišotu, Koroška 23, K r a n j a l i služb, telefon 25-861 6200

O P E L A S C O N O 19 S luksus - 4 vrata, letnik 1976, prodam. Zakotn ik Janko, Suha 8, Skofja L o k a 6201

Prodam moped T O M O S E L E K -T 0 N I K 90, registriran, prevoženih lOOOkm, letnik 1976. Avdič H imzo , Novi svet 13, Skofja L o k a 6202

Prodam F I A T 850 na obroke a l i n a kredit. Štravs, Kidričeva 10, Je­senice 6203

Ugodno prodam F I A T 850, letnik 1969. Ogled vsako soboto popoldne. Cesta na Brdo 4, K o k r i c a , K r a n j

Ugodno prodam N S U 1200 C , let­nik 1972, delno na kredit. Luže 6

6205 Prodam Z A S T A V O 125 P , letnik

1975. Šilar, Tominčeva 1, K r a n j , tel. 22-158 6206

Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1970. B r i t o f 13 620.7

Prodam R 4, letnik 68, vozen in R 4, letnik 68, po del ih. Virmaše 98, Skof­j a Loka 6208

Prodam S I M C O 1000 G L S , letnik 1973. Eržen Andre j , Jezerska 10 Kranj 6209

Prodam Z A S T A V O 750, letnik / J , registriran do avgusta 79. Gruden Vrečkova 3, K r a n j , tel . 26-238 6210

Prodam M O P E D Tomos na 2 pre­stavi. Te l . 26-745 popoldne 6212

Prodam A M I 8 v nevoznem stanju * l i po del ih. E l i n g Ivan, Zg. Bi tn je 99 ijelezokrivec) 6213

Prodam F O R D C A P R I G T 1700. Ogled v soboto, 19. 8. 1978. Hočevar Slavko, Cesta Kokrškega odreda 23, K r a n j 6211

Prodam N S U 1200 C. Ogled vsak <ian do 12. ure. Ignjič Jo van , G r m i ­t e va 7, K r a n j 6214

Prodam Z A S T A V O 101. Informa­cije na telefon 22-060 v dopoldan­skem času 6215

Prodam 1100 R, Zastava 68 in 2 blašča 155X15 , nova. K ran j ska c. 22, Šenčur 6216

Kup im ohranjen M O T O R za A U D I 60 a l i prodam kompleten avto * motorjem v okvar i . Ce lcar Fel iks, cel jska 13, Tržič 6217

Prodam M O T O R M Z 250 T S . Ogled popoldne. Balantič, Hotemaže

Preddvor 6267 Ugodno prodam F O R D T A U -

N U S . Ogled v popoldanskih urah. OemSar, Log 40, Skofja L o k a 6268

Prodam F I A T 127, letnik 1974. Vopovlje 7, Cerk l je 6269

Prodam D I A N O , letnik 1977, pre­voženih 15.000 k m . N a k l o 229 6270

Prodam ŠKODO Š, letnik 1971. Lacko , Radovl j ica, Bevkova 37, tele­fon 75-807 6271

Prodam O P E L R E K O R D , letnik 1965, lahko tudi na posojilo al i za­menjam za manjši avto. Topič M i r ­ko, Savska c. 1, K ran j 6272

Prodam R-4, letnik 1975. Zaplot-nik, P i vka 64, Nak lo 6273

Prodam dobro ohranjen R E ­N A U L T 4, leto izdelave 1977. Tele­fon 47-143 6274

Prodam dobro ohranjen Z A P O -ROŽEC, letnik 1976, prevoženih 38.000 km. Premru, Podnart 50, tele­fon 70-001 6275

Prodam ŠKODO 100, letnik 1973, 44.000 km, registrirano do jul i ja 1979. H ladn ik , Šolska 4, K r a n j 6276

Prodam Z A S T A V O 750. Letence 18, Go ln ik 6277

Prodam skoraj nov M O P E D na 4 prestave. Sv. D u h 69 (pri Gradu), Skofja Loka 6278

