Moja Slovenija november 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • November 2010, številka 11

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

TEMA MESECA

Slovenci v ItalijiIntervju z Mihom Korenom

SLOVENCI

NA MADŽARSKEM

Biti Slovenec v Budimpešti

SLOVENSKI FILM

Uspeh slovenskega filma Oča

UČENJE SLOVENŠČINE

Črkarije

VELIKI SLOVENCI

Maksim Gaspari

SLOVENSKA KUHINJA

Pečenica z zeljem in zabeljenim krompirjem

ŠPORT

Kaj nam pripravljaPetra Majdič?

»Na mladih svet stoji.«

2

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vsto-pna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebi-valci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preu-čevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slo-venskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnija-mi in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

2 Moja Slovenija / November 2010

www.Slovenci.si

Stopnjevanje napetosti v Reziji

Igor Gabrovec, deželni poslanec Slovenske skupnosti v FJK

UVODNIK

3Moja Slovenija / November 2010

Zahteva po prvi dvojezični osebni izkaznici v Reziji na Videm-skem je dala povod za zaostritev napada na vse, kar sv dolini in izven nje diši po slovensko. Izkaznico je zahteval in naposled tudi dosegel domačin, ki že dolgo živi v Reziji, a je po rodu Bolognčan. Sledila je razprava v občinskem svetu kar sredi avgusta s posledičnim sklepom, da se občino Rezija črta iz zakonsko predvidenega seznama občin, kjer veljajo posebna določila za varstvo slovenske jezikovne skupnosti v FJK. Več ali manj istočasno se je po domovih pojavila psevdoanonimna anketa občinske uprave glede narodno-jezikovne opredelitve občanov, ki napad le še zaokroži in ga dopolni v popolnoma sovražni vsebini. Anonimnost ankete je preprosta zafrkancija, saj je prebivalcev tako malo, da zahtevani podatki zlahka dovo-lijo evidentiranje vsakega izpolnjevalca. Nori vprašalnik navaja težo »krvi prednikov« pri narodni izbiri, se sklicuje na domo-vinska čustva in s tem ustvarja kategorijo narodnih nasprotni-kov. Anketa sprašuje po verski opredelitvi v odnosu do osebne identitete ter se zaključi s sklicevanjem na raziskavo o genski posebnosti oz. različnosti Rezijanov.Konec avgusta sem zato spremljal tri italijanske politike v Rezijo, kjer smo se srečali s predstavniki politične opozicije v tamkajšnjem občinskem svetu in drugimi somišljeniki v dolini pod Kaninom. Ugotavljali smo, da se je stanje vidno poslabšalo po izvolitvi novega župana, ki si kar vneto prizadeva, da bi z vsemi sredstvi in na vseh nivojih dokazoval neslovenski izvor rezijanskega narečja in s tem odklanja vsako povezavo Rezije in Rezijanov s slovenskim narodno-jezikovnim prostorom. Da je stroka že zdavnaj dokazala, da spada rezijanščina v sklop slo-venskih primorskih narečij, je za novega, a tako starega župana in njegove prenapeteže očitno deveta briga. Tako je že pred meseci prišlo do zamenjave prometnih znakov z dvojezičnimi napisi vaških imen, grožnje in napadi na »drugače misleče« v dolini pa so skoraj že na dnevnem redu.Na srečanju z Rezijani je bila posebej izpostavljena potreba, da se pozornost tako politike kot javnega mnenja preusmeri v dramatično gospodarsko stanje v dolini in da se spričo tega vloži največjo pozornost v konkretne razvojne načrte zlasti na področju promocije teritorija in njegovih naravnih danosti.Stopnjevanje napetosti v Reziji in na splošno v Videmski pokra-jini je alarmni zvonec, ki ga ne smemo preslišati. In kliče nas, da premislimo dosedanjo strategijo do prostora, na katerem evropski integracijski procesi še zdaleč niso prinesli pričakova-nega izboljšanja ...

INTERVJU:

Uspešen rojak Albin DoberšekOb tem jubileju in obenem 30. obletnici društva Slovenski zvon iz Krefelda je bil lani 5. decembra slavnostni Gala božični koncert v Seidenweber-haus v Krefeldu. Zakonca Doberšek sta ne samo uspešna podjetnika in lastnika podjetja Enginee-ring Dobersek iz Mönchengladbacha v Nemčiji, temveč tudi dolgoletna člana slovenskega društva v Krefeldu. Več na straneh 5 do 7.

TEMA MESECA:

Slovenska narodna skupnost v ItalijiSlovenska osamosvojitev in utemeljitev Republike Slovenije je ogromno pripomogla za izboljšanje po-ložaja Slovencev v Italiji. Že uveljavitev demokracije in pluralizma je pomenilo priznanje za celotno narodno skupnost, kar žal ni veljalo v celotnem povojnem ob-dobju. A predvsem so tu temeljnega pomena prav-ne osnove, kot je omemba v Ustavni listini Republike Slovenije in zakon za Slovence po svetu in v zamej-stvu, ki ga je odobril Državni zbor leta 2006. Nepre-cenljivo delo pa je od osamosvojitve naprej prispeval Urad za Slovence po svetu in zamejstvu, na čelo ka-terega je, na podlagi omenjenega zakona, postavljen minister. Več na straneh 8 do 14.

SLOVENSKI FILM:

Uspeh slovenskega filma OčaNa filmskem festivalu v Benetkah je v programu Mednarodni dnevi kritike od 1. do 11. septembra svetovno premiero doživel celovečerni prvenec Vlada Škafarja Oča. Gledalci so skoraj napolnili dvo-rano s 1300 sedeži. Film so zelo dobro sprejeli. Tudi pogovora z avtorjem in glavnima igralcema po koncu projekcije, se je udeležila približno polovica gledalcev, kar se prav tako zgodi le redko in kaže na veliko zanimanje. Več na straneh 36 do 37.

