leto 29 avg us t 2015 pr iporočeni da r za t isk MO 1,5 0 EUR

P O G L E D P O S V E T UMisijonska obzorja04

Z misijonskim izzivom na pot

Beseda urednikaJ O Ž E P L A N I N Š E K , C M

Čedalje močneje zaznamuje naše okolje, ki pa nima veliko skupne-ga z dejansko. Posebej je v ospred-ju na dveh področjih, pri proble-matiki pribežnikov v Evropo in v razmerju do grške krize. Oboje je velika stiska, pred katero si ne smemo zatiskati oči. Po drugi strani pa bi bilo preveč lahkotno, če bi nasedli nekaterim s čustvi podkrepljenim zavajanjem. Ne-kateri nadobudni kratkohlačniki so neskončno usmiljeni do razsi-pnih Grkov, ki jim je potrebno čim prej odpisati dolg, obenem pa so grobo žaljivi do načrtnih in glede trošenja zelo preudarnih Nemcev. V ozadju je seveda politični in ne socialni interes. Če bi bil slednji, potem bi bilo treba spregovoriti že veliko prej, saj vendarle vemo, kako zanemarljiva je grška stiska, ki so si jo v precejšnji meri z živ-ljenjem na veliki nogi in na račun drugih zakuhali sami, v primerja-vi s stiskami, ki pestijo države in ljudstva, pa ne po njihovi krivdi, vendar o njih naši salonski huma-nitarci malo govorijo, ker to poli-tično pač ne nese. Enajst let sem sodeloval v okviru papeških misijonskih družb pri razdeljevanju pomoči projektom v ogroženih okoljih po svetu, vendar v tistem, kar smo razdeljevali – in

Neka nenavadna solidarnost

tega ni bilo malo – ni bilo slišati o kakšnih konkretnih grških deležih, brez nemške pomoči pa ne bi imeli kaj deliti. Žal tiste, ki kaj imajo, že kar iz navade del dana-šnje javnosti obsoja, ne glede na to, s kakšnim trudom so do tega prišli in koliko iz tega, kar imajo, razdeli-jo potrebnim. Svet bi bil po njihovi lahkomiselni razsipnosti še veliko bolj krut, kot je. Ob tem moramo vedeti še to, da so današnji socialni pridigarji zelo radodarni, ko gre za razdeljevanje tujega.

Podobno vidimo ob problematiki vala beguncev v zahodni svet. Sočutno obarvanih razprav ne manjka, večina pa obmolkne, ko je koga potrebno vzeti pod streho.

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CMPomočnica glavnega urednika: Tina JežLektor: Jurij Devetak, CMOdgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane KerinOblikovalec: Hanzi TomažičGrafična priprava: Boris JurcaTisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodovČe ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: posvetitev novomašnika – Šri Lanka Foto: Stane Kerin

Izhajajo v Ljubljani od 1987

Groblje, Rim, Buenos Aires1923-1987

Katoliški misijoni

Lado Lenček C.M.urednik KM 1938-1987

prebivalcem pomagali do človeka vrednega življenjskega okolja. Mi z govorjenjem o problemih so-dobnih ekonomskih in politič-nih migracij ne storimo nič, nekaj pa lahko naredimo s konkretno pomočjo in zagotavljanjem ustre-znega okolja za človeško življenje. Domovine pa vsem tem ljudem ne moremo dati. To jim zagota-vljajo misijonarji in posredno tudi mi, ki z njimi čutimo, sodelujemo in jim pomagamo. Veseli smemo biti, če se z misijonsko odprtostjo

Razmišljam, ker bi rad pokazal na nekatere, ki znajo odgovar-jati na te probleme, na naše mi-sijonarje. Ti že dolgo niso, če so sploh kdaj bili, prinašalci ideologij med ljudstva v stiskah, temveč so eden redkih verodostojnih in de-janskih odgovorov na probleme, o katerih mi običajno le razpra-vljamo. Odpovedali so se svoji do-movini ter odšli v tuja in ogrože-na okolja zato, da bi tamkajšnjim

postavljamo na pravo stran, tako naši misijonarji, ki so nekateri v teh dneh v domovini na zasluže-nem oddihu, kot tudi misijonski prijatelji. Z veseljem, ki naj nas navdaja, pa bomo v tej, upal bi si reči, pravi smeri, lahko storili še več, da bo svet, za katerega smo vsi soodgovorni, še lepši, pred-vsem pa bolj Božji.

3

S P O G L E D O M V S V E T

Misijonska Cerkev je Cerkev mučencevČe je kakšno znamenje, ki je skupno kristjanom z vseh celin sveta, je to križ. Orodje za mučenje je dolga sto-letja ljudem poganjalo strah v kosti, potem, ko je na njem visel Božji Sin Jezus, pa je križ postal znamenje od-rešenja, saj umirajoči Jezus jemlje nase grehe vsega sveta in podarja odpuščanje vsakomur izmed nas. Mučenci vseh časov so v križu črpali moč, da so se tudi sami vključili v božje delo odrešenja, in kri mučencev je tudi danes vez, ki najbolj pospešu-je edinost kristjanov, in je danes - nič manj kot v preteklosti - »seme novih kristjanov«.Mnogi misijonarji so izgubili svoje življenje samo zato, ker so se kot Jezus opredelili za uboge in majhne ter so živeli evangeljske blagre kot delavci za mir in pravičnost med narodi, kamor jih je Gospod poslal. Triindvajsetega maja letos je bil v sal-vadorski prestolnici razglašen za bla-ženega nadškof Oscar Romero, ki je bil pred 35. leti ubit med mašo iz sovraštva do vere. Bil je ves v službi revnih in zatiranih, po Kristusovem zgledu se je zavzemal za bratstvo in spoštovanje med ljudmi ter za odpuš-čanje sovražnikom. V enem svojih pa-storalnih pisem je razlagal, da Cerkev obstaja zato, da bi oznanjala Kristu-sovo skrivnost, ki je po njej navzoča in uresničena v našem času. Ta skriv-nost pa je velikonočna zmaga nad smrtjo, je križana Ljubezen, ki jo Cerkev s svojim misijonarskim delo-vanjem razširja, je moč odpuščanja, ki po Jezusovi smrti na križu spremi-nja svet.Po letu 2000 je bilo po svetu ubitih preko 350 misijonarjev in pastoralnih delavcev, samo v letu 2014 je po stati-stiki misijonske agencije Fides v priče-vanju za vero nasilne smrti umrlo 26 oseb: sedemnajst duhovnikov, en re-dovnik, šest redovnic, en semeniščnik

in en laik. Po podatkih Organizaci-je za varnost in sodelovanje v Evropi se z večanjem verske nestrpnosti na svetu preganjanje kristjanov stopnju-je ter postaja vedno bolj kruto. Mnogi so pregnani s svojih domov ali ubiti samo zato, ker so kristjani. Na tiste, ki se zaradi zvestobe evangeliju spo-padajo z diskriminacijo, se je sveti oče spomnil pri sveti maši na cvetno nedeljo: »Veliko jih je - ne zapuščajo Jezusa, žalitve in napade pa prenašajo dostojanstveno. Sledijo mu po njegovi poti. Imenujemo jih lahko oblak prič - mučenci našega časa« (29. marca 2015). Tudi v velikonočni poslanici Urbi et orbi je papež povabil k molitvi za tiste, ki jih preganjajo zaradi Jezu-sovega imena in ki v kriznih žariščih vsega sveta »po krivici trpijo zaradi posledic še nerešenih sporov in nasilja«, ter opozoril na greh brezbrižnosti ob humanitarnih tragedijah in drami številnih beguncev (5. aprila 2015).Na željo papeža Frančiška smo se so-dobnih mučencev spomnili na vigili-jo binkoštnega praznika: »Rad bi, da bi ta molitveni trenutek razširil zavest, da je verska svoboda neodtujljiva člo-vekova pravica, da bi povečal občutlji-vost za dramo preganjanih kristja-nov našega časa in da bi se ta nedo-pusten zločin prenehal« (ob splošni avdienci 20. maja 2015). V Iraku in Siriji so velika območja, kjer zaradi is-lamskega fundamentalizma kristja-nov preprosto ni več. Vendar so pas-tirji in verniki vzhodnih katoliških Cerkva kot begunci stanovitni v izpo-vedovanju vere, so pričevalci, ki upajo proti vsakemu upanju, pogosto pa dokažejo svojo zvestobo vse do pre-našanja nasilja in mučeniškega pre-litja krvi. V zvezi s pobojem študen-tov v Keniji, ki ga je izvedla islami-stična teroristična skupina Al Šabab, ali z zločinom nad koptskimi pravo-slavnimi verniki, ki so bili ugrabljeni

in obglavljeni na neki obali v Libiji, se je svetovna javnost vsaj malo zbudila in je konec aprila tudi Evropski parla-ment obsodil preganjanje kristjanov po svetu.O »škandalu križa« je nedavno med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte govoril papež Frančišek takole: »Danes smo priče temu, da kristjane ubijajo v imenu Boga, ker so po njihovem mnenju neverniki. To je Kristusov križ. Jezusove evangeljske besede veljajo tudi danes: 'To bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.' Jezus spominja, da se bo tisto, kar se je zgodilo njemu, zgodilo tudi nam. Preganjanja in stiske pa nas ne bodo pohujšale, ker vemo, da nas bo vodil Duh in nam bo dal razumeti« (11. maja 2015).Tudi na praznik prvakov aposto-lov sv. Petra in Pavla letos je papež Frančišek pri maši ob blagoslovi-tvi palijev spregovoril o »grozotah, nečloveških in nedoumljivih prega-njanjih, ki so žal še danes prisotna v mnogih delih sveta, pogosto pred očmi in v molku vseh«. Vendar se ni hotel ob tem ustaviti, ampak je želel »po-častiti pogum apostolov in prve kr-ščanske skupnosti; pogum, da so na-daljevali z evangelizacijo, brez strahu pred smrtjo ali mučeništvom, v druž-benem kontekstu poganskega impe-rija«. Rekel je, da je njihovo krščan-sko življenje za nas, današnje vernike »močno povabilo k molitvi, veri, pričevanju«.Ob srečanju s sirsko-pravoslavnim patriarhom iz Antiohije je papež Frančišek povabil: »Gospoda prosimo za milost, da bi bili vedno priprav-ljeni odpustiti in da bi bili delavci za spravo in mir. To je tisto, kar poživlja pričevanje mučencev. Kri mučencev je seme edinosti Cerkve in orodje gradnje Božjega kraljestva, ki je kraljestvo miru in pravičnosti« (19. junija 2015).