Ugodno prodam R E Z E R V N E D E L E za W A R T B U R G . Informa­cije po tel. 26-005 K ran j 6279

Prodam karambol iran avto R 4 T L S , letnik 1976 dec. Naslov: Zgor­nji B rn ik 81 6280

Prodam SPAČKA po del ih. Par t i ­zanska cesta 48, K ran j 6281

Prodam dobro ohranjenega SPAČ­K A . Par t i zanska cesta 44, K r a n j

Prodam F I A T 1300, starejši let­nik, registriran do marca 1979. Šar-kan Stane, Begunjska 8, K r a n j 6283

Prodam Z A S T A V O 750 L U X , let­nik 1975, prevoženih 20.000 km. Oblak Janez, H r i b pri Zmincu 6, Skofja Loka 6284

A M I 8, garažiran, ohranjen, pro­dam. Šušteršič, Stara cesta 28, Skof­ja L o k a 6285

Ugodno prodam dobro ohranjen ZAPOROŽEC, letnik 1976, registri­ran do apri la 1979. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Breskvar, Part izan­ska 43, Skofja Loka 6286

Prodam M I N I MORIŠ C O O P E R , letnik 1969. Pondar, Kopališka 13, Skofja Loka , telefon 61-014 6287

P E U G E O T 304, dobro ohranjen, prodamo. Šemrl, K r a n j , U l i ca mla­dinskih brigad 6, telefon 22-759 6288

Prodam D K W 1000 S za dele. Če-bul j , Cerklje 31 6289

Prodam 125 PZ , letnik 1972. Ste-pišnik, K r a n j , Vrečkova 7, tele­fon 064 26-852 6290

Prodam R E N A U L T 4 , letnik 1976. Papler Zvone, Roblekovo naselje 29, Radovl j ica 6291

Prodam 4 kompletna K O L E S A za Z 750 (Sava radial) in M E N J A L N I K a l i kupim F l C K A Z menjalnikom v okvari . Vok lo 70 6292

fmmBmmmmmmmmmm POSESTI • • H

V K r a n j u ali bližnji okolici kupim starejšo HIŠO, po možnosti v bližini reke a l i potoka. Ponudbe oddajte pod šifro Tako j 6150

S T A N O V A N J A

K u p i m dvo- a l i trosobno S T A N O ­V A N J E v bloku v Radovl j ic i a l i okol ici . Plačam v gotovini. Tele­fon 064 60-333 od 13. do 17. ure 5648

Povratnik iz inozemstva, srednje starosti, treznega značaja išče S T A ­N O V A N J E pri osamljeni ženski, j i vsestaansko materialno pomaga, tudi pri otrocih. Ponudbe pod Po­vratnik 6096

Novo počitniško S T A N O V A N J E ob slovenski obali zamenjam za po­dobno na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku. 6293

V lastno stanovanje S P R E J M E M zaposleno sostanovalko a l i mlajšo upokojenko za izmenično varstvo dveh deklic. Prednost imajo Sloven­ke. Ponudbe na naslov v oglasnem oddelku 6294

Zakonca z visoko izobrazbo in enim otrokom Iščeta enosobno al i dvosobno S T A N O V A N J E za 1 do 2 leti v Škofji Lok i ali K ran ju . Tele­fon 60-774 6295

S O B O oddam 2 fantoma al i dekle­toma. Šifra Opremljena 6296

K je rko l i v Škofji L ok i iščem S O B O . Ponudbe pod Trgovka 6297

S O B O oddam 2 dijakoma a l i štu­dentoma. Cankarjeva 4, K ran j 6298

Izdaja C P Gla« , Kran j , Ul ica MoAe Pijadeia 1. Stavek: G P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetj«-Ljudska pravica, Ljubljana, Kop i ­tarjeva 2. - Naslov uredništva m uprava liata: Kranj , Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri S D K v K r a ­nju i tevi lka 51500-8O3-319M - Te ­lefoni: g lavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni­štvo 21-835, novinarj i 21-880. " l a ln -oglaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarje. - Oprošče­no prometnega davka po pristojnem

mnenju 421-1/72.