VELIKI SLOVENCI:

Maksim GaspariMed našimi likovnimi umetniki, ki letos obhajajo okroglo obletnico rojstva ali smrti je tudi vsem Slo-vencem znani Maksim Gaspari. Zato ga upravičeno uvrščamo med osebnosti, ki jih obravnavamo kot velike Slovence. Ko je leta 2000 pri založbi Mladin-ska knjiga izšla monografija z naslovom Bogastvo razglednic, je Marjan Marinšek, ko je ocenjeval to delo, svoj članek naslovil Bogastvo razglednic – raz-košje napak. Več na straneh 38 do 39.

V Sloveniji se le lansko leto rodilo 21.856 otrok, kar je 39 več kot leta 2008. To pomeni, da se je leta 2009 rodilo največ otrok v posa-meznem letu v samostojni državi Sloveniji doslej po podatkih Statističnega urada RS. Na 100 deklic rodilo 107 dečkov. Največ dečkov je dobilo ime Luka, največ deklic pa ime Lana. Luka je najbolj priljubljeno deško ime za novorojenčke že enajsto leto zapored, Lana pa že tretje leto zapored. 759 otrok je dobilo dve imeni. Lani se je v Slove-niji rodilo 3.106 ljudi več, kot jih je v tem letu umrlo. Tako je naravni prirast v Sloveniji že četrto leto zapored pozitiven. Tudi za letos kaže nadaljevanje trenda.

Zgodba z naslovnice

SlovenijaMoj

a

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slo-venija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, [email protected] Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Ve-rena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slo-venski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamej-skih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revi-ja je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

INTERVJUTEMA MESECAIZ URADASLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI NA MADŽARSKEMSLOVENCI NA HRVAŠKEMSVETOVNI SLOVENSKI KONGRESSLOVENSKA IZSELJENSKA MATICAIZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETUIZ ŽIVLJENJA CERKVEPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEVS KNJIGO V SVET(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINEKNJIŽNA POLICAMLADI UMETNIKISLOVENSKI FILMVELIKI SLOVENCISLOVENSKE DOMAČIJESLOVENSKE JEDIŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIFOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANIKRIŽANKA

5 81617181920212223242628303234363841444648495051


INTERVJU

Rodili ste se v Sloveniji. Tudi svoje osnovno šolanje ste zaključili tam. Kje ste maturirali?Rojen sem v Mariboru. Osnovno šolo sem končal v Zgornji Ščavnici. Poklic strojnega ključavničarja sem pridobil na praksi pri zasebniku Janezu Krajncu v Zgornji Kungoti, teorijo pa v Kovinar-skem šolskem centru v Mariboru. Ob delu sem dokončal Srednjo tehnično šolo v Industrijskem kovinarskem šol-

skem centru (IKŠ) pri TAM v Mariboru. To je bila tudi moja osnova za nadaljnji študij.

Kje ste študirali? Kaj vas je pripeljalo v Nemčijo?Redno sem študiral na Fakulteti za stroj-ništvo Univerze v Ljubljani. Leta 1977 sem študij dokončal kot diplomirani inženir strojništva. Doktorsko disertaci-jo na področju obogatitve rud, »Metali

Podjetje Engineering Dobersek iz Mönchengladbacha v Nemčiji, ki ga vodi dr. ing. Albin Doberšek s sopro-go Tatjano, je lani praznovalo 20. obletnico obstoja. Ukvarja se s svetovanjem, projektiranjem in izgradnjo objektov, tovarn »na ključ«. Deluje na področju rudarstva, metalurgije, čiščenja vode, energetike in ekolo-gije. Ob tem jubileju in obenem 30. obletnici društva Slovenski zvon iz Krefelda je bil lani 5. decembra slav-nostni Gala božični koncert v dvorani Seidenweberhaus v Krefeldu. Zakonca Doberšek sta ne samo uspešna podjetnika temveč tudi dolgoletna člana slovenskega društva v Krefeldu.

Uspešen rojak Albin Doberšek

in splavi«, sem zagovarjal leta 2001 na moskovski tehnični univerzi. Ko sem se šolal v Mariboru, sem spoznal svojo ženo, ki je prišla v Zgornjo Kungoto na počitnice k svoji stari mami iz zahodne Nemčije. Takrat zbujena ljubezen me je po študiju odpeljala za njo v tujino.

Kdaj ste se odločili za odhod v tujino?Po končanem študiju sem odslužil voja-ško obveznost in se nato za dve leti za-

INTERVJU


poslil pri podjetju SCT TOZD gradbene keramike v Trebnjem. V želji po pridobi-vanju strokovnih izkušenj sem se odlo-čil in se odselil v tujino.

Vaša žena je Slovenka. Kaj vam pomeni?Moja žena Tatjana je Slovenka. Rojena je v Mariboru. Kot sem že omenil, sva se spoznala v Sloveniji. Ona je moja najve-čja opora v življenju.

Kdaj sta skupaj ustanovila podjetje in s čim se ukvarjata?Svoje podjetje »Engineering Dobersek« sva ustanovila 1. 9. 1983. Za vzgled sva si vzela takratno sodobno slovensko podjetje SMELT iz Ljubljane. Najino podjetje deluje na področju termoe-nergetike, obogatitve rud, metalurgije in hidroinženiringa. Uveljavljeno je na svetovnem tržišču in ima veliko medna-rodnih patentov. Kogar zanima, si lahko kaj več pogleda na naši spletni strani www.ed-mg.de.