FRANCI MIHELČIČ, RIM

4

M I S I J O N S K I P R I Č E V A L C I

Z misijonskim izzivom na potPOGOVARJAL SE JE JOŽE PLANINŠEK, FOTO: DRUŽINA

Tudi letos smo povabili letošnje novomašnike z misijonskim izzivom v pričujoči rubriki Obzorij. Novomašni blagoslov je izrednega pomena v naši verski in tudi ljudski zavesti, do katerega pa je čedalje težje priti glede na vedno manjše število novih maš. Tako so nam besede odpravljajočih se na pot duhovništva še toliko dragocenejše in seveda tudi velika spodbuda, saj slutimo v njih odprtost in navdušenje. Pospremimo ga z molitvijo, da bo ostalo trajno in živo, res misijon našega okolja in sveta.

Nove maše postajajo že redkost, zato je morda tak dogodek še toliko dragocenejši in ima zagotovo tudi veliko pastoralno sporočilo, kar pa je sodobni misijonski nagovor našega okolja. Kako doživljaš kot novomašnik, tudi s samim slavjem, ta misijonski vidik?Nova maša je odlična priložnost, da ljudje doživijo lepoto krščanskega življenja, lepoto krščanskega veselja. Sam sem imel to v mislih, ko smo se pripravljali. Želel sem, da bi bila maša pričevanje, kako Jezus človeka osvobaja in ga osrečuje. Na mojo novo mašo sem povabil vse ljudi iz moje župnije; ne samo tiste, ki redno hodijo v cerkev, temveč prav vsakega, ki živi na ozemlju župnije, pa čeprav nima veliko stika z župnijo in bi mu mi včasih pripisali, da je neveren.

Mnogi ljudje so bili zelo nagovorje-ni, da sem se spomnil nanje, da sem jih obiskal in povabil na tako slove-snost. Cenili so to, da se zanimam za človeka, kakor je to počel Jezus. Nova maša je bila lepa, slovesna, hkrati pa preprosta in globoka. Nisem želel neke narejenosti, nepristnosti. In nekdo je rekel, da je doživel na moji novi maši »izkušnjo žive vere«. Mislim, da ta stavek povzame vse: dogodek je bil misijonski in ljudje so lahko začutili globino krščanske vere. Peter Možina

Si sredi zrelih let, življenje poznaš in začenjaš svoje duhovništvo. Kaj te je izzvalo, da si se odločil za ta korak, je bil to tudi misijonski izziv?Za duhovništvo sem se odločil na podlagi Gospodovega povabila:

Peter Možina Boris Rozman

»Hodi za menoj!« Moj poklic bi lahko opredelil kot »pozni« vendar, Bog nas pozna bolje kot se poznamo mi sami, tako, da On že ve, zakaj me je poklical oziroma sem zaznal njegovo povabilo tako pozno. Ko se oziram nazaj v svoje življenje, je to vseka-kor pravi trenutek za duhovništvo, prej sem bil večji upornik in bolj svojeglav, sedaj pa sem bolj zrel in premišljen.Vsekakor bi lahko opredelil duhov-ništvo kot misijonski izziv. Saj je svet, sploh pa Evropa in Slovenija postala ponovno poganska. Praktič-ni ateizem, to pomeni, da živiš kot da Boga ni, kliče po oznanjevalcih Kris-tusovega evangelija. Duhovništvo je zaslužni papež Benedikt XVI. opre-delil kot najbolj potrebna in zani-miva pustolovščina za svet, v kateri

5

kažemo in ponavzočujemo polnost življenja, po katerem vsi hrepenimo. Boris Rozman

Za novomašnega pridigarja si si izbral res velikega in gorečega misijonarja, g. Jožeta Kopeiniga, ti je v izziv tudi njegov misijonski duh?Prav gotovo. Misijoni so bili moja prva misel na življenje, posvečeno Jezusu. Še vedno sem pripravljen iti, kamor me Bog želi poslati po mojih predstoj-nikih. Res pa je, da po tem, ko sem preživel dvomesečno misijonsko iz-kušnjo v Peruju, menim, da nisem najbolj primeren za dežele, kjer so bolj zahtevni klimatski in zdravstve-ni pogoji. Vseeno pa je potreb za oz-nanjevanje evangelija veliko po vseh mogočih deželah sveta. Ker omenja-te g. Jožeta Kopeiniga, naj povem, da

sem prav pri njem videl, da je ozna-njevanje najprej stvar srca. Šele, ko je srce odprto za sočloveka, je mogoče v iskrenem in pristnem duhu oznanja-ti Jezusa. Vedno in povsod, ne glede na spol, starost ali barvo kože, je po-treben misijonski duh, kakršnega je imel Jezus. Človek, ki se mu prisluhne v njegovem položaju, je pot Cerkve. Mitja Marija Ponikvar

Živite v kartuziji, po eni strani daleč od neposrednega stika z ljudmi, po drugi strani pa morda še bolj z nami vsemi, kot mi med seboj. Kako doživljate, kot kartuzijan, misijonsko razsežnost svojega življenja?Vsak kristjan je poklican biti misijo-nar, pričevati za ljubezen, ki jo Bog ima do človeka in sveta. Ta ljubezen je brezpogojna, niti greh, s katerim

se človek sam loči od Boga, je ne spremeni. Izpričati svetu, da smo tudi sami poklicani brezpogojno se prepustiti tej ljubezni, ne predpos-tavljajoč ničesar drugega Bogu, sem čutil kot svoje poslanstvo, katere-ga izpolnitev me je pripeljala v kar-tuzijo. Samo v prepuščanju tej lju-bezni, ki se nam je docela razode-la v Kristusu, človek najde polnost smisla in veselja. Sv. Janez Pavel II. pravi, da takšen izraz čiste ljubez-ni poraja v kartuzijanskem življenju neko izredno misijonsko rodovit-nost. Verujem pa, da ta rodovitnost izhaja iz naše življenjske povezano-sti s Kristusom, „ki je odrešil člo-veški rod iz zatiralskega suženjstva v verigah prestopkov zlasti s proš-njami, ki jih je daroval očetu, ter z lastno žrtvijo“ (Pravila kartuzi-janov). Cerkev spodbuja kartuzija-ne, naj se odzivajo klicem mladih Cerkva ter ustanavljajo samosta-ne na njihovih ozemljih. Ucepljeva-nje kartuzijanskega načina življenja, ki je življenje krščanske molitve in kontemplacije v samoti in molku, v zunajevropske kulture, predpostav-lja tudi pri kartuzijanih posebne darove, ki so lastni misijonskemu poklicu, predvsem pa sposobnost inkulturacije in s tem povezanim darom razločevanja. To spodbudo je naš red sprejel, ter je po 900 letni omejenosti na Evropo, v 20. stoletju odrinil proti drugim celinam. p. Mihael Marija Mamić

Mitja Marija Ponikvar p. Mihael Marija Mamić

6

M I S I J O N S K I P R I Č E V A L C I

Za seboj imaš že nekaj delovnih izkušenj in s tem življenja sredi sodelavcev, sedaj pa si duhovnik. Vidiš okolje iz katerega izhajaš kot misijonski izziv?V katerem koli okolju se nahajam ga skušam sprejeti kot misijonski izziv. »Missio« namreč pomeni biti poslan. Poslan pa sem k vsakemu človeku, ki ga srečam, da mu prinesem »evange-lij« - veselo oznanilo odrešenja. Ne z vzvišenostjo besede ali modrostjo fi-lozofije, ampak s pričevanjem lastne-ga življenja. Če moje življenje ne bo nagovorilo mojih bližnjih (tudi sode-lavcev), jih prav gotovo ne bodo niti moje besede. To velja tako za tiste, ki jih srečujem pri svojem delu in življe-nju v župniji in samostanu, kot tudi za sodelavce, sošolce in vse ostale, s katerimi sem imel srečo podeliti vsaj kakšen trenutek svojega življenja. Daniel Golavšek

Si med najmlajšimi novomašniki. Kako gledaš na svoje poslanstvo, bi šel kot duhovnik kamorkoli, tudi v misijone, če bi te poslali?Poslanstvo duhovnika vidim najprej v uresničevanju tistega, kar bistve-no zaznamuje duhovniško službo: po-deljevanje zakramentov, oznanjeva-nje Božje besede in karitativna de-javnost. Svetu želim prinašati oz-nanilo o Bogu, ki nas je tako vzlju-bil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno živ-ljenje. Seveda uresničevanje tega

poslanstva ni vezano na določen kraj, čas ali skupino ljudi, ampak izključ-no na Boga in njegovo voljo. Z maš-niškim posvečenjem smo se novo-mašniki svobodno prepustili Bogu in Cerkvi, da bi bili orodje v Božjih rokah, kjer smo najbolj potrebni, pa čeprav na drugem koncu sveta. Ob tem moramo gojiti zaupanje, da nam bo Bog naklonil vso potrebno milost, da bomo zaupano nam poslanstvo zmogli v zvestobi izpolnjevati. Gašper Mauko