_ ZAPOSLITVE Wm Sprejmem delavca za priučitev

K L E P A R S K E stroke al i pomočni­ka . Kleparstvo B O H I N C . Radovl j i -c a 6156

Sprejmem v službo fanta do 25 lei za V O D O I N S T A L A T E R S K A in K R O V S K A dela. Hočevar Slavko, C . Kokrškega odreda 23, Kran j 6218

V uk sprejmem vajenca in zapo­sl im nekvalificiranega delavca za do­ločen al i nedoločen čas. S L I K O -P L E S K A R S T V O Kočnik Stane, Po t na Jošta 8, K ran j 6219

V urejenem gostišču želi honorar­no delati urejena žena zrelih let. (Pomoč v strežbi in kuhinji ) . Šifra Poštena 6220

. N A J D E N O B a l

Našla sem P R S T A N . Lastnik ga dobi v Vogljah 63 6299

I Z G U B L J E I M U M

Dne 10. al i II. avgusla 1978 sem nekje med trgovino Gorenje in avto­busno postajo v K r a n j u izgubila Z A P E S T N I C O , ki mi je* zelo drag

spomin. Poštenega najditelja pro­sim, da jo proti N A G R A D I vrne v Drogerijo, T i tov trg 23, K r a n j 6312

N a poti od klavnice do Pr imsko-vega sem izgubila U R O iz belega zlata, z vdelanimi kamenčki — 4 na vsaki strani . Poštenega najditelja prosim, da jo proti V I S O K I N A ­G R A D I vrne na naslov Babic, K o -vačičeva 10, K r a n j — Primskovo

Pošten najditelj na Brezjah naj vrne tistega pol K A R D A N A od traktorja proti nagradi. Našel sem E T U I KLJUČEV na podvinskem postajališču. Nadalje sem na.šel ban­kovec tisočak. K d o r ga je resnično izgubil — pri priložnostnem ga bo dobil . M i l a n Pohar, Brezje 24 6301

PRIREDITVE

R K Visoko vas vabi v nedeljo, 20.8. 1978, na veliko V R T N O V E ­S E L I C O s pričetkom ob 16. ur i . Igra S E L E K C I J A 6302

V soboto, 19. 8. 1978, s pričetkom ob 18. ur i organizira športno društvo Jakob Štucin iz Hrast ja — Preba-čevo veliko V R T N O V E S E L I C O . Igral bo ansambel S E L E K C I J A iz K ran j a . Dobiček veselice gre v sklad za izgradnjo rekreacijskega centra. Vabl jeni ! 6303

T V D Par t i zan L jubno vas vabi v nedeljo, 20. avgusta, ob 16. ur i na V E L I K O V E S E L I C O , k i bo pri dru­

štvenem domu v L J U B N E M . Zaba­val vas bo B L E J S K I K V I N T E T s pevcema A G A T O ŠUMNIK in T O N E T O M B U R J A . Vmes še bogat S R E C E L O V , kegljanje za 1 t ce­menta in nagradno streljanje. Če bo vreme slabo, bo zabava v nedeljo, 27. avgusta. Vabl jeni 6304

G A S I L S K O DRUŠTVO C E R K ­L J E prireja v nedeljo, 20.8. 1978, V R T N O V E S E L I C O s kegljanjem za kolo in srečelovom. Za razvedrilo vas bo zabaval ansambel T R G O V ­C I . Vabl jeni ! 6305

0 0 Z S M S Podbrezje prireja v so­boto, 19. 8. 1978, ob 19. ur i na gasil­skem vrtu K R E S N O NOČ. Za zaba­vo bo poskrbel ansambel T R G O V C I . Bogat srečelov! Kegljanje za 1 tono cementa. Vabl jeni ! 6306