Kakšno je sodelovanje vašega podjetja s slovenskim gospodarstvom?S slovenskimi podjetji sodelujemo že od naše ustanovitve. V Sloveniji kupu-jemo storitve in določene komponente, ki so potrebne pri naših projektih. Naši prvi kontakti so bili v metalurgiji, pozne-je vedno številčnejši pa v termoenerge-tiki. Sodelovali smo pri čiščenju dimnih plinov v TE Šoštanj in TE Trbovlje. Pri od-pepeljavanju smo bili prisotni na vseh blokih TE Šoštanj v Sloveniji. Večina projektov je bilo ekološkega pomena in prepričan sem, da smo tudi mi pripo-mogli k čistejšemu zraku v Sloveniji.

Kako pa svetovna gospodarska kriza vpliva na vaše delo?Svetovna gospodarska kriza tudi nam ni prizanesla. Izgubili smo nekaj poslov v plemenitenju barvnih kovin. Glede na to, da je naše podjetje razdeljeno na štiri različne panoge, smo se hitro preusmeri-li na področja, ki niso bila tako prizadeta.

Kaj štejete kot vaš največji uspeh?Zdravo družino s tremi otroki, s katerimi se dobro razumemo. Sin Boštjan je štu-diral na univerzi v Kölnu strojništvo in je

dipl. ing. strojništva. Sedaj nabira stro-kovno prakso pri podjetju Siemens. Sta-rejša hči Natalija je študentka ekonomi-je in bo kmalu diplomirala na univerzi v Wuppertalu. Katarina je naša najmlajša, ki trenutno obiskuje 7. razred gimnazije v Mönchengladbachu. Vsa naša družina je povezana s Slovenijo preko prijateljev in sorodnikov.

Oba s soprogo sta dejavna tudi v slo-venski skupnosti v Porurju. Na kakšen način sodelujeta?Zelo dolgo sva povezana s slovenskim društvom Slovenski zvon iz Krefelda. Žal nama angažiranost v podjetju vza-me veliko časa, da se zadnje čase manj posvečava društvenemu življenju, ki je za ta del Porurja zelo pomembno. Kadar le utegneva, obiskujeva slovenske prire-ditve in pomagava, kolikor je mogoče. Posebej moram poudariti pomembnost naše slovenske šole, ki so jo obiskovali tudi najini otroci: Boštjan, Natalija in krajši čas tudi Katarina. Rojaki, ki prosto-voljno vodijo slovensko društvo Sloven-ski zvon – gospa Rozina Lovrenčič z ožjo skupino – imajo neverjetno energijo in ne izgubljajo besed, kadar si je treba medsebojno pomagati. Tudi naš slo-venski duhovnik, gospod Lojze Rajk, je zelo požrtvovalen, kadar je treba vzpo-redno z mašo organizirati še posebna srečanja nas, zdomcev. Ti trije stebri so osnova za ohranjanje našega jezika v tem delu Nemčije. Iz tega razloga jim rada pomagava.

Potujete večkrat v Slovenijo?Da, v Slovenijo potujemo večkrat in zelo radi. Še posebej v Ljubljano, kjer sva z ženo preživela najlepša mladostna in študentska leta.

Imate občutek, da se je v Sloveniji ve-liko spremenilo po ustanovitvi lastne države Slovenije?Zelo veliko se je spremenilo. Privatizaci-ja je storila svoje. Tudi Evropska unija je prinesla v Slovenijo evropski potrošni-ški čar z velikimi megatrgovinami, kot so Supernova, Hofer idr. Posebno veliko se je naredilo v infrastrukturi. Zgradi-le so se avtoceste. Slovenija je postala

majhna, da lahko vsak voznik, ki prispe v Slovenijo, doseže morje že po treh urah vožnje.

Ali kaj pogrešate Slovenijo?Pogrešamo jo, zelo jo pogrešamo. Ven-dar tako, kot je infrastruktura približala Slovenijo, ta ista infrastruktura zbližuje tudi svet. Prej smo bili doma v Sloveniji, danes smo doma v Evropi. Letalski pre-voz je postal cenovno zelo dostopen. Domotožje si lahko potolažimo čez vi-kend s poletom v Slovenijo in nazaj z manj kot 100 evri na osebo.

Imate kakšen predlog za izboljšanje gospodarske povezave med Nemčijo in Slovenijo?Zamisli gospoda Pena, ki zastopa slo-vensko gospodarstvo skupnost v deželi Severno Porenje - Vestfalija (NRW, No-rdrhein-Westfallen), so zelo zanimive. Ustanovitev slovenskega gospodarske-ga kluba v Düsseldorfu bi lahko bila po-slovna odskočna deska za marsikatero slovensko ali nemško podjetje. Pozdra-vljamo to idejo.

S kakšnim hobijem se ukvarjate v pro-stem času?Ljubim ekstremne situacije. Zato sem bil kot eden redkih Slovencev na severnem tečaju. Leta 2005 sem bil z družino na Kilimandžaru. Naslednje leto se s hčer-ko odpravljava na treking na Himalajo.

Kaj svetujete mladim Slovencem, ki že-lijo uspeti v tujini?Sami veste, da pravega patenta za uspe-šnost ni. Zagotovo pa je v življenju za uspeh več pravil, in sicer:• Učiti se, učiti se in zopet učiti se – le z znanjem si lahko pridobiš prednost pred konkurenco.• Srečno družinsko življenje daje energi-jo, ki jo potrebuje uspešen poslovnež v vsakodnevnem življenju.• Posel ne pozna sobote, nedelje in pra-znikov – trdo delo je merilo uspeha.• Potreben je tudi kanček sreče, da boste ob pravem času na pravem mestu.