Glede na potrebe Cerkve na Slovenskem marsikdaj slišimo, da imamo misijone doma in ne moremo misliti še na tujino, tretji svet. Se ti, kot novomašniku, ki začenjaš svoje duhovniško delo, zdi takšna misel legalna ali vendarle preozka?V današnjem okolju se zdi, da versko življenje marsikje peša ter izgublja na privlačnosti in moči. To je morda res predvsem zato, ker s svojim oznanje-vanjem nismo konkretni in ne nago-varjamo ljudi v njihovih življenjskih položajih in dinamikah. Lepo je, da slednja trditev za marsikatero župnij-sko občestvo ter skupino v Cerkvi ne drži. Duhovnik mora stalno živeti mi-sijonsko razsežnost delovanja, ki pa mora biti v tesni povezanosti s kari-tativnim ter bogoslužnim aktivnim življenjem. Tako niti ni pomembno v katerem okolju duhovnik deluje, ali doma ali v daljni Afriki. Mesto delo-vanja je stvar Božje volje, ki se razo-deva po navdihu, razpoložljivosti ter

predvsem volji škofa. Potrebe po oz-nanjevanju so v vseh okoljih. Kakor mi je znano, se v misijonih v revnejših deželah oznanjevanje širi primarno s karitativno dejavnostjo, kar v našem okolju ni najpomembnejše. Tisti, ki čuti veselje za delo in širjenje evangeli-ja v daljnih deželah, si zasluži možnost za uresničitev tega klica. Velika večina pa si želi vero širiti in jo poglabljati v domačem okolju, kar je vedno izziv ter križ in veselje ob enem. Blaž Dobravec

Si v bogoslovskih letih imel priložnost spoznati kakšnega misijonarja in se srečati z misijonskim delom in kako vidiš svoje duhovništvo tudi v njegovi misijonski razsežnosti, še posebej glede na odgovornost za vesoljno Cerkev?V mariborskem bogoslovju je deloval misijonski krožek, katerega član sem bil tudi sam. V okviru krožka smo pri-rejali tombole in koncerte za naše mi-sijonarje, ki delujejo po svetu. Prav tako smo bili z našimi misijonar-ji povezani ob božičnih in velikonoč-nih praznikih preko voščil. Osebno poznam misijonarja p. Lojzeta Pod-grajška, ki deluje na misijonu v Mala-viju. Vsakič, ko pride domov, se oglasi tudi v moji domači župniji v Sloven-skih Konjicah, kjer nam vedno navdu-šeno pripoveduje o svojem delu na mi-sijonu. Tako imam priložnost tudi "iz prve roke" spoznavat življenje in delo na misijonu. Marjan Ristič

Gašper MaukoDaniel Golavšek

7

Misijonsko razsežnost naše vere si danes marsikdo po svoje razlaga, morda kot socialno in humanitarno delo ali vzgojno in izobraževalno ter podobno. Kje ti vidiš težišče te naše skupne vzajemne odgovornosti znotraj Cerkve?Krščanska vera temelji na verovanju v Jezusa Kristusa Odrešenika. Cerkev pa odrešenjsko delovanje Kristusa skozi vso zgodovino prinaša posa-meznikom. V tem vidim glavno pos-lanstvo Cerkve. Ko pa Cerkev prinaša odrešenje v smislu večnosti, nujno iz-boljšuje tudi trenutni gmotni položaj človeka, četudi vedno ne neposred-no. Velika nevarnost za Cerkev je, da bi postala zgolj neka humanitar-na, izobraževalna, vzgojna ali pa so-cialna ustanova. Cerkev, ki bi postala samo neka človeška dejavnost, bi se

popolnoma izpraznila v svojem nad-naravnem bistvu, s tem pa bi postala tudi ne-Cerkev. Ker če nekdo išče samo boljšo socialno varnost, več znanja, več gmotnih dobrin, mu tega ni potrebno iskati znotraj Cerkve, ker lahko te dobrine na lažji način sprejme od ustanov, ki so na teh pod-ročjih bolj kompetentne. Novost Cerkve in Kristusa je ravno v tem, da v vsem svojem delovanju tudi na zgoraj omenjenih področjih prinaša ljudem odrešenje, odpuščanje grehov, s tem pa mir in Boga. Bog je velik. Dovolimo mu, da deluje po nas. Naša moč in naša volja sta preslabotni. Andrej Lažeta

Si član skupnosti z bogato misijonsko zgodovino in tudi danes je kar nekaj tvojih sobratov v misijonih.

Marjan Ristič

Andrej Lažeta Andrej Brozovič

Blaž Dobravec

Kaj bi rekel, imamo misijone doma, v naši neposredni okolici ali je naša odgovornost vendarle širša?Mislim, da se nima smisla omejeva-ti na ta ali oni prostor. Gospod nas pošilja oznanjevati tja, kjer je to pot-rebno. In ravno tu se mi zdi prvo bistvo vsakega misijona, vsakega pos-lanstva: da ne prihaja od mene, temveč od Gospoda. Vse kar moram storiti, je odprtost. In iskanje božje volje skupaj s predstojniki in z ostalimi sobrati.Še ena misel - dejal bi, da bo vedno bolj pomembno postalo dejstvo, da bomo poslani skupaj kot skupnost. Vsaj dveh ali več. Drugače je namreč govoriti o lepoti Boga, o lepoti sobiva-nja treh božjih oseb, če o tem nekdo govori sam, oziroma če o tem pričuje-jo že prijateljski odnosi med nami. Andrej Brozovič

8

Duhovnik kot »fajn človek«je zagotovo prva naloga in odlika vsakega posvečenega. Pristen in pri-jazen ter neposreden odnos do ljudi, življenja, narave, do vsega, je sprošče-nost, ki jo vnaša v dostikrat zavrta in s predsodki obremenjena okolja, ki se ob takem nagovoru, tudi če nočejo, vendarle zganejo in odpro. To zbudi začudenje, da smo opaženi kot ljudje, s svojo tipičnostjo in posameznostjo, in osmisli naše bivanje, ter nas ovre-dnoti od zunaj. Beseda, tudi jasnej-ša in morda včasih na prvi pogled kar malo preneposredna, ne odvrne, temveč nasprotno, prebudi in vzbudi zanimanje. Mogli bi reči, duhovnik je prebujevalec ali buditelj.

Duhovnik, ki je človek veselja, zaupanja in vere,prve in najgloblje v Jezusa Kristusa a enako intenzivne tudi v sočloveka, še posebej mladega, ki je tega najbolj željan, je kot blagoslov. Izkazano nam zaupanje vedno zbudi v nas odgovor-nost, ovrednoti nas same, ki se lahko v notranjosti počutimo nevredne, sla-botne in nesposobne ter nas dvigne na pot, ko se začnemo čuditi in vese-liti nad tem, česa vse smo, sicer v po-nižnosti in z Bogom a vendarle, spo-sobni. To človeka razveseli, vendar do tega zlepa ne pridemo sami, nekdo, izredno lepo je, če je to duhovnik, se nas mora razveseliti in razveseli-mo se slej ko prej tudi mi, tako sebe kot drugih ter razžarimo morda kdaj tudi hladno in temačno okolje.

Duhovnik, ki nikoli in nikjer ne odnehaje nekaj čisto posebnega v sodob-nem svetu, kjer tako hitro ugota-vljamo kako se to ali ono ne splača,

Z L A T O M A Š N I K

Ob nekem jubileju

PIŠE JOŽE PLANINŠEK CM

Čas duhovniških posvečenj, posledično pa seveda tudi jubilejev duhovništva nas vsako leto znova spodbuja k razmišljanju o duhovniškem poslanstvu, drži in življenju, za pričujoče glasilo pa tudi o misijonski razsežnosti duhovništva.

nima smisla in je brez zveze in podobno. Posebnega zato, ker gre vedno naprej in preko vseh meja ter odvrača malodušje, razblinja izgore-lost in odpravlja depresivnost. Poleg sebe in morebitne svoje stiske, vidi tudi drugega in njegovo stisko, vidi stiske vseh in se vsega loti, ob tem pa pozablja nase. Ni obtežen s seboj temveč angelsko lahkotno z drugimi.

Z drugimi, ne le v svoji neposredni okolici, temveč tudi preko narodnih, državnih in celinskih meja. Zanj so vsi ljudje enaki, enako potrebni, enako dragoceni in vendarle še vedno vsak tudi posameznik in to v najglob-lji in čisto osebni razsežnosti.

Duhovnik, ki ni ogrožen, konkurenca ali zavistenje močno nasprotje utripa časa v katerem živimo in zato še posebej pomemben misijonski nagovor so-dobnega sveta. Današnje okolje je polno rivalstva, iskanja vpliva, moči in povezovanja v lobije, kar povzroča strah in negotovost, iz tega pa slej ko

FOTO

: VIN

CEN

C GO

TTH

ARDT

Jože Kopeinig ob zlatem jubileju

9

prej nastajajo predsodki in napadi, predno kdo komu kaj hoče. Radi smo, zlasti mladi po letih ali srcu, alterna-tivci, kot rečemo različnim oblikam drugačnosti ali celo revolta nad stvarnostjo. To je dobivalo v zgodo-vini različne izraze, danes pa lahko rečemo, da so med najmočnejšimi al-ternativami sodobnega časa zagoto-vo preprostost, ponižnost in krot-kost. Malokdo jih sicer jemlje zares, vsi pa ob njih čutimo, kako sprošča-jo in uresničujejo človeka v njego-vem sobivanju z njimi. Duhovnik, ki se iskreno veseli uspeha drugega, ki sproščeno in povsem nesebično deli izkušnje z drugimi in v utečenosti določene dejavnosti izkušnje podarja tudi tistim, ki mu v sodobnem pomenu razmišljanja lahko postanejo konkurenca, je pravi balzam. Gre za nagovor, ki ni običajen, ki preseneti, je pa vsakomur do neskončnosti ra-zumljiv, zato presune in močneje mi-sijonari od še tako izdelanih formul, pridig ali drugih možnih prijemov ter didaktik.