. - > - • « — - — _ O S T A L O mamt P O D J E T J A , Z A S E B N I K I ! N a najlepši lokacij i v centru K r a ­

nja nudimo v objektu, ki je tik pred dograditvijo, P R O S T O R E za vsako solidno dejavnost a l i predstavništvo. Po potrebi tudi 1 al i 2 garaži in tele­fon. Nud imo tudi lastno sodelovanje (lahko tudi v tuj ih jezikih). Cenjene ponudbe pod S P O R A Z U M 6307

K d o bi b i l zainteresiran vsestran­sko (tudi finančno!) pomagati pri odprtju samostojne solidne zasebne dejavnosti v Kran ju? Šifra ŠIVILJ­S K I S A L O N 6308

Fasado dam v izdelavo najboljše­mu ponudniku, zidarskemu mojstru s svojim odrom. Naslov v oglasnem oddelku 6 3 o 9

S O B O S L I K A R S K A in P L E S K A R ­S K A dela, tudi za družbeni sektor, opravljam hitro in solidno. Ponudbe pod Tako j

R O L E T E : lesene, plastične, tudi v temni barvi, in žaluzije naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovl j ica. Pišite al i kličite telefon 75-610, pri­dem na dom. 5505

Previjam in popravljam vse vrste E L E K T R O M O T O R J E V in E L . ROČNIH S T R O J E V (vrtalke, bru-silke, oblice itd.). H k r a t i obveščam, da sprejemam tudi naročila za po­pravilo P R A L N I H S T R O J E V . E L E K T R O M E H A N I K A , Bremec Mi ro , U l . 1. maja 51 (pri Jakopinu) P lanina - K ran j , tel. 21-766 5939

G R A D I T E L J I : Ljubljanske ope­karne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi -del, strešnik Novoteks, k i je odporen proti vsem meteorološkim vpl ivom z 35 letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti . Vse izdelke si lahko ogledate pr i našem zastopniku S M O L E J Andre ju, K ran j , Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tud i vse informacije.

Z A H V A L A

\ 47. le tu s taros t i , mnogo prezgodaj, nas j e za vedno zapus t i l

nas dragi mož. uče. s in in brat

Marijan Žargaj I skreno se z ahva l j u j emo članom gasi lskega društva iz Zg . B r n i k a in okoliških vasi , n j iho­v emu p r e d s t a v n i k u tov. Z o r n i a n u za pos l ov i ln i govor, nadal je se zahva l ju j emo s i n d i k a l n i podružnici in sode lavcem A e r o d r o m a L j u b l j a n a - P u l a in tov. Šilarju za pos lov i lne bese­de, p r eds t a vn ikom kra jevne s k u p n o s t i B r n i k , prečastitemu gospodu župniku iz Ce rke l j . nadvse dob r in i sosedom, k i so nam n u d i l i pomoč ter vsem os ta l im pr i ja te l jem in znancem, ki niso posebej omenjen i , oz. so nam i z raz i l i sožalje. podar i l i cvetje in ga v tako ve l ikem številu pospremi l i mi njegovi zadn j i pot i . V s em in v s a k o m u r še enkrat naša prisrčna

zahva la .

Žalujoči: /ena M a r i j a , s in M a r i j a n , m a m a , brat I van m osta lo sorodstvo

Zg. B r n i k . 10. avgtišl 1078

Ni soma ne dragih, kjer naše/ si dom. čez groh noj pre<gwfnji le veter šumi, ti lajša samoto rečne noči . . .

V -poni m

Ivanu Pestarju iz B o b o v k a S

M i n i l o je leto. ko si d r ag i a t a . m o r a l tragično u m r e t i . N a m je os ta la le bolečina in t ako „ra­žen dom bre/ tebe. \ naših s n i h pa bo vedno živela tvoja podoba in spomin na t e l * k si nam t ako nesebično deh l le dobrote in l jubezen. N a j ti bo l a h k a zeml ja , m i pa t e ne bom o

n iko l i pozab i l i .

Žena. otroc i in vsi, k i žalujejo za teboj !