Dušan ČegovnikFoto: VE


INTERVJU

Posebej moram poudariti pomembnost naše slovenske šole, ki so jo obiskovali tudi najini otroci: Boštjan, Natalija in krajši čas tudi Katarina.

SLOVENCI V ITALIJI

8 Moja Slovenija / Marec 20108 Moja Slovenija / November 2010

Prvi prehod Slovencev pod Italijo lah-ko umestimo v oktober 1966, ko so bile današnja Beneška Slovenija ali Benečija, Rezija in Kanalska dolina priključene kra-ljevini Italiji na podlagi plebiscita. Beneški Slovenci so se takrat nadejali boljših časov, saj so imeli pozitivno izkušnjo, ko so bili za kratek čas pod Beneško republiko. Žal so morali kaj kmalu spremeniti mnenje. Ra-znarodovalna politika Italije je postopo-ma rastla, dokler ni dosegla viška med le-toma 1929 in 1943. Boljše razmere pa niso prišle niti po koncu druge svetovne vojne,

saj se politični pritisk ni polegel. K šibkosti tistega dela slovenske narodne skupnosti je pripomogla tudi gospodarska kriza, ki je veliko ljudi prisilila v emigranstvo.Danes smo lahko v Beneški Sloveniji priča narodnemu preporodu, ki sloni na razvo-ju dvojezične šole v Špetru in na pozitivni vlogi tednika Novi Matajur in štirinajst-dnevnika Dom, ki, upoštevajoč razmere v Benečiji, ponujata raznoliko vsebino v slovenščini, narečju in italijanščini.Drugi prehod Slovencev pod Italijo lah-ko postavimo v leto 1919, po koncu prve

svetovne vojne, ko so se začrtale meje na podlagi Pariške mirovne konference. Takrat je celotna Primorska prešla pod kraljevino Italijo in tako je ostalo vse do njenega razpada 8. septembra 1943. Od tistega dne do konca druge svetovne voj-ne so Primorsko in Benečijo zasedle naci-stične sile. Bilo je to najtežje obdobje, ki so ga Slovenci na Primorskem kdaj doživeli. Kljub hudi raznarodovalni politiki, ki je uničila celotno slovensko družbeno tkivo, pa so se Slovenci ohranili.Tretji prehod Slovencev pod Italijo se zač-

Današnje stanje slovenske narodnostne skupnosti je nastalo v treh različnih zgodovinskih obdobjih, kar je prineslo različne stopnje ohranjenosti in usklajenosti razvoja s sodobnimi premiki. Slovenci v Italiji, oz. točneje v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK), so avtohtono prebivalstvo, ki na tem teritoriju živi že več kot tisoč let. Eden najstarejših dokazov tega je dokument cesarja Otona III. iz leta 1001, s katerim podeljuje Gorici status mesta. V tem dokumentu je zapisano »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza« in je bil naslovljen na oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412).

Slovenska narodna skupnost v Italiji

SLOVENCI V ITALIJI


ne takoj po koncu druge svetovne vojne in ga lahko razdelimo v tri sklope. Takoj po koncu vojne so pod Italijo spet prišli Slo-venci iz Benečije. Za Slovence iz Goriške in Tržaške pa je prišla zavezniška uprava in razdelitev na cono A in B. V coni A je velja-la anglo-ameriška uprava, medtem ko je v coni B veljala jugoslovanska uprava.Leta 1947 je bilo Italiji dodeljeno mesto Gorica z okolico ter delom Goriških brd in goriškega Krasa. Tržaški del pa je ostal še vedno pod anglo-ameriško upravo, ki je osnovala Svobodno tržaško ozemlje. Na podlagi Londonskega sporazuma je leta 1953 tudi Svobodno tržaško ozemlje prešlo pod Italijo. Tako je nastalo sedanje stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dokončne meje so bile potrjene z Osimskimi sporazumi med Italijo in SFR Jugoslavijo iz leta 1974.Vsa povojna leta so si Slovenci v Italiji oz. v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini prizadevali, da bi dobili v celoti določene pravice na podlagi mednarodnih sporazu-mov, ki so bili podpisani po koncu druge svetovne vojne. A glavne zaščitne zakone je italijanski parlament izglasoval šele leta 1999 (zakon 482 za jezikovne skupnosti) in 2001 (zakon 38 za zaščito slovenske na-rodne skupnosti v FJK). Pomemben je tudi deželi zakon 26 iz leta 2007, ki tudi prinaša določila v korist slovenske narodne sku-pnosti na teritoriju dežele FJK. Žal je pri tem zabeležiti zelo otežkočeno izvajanje, predvsem kar se tiče uveljavljanja vidne dvojezičnosti.Slovenska osamosvojitev in utemeljitev Republike Slovenije je ogromno pripo-mogla za izboljšanje položaja Slovencev v Italiji. Že uveljavitev demokracije in plu-ralizma je pomenilo priznanje za celotno narodno skupnost, kar žal ni veljalo v ce-lotnem povojnem obdobju. A predvsem so tu temeljnega pomena pravne osnove, kot je omemba v ustavni listini Republike Slovenije in zakon za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki ga je odobril Državni zbor leta 2006. Neprecenljivo delo pa je od osamosvojitve naprej prispeval Urad Vla-de RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, na čelo katerega je, na podlagi omenjene-ga zakona, postavljen minister.

Julijan Čavdek

Po avstrijskem popisu iz leta 1910 je v Trstu živelo 52% Italijanov, 25% Slo-vencev, 5% Nemcev, 1% drugih narodov (Srbov/Hrvatov, Čehov, Poljakov, Belorusov, Romunov in Madžarov) ter 17% tujih državljanov. Tako je bilo v Trstu z okolico skupaj 56.242 Slovencev.