Duhovnik, ki moliin o tem nič ne pripoveduje, temveč iz njegove drže to zaslutimo, pa je duhovno zaledje, ki današnjemu, na videz čisto drugače usmerjene-mu človeku, izredno veliko pomeni. Še posebej, če verjame, da je da-našnji človek odprt za duhovno in to duhovno usmerja med ljudi, o katerih bi si najmanj mislili, da imajo občutek za to. Pri takem duhovniku gre za nepoboljšljivega optimista, ki vse premakne, odpre in navduši.

Še dolgo bi lahko naštevalirazlične stvari, s katerimi mora biti opremljen duhovnik, ob čemer pa vseskozi vemo, da to niso stvari le duhovnika, temveč še kako dobro-došle pri vsakomur izmed nas. Ob tem pa se nam poraja vprašanje, je takšen duhovnik, je takšen človek danes sploh možen? Mnogi, ki boste prebirali te vrstice, ki ste misijonar-ji ali misijonski prijatelji, verjamem, da mi boste pritrdili, da je, takšen Jože Kopeinig, letošnji zlatomašnik. Bog ga živi!

Zlata maša misijonarja patra Huga Antona Delčnjaka

PIŠE ŠPELA OPRČKAL ST.

Na godovni dan bratov misijonarjev Cirila in Metoda, je najprej radostno hvaležen za podarjenih 50 let duhovniške službe, oznanjevanja veselega sporočila ljubezni, vere in upanja za ljudi po različnih delih sveta, obhajal zlato sveto mašo p. Hugo, sedaj misijonar v Francoski Gvajani.

Kot se je izrazil, mu je bila dana milost in privilegij, da je v svojih 50 letih duhovništva živel z ljudmi na različnih kontinentih, zato je nekatere povabil na to slove-snost. S svojo prisotnostjo so ga razveselili škof iz Centralno afriške republike, misijonarji iz Toga in Senegala, sestra Dorica Sever, misijonarka med Inuiti na

Aljaski. Slovesno mašo so oboga-tili s svojo besedo, pesmijo in tudi s plesom njegovi nekdanji sode-lavci iz Afrike. K oltarju so pri-nesli kruh in grozdje ter svoje darove za zlatomašnika. Na slo-vesnosti so se zbrali tudi duhov-niki rojaki iz Nove Cerkve in novi mariborski nadškof metropolit. mgsr. Alojzij Cvikl.Župljani Nove Cerkve z dekanom Alojzem Vicmanom so se potrudili

in v cerkvi pripravili slovesno pra-znovanje, ki se je še nadaljeva-lo zunaj cerkve in pod šotorom, kjer se je pridružil tudi celjski škof msgr. dr. Stanko Lipovšek. Pater Hugo je od župljanov prejel v dar štolo s podobo blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je tukaj deloval dve leti. Prisrčne čestitke in darila je prejel tudi

od sorodnikov in župana občine Vojnik, Branka Petreta.Pater Hugo je božji klic spreme-nil v božji poklic. Mati Terezija se je kot misijonarka imenovala za svinčnik, ki piše svetu ljubezen-sko pismo.Tudi pater Hugo s svinč-nikom v njegovih božjih rokah že 50 let piše ljubezensko pismo du-hovniške poti na obrobju življenja in zarisuje v svet neizbrisljivo sled božje ljubezni, vere in upanja.

10

Tam smo prejeli že dolgo in težko pričakovano novico, da je ustanovlje-na nova škofija v San Pedro, na jugo-zahodnem delu dežele. Tako je nad-škofija Gagnoa postala laže obvladlji-va in bolj normalna po velikosti. Za škofa je bil imenovan g. Barthelemy Djabla, moj prvi župnik ob prihodu v Afriko. Nova škofija je ozemeljsko zelo velika. Ob ustanovitvi je bila razmeroma malo poseljena, tako da lahko rečem, da se je število

J U B I L E J

PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Praznik – priložnost za zahvalo in spodbudo

Mgr Paulin Kouabenan N’Gnam. Po komaj desetih mesecih škofova-nja ga je Bog poklical k sebi in mi smo ponovno čakali na novega pas-tirja. Ta nam je bil poslan 14. febru-arja 2009 v osebi Mgr Jean Jacques Koffi Oi Koffi, ki je naš tretji in sedanji škof.Po petindvajsetih letih ima naša škofijska družina precej drugač-no podobo. Število župnij v škofiji se je povečalo na 24 in za zaključek

Ne pozabimo, da so naše župnije z ozirom na slovenske razmere prave škofije v malem. Župnija ima poleg središčne skupnosti, kjer živi duhov-nik, ponekod jih je tudi več skupaj, še podružnične skupnosti, včasih sto in še več podružnic, z zelo raz-ličnim številom vernikov, od pet-deset do petsto, šeststo. Duhovni-ki obiskujejo te skupnosti vsaka dva ali tri mesece, včasih pa le dvakrat ali morda enkrat na leto. Sicer pa vodi krščansko skupnost katehist, ki je odgovoren za življenje skupnos-ti pred Bogom in seveda tudi pred župnikom. V večjih skupnostih je navadno tudi več katehistov in nji-hovih pomočnikov. Katehist vodi ne-deljsko bogoslužje in vse molitve v skupnosti, organizira katehezo na vseh ravneh, obiskuje bolnike, vodi večino pogrebov, duhovnik pride le redko na pogreb. Kjer je v kapeli shranjena evharistična »rezerva«, deli sveto obhajilo … Ti katehisti so glavni nosilci naše pastorale, saj v naši škofiji živi več kristjanov na po-deželju in na podružnicah kot pa v župnijskih centrih.Da bi čim bolje služili Bogu in bratom, imamo za katehiste

Pred 25 leti sem bil v Gagnoa, naši sedanji metropolitanski nadškofiji in sicer v centru za vzgojo in izobraževanje katehistov. Delala sva skupaj z enim francoskim duhovnikom, ki je sedaj že pokojen.

prebivalcev vsaj potrojilo v teh pe-tindvajsetih letih, večinoma z novop-riseljenci. Škofija je imela ob usta-novitvi le šest župnij in dva domača škofijska duhovnika, vsi drugi smo bili misijonarji.Danes, ko obhajamo srebrni jubilej, vodi škofijo škof Mgr Jean Jacques Koffi Oi Koffi. Je tretji škof na ško-fijskem sedežu. Mgr Barthélemy je bil leta 2006 imenovan za nadško-fa v Gagnoa. Leta 2007 je bil ime-novan za novega škofa v San Pedro

petindvajsetletnice bo uradno us-tanovljena petindvajseta župnija. Domačih duhovnikov je danes v škofiji preko trideset, vseh duhovni-kov, ki delujemo v pastorali, pa nas je 54. Poleg domačinov so tu še redov-niki in misijonarji.V škofiji deluje pet ženskih redovnih skupnosti, ki se posvečajo predvsem katehezi, šolstvu in zdravstvu. Med njimi je že lepo število domačink, čeprav je večina ustanov po izvoru od drugod.

Jubilej žena

Hiša voditelja v Centru za katehiste

11

izobraževalne tečaje in duhovne vaje. Škofija ima poseben center za ta sre-čanja katehistov, ki ste ga tudi Slo-venci pomagali zgraditi z darovi, ki ste mi jih naklonili v času mojih do-pustov. Danes lahko v centru sprej-memo preko 130 oseb. Poleg katehis-tov sprejemamo tudi druge skupine za duhovne vaje, tečaje, seminar-je, ne le verskega značaja ampak tudi laične.Letos smo imeli tu v centru že pet enotedenskih tečajev in enotedenske duhovne vaje. Vseh udeležencev je bilo skoraj petsto. Še en biblični tečaj je predviden v začetku septembra. Zaenkrat imamo še subvencije, ki nam jih daje Rim, vendar ta pomoč vedno bolj upada. Treba bo poiskati še druge vire financiranja. Nekaj nam prinesejo seminarji, ki jih sprejme-mo za laične organizacije in tudi za skupine drugih veroizpovedi.Danes z veseljem spremljamo mnoge vaške skupnosti, ki se zavzamejo za gradnjo novih in trajnih cerkva. Ta volja, da bi imeli lepšo cerkev, je prav gotovo izraz njihove vere in lju-bezni do Boga. V kolikor je mogoče, jim matična župnija in duhovnik tudi pomagata.

Kako poteka obhajanje jubileja? Slovesna otvoritev jubileja je bila 22. in 23. novembra 2014, s slav-nostno akademijo v soboto in slo-vesno pontifikalno mašo v nedeljo. Da bi v praznovanje vključili čim več vernikov, je le to organizirano po skupinah in na različnih krajih. Na praznik Svete Družine, konec decembra 2014, je bilo praznova-nje župnij v Soubre, kjer sem bil tudi jaz 12 let župnik. Lepo število družin se je zbralo okrog škofa in duhovnikov. Ob obletnici smrti našega prvega škofa Bartolome-ja, je bilo organizirano romanje na njegov grob v Gagnoa, kjer čaka vstajenja v tamkajšnji stolnici. Na praznik Jezusovega darovanja so praznovali redovniki in redovnice v eni naših župnij v San Pedro, pri Svetem duhu. Na prvo soboto v fe-bruarju smo praznovali z našimi najmanjšimi, z otroki v Meadji, župniji, ki jo je ustanovil Ivan Bajec. Da bi čim več otrok praznovalo, smo organizirali to slovesnost tudi po drugih večjih centrih. Tako smo, v naši župniji Naše Gospe Obiska-nja, sprejeli preko tisoč otrok iz mesta San Pedro. Prav tako je naša

župnija sprejela praznovanje žena iz cele škofije. Preko dva tisoč se jih je zbralo v nedeljo 1. marca. Posebno odlikovanje je prejela mati petnajstih otrok, potem tudi žene, poročene 40 let, 30 let in tiste, ki so se poročile pred pe-tindvajsetimi leti. Vsi navzoči so bili povabljeni na kosilo skupaj s škofom in duhovniki.Na obletnico smrti našega drugega škofa Paulina, 21.-22. marca, smo poromali na njegov grob, tukaj v San Pedro. Po celonočnem bedenju smo obhajali evharistično slavje za pokoj njegove duše in za škofijo, ki jo je vodil.Krizmena maša v Velikem tednu je bila določena za obhajanje jubi-leja duhovnikov. Škof in 55 duhov-nikov ter velika množica vernikov je skoraj do zadnjega kotička na-polnila našo novo župnijsko cerkev v Balmer (Naša Gospa Obiskanja). Kljub nevihti in izklopu električne-ga toka je slovesnost potekala z vso resnostjo velikega tedna. Gospod škof je govoril o pomenu duhov-ništva in vsakega služenja v Cerkvi. Župnija, ki je organizirala prazno-vanje, je podarila vsakemu duhov-niku belo štolo v znamenje njegove službe. Vsi duhovniki in predstav-niki župnij so bili povabljeni na skupno večerjo, ki jo je pripravila in podarila župnija.Praznovanje za vse laike in laične organizacije smo organizirali v nedeljo, 3. maja, v župniji Fatimske Marije v San Pedro. Mladi so obha-jali njihov jubilej 31. maja v eni naj-starejših župnij škofije (1940), v Sassandra. Nato smo obhajali slo-vesen zaključek jubileja od 19. do 21. junija 2015. V petek zvečer je bil praznik katehistov, ponovno v naši župniji v Balmer, v soboto pa slovesna akademija in v nedeljo 21. junija slovesna zaključna maša v stolni župniji, kjer so bili nakazani temelji naše bodoče katedrale.Molimo in prosimo Boga, da bla-goslovi ta svoj vinograd, da bo vsak “grozd” našel polnost življenja na večni trgatvi.Vsem lep misijonski pozdrav!

12

Ko smo zvedeli, da je pogreznjen v blato 15 km od nas, sva ga šla z An-drejem reševat s traktorjem in po ce-lodnevnem naporu ga je Andrej po-tegnil iz jame, se vrnil domov, tovor-njaka pa še vedno ni bilo. Zjutraj smo zvedeli, da se je po 5 km pogreznil v naslednjo globoko blatno jamo. No iz nje je uspel priti brez pomoči in končno je železo tu. Potrebujemo pa še dva tovornjaka cementa, da bomo lahko zalili ploščo.Če bi vedel, da bodo takšne težave in napori z gradnjo, bi januarja rekel: »Dragi moji, bomo naredili kar eno leseno hišico …« Je pa vedno tako, ko je najtežje in bi najraje nekam po-begnil, se najde rešitev in gremo spet naprej. Večkrat se spomnim na

M A D A G A S K A R

JANEZ MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Blato še vedno močnejše od tehnike

Klemena in ga blagrujem, da je že na cilju, mi pa še brodimo in kop-ljemo po tem blatu, ki mu ni videti konca. In v takih obupnih razmerah še graditi šolo, za to mora biti človek malo nor. Ampak kakorkoli, ko gledam nazaj, čutim, da je bil pri tem vendarle prst od zgoraj, ki je sprožil to akcijo in zdaj smo tu. Hvaležen sem za vsako molitev, ki me obdrži na nogah in da kljub vsemu vsak dan doživljam tudi veselje v srcu ob misli, da sta z nami Bog in mati Marija.Sedaj upam, da bova z Janezom prav tako hitra pri nakupu, kot ste bili vi hitri pri darovanju za naša prevo-zna sredstva. Mojo staro Yamaho, ki je letos dopolnila 18 let, sem šel z avtom iskat v Sarilasy, kjer se mi je

zadnjič pokvarila, in jo srečno pri-peljal domov. Včeraj smo jo začeli vžigati in »šraufati«, pa nam ni uspelo. Danes, ko je Andrej Soklič peljal bolnika v Farafangano, smo dali gor na Toyoto še Yamaho, če se bo v Farafangani našel kakšen mehanik, ki jo bo znal spraviti v živ-ljenje. Moram reči, da sem se kar navezal na ta motor, ki sem ga leta 2000 kupil od poljskega duhovni-ka, ko je zaključil svoje misijonsko

Še vedno imam težave z novimi Windowsi, ker marsikatere pošte še nisem mogel prebrati. Sicer pa imamo še večje težave s prevozi materiala. Tovornjak, ki je vozil železo za betonsko ploščo, je potoval iz Vangaindrana (60 km) 5 dni.

Zmanjkuje denarja za rižS. MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR

Mislim, da že veste, da sem se zaradi zdravja oz. bolezni vrnila v Slovenijo. Upala sem, da se bom hitro vrnila na misijon, a ni tako in bomo še videli kako se bodo stvari nadaljevale. Ostajam pa po-vezana z našo skupnostjo. Tako sem prejšnji teden poslala vsa sredstva, ki so se nabrala v Misi-jonski pisarni in še dodala sem, kar sem dobila za Madagaskar. Sestre so bile zelo vesele, ker niso imele denarja, da bi kupile riž. Letos so ljudje zelo ubogi, dvak-ratna povodenj je vse uničila, voda je odnašala ne le riž temveč kar cela riževa polja. Za našo hišo

na Madagaskarju je velika reka, v deževju je zelo deroča in se po 150-200m izliva v morje. Ljudje so lačni in res potrebni pomoči. Še posebej v šoli je težko. Tam imamo šolsko kuhinjo za revne otroke – tudi

otroci iz državne šole prihajajo tja. Sestra mi piše, da je povedala otrokom, da če ne dobimo denarja, ne bo več kosila. Veliko otrok je za-jokalo in odgovorilo češ, sestra, to je za nas edini obrok v dnevu. Zato se

Vleka tovornjaka z železom iz blata

13

delo na Madagaskarju. Ampak leta so tu, dragi rezervni deli se dobijo vse težje, ker tega modela že dolgo ne delajo več.Prisrčna hvala torej MIVI za drago-cen dar za novi motor, ki ga, upam, čim prej dobim. Mi imamo sedaj tu največjo težavo pri mostičku, ki je v gradnji že kak dober mesec ali dva. Obvoznica je skozi vodo, ki sicer ni globoka, če ni ravno hudega naliva (v tem primeru se pač kak dan ali

dva počaka, da voda upade). Težava se je pojavila pri hudem klancu, kjer se težko obloženi kamioni vzpenja-jo iz vode spet nazaj na cesto. Tam je sedaj vse razrito in blatno. Kaže, da bo cesta sedaj tam neprevozna za to-vornjake. Bomo pač cement in drugo robo prekladali iz enega kamiona na drugega preko vode. Hvala Bogu in Janezu Krmelju, ki nam je posodil tovornjak Mercedes 1017, da bomo lahko cement vendarle spravili v

Manambondro in prihodnji teden morda zalili ploščo naše šole.V takih primerih, ko je cesta pretrga-na, situacijo rešuje motor, za katere-ga se vedno najde mala stezica, da se prebije do cilja in organizira prevoz tovora. Tudi nedeljsko sveto mašo na podružnicah najlažje in najhitre-je lovim z motorjem. Še enkrat hvala vsem v MSS, največja hvala in zahvala in čast in oblast pa Presveti Trojici.Lep pozdrav Jani Mesec

toplo priporočam za skodelico riža, ki jo skušajte po svojih močeh naklo-niti tem revežem. Bog povrni vsem, ki vam bo mogoče kaj darovati. Tisti pa, ki ne morete, se spomnite stiske in stiskanih v molitvi. Vsem iskrena hvala in Bog povrni. Ostanimo pove-zani v molitvi, tudi zame je to sedaj osrednje misijonsko delo, ko iz do-movine spremljam našo postojanko in njihovo tamkajšnje delo.

Premalo hvaležniJANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Ko malo razmišljam ugotavljam, kako so mnogi premalo hvaležni za nešteto darov, ki jih prejemajo. To je zadeva, ki jo tu doživljamo že dese-tletja. Ti naši ljudje se ne znajo zah-valiti. Nikoli niso bili vajeni kaj pre-jemati od drugih, zato nimajo tega v

sebi. Saj jih navajamo na to in mnogi so postali že bolj »kulturni«. Morda je k temu prispevala tudi tale anek-dota. Spomnim se enega naših mi-sijonarjev. Peljal je avtostoparja. Ko je prišel na cilj se avtostopar ni zah-valil. Misijonar ga je povabil, naj se usede nazaj v avto. Nato je avto obrnil in avtostoparja odpeljal nazaj na kraj, kjer ga je pobral. Najbrž je bil pouk učinkovit. Koliko mora šele Jezus potrpeti z nami.

Potrebujejo štedilnikS. TEREZIJA PAVLIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR

Spet se oglašam in prosim, kako pa drugače. To pot za štedilnik, a ne za nas sestre, pač pa za g. Williama – tukajšnjega župnika. Zelo si želi, da bi pri njih začeli kuhati, vendar nimajo na čem. Najlepša Vam hvala

za vse. Sicer pa se imamo kar dobro. Še vedno žalujemo po s. Mariji Pavli-šič. Še enkrat najlepša Vam hvala za vse, kar storite za nas. Lep pozdrav Vam v pisarni kot tudi vsem misi-jonskih prijateljem in dobrotnikom.

»Šolenga« za ploščo nove šole in železobetonska konstrukcija

14

B R A Z L I J A

Slikovito in presunljivo Marijino kronanje

Čaplje, po katerih je znana Guaratin-guetá so v jatah zapustile mesto in odšle v toplejše kraje. Podobne so ro-marjem, ki v nezmanjšanem številu romajo v bližnjo Aparecido, da se ob Kraljici brazilskega naroda okrepijo in pripravijo za nadaljnje romanje. Pred mesecem dni smo vstopili v triletno pripravo na 300. jubilej, ko se je v reki Paraiba zgodil čudežni ulov in odkrila podoba Naše Gospe Aparecide.Mesec maj je mesec materinstva. Mesec, ko se na vseh ravneh izkaže hvaležnost mamam, posvečenim osebam in tistim, ki skrbijo za vzgojo in varujejo življenje. Kdor ljubi neguje in kdor neguje ljubi. Kdor ljubi streže in kdor streže, ljubi. To so naše mame in to je Nebeška Mati Marija. K Mariji, Kraljici, je v mesecu maju zazrto mno-gotero oko, izrečene številne prošnje in zahvale. Največkrat je molitev solza, ki neustavljivo steče, ali tiho kleča-nje pred podobo Nje, ki pozna človeš-ko stisko ter je v vsem Pomočnica. “Marija je Mati, ki streže in pomaga”, je bil naslov letošnje devetdnevnice pred praznikom. Komentarje k Don Boskovi molitvi devetdnevnice sva s sodelavcem Luiz Fernandom pripravi-la kot spodbudo za duhovno rast naše vzgojne skupnosti.Devet dni zapored je bila prva polovi-ca šolske ure namenjena prav tej po-božnosti. Vrhunec pa smo praznova-li s slovesno mašo in nato s procesijo Marijinega kipa po mestnem centru Guaratinguetá.Posebnost je Kronanje Marije, ki se je za dijake zadnjega letnika odvilo na šolskem igrišču ob koncu maše in za šolarje ob zaključku procesi-je. Obakrat izbrano dekle in fant ob

Mesec maj je v Braziliji eden od jesenskih mesecev. Vsaj na jugu, v okolici São Paula, je več deževja in temperature naročajo najmanj dolge rokave, ob večerih si skuhamo celo čaj. Okna, ki so bila prej na široko odprta pa se v hiši zapro v zgodnjem popoldnevu.

S. METKA KASTELIC, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

dovršeni koreografiji, petju in plesu nadeneta Mariji in Jezusu na glavo krono iz cvetlic. Vsi se izročimo pod Njeno varstvo in prosimo za pomoč, mir, složnost v naših družinah, državi in svetu. To je trenutek, na katere-ga se pripravljamo z vso resnostjo in preide v ganjenost tudi tistih fantov, ki prej na videz ne kažejo zanimanja. Do konca meseca smo vsi iz vzgojne

procesij in nabožnih predmetov se ta priljubljenost prelije v vsakdanje živ-ljenje tako, da so svetniki pogosto na-tisnjeni na majicah, polepljeni na av-tomobilih, da se po njih imenujejo ulice, trgi, šole, trgovine, restavraci-je, pekarne, nogometni klubi, frizerski saloni in celo, ne boste verjeli, da naše avtomobile servisirajo v Avtomehanič-ni delavnici “Dom Bosco”. Do danes pa poznam najmanj deset fantov in mož, ki jim je ime João Bosco.Naj nam vse to pomaga, da bomo v vsakdanu bolj sveti in s tem bolj člo-veški. Današnji Binkoštni praznik se čudovito ujema z Marijo, z njo, ki jo je od oznanjenja pa do njenega sprem-stva apostolov, Sveti Duh vedno nav-dihoval in vodil. Da bi vsako naše dejanje bilo v skladu z navdihom Duha, ki vse prenavlja in oživlja. Zato zaključujem s prošnjo in hkrati mo-litvijo, ki jo tukaj vsak dan molimo, z vzklikom naše sestre Marije Romero, ki se ji je takole izročala v dnevnih ob-veznostih: “Položi svojo roko, moja Kraljica, položi jo pred mojo.” Spomi-njam se vas s hvaležnostjo in z vese-ljem v svojih molitvah in prosim zanje tudi vse vas.

skupnosti povabljeni, da pišemo pismo Mariji. V njem ji bo vsak izročil svoje najgloblje želje in hrepenenja ter jo prosil za posebno milost, tudi dobrih sklepov in obljub ne bomo iz-pustili. V zadnjih majskih dnevih nato sledi obred zažiganja teh pisem in dim ponaša v nebo vsebino naših molitev, z upanjem na uslišanje.Navdušuje me, kako je brazilski narod resnično ustvarjalen in iznajdljiv, da pokaže svojo naklonjenost in ljubezen do Boga, Device Marije in tudi sve-tnikov, ki so tukaj zelo češčeni. Med priljubljene gotovo spadata tudi sv. Marija Dominika in Janez Bosko. Poleg praznikov, molitev, devetdnevnic,

15

Zadnje čase smo zelo zaznamova-ni s prazniki. Že v začetku maja smo se skupaj z lazaristi zahvalje-vali Bogu za 10 let delovanja njihove hiše »Božji dar«. To je bila priložnost da sva se s s. Marto zavedli, da tudi midve dihava kijevski zrak že enako število let. Pogled nazaj je poln hvale-žnosti Bogu in mnogim sodelavcem – tukajšnjim, slovenskim in mnogim drugim, v prihodnost pa se oziramo z željo, da bi bili še naprej blizu ljudem, ki so potisnjeni na rob družbe. Skratka, praznik je bil lep. Gospod Tomaž je povabil veliko gostov iz vseh koncev sveta, ki so nam pomaga-la postavljati na noge to postojanko. Glede na nemire pri nas in na težko gospodarsko stanje v državi se nam je zdelo, da je tudi to priložnost, da svet spozna Ukrajino v njeni realni podobi in nam pomaga k miru. Tudi dobrodelnost se razvija preko pove-zovanja. Prišli so predstavniki raznih vej Vincencijanske družine in drugih organizacij, s katerimi sodelujemo. Me pa smo bile posebej vesele naših predstojnic in sosester iz slovenske in hrvaške province.Pri sv. maši, ki je bila na prostem, se je zbralo zelo veliko ljudi. Prišli so, ne samo katoličani, ampak tudi pripa-dniki drugih veroizpovedi, s kateri-mi nas povezuje dobrodelna dejav-nost. Koliko veselja je bilo, ko so se brezdomci, ki sedaj sicer živijo v pro-testantskem centru, po nekaj letih spet srečali z medicinsko sestro, ki jim je stregla, ko so s hudimi omrzli-nami ležali v bolnici. Drug drugega so komaj prepoznali, tako se je izboljšalo njihovo zdravje. Mladi sodelavci pa so z velikim ponosom oblekli izvezene

U K R A J I N A

S. JOŽICA STERLE, MARIJINA SESTRA ČUDODELNE SVETINJE, UKRAJINA

Kljub vsemu se vendarle tudi veselimo

bluze, kar je del tukajšnje narodne noše. Pri sv. maši so tako navduše-no peli, da so bili gostje iz tujine čisto prevzeti. Ukrajina je materialno slabo stoječa, kulturno in duhovno pa je bogata. Tukaj je Cerkev mlada.Kar dva dni in sicer 16. in 17. maja pa smo bili na tradicionalnem romanju vincencijanske družine v Snjatinu, kjer je pokopana bl. Marta Wiecka, usmiljenka. Ob vseh duhovnih dobri-nah smo se tam spet lahko razveseli-li tudi žimnic in spalnih vreč, ki nam jih je pred nekaj leti poklonilo Misi-jonsko središče iz Slovenije. Prenoči-ti 500 ljudi ni ravno lahko, zato smo vam za te udobnosti, ki smo jih poleg mnogih drugih vsako leto tudi mi deležni, znova hvaležni.Marta Wiecka je oseba, ki povezuje ljudi raznih narodnosti in veroizpo-vedi. Na njenem grobu je vedno veliko ljudi, ki se ji z zaupanjem priporo-čajo in so deležni uslišanj. Tako se je razvila misel, da bi njene relikvije

romale po Ukrajini. Lazaristi bodo čez 2 leti praznovali 400 letnico usta-novitve njihove Misijonske Družbe, to romanje pa je mišljeno kot duhovna priprava na jubilej. Romanje reli-kvij se je že začelo zadnje dni maja, najprej so relikvije obiskale grko- in rimo-katoliške župnije na vzhodu, kjer je vojna. Ljudje ne morejo priti na Martin grob, zato je šla ona k njim. Z velikim zaupanjem jo povsod prosimo naj posreduje pri Bogu pred-vsem za mir.Sedaj, ko vam to pišem, mladi skupaj s sestrami pečejo pecivo. V soboto bo piknik z brezdomci, kar tudi počasi postaja tradicija. Tako brezdom-ci čutijo, da so tudi oni ljudje kot vsi drugi. Za mnoge mlade pa je to prvi stik z njimi. Ko vidijo, da so brezdom-ci čisto normalni ljudje, ki se jih ni treba bati, jih začnejo sprejemati in jim pomagati. Tako se v naši kulturi počasi spreminja pogled nanje.Poletje nam prinaša, vsaj nekaterim, tudi obisk domovine. Počasi se bomo zvrstile. Morda se s kom vidimo in srečamo, česar se veselim, vsem pa lep pozdrav in prisrčna hvala za vso pomoč, ki nam jo naklanjate.

Ko dobimo Misijonska obzorja se jih vedno razveselimo in se vam zanje prav lepo zahvaljujemo. Sicer pridejo s precejšnjo zamudo, zato so še toliko bolj pričakovana. Ukrajinska pošta namreč deluje počasi, nam pa seveda čas teče veliko hitreje in kar pozabimo, da bi se lahko kaj oglasili.