Z A H V A L A

O b boleči i zgub i naše drage mame , stare m a m e in prababice

Marije Bajt r o j . P e l k o ,

p . d . F a b o l o v e m a m e i z S r . v a s i

se top lo zahva l ju j emo vsem s o r o d n i k o m , pr i ja te l j em in z n a n c e m za da rovano cvetje m izražene tople besede sožalja. Posebej se zahva l ju j emo vsem t i s t i m , k i so jo v tako ve l ikem številu sp r em l j a l i d o njenega zadnjega d o m a in sosedom za nesebično pomoč. Posebno zahva l o i z r e k a m o P a v l u Sve t e l ju za lepe besede ob odpr t em grobu. Zvez i borcev. Zvez i vojaških vo jn ih inva l i dov .Šenčur, gas i lcem S r . vasi , pevskemu o k t e t u Šenčur za lepo petje ter godbi na p iha l a Tržič. Prisrčna z a h v a l a dr. M . l T d i r j u za do lgo le tno zdravl jenje , zdrav­n i k o m in pomožnemu osebju bo ln i ce G o l n i k - i n t e r n e m u odde lku 600. družini K os in in

vsem os t a l im , k i ste sočustvovali z n a m i .

Še enkrat vsem i skrena h v a l a !

V s i n j en i !

Sr . vas, Kranj,Šenčur. Žirovnica. 10. avgusta 1078

Jubilej kranjskega turizma _ . ... .„ . t\n vinar n c r a i l n i a nrrtal 11 vf) oh IHTI K r a n j - tur ist ično društvo

KRANJ — V ponedeljek, 14. avgusta, nekaj pred 16. uro se je v rečni rokav Save prevrnil z avtomobilom zastava 750 voznik Zoran Krčmar (roj. 1957) s Stare ceste v Kranju in v njem utonil. Voznik je peljal od podvoza pod kranjsko obvoznico proti Cesti Iva Slavca. Zaradi neprimerne hitrosti pa' ga je zaneslo s ceste v dva parkirana avtomobila. Pri tem je izpadlo prednje steklo na avtomobilu, sopotnik Mile Totilovič pa je takrat skočil iz avtomobila. Voznik pa je zapeljal vzvratno po klancu navzdol, zdrsnil kake 7 metrov po bregu in se prevrnil v rečni roka& Ko so voznika rešili iz avtomobila, je zdravnik lahko ugotovil le še smrt. — Foto: F. Perdan

Žabarski praznik

v Sebenjah Sebenje — V S e b e n j a h , k j e r so

l e ta 1906 u s t a n o v i l i žabarsko d r u ­štvo, se tej t r a d i c i j i nočejo i z n e v e r i ­t i . Ze n e k a j let o r g a n i z i r a j o p r i r e d i t ­ve , Žabarski t e d e n i m e n o v a n e , k i o b u j a j o s t a r e žabarske običaje. L e ­tošnje p r i r e d i t v e so se že začele vče­ra j i n b o d o t r a j a l e d o nede l je , 20. av­g u s t a . O s r e d n j a n e d e l j s k a p r i r ed i t ev se bo začela ob d v e h p o p o l d n e v Se ­b e n j a h z žabarsko p o v o r k o , šrango in s l o v e s n o p r o g l a s i t v i j o žabarskega ženina in neves t e . V k u l t u r n e m i n z a b a v n e m p r o g r a m u bodo s o d e l o v a l i f o l k l o r n a s k u p i n a K a r a v a n k e iz Trž i ča , k v i n t e t B r a t j e Z u p a n , s k u p i ­n a n a r o d n i h noš pod v o d s t v o m F r a n c k e J a n iz K r a n j a in D o n a K r a l j iz Trž iča , k i bo p o v e z o v a l a p r o g r a m . Žabarsko s lav j e v Sebe­n j a h bo končano z v r t n o vese l i co , n a k a t e r i bo i g ra l a n s a m b e l N i k a K r a i g ­h e r j a , o r g a n i z a t o r T V D P a r t i z a n Kr i ž e o z i r o m a n j egova s k a k a l n a sek­c i j a pa p r i p r a v l j a srečolov.

jk

Kranjčani na Breithorn

K r a n j — P l a n i n s k o društvo K r a n j s p r e j e m a do 1. s e p t e m b r a p r i ­j a v e z a i z l e t n a 416/3 m e t r o v v i s o k i B r e i t h o r n v pogo r ju M a t t e r h o r n n a d C e r v i n i o . I z le t bo m e d 7. in 10. s e p t e m b r o m , ob p r i j a v i v p i s a r n i P l a n i n s k e g a društva K r a n j p a je t r eba vplačati p o l o v i c o stroškov. V društveni p i s a r n i so n a vo l j o t u d i natančnejše i n f o r m a c i j e .

I z l e t n i k i b odo d o C e r v i n i j e po to ­v a l i z a v t o b u s o m , k jer b o d o p o s t a v i l i šotore in prenočili. D r u g i d a n se bodo z žičnico p o v z p e l i n a P l a t e a u H o s s a 3500 m e t r o v v i s o k o . O d t o d je do v r h a še 665 m e t r o v H o j a t ra j a štiri u r e . P o v r a t e k v t a b o r je p l a n i ­r an za p o p o l d n e . C e bo s l a b o v r eme , bo v z p o n n a v r h preložen z a e n d a n . T r e t j i d a n i z l e t a pa p l a n i r a j o krajšo t u r o po D o l o m i t i h . Iz le t t e r ja od p l a n i n c e v d o b r o f izično in psihično p r i p r a v l j e n o s t t e r o p r e m o , k i m o r a b i t i za v i s okogo r j e b r e z h i b n a .

- i k

Zlomljena ključnica 2 i r i — V t o r ek , 15. a v g u s t a , oh

H.'.iO j e n a dvor išču domače hiše p a d l a A n i c a B o g a t a j ( ro j . 1955). B o ­ga ta jeva j e s ed l a n a k o l o z m o t o r ­j e m , že po n e k a j m e t r i h p a j o je n a p e s k u spodnes l o . d a je p a d l a in si z l o m i l a ključnico.

Prehitra vožnja T r ž i č — N a Koroški ces t i v Trž i ­

ču se je v s redo , 16. a v g u s t a , ob 10. u r i p r i p e t i l a p r o m e t n a ne zgoda . V o z n i k osebnega a v t o m o b i l a z n a m ­ke z a s t a v a 101 M i r a n T iš ler ( ro j . 1956) iz B i s t r i c e p r i T rž i ču j e pe l j a l od P o d l j u b e l j a p r o t i m e s t u . Z a r a d i n e p r i m e r n e h i t r o s t i p a je a v t o m o b i l začelo zanašati, z a v o z i l j e v d e sno čez ž i vo m e j o i n zd r s e l k a k i h 7 me­t r o v po pobočju t e r se u s t a v i l ob og ra j i . V nesreči r a n j e n e g a s o p o t n i ­k a B o j a n a Ropoša iz Trž iča so pre­p e l j a l i v jeseniško bolnišnico.

Padla s kolesom K r a n j s k a go r a — V s redo , 16. av ­

g u s t a , n e k a j p r ed 12. u r o se j e n a Borovški u l i c i p r i p e t i l a ne zgoda . S k u p i n o p e t n a j s t i h o t r o k , k i so ho­d i l i v k o l o n i po d v a i n d v a j e začela p r e h i t e v a t i k o l e s a r k a M a r j a Koš i r ( ro j . 1916) i z K r a n j s k e gore. P r i t e m p a je z berg lo , k i j o je i m e l a n a k o ­l e su , z a d e l a E r n e j a N a d j a , s t a r ega 12 let . t a k o d a s t a oba p a d l a . O t r o k u n i b i l o nič. Košir jeva p a s i j e p r i p a d c u p r e t r e s l a možgane i n so jo pre|Hsja l i v jeseniško bolnišnico

Trčil v avto K r a n j — V s r e d o . 16. a v g u s t a ,

n e k a j p red 14. u r o se je n a r e g i o n a l n i c e s t i m e d Tenet išami i n G o r i c a m i p r i p e t i l a p r o m e t n a ne zgoda . V o z n i k o s e b n e g a a v t o m o b i l a M a r j a n Z a -p l o t n i k ( ro j . 1940) iz Trž iča j e z a r a d i r o p o t a v a v t o m o b i l u začel u s t a v l j a ­t i . Z a n j i m j e v o z i l v o z n i k m o t o r n e ­ga ko l e sa A l o j z Hančič ( ro j . 1937) iz K r a n j a , k i je p r e p o z n o o p a z i i . d a a v t o m o b i l p r ed n j i m u s t a v l j a , t a k o d a je trčil v a n j in pade l . V nesreči »i je Hančič z l o m i l nogo. L . M .

K r a n j se p r i p r a v l j a n a p r o s l a v i t e v 100. o b l e t n i c e u s t a n o v i t v e p r v e t u r i ­stične o r g a n i z a c i j e , p r e d h o d n i k a se­dan j e ga Turist ičnega društva. T u r i ­stična o r g a n i z a c i j a v K r a n j u j e m e d najstarejš imi v J u g o s l a v i j i . T a k o boga t o in d o l g o l e t n o t r a d i c i j o t u r i ­stične o r g a n i z i r a n o s t i i m a j o le n a H v a r u in v Vrnjački B a n j i .

J u b i l e j je za k r a n j s k e turistične de l a v c e p r e d v s e m d e l a v e n . O k t o b r a

Ogenj na jadranski

obali D u b r o v n i k , Z a d a r — V g o z d o v i h

p o l o t o k a Pelješca že od prejšnje so­bo t e d i v j a ogenj . Gašenja so se l o t i l e eno t e za c i v i l n o zaščito p r e d ele­m e n t a r n i m i n e z g o d a m i t e r gas i l c i C e n t r a z a zaščito pred požari iz D u ­b r o v n i k a , S l a n e g a , S t o n a i n T r p n j a , p o m a g a l i p a so t u d i d e l a v c i g radbe ­nega pod j e t j a » D u b r o v n i k « . V ne­de l j o j i m j e s i c e r uspe l o požar ome­j i t i , v e n d a r p a se je kasne j e z a r a d i močnega v e t r a razširil v bo l j n e p r i -s t o p n e prede le . O v z r o k i h požara, k i ga gasi o k o l i 500 l j u d i , z a seda j še n i nič z n a n e g a .

V nede l j o p o p o l d n e p a je z ago r e l o t u d i v g o z d o v i h ob železniški p rog i Z a d a r - K n i n . P o g o r e l o j e o k o l i 50 h a h r a s t o v e g a in s m r e k o v e g a g o z d a . T o j e b i l l e tos že p e t n a j s t i g o z d n i požar v tej občini i n t u d i največji od vseh . D o m n e v a j o , d a je ogenj povzroči l odvržen c i g a r e t n i ogorek iz v l a k a a l i kakšna d r u g a v n e t l j i v a s t v a r , k i j o je xak n e p r e v i d e n p o t n i k o d v r g e l .

Ukradel vagon mesa

P o g o l t n o s t posebne v r s t e s i je privoščil 5 0 - l e t n i L u k a Šponja iz z r e n j a n i n s k e d e l o v n e o r g a n i z a ­c i je »Dušan Grb i č « . P r i o d k u p u živ ine j e v o d p r e m n e l i s t e vp i so ­v a l manjšo težo p i t a n c e v , k o t je b i l a v r e s n i c i . S t a k o p o n a r e j e n i ­m i f a k t u r a m i je »us t va r i l « za o k o l i v a g o n m e s a viška, d e n a r od tega p a j e n a k a z o v a l n a bančni

• račun svo je žene i n t u d i d r u g i h oseb Z a r a d i škode v višini 245.000 d i n se bo v k r a t k e m z a g o v a r j a l pred z r e n j a n i n s k i m okrožnim so­diščem.

ho s i c e r o s r e d n j a proslava ob 100. o b l e t n i c i , v e n d a r so v Kran ju jubilej že obeležili z n e k a t e r i m i akcijami. Društvo je že i z d a l o panoramske k a r t o k r a n j s k i h s p r e h a j a l n i h poti, k m a l u p a bo zag l ede la beli dan tudi k a r t a k r a n j s k i h m e s t n i h ulic. T u r i ­stično društvo p r i p r a v l j a tudi jubi ­l e jne značke. S e v e d a pa namerava društvo l e tos p r i p r a v i t i s t a l n e akcije i n s o d e l o v a t i z d r u g i m i društvi iz k r a n j s k e občine p r i nač r tovan ju in uresničevanju s k u p n i h a k c i j . - jk

Dežurne trgovine V s o b o t o , 19. a v gu s t a , b o d o

odpr te nas ledn je dežurne t r g o v i ­ne:

K R A N J : Central , Del ikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živi la -prodajalna P C Planina, P l an ina 56. prodajalna S P P r i Nebotičniku, S t o -šičeva 1

T R Ž I Č : Mercator - poslovalnica T r g Svooode 16, poslovalnica A B C Bistrica

S K O F J A L O K A : S P M e s t n i trg. Mesnica, Mestni trg poslovalnica 2

J E S E N I C E : Delikatesa - K a s t a 2 na Tržnici

DEŽURNI NOVINAR *E? 21-860

Promet brez zastojev - Gorenjske ste s«) bi le včerajšnje dopoldne n o r m a l prevozne. Promet je b i l zmerno gost. zas t . . . jev pa ni bi lo Ko t nam je povedal dežurni na s ta ln i službi U J V razen manjše nesreče v N a k l e m ni bi lo kaj hujšega Promet na mejnih prehodih je h i l močnejši tako kot je v teh poletnih dneh že običajno. N a L jube-Iju so av tomobi l i vstopal i v našo državo v treh ko lonah, i zs topal i pa v dveh. čakanja pa je bi lo za 20 minut Podobno je bilo tud i na Korenskem sedlu, nekaj manj p rometa pa je bi lo v Katečah Kot vedno pa je b i l , , najbolj m i rno na prehodu Jezersko.

T V program z a narodnosti - H u d i m peš l anska televizi ja je začela enkrat na mesec oddajati program v več j e z i k ih ra narodnostne manjšine T a teden je b i l a na sporedu oddaja v srbohrvatskem in n e m škem jez iku, naslednjič pa pripravl jajo p ro ­gram za slovaško in romunsko m a n j š l n , i

Potres v R i m u - Včeraj so v glav n « « | ital i|anskem mestu zabeležili potres .">. s t o p ­nje po Merca l l i j u T o je že tretji p o t r e s \ zadnj ih treh tednih, ki pa na sreči> m p©, vzročil mater ia lne ikode. pač |w p r e p l a h meti prebivalstvom: množično *<> k l i c a l i na pomoč gasilce.

Z i m a v Z D A - V nasprotju - trenu t Ml lepim vremenom pri nas je nekatere prede le \ Z D A zajela prava /ima. sal so na p run , - : v narodnem |>arku Ye l lowstone namer i l i kar tu i n. klicna. L. M

Poslovna enota Ljubl jana Vižmarje Plemljeva 86,

tel. 5 1 - 5 6 6 , 51-881 Kranj, Savski log, tel.: 2 4 - 5 9 0

• 3 odstotni sejemski popust in nižja stopnja prometnega davka

• dostava na dom • potrošniški kredit

• dnevne sobe, spalnice, jedilnice, sedežne garniture, kuhinjsko, predsobno in

mladinsko pohištvo

• talne obloge in preproge

• jogi vzmetnice vseh velikosti