Organiziranost Slovencev v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini je mogoče predstaviti na različnih družbenih ravneh, od politike in gospodarstva pa vse do šolstva, kulture in športa.

Slovensko višješolsko središče v Gorici

Slovenska organiziranost v Italiji

PolitikaNa političnem področju imajo Slovenci zares dolgo tradicijo, ki sega še v čase Av-stro-Ogrske. Po obdobju fašizma in druge svetovne vojne se je politično življenje Slovencev v Italiji zopet obnovilo. Levo usmerjene skupine so se vključile v vse-državne italijanske leve stranke, ki vse do danes omogočajo prisotnost slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu (običajno v senatu). Demokratične poli-tične skupine, izraz katoliških in liberalnih načel, so se začele povezovati in leta 1976 ustanovile stranko Slovenska skupnost, ki je vse do danes edina samostojna sloven-ska politična stranka.

Krovne organizacije in civilna družbaPo drugi svetovni vojni so se razmero-ma hitro obnovila društva po slovenskih vaseh, v mestih Gorica in Trst, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Zaradi potrebe po povezanosti so nastale najprej zveze in združenja – Slovenska prosveta, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slo-venske katoliške prosvete in Združenje Blankin – nato pa sedanji dve krovni orga-

Katoliška knjigarna, najstarejša trgovina v Gorici, je last Slovencev


nizaciji: Slovensko kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) v letu 1958 in Svet sloven-skih organizacij (SSO) leta 1976. Slovenci v deželi FJK premorejo preko 350 ustanov, organizacij in društev. Od teh imajo po-sebno važnost Slovensko stalno gledali-šče (Trst), Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) in dve glasbeni šoli: Glasbena Ma-tica in SCGV Emil Komel. Pomembni so še kulturni domovi, od katerih so najvažnejši Kulturni dom v Trstu ter Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom, oba v Gorici.

MedijiPrimorski dnevnik je dnevni časopis Slo-vencev v Italiji in ima svoj sedež v Trstu. Ob njem izhaja tednik Novi glas s sedežem v Gorici. Tednik Novi Matajur in štirinajst-dnevnik Dom sta izraz Slovencev iz Bene-čije, Rezije in Kanalske doline. Pomembno vlogo ima tudi tržaška revija Mladika. Ob teh glavnih pisanih medijih so še druge iz-daje, ki so namenjene šolskim otrokom ali verskemu življenju. Pomembno medijsko vlogo ima slovenski oddelek na državni radioteleviziji RAI, ki predvaja radijske od-daje – Radio TS A – in televizijski program na tretji državni mreži.

Gospodarstvo Za gospodarstvo skrbi Slovenska deželna gospodarska zveza (SDGZ), ki združuje slovenske gospodarstvenike in jih pred-stavlja ter jim nudi knjigovodske in druge usluge. Za kmečki sektor pa deluje Kmeč-ka zveza, ki ima svoje urad v Trstu, Gorici in Benečiji.

ŠolstvoSlovenci v Italiji imamo slovenske šole na Goriškem in Tržaškem, ki zadevajo vse vzgojno-izobraževalne stopnje, od vrtca do višjih srednjih šol. Za Slovence v Bene-čiji oz. Videmski pokrajini pa deluje dvoje-zična šola v Špetru.

ŠportŠportna organiziranost Slovence v deželi FJK je zelo razčlenjena in vključuje res veli-ko število športnih društev. Pri tem deluje krovna zveza Združenje slovenskih špor-tnih društev v Italiji (ZSŠDI), ki ima pred-stavniško in koordinatorsko vlogo.

JČ

SLOVENCI V ITALIJI

Fabijanijev Trgovski dom v Gorici. Slovenci še čakamo na vrnitev.


Miha Koren je rojak iz Benečije, ki je zelo vključen v vsakodnevno življenje slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini, predvsem v Benečiji. Z družino živi v občini Dreka, kjer je tudi občinski svetnik. Zaposlen je na Gorski skupnosti Nediških in Terskih dolin ter Brd. Aktivno je vključen v življenje dvojezične šole v Špe-tru, kjer je predstavnik staršev in je odbornik Planinske družine Benečija.

Slovenska kultura v Benečiji se bo ohranila, če bodo ljudje lahko ostali doma

Biti Slovenec v Benečiji ni lahko. Kako to doživljaš?To je zelo oseben vidik in vsakdo lahko da različen odgovor. Osebno ne doživljam posebne težave, da kot Slovenec živim v Benečiji. Glede tega sem tudi optimist. Z razliko od preteklosti so danes okoliščine bistveno boljše. Skušam se izpopolnje-vati s kulturno ponudbo, ki mi jo ponuja teritorij, posebno kar se tiče poznavanja slovenskega knjižnega jezika, katerega se nisem imel možnost učiti na sloven-skih šolah. Končno sem prepričan, da bi se lahko sedanje napetosti sprostile in umirile, če bi bilo več dialoga in preto-ka informacij med ljudmi, ki pripadajo skupinam z zastarelimi prepričanji. Tudi politika bi lahko bolje opravila svojo vlo-go, če bi ločila pripadnost slovenstvu od strankarske pripadnosti, kot se je žal do-gajalo v preteklosti. Pomembno bi tudi

bilo, da bi prišlo do politične strnitve slo-venske narodne skupnosti in bi tako pri-šle bolj do izraza potrebe in prošnje Slo-vencev, ki bi jih lahko zastopali slovenski predstavniki na vseh upravnih ravneh (občina, dežela, država in Evropa).

Kaj je bilo pomembno, da so se Slovenci v Benečiji ohranili?Temeljnega pomena za ohranitev slo-venske kulture v Benečiji sta družina in življenje po vaseh. Veliko dela so naredili duhovniki, ki so dosledno branili svoj in ljudski materni jezik (mislim seveda na zavedne duhovnike).V sedanjih časih pa pomembno vlogo opravljajo kulturni krožki in društva ter časopisi Dom, Novi Matajur, Primorski dnevnik in Novi glas. Že 25 let pa svojo nezamenljivo in temeljno vlogo opravlja tudi dvojezična šola v Špetru.Miha Koren


Ti si predstavnik staršev na dvojezični šoli v Špetru. Kako je trenutno stanje s šol-stvom v Benečiji?Nahajamo se še v izrednih razmerah, toda stanje je še kar sprejemljivo, ker je šola ostala združena v Špetru. To je temeljnega pomena, predvsem zaradi organizacije in didaktičnega modela. Šola je tako lahko vzpostavila in ohranila stalno povezavo med tremi vzgojnimi nivoji: otroški vrtec, osnovna šola in nižja srednja šola. Želja staršev je, da bi šola čim prej prebrodila to izredno stanje in dobila dokončno, pri-merno in varno poslopje.Šolski ciklus se danes zaključi po opravlje-ni nižji srednji šoli. Mladim, ki ga zaklju-čijo, bi bilo potrebno ponuditi možnost nadaljevanja te šolske poti, tako da bi se ustanovilo slovenske višje srednje šole na teritoriju. Če to ne bo mogoče, pa vsaj, da bi se vzpostavil sistem, ki bi olajšal vpis na slovenske šole v Gorici in Trstu. Pri tem pa je treba upoštevati teritorialno odročnost Benečije. Samo tako si lahko zamislimo nadaljevanje študija tudi na univerzi v Ljubljani ali Novi Gorici.

Kako je vplivala na Slovence v Benečiji osamosvojitev Slovenije?Za večino Slovencev iz Benečije je pred-stavljala osamosvojitev Slovenije zgo-dovinski trenutek, ki si ga je le malokdo pričakoval do polovice osemdesetih let. Šlo se je za konec ideološkega sistema, ki je pogojeval tudi življenje med Slovenci v Benečiji. Z osamosvojitvijo pa je Slovenija lahko prišla v Evropsko unijo, s posledič-nim padcem meje, ki je dolga leta držala Benečijo na obrobju. Na žalost se nekateri tega še niso zavedli in še zmeraj živijo z mejo v glavi.

Kaj meniš o sedanji napetosti, ki pritiska na Slovence v beneških dolinah in v Reziji?Po mojem mnenju je to stanje zares pa-radoksalno in to še posebno za Rezijo, čeprav ne poznam vseh podrobnosti. Ne razumem, kako se lahko te napetosti dogajajo v letu 2010, ko živimo skupaj v Evropi brez meja in ob veljavi dveh držav-nih zaščitnih zakonov 482/99 in 38/01 ter deželnega zakona za Slovence št. 26/07, ki ne določajo nobenih obveznosti, temveč nudijo le možnosti, s katerimi bi se morali

SLOVENCI V ITALIJI

čim bolje okoristiti. Posebno za Benečijo bi bilo pomembno, da se uveljavi podpo-ra in gospodarski razvoj v sodelovanju s Slovenijo, kot to predvideva zakon 38/01 v svojem 21. členu, kjer se govori o pobu-dah za razvoj na področjih sociale, gospo-darstva in kulture. Upam, da gre za zača-sne in prehodne napetosti, ki jih je treba obsoditi. Pozorni moramo biti na nove generacije, ki nimajo miselnih pregrad in mej, ter vrniti ponos za slovenstvo v spo-štovanju državljanskih dolžnosti, kar nas skupaj dela evropske državljane.

Vedno več je stikov z občinami Posočja. Kaj vam to pomeni?Stiki s Posočjem so stalni in zadevajo predvsem občine Tolmin, Kobarid in Bo-vec, ki jim načelujejo zelo aktivni župani ter upravitelji. Dobra je tudi vloga tolmin-ske upravne enote, ki z načelnikom Zdrav-

kom Likarjem opravlja temeljno vlogo pri ohranjanju živih odnosov med Posočjem in Benečijo. Seveda je poleg že ustaljene-ga sodelovanja na ravni kulture potrebnih več skupnih gospodarskih pobud, ki bi bile usmerjene v korist lokalnemu prebi-valstvu, da bi ljudje ostali na lastni zemlji in v lastnih domovih. Jasno je, da se bo slovenska kultura ohranila, če bodo ljudje še naprej živeli doma. Benečija in Posočje se lahko še bolj povežeta na podlagi črpa-nja sredstev iz raznih evropskih sredstev, kot bi lahko to bil EZTS, kar bi omogoči-lo začetek programirane dejavnosti za skupen razvoj Posočje-Benečija. Pri tem pa bi se lahko tudi uporabilo sredstva za davčno olajšavo z namenom, da se tako nadomesti zamude na področju družbe-no-gospodarskega razvoja, k čemur je pripomogla prisotnost meje.

Čavdek J.

Vas Brijek v Benečiji

Cerkev sv. Matija pri Grmeku


Slovenci v Italiji ne živijo samo ob meji s Slovenijo oz. ne živijo le v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Veliko je Slovencev, ki živi širom po Italiji, kamor so odšli iz različnih razlogov. Te Slovence tudi ne moremo imenovati zamejce, ker ne živijo ob slovensko-italijanski meji in ne predstavljajo avtohtonega prebivalstva. Obenem pa jih je treba seveda ločiti od tistih, ki prihajajo v Italijo za določen čas, kot na primer začasa študija.

Skupnost v Milanu

V omenjeno skupino lahko vključimo Slovence, ki živijo v Milanu, glavnem mestu dežele Lombardije, in njeni okolici. Ta skupnost je tam prisotna že kar 42 let in od leta 2006 ima tudi svoje društvo SAM, ki poskrbi za dolo-čeno kulturno in prosvetno dejavnost, da ostajajo medsebojne vezi žive. Pri tem je nadvse pomembna mesečna slovenska sveta maša v cerkvi sv. Re-šnjega telesa (ul. Canova 4, Milano), po kateri sledi tudi druženje ali kulturni dogodek. Obenem organizira društvo tedensko šolo slovenskega jezika, ki poteka na sedežu društva vsak torek. Šolo vodi učiteljica Jasminka Mandič, ki je tudi odbornica pri društvu.Za darovanje svete maše skrbi Karel Bolčina, dekan in župnijski upravitelj župnije sv. Andreja apostola v Štandre-žu pri Gorici. Bolčina vsaj enkrat na leto organizira avtobusni prevoz, da se v Milano odpelje eden od številnih pev-skih zborov iz Goriške. Pevci tako obo-gatijo mašno bogoslužje in ponudijo rojakom iz Milana kulturni program.

Dvakrat na leto (oktobra in februarja) je na vrsti odmevnejši kulturni dogodek, na katerega je vabljena tudi italijanska publika. Med odmevnejše dogodke so bila srečanja s pisatelji Alojzom Rebulo, Dragom Jančarjem in s prof. Borisom

Pahorjem. V celoletni program spada še izlet v Slovenijo in romanje, ki pote-ka običajno v mesecu maju.

JČ, Foto: društvo Slovencev iz Milana in Janez Donno

SLOVENCI V ITALIJI

Kulturno srečanje s prof. Borisom Pahorjem


SLOVENCI V ITALIJI

Mladim Slovencem v Italiji ne zmanjka energije Slovenska manjšina v Italiji slovi po zelo dobri in razvejani organiziranosti. To tradicijo nadaljujejo tudi mladi, ki so organi-zirani v več skupin in se tako trudijo ohraniti jezik, kulturo in narodno zavest. Edina samostojna politična stranka Slovencev v Italiji je stranka Slovenska skupnost, ki že vse od konca druge svetovne vojne nastopa na političnem parketu in se bori za pravice manjšine. Podmladek stranke je vmes nekoliko zamrl, zato so ga ponovno obudili pred nekaj leti, ko sta bili ustano-vljeni dve mladinski politični skupini: Mladi za mlade in Prihodnost.

Podmladek Mladi za mlade združuje mladino iz Tržaške pokrajine. Skupina je začela svoje delovanje oktobra 2008. Zavzeto opozarja na probleme mladih Slovencev v Italiji in se bori za izboljšanje stanja. Njihov najpomembnejši projekt je bila izdaja zgoščenke, na kateri so zbrane vse obcestne table v Tržaški pokrajini, ki bi po zakonu morale biti dvoje-zične, pa niso. Zgoščenko odlikujejo prijetna grafična obli-kovanost, preprosta uporaba in odlično zbrane informacije. Krstno predstavitev je doživela v Ljubljani, v kratkem pa jo nameravajo predstaviti še v Trstu, Gorici, Čedadu, Trbižu, pri koroških rojakih v Celovcu in celo v Evropskem parlamentu v Bruslju. Mladi za mlade so zelo dejavni tudi na šolskem in medijskem področju ter na številnih drugih. Zelo so pono-sni, da ena od njihovih članic trenutno dela v Evropskem parlamentu pri evropskem poslancu iz Slovenije g. Lojzetu Peterletu. Skupina goji stike z organizacijami v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem, posebej intenzivno pa sodelujejo s skupino Prihodnost, podmladkom Slovenske skupnosti za Goriško pokrajino. Tudi Prihodnost je bila ustanovljena leta 2008 in je danes že precej številčna in dejavna. Pravijo, da je njihova prva želja, da bi mladi narod postavili pred preživete ideologije 20. sto-letja in skupno nastopili v stranki, ki bi povezovala vse rojake v boju za narodnostne pravice. Veliko pozornost namenjajo kulturi in izobraževanju, saj sta bila prav ta dejavnika odlo-čilna pri narodnem obstoju v preteklosti. Redno organizirajo predavanja in okrogle mize, pozabili niso niti na šport in za-bave, kjer se mladi lahko srečajo v bolj sproščenem vzdušju. Njihov najpomembnejši dozdajšnji projekt je bila priprava dokumentarnega filma »Manjšina danes«, v katerem so in-tervjuvali znane predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Skupna želja skupin Mladi za mlade in Prihodnost je, da bi v kratkem svojo dejavnost razširili tudi v Videmsko pokrajino.Poleg podmladkov Slovenske skupnosti v Italiji delujejo tudi druge mladinske skupine. Posebej velja omeniti Klop, ki pri-pravlja mladinsko prilogo v manjšinskem časopisu Primor-ski dnevnik, in skupino MOSP (Mladi na odkrivanju skupnih poti), ki deluje znotraj Sveta slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. MOSP zelo intenzivno sodeluje z organizacijo YEN, mednarodnim združenjem, ki povezuje evropske manjšinske organizacije. Redno se ude-ležujejo njihovih seminarjev, predstavniki organizacije YEN pa jih tudi redno obiskujejo in o njihovih težavah obveščajo mednarodno skupnost.

Dejan Valentinčič, Rafaelova družba Kulturno srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto

Udeleženci tečaja slovenskega jezika


IZ URADA

V Avstraliji, kjer je potekala glavnina obi-ska, živi med 20.000 in 30.000 Slovencev in njihovih potomcev, največ v zveznih državah Viktorija (z glavnim mestom Melbourne), New South Wales (Sydney) in Queensland (Brisbane). Relativno vi-soko je tudi število novodobnih prise-ljencev. Minister je povedal: »Avstralija daje prednost ljudem, ki so pridni. In Slovenci to so.« »Avstralija je odprta de-žela, ki poudarja multikulturnost, na kar je ponosna,« je še dodal.Minister Žekš je obiskal slovenska dru-štva in misijone ter prisostvoval dvema največjima prireditvama avstralskih Slovencev v letu 2010 (50. obletnica

slovenske Slomškove šole v verskem in kulturnem središču Sv. Cirila in Metoda v Melbournu; 36. slovenski mladinski kon-cert, ki je letos potekal v Sydneyju).Obisk je minister izkoristil tudi za sre-čanje z eminentnimi slovenskimi znan-stveniki, ki delujejo v Avstraliji (dr. Pad-dle, dr. Vogrin in dr. Skrbiš), in za predajo darila, knjižne zbirke Iconotheca Valva-soriana, knjižnici Victoria State Library v Melbournu in s tem za promocijo Re-publike Slovenije, slovenske znanosti in zgodovine, ter slovenske skupnosti v Avstraliji.Velja omeniti, da je predaja zbirke Ico-notheca Valvasoriana pritegnila tudi

pozornost državnega radia ABC, ki je na to temo opravil intervju s predsednikom države dr. Danilom Türkom. Iconothe-ca Valvasoriana bo dobila svoje mesto v okviru stalne razstave najvrednejših zakladov viktorijanske državne knjižni-ce State Library of Victoria, ki velja za največjo v Avstraliji in je med največji-mi v svetu. Pomembnemu dogodku, ki je potekal v so-organizaciji Inštituta za slovenske študije Viktorije, je prisostvo-valo večje število gostov iz političnih, diplomatskih, znanstvenih in kulturnih krogov, skoraj polovico povabljenih pa so predstavljali vidnejši predstavniki slo-venske skupnosti v Avstraliji.Slovenci v Avstraliji se povezujejo v okvi-ru slovenskih društev (od skupno 15 jih je dr. Žekš obiskal kar devet; na nivoju zvezne države Viktorije obstoji tudi krov-na organizacija, ki združuje štiri društva) ter slovenskih verskih in kulturnih sre-dišč (dr. Žekš je obiskal vse tri).Populacija, ki je v teh organizacijah naj-bolj aktivna, se vse bolj stara, saj gre v ve-liki večini za pripadnike prve generacije slovenskih izseljencev, ki so v Avstralijo prihajali konec štiridesetih in v petdese-tih letih prejšnjega stoletja. V Avstraliji kot tudi drugod po svetu je relativno majhna stopnja aktivne vključenosti mlajših ge-neracij v slovenske strukture in organiza-cije. Minister je danes dejal, da globokih razmišljanj o polpretekli zgodovini med Slovenci v Avstraliji ni več. Slovenija se mora v Avstraliji predstavljati takšna, kot je, ne takšna, kot je bila.Minister dr. Žekš si je med obiskom ogle-dal tudi arhiv HASA NSW v Sydneyju in sodeloval v radijskem programu nacio-nalnega radia SBS. V Canberri je dr. Žekš prisostvoval tudi otvoritvi novih prostorov Veleposlani-štva Republike Slovenije. Sprejema so se udeležili številni predstavniki diplomat-skega zbora iz EU. Minister Žekš je ob tem dejal: »Razdalje v Avstraliji so velike, zato moramo skrbeti, da do teh stikov prihaja in da jih je čim več.«

Minister Boštjan Žekš na Kitajskem in v AvstralijiObisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenskih skupnostih, ki živijo na Kitajskem in v Avstraliji, je potekal med 20. septembrom in 5. oktobrom 2010.

Veronika Smrdel-Roberts, ravnateljica slovenske Slomškove šole v Kew, ob 50. obletnici slednje prejema priznanje Urada za 20-letno aktivno delovanje v šoli

Sprejem ministra v Slovenskem društvu Ivan Cankar Geelong


SLOVENCI NA KOROŠKEM

Čas je zrel To je že pred časom v avstrijskem parlamentu po slovensko ugotovil avstrijski predsednik Heinz Fischer. To je ponovil tudi v nedeljo, 10. oktobra, ob slovesni paradi, s katero so v Celovcu obeležili 90-letnico koroškega plebiscita. Pri tem je mislil na še vedno neuresničen člen avstrijske državne pogodbe, ki govori o dvojezičnih krajevnih napisih (tablah) na južnem Koro-škem. Tudi avstrijski kancler Werner Faymann je izrazil upanje, da bo vprašanje krajevnih tabel rešeno do leta 2012. Videti je, da so se po odhodu Jörga Haiderja dejansko nekoliko izboljšale možnosti za uresničitev tega »upanja«.

Slovesnosti ob 90-letnici plebiscita so se v Celovcu začele že v petek, 8. oktobra, s slovesno sejo v deželnem zboru, ki se je je udeležil tudi predsednik italijanske pokrajine Furlanije - Julijske krajine Renzo Tondo, ne pa tudi visoki predstavnik Slovenije. V imenu slovenske manjšine je v veliki dvorani gr-bov govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, ki je hkrati tudi visoki predstavnik EU v Bosni in Hercegovini.V prelomnem in čustvenