MODELIRANJE- Blaž Kos

Modeliranje je ena izmed tehnik nevrolingvističnega programiranja, ki je velikokrat uporabljana na različnih področjih življenja od športa, posla, umetnosti ter raznih drugih področij življenja. Osnovno idejo modeliranja razkriva že samo ime in sicer se gre za to, da najdemo nek osebo, ki je dosegla to, kar želimo doseči sami in jo vzamemo kot za model preučevanje, kako je dosegla te cilje.

Za modeliranjem se skriva filozofija, da če je nekomu nekaj uspelo na način, da je izvajal določene aktivnosti, zakaj ne bi na enak način uspelo tudi nekomu drugemu. Na podlagi dobre analize izvajanih aktivnosti lahko te aktivnosti integriramo tudi v lastno življenje in na ta način dosežemo enake cilje.

Modeliranje deluje predvsem na meta nivoju. Čeprav so v življenju edina stalnica spremembe, bistvo življenja ostaja vedno enako. Zakoni delovanja našega življenja, tako kot fizikalni zakoni, so v temeljih vedno enaki. Na podlagi te enakosti zakonov, torej z enakim miselnim pristopom, zagotovo lahko dosežemo enako, kot so naši predhodniki.

Torej, ko govorimo o modeliranju, govorimo predvsem o karakternih lastnostih, odzivanju, miselnem pristopu, prepričanjih, odrekanju ipd. Na nižjem nivoju je zaradi hitrih sprememb modeliranje običajno neuporabno. Stvar s katero je nekdo uspel v tem trenutku, je jutri že pase, sploh če govorimo o poslu, znanosti, umetnosti. Mogoče je v športu in še kakšni panogi, kjer so bolj kot ideja pomembni talenti in osebnostne lastnosti drugače.

Skrbno moramo paziti, da ne modeliramo napačnih stvari. Nikakor pa pri modeliranju ne gre za sledenje ali da počnemo enake stvari, kot jih počne naš model. Zato moramo natančno oceniti, kateri elementi bodo element modeliranja, kateri elementi pa so stvar že izkoriščene priložnosti. Napačna ocena lahko pripelje do napačnih rezultatov.

Prvi korak modeliranja je, da si postavimo svoje lastne cilje. Ne da bi jasno razčistili, kaj želimo v življenju, izjemno težko to dosežemo. Če nimamo ciljev je vsaka pot prava. Ko razmišljamo o tem, kaj si resnično želimo moramo biti izjemno natančni in podrobni. Predvsem pa iskreni. Prav tako moramo v življenju tudi izjemno paziti, kaj si želimo, saj če si ne želimo pravih stvari, ki niso v skladu z našo življenjskim poslanstvom, lahko kaj hitro zaidemo s poti.

Ko imamo točno razčiščene cilje (seveda se te lahko čez čas spreminjajo), je potrebno identificirati osebe, ki so dosegle to, kar želimo doseči mi. Običajno gre za določene segmente našega življenja. Glede na gostoto poseljenosti naše matere Zemlje, to niti ni težko. Seveda si pri tem lahko pomagamo s knjigami, internetom, ljudmi, ki jih poznamo, nominiranci za različne nagrade, zvezdami v panogah itn. Identifikacija ljudi, ki so dosegli to, kar sami želimo običajno ni težka.

Potem, ko identificiramo eno ali več oseb, je potrebno zbrati vse informacije o teh osebah. Običajno je tako, da ljudje, ki dosežejo veliko, zelo radi delijo svoje modrosti z drugimi. Informacije lahko najdemo povsod, v knjigah, intervjujih, na internetu ipd. Seveda se te modrosti običajno slišijo sila enostavno, le izvajanje teh modrosti je običajno najtežje na svetu.

Daleč najboljše je, če osebno enostavno srečamo v živo. Ne glede na zaposlenost in časovno stisko ljudi, so si običajno pripravljeni vzeti čas, če ne gre ravno za Billa Gatesa. Osebi, ki bi jo želeli srečati lahko enostavno napišete elektronsko pošto, se udeležite konference kjer nastopa, napišete pismo in povabite na kosilo, možnosti je izjemno veliko.

Po zbiranju informacij seveda pride analiza zbranih informacij. Sistematično opredelimo, kaj so tiste osebnostne lastnostni, na kakšen način se je lotil določenih stvari naš model, katere ovire je

premagal na poti ipd. Pri analizi moramo biti pozorni, da resnično izberemo tiste ključne stvari, ki so prispevali pri modelu za dosego cilja.

Nato sledi seveda najtežji korak, to je da izbrane elemente integriramo v naše življenje. Pri integraciji je daleč najboljši strateški način do spreminjanja navad. Se pravi, da za poskusno obdobje enega meseca integriramo te elemente v naš vsakdanjik, brez kakršnih koli pričakovanj, le s trdno zavezo, da bomo en mesec vsak da izvajali te aktivnosti. Brez integracije v lastno življenje modeliranje nima nobenega smisla in je običajno izguba energije. Tone znanja vam nič ne pomaga, če tega ne integriramo v lastno življenje, oziroma če ne poskusimo, ali zadeva deluje.

Zadnja faza modeliranja je prilagajanje aktivnosti glede na našo osebnost. Ljudje smo različni in poti do uspeha je neskončno. Vse, kar je delovalo za nekoga drugega, ne bo delovalo tudi za nas. Po nekem obdobju, na primer enega meseca, moramo oceniti, kateri elementi modeliranja so za nas učinkoviti in kateri ne. Tisti, ki so za nas učinkoviti jih seveda uporabimo, tisti ki ne, jih brez slabe vesti zavržemo.

Na koncu je ideja preprosta. Namesto da s poskušanjem ugotavljamo, kaj bi lahko delovalo, najdemo ljudi, ki so to že ugotovili in te stvari integriramo v lastno življenje in jih nato prilagodimo. Znanje drugih, kot orodje, nam pomaga, da hitreje osebnostno zrastemo. Seveda pa na koncu velja dejstvo, da nauki niso nič in da se mora vsak pri sebi učiti.

Ko se pogovarjaš z več ljudmi, ki so dosegli to, kar želimo doseči sami, je velikokrat tako, da so vzorci obnašanja teh ljudi izjemno podobni. Različni so načini doseganja ciljev, različne so poti, mogoče so povsem različne vrednote, vendar temelji so si zelo podobni. Zato tudi iste ptice letajo običajno skupaj, ker enostavno enako razmišljajo.

Modeliranje lahko apliciramo na vsa področja, od ljubezni, posla, uspeha v športu, umetnosti in tudi drugje. Vsa področja življenja imajo enake zakonitosti – vse je v proaktivnosti v našem območju vpliva in način odzivanja na situacije izven območja vpliva.

Modeliranje ima običajno še več pozitivnih lastnosti. Razširimo svoj pogled na svet, spoznamo nove ljudi, spreminjamo lastni subjektivni model realnosti, kjer imamo izkrivljene točke ipd. Prav tako razvijamo empatijo, predvsem pa spoznamo, da velike stvari dosegajo povsem običajni ljudje.

In na koncu še enkrat, modeliranje ni kopiranje. Za kopijo je značilno, da je vsaka le slabša in slabša. Torej nobenega smisla ni, da bi si kdorkoli želel biti kopija koga drugega. Uporaba znanja drugih pridobljenega na podlagi izkušenj, razvoj veščin na podlagi opazovanja, ali preučevanja, kako je nekdo dosegel določene rezultate pa nam lahko izjemno koristi pri doseganju lastnih ciljev.

Najdeno na spletu na:http://www.blazkos.com/modeliranje.php