16

N A B I R A L N I K

Šola se bo začelaS. VIDA GERKMAN, USMILJENKA, ALBANIJA

Upam, da boste vi razumeliS. ANICA VLAŠIČ, FRANČIŠKANKA, MARIJINA MISIJONARKA, RUSIJA

Potrpežljivost vedno prav prideS. POLONA ŠVIGELJ, URŠULINKA, SENEGAL

Pišem vam iz Sandiare, kjer se imamo zelo lepo z nekaj proble-mi s potrpežljivostjo. Kar celo uro je trajalo, da se vam lahko zdajle oglašam. Tukaj je povezavo težko dobiti in še ta je slaba. Torej, en lep vroč in vlažen pozdrav iz Senegala, mika me kar ostati spet tu, srečanja s starimi znanci so res topla in bla-godejna. Sicer pa pripravljava s s. Kri-stino in vzgojiteljicami s polno paro delovne zvezke za prihodnje šolsko leto in moram reči, da nam gre "super", razen seveda tisto, kar je po-vezano z internetom. Novozgrajena šola je že vsa v barvi in je zelo lepa, sem ponosna na Slovenijo!V ponedeljek grem v Thies, kjer bomo imele srečanja najprej za "tamala" dekleta in potem še za "tavelika".

To bo tudi zanimivo in pestro. Tu sedaj pripravljamo "camp", nekaj podobnega kot je slovenski orato-rij, za naša dekleta in kandidatke. Se priporočam ... Naj Gospod pokliče

nove delavce in delavke v svoj vinog-rad. Pošiljam pa še prošnjo za Trikra-ljevsko akcijo za župnijo sv. Krištofa, z upanjem, da jim boste lahko vsaj nekoliko pomagali, župnik je od skrbi shujšal kar za 10 kg, ne vem, kaj bo šele ob zaključku gradnje. Bog jim pomagaj!

Z občutkom, da sem ena od "onih devetih", sedem danes za računalnik in Vam pišem in se pridružim onemu edinemu, ki se je vrnil ... Hvala za vsa veli-konočna voščila in spodbudne misli! Čeprav sem pošto prejela po praznikih, sem se je razveselila ... Vitamine za dušo imam še zmeraj "v dosegu roke".Mojega pisma še ni konec. V mislih imam čisto novo temo. Med pripravo po-čitnic (z versko vsebino) za naše veroučence, nas je spravil v zadrego odgovor Renovabis-a iz Nemčije, da ne morejo več podpirati zgoraj omenjenih poči-tnic. Počitnice odpovedati?! Ko so otroci že vpisani in se jih veselijo?! Gre za veroučence iz finančno šibkih družin. V takšni situaciji se nameravam obrniti s prošnjo na "Trikraljevsko akcijo". Upam, da me boste vi razumeli in nam pomagali. Skoraj bo prvi dan poletja in za njim še prazniki! Želim Vam vse to doživeti v zdravju in z veseljem hoditi na delo v Gospodov vinograd! S svežimi severnimi pozdravi.

Številne prošnje staršev in učencev me silijo, da se obračam na vas za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za prihodnje šolsko leto 2015-2016. Pod občino Gramsh spada 60 osnovnih šol in 7 gimnazij, kjer se šola skupno 4.257 učencev. S pomočjo sodelavcev bomo izbrali otroke iz družin kjer nimajo dohodkov ali imajo veliko šolo obveznih otrok, oziroma se srečujejo z boleznijo in podobno, ter seveda tudi otroke sirote, ki niti nimajo svojcev. Predvidevamo, da bodo povprečni izdatki za učenca znašali okrog 42 €. Želimo tudi nadaljevati z doda-tnim poukom angleščine, s katerim smo z vašo pomočjo začeli že lani, kar je v veliko pomoč in zadovoljstvo učencem. Če bo pomoč zadostna, bomo vključili še pouk francoščine. Znanje kakšnega tujega jezika je za naše mlade odločilno, saj albanščine nihče ne zna. Kot vedno, vem, da nam boste pomagali, kolikor je v vaših močeh, me vse pa smo vam za vsak euro od srca hvaležne.

17

Zadnji vikend v juniju smo se srečali misijonarji, ki so trenutno v domo-vini, ter misijonski sodelavci. Zbrali smo se v župnijski cerkvi na Hajdini. Gospod župnik Marijan Fesel nam je po uvodnem pozdravu razkazal cerkev in nas nato vse navdušil s po-gostitvijo in ogledom njihove vinske kleti, za kar se njemu in kletarjema najlepše zahvaljujemo. Zvečer smo si ogledali mesto Ptuj ter pod vodstvom p. Milana Kosa tudi minoritsko samo-stansko knjižnico.Sobotni dan je bil bolj »delovno« obarvan. Preživeli smo ga na Ptujski Gori, kjer so nas pod svojo streho sprejeli minoriti. Pridružila sta se nam g. škof Stanislav Lipovšek in g. Matjaž Longar z Ministrstva za zunanje zadeve. Škof Lipovšek je prinašal pozdrave v imenu Slovenske škofovske konference. V kratkem nagovoru se je dotaknil različnih tematik, od posve-čenj novih duhovnikov in redovnikov (ki so tisti vikend potekala po skoraj vseh škofijah), pomanjkanja duhovni-kov, do povojnih pobojev, Hude jame in problematike družine kot osnovne

celice. Spodbudil je misijonarje k po-govoru in tako so predstavili pogled lokalnih skupnosti na te tematike v Kanadi med Inuiti (s. Dorica Sever), v SAR, Burundiju in Ruandi (s. Bogdana Kavčič), na Madagaskarju (s. Marjeta Zanjkovič) in Malaviju (p. Stanko Rozman). Po zanimivem pogovo-ru smo odšli v cerkev k sv. maši, ki jo je ob somaševanju duhovnikov in redovnikov vodil škof Lipovšek.

Sproščen klepet in prijetno druženje ob kavi v bližnji gostilni nas je po sv. maši tudi telesno malo podprl, da smo lažje nadaljevali pogovor s predstavni-kom države g. Matjažem Longarjem. G. Longar je podal nekaj praktičnih na-potkov v primeru težav v tuji državi in odgovarjal na vprašanja misijonarjev.Srečanje, ki smo ga zaključili s kosilom in druženjem, bo zagotovo vsem ostalo v lepem spominu. SSŽ

I Z Z A L E D J A

Laiškega misijonarja MATEVŽA STRAJNARJA je poklical Bog Oče iz župnije Želimlje. V nedeljo 14. junija, je ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, Matevžu Strajnarju podelil, z blagoslovom misijonarja, misijonsko poslanstvo in misijonski križ za življe-nje in delo v misijonu na Madagaskar-ju. Živel in deloval bo skupaj z našim misijonarjem Janezom Mescem. Ma-tevžev odgovor Bogu smo domači, so-rodniki, prijatelji, znanci, verniki iz župnije, prijatelji iz mladinske skupine ter drugi mladi in otroci iz župnije, pospremili v veselem sodelovanju pri daritvi svete maše. Ob vsem dobrem in lepem, kar je bilo pripravljeno v cerkvi in v dvorani, smo praznovanje nadaljevali s pogovorom, petjem in prijetnim druženjem.

Janez Žabot, SDB

Matevž Strajnar, novi laiški misijonar

Srečanje misijonarjev v domovini

FOTO

: JUR

E ST

RAJN

AR

FOTO

: STA

NE

KERI

N

18

65 letnica življenjaMarjeta Zanjkovič, salezijanka, rojena 1. oktobra 1950 v Razkrižju. V misijone je odšla 14. oktobra leta 1984. Deluje na Madagaskarju.

40 let dela v misijonihPedro Opeka, lazarist, rojen 29. junija 1948 v San Martinu v Argentini. Na Madagaskar je odšel 25. oktobra 1975.

30 let dela v misijonihTone Kerin, lazarist, rojen 9. novembra 1958 v Krškem. Na Madagaskar je odšel 11. septembra 1985.

15 let dela v misijonihFani Žnidaršič, uršulinka, rojena 21. junija 1959 v Ljubljani. V misijone je odšla 5. septembra 2000. Deluje v Bocvani.

T O I N O N O

čest itamo jubilantom

Skupina za dobrodelnost dekanije Gornji Grad v sodelovanju s Škofijo Celje prireja

v nedeljo, 6. septembra 2015, v Lučah ob Savinji že drugo

Dobrodelno misijonsko tombolo.

Slovenski misijonarji delujejo v 31 državah po svetu. Njihovo nesebično delo vključuje tudi lajšanje najhujših življenjskih stisk

(lakota, bolezen, revščina, nepismenost ... ).

Sredstva, zbrana na dobrodelni misijonski tomboli, bomo namenili za lačne in žejne otroke v Etiopiji, kjer pomaga g. JOŽE ANDOLŠEK.

Hvaležni in veseli bomo vašega obiska na dobrodelni tomboli, v Lučah ob Savinji v nedeljo, 6. septembra 2015. Začetek ob 10.00 uri s sveto mašo,

ob 12.00 uri DOBRODELNA TOMBOLA.

Voditelja prireditve bosta Franci Podbrežnik in Andreja Lenko.

Nastopili bodo mnogi glasbeniki.Edino ljubezen lahko reši svet. (bl. Mati Terezija)

Misijonarji v domoviniPoletni čas je primeren za oddih in obisk domačih ter prijateljev, kar z veseljem postorijo tudi slo-venski misijonarji. Vabimo vas, da jih povabite na kakšno srečanje na župnije. V domovini se trenutno nahajajo naslednji naši misijonarji:

• S. Tadeja Mozetič, Paragvaj – prišla na zdravljenje

• S. Marija Pavlišič, Madagaskar – se je vrnila v domovino

• Janko Kosmač, Madagaskar – se je vrnil v domovino

• S. Agata Kociper, Brazilija – na dopustu

• S. Zora Škerlj, Bocvana – na dopustu

• S. Fani Žnidaršič, Bocvana – na dopustu

• P. Janez Mihelčič, Kirgizija – na dopustu

• Jože Adamič, Madagaskar – na dopustu

• S. Polona Švigelj, Senegal – na okrevanju

• Tone Kerin, Madagaskar – na dopustu

• S. Barbara Peterlin, Ukrajina – na dopustu

• Janez Mlakar, Zambija – na dopustu

Več informacij lahko dobite v Misi-jonskem središču Slovenije po tel: 01/300-59-50. Lahko pa nam pošlje-te elektronsko sporočilo na naslov: missio@rkc.si. Z veseljem vam bomo pomagali.

Misijonsko dogajanje se bo začelo ob 10.00 uri v župnijski cerkvi v Lučah s sveto mašo, ki jo bo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Dogajanje se bo nato

preselilo na prireditveni prostor z uradnim začetkom tombole ob 12.00 uri. Nagovoril nas bo misijonski delavec g. Jože Andolšek, salezijanski duhovnik in profesor verouka na slovenski gimnaziji v Celovcu. Poskrbljeno bo za pester

kulturno-zabavni program z bogato duhovno vsebino, tudi za najmlajše.

19

Darovi objavljenih so na naš račun

prispeli do 7. 7.2015. Hvala vsem.D A R O V I – H V A L A

SKLAD ZA LAČNE | župnije: Blagovica, Bovec, Braslovče, Loški Potok, Maribor-Sv.Križ, Podgrad, Radmirje, Šempeter pri Gorici, Šentožbolt | posamezniki: Abram Marta, Ambrožič Lucija, Bajt Milena, Barat Mihael, Belcl Marica, Bergant Frančiška, Biščak Luka, Blažič Jacinta, Blažič Miha, Bohnec Florjan, Bratuša Andrej, Breznik Rozalija, Brodarič Iva, Činkelj Slavko, Dolenc Jože, Dovč Marija – Eleonora, Ferjančič Fani, Fišer Romana, Forjan Ana, Gašperlin Marjeta, Gerdej Dominik, Golob Magdalena, Gorjup Armin, Gorup Marija, Guna Tomaž, Guna Vida, Hadjar Mirko, Hančič Marko, Holeček Helena, Hrovatin Katica, Ivančič France, Jasmink Jerica, Javornik Anton, Jermol Danijela, Kanalec Slavko, Kastelec Francka, Kern Frančiška, Klanjšek Sonja in Mitja, Kobal Adrijana, Kobale Oresta, Kocuvan Veronika, Korez Jožica, Korošak Franc, Kozole Cvetka, Kranjc Jože, Kravos Stojan, Krnc Stane, Lampič - Križaj Marija, Lenassi Ivan, Leskovar Stane, Lesnik Tina, Likar Ivan, Lorber Petra, Lovšin Marija, Magajna Ljudmila, Marinčič Amalija, Matajc Irena, Matjašič Rudolf, Mauer Marija, Medvešek Viljem, Mernik Zinka, Merše Franjo, Mlino Turizem, Motaln Betka, Munda Alojzija, Murko Ana, N.N., Nakrst Marija, Novak Maksimiljan, Ograjšek Amalija, Ogulin Slavka, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Okorn Helena, Osnovna Šola Ivana Cankarja, Osolnik Marija, P.I.J., Pesec Bogomila, Peternelj Anton, Podgoršek Mojca, Pokeržnik Florijan in Marija, Porenta Elizabeta, Predikaka Vida, Ramovš Vera, Ravnik Alenka, Raztresen Marija, Raztresen

Matko, Rode Tina, Schulz Bernarda, Senegačnik Jožica, Snoj Irena, Sodja Slavka, Sosič Barbara, Stele Štefan, Stergar Pavla, Sušnik Janez, Šibal Janez, Šimenc Joži, Škorja Justina, Škrlj – Družina, Špacapan Otilija, Štemberger Anica, Štiglic Andreja, Štovičej Jadrenka, Šuklje Anica, Tropenauer Martinčič Cvetka, Tušar Cecilija, Vadnov Tanja, Vehar Štucin Erna, Vene Milka, Verdnik Alojz, Vesel Alojz, Vidmar Ana, Vrtačnik Karolina, Zavadlav Celestina, Zavodnik Grobljar Marija, Zemljič Anton, Zupančič Zinka, Žakelj Andreja, Žakelj Janez, Žveglič Marija | SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV | Činkelj Slavko | GOBAVCI | Brišar Valerija | ZA MADAGASKAR | župnija Sv. Jedert Nad Laškim | posamezniki: Mavrek Renata, Selan Matija, Sušnik Janez | SKLAD ZA MISIJONE | posamezniki: Babnik Francka, Česnik Albina, Hančič Marko, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Kebe Janez, Kocjan Avgusta, Kovšca Tončka, Kozole Cvetka, Kuzma Anton, Lah Pavla, Ljumani D.O.O., Lorber Petra, Magdič Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, N.N., Paškič Ilija, Pevec Andrej, Pirc Dragica, Rihtar Helena, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Skribe Katarina, Slokar Darja, Sluga Barbara, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Šifrer Marija, Štrukelj Frančiška, Velepič Anica | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV | posamezniki: Činkelj Slavko, Mah Tinko, Vinkovič Marija | VODNJAKI-MALAWI | Marjanovič Miranda | LENČKOV SKLAD | Zalar Valerijan | ŠRI LANKA | Rode Tina | LAKOTA-ETIOPIJA | posamezniki: Mavrek Renata, Medvešek Viljem, Pogorelc Boštjan, Rode Tina, Sberbank D.D.

| MATANGA-DAR UPANJA | posamezniki: Kepic, Kopriva Silvester, Leskovar Tanja, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Vehovar Darinka, Zabavnik Mitja | DROBIŽ ZA RIŽ-MADAGASKAR | Jenič Dušan | TRIKRALJEVSKA AKCIJA | župnije: Hotič, Javor, Kisovec, Polzela, Prežganje, Sv. Andraž nad Polzelo | MIVA | posamezniki: Buhvald Amalija, Jeromen Ana, Jeromen Kavčič Marija, Jeromen Lidija, Kokot Branka in Franc, Merše Franjo, N.N., Pšeničnik Marjana, Srebrnjak Andreja, Strgar Jože, Strnad Alenka, Kocmur Petra | P. HUGO DELČNJAK | Potokar D.O.O. | S. VIDA GERKMAN | župnija Koper - Sv. Marko | posamezniki: Kozmus Marija, Lenassi Franc, Žveglič Marija | JOŽE MLINARIČ | Kvaternik Tomaž | TONE KERIN | posamezniki: Koncilja Jožica, Kovič Sine, Šušteršič | S. AGATA KOCIPER | Volavšek Marta | JANEZ KRMELJ | župnija Koper - Sv. Marko | posamezniki: Pirc Dragica, Sušnik Janez, Sušnik Kolbezen Barbara, Šparovec Janez, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam | MATEVŽ STRAJNAR | župnija Želimlje | S. ANDREJA GODNIČ | Smole Marija, Štuhec msgr. Dr. Ivan | DANILO LISJAK | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Logar Marija, Sušnik Janez | VILKO POLJANŠEK | Strajnar Jurij | TOMAŽ MAVRIČ | Malalan

Nika | S. ZVONKA MIKEC | Murn | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE | Kranjc Rafael | S. TADEJA MOZETIČ | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, Rudež Lučka, Šiško | JANEZ MESEC | posamezniki: Dijaški dom Vič, Filak Nevenka, Furlan Markež Barbara, Jeromen Kavčič Marija, Pisk Tomaž, Šimnic Apolonija | PEDRO OPEKA | posamezniki: Bohak Ivan, Čufer Ana Marija, Gostiša Ladislav, Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Krenker Stane, Lah Zmaga, Mežnar Klavdija, N.N., Oblak Anton, Pavlica Matej in Barbara, Prepadnik Sebastijan, Ramovš Vera, Remše Matija, Rode Tina, Rus Valerija, Sušnik Janez, Šegula Zdenka, Tavčar Jože in Slavica, Verbič Karel, Zgonc Marija | S. JOŽICA STERLE | Kržan Vanja, Strnad Alenka | TONE GRM | Demšar Vida | S. BOGDANA KAVČIČ | Demšar Andrej, N.N. | P. LOJZE PODGRAJŠEK | Povh Jože, Strajnar Jurij | S. ANICA STARMAN | Šušteršič | S. SNEŽNA VEČKO | Likar Cvetka, N.N. | S. ANA SLIVKA | Muller Marija | S. BARBARA PETERLIN | Strajnar Jurij | POLONA BERLEC | Jenič Dušan | IZIDOR GROŠELJ | Hadalin Baša Polona | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA | posamezniki: Černivec Damjan, Muller Ingrid, Trobevšek Vanja, Volčič Barbara | S. SLAVKA CEKUTA | Rihar Franc |

Spoštovani darovalci!Misijonsko središče Slovenije je do sedaj poslova-lo preko računov z Raiffeisen in Novo Ljubljansko banko. Ker se Raiffeisen banka umika iz Slovenije vas prosimo, da svoje darove nakazujete izključno na TRR št. SI56 0201 4005 1368 933, ki je odprt pri NLB.

Hvala za razumevanje in vaše darove.

Misijonska vas16. in 17. oktober 2015 prostori Zavoda sv. Stanislava

Malgaško obarvana sv. maša v župniji Ljubljana-Šentvid v petek 16. oktobra

Predstavitev življenja in dela pokojnega misijonarja Klemna Štolcarja

Ustvarjalne delavnice

Misijonska tržnica

Razstava misijonskih jaslic

Predstavitev projektov in akcij MSS

Študenti tropske medicine

Podnebne spremembe (Karitas)

Osrednji gost misijonar Peter Opeka - 40 let na Madagaskarju Pogovor na temo Živeti za druge

Vseslovensko praznovanje Misijonske nedelje na Brezjah 18. oktobra ob 16. uri.

Glasbeno obogateno srečanje s Petrom Opeko v dvorani Hale Tivoli v soboto, 17. oktobra ob 19. uri.

FOTO

: STA

NE

KERI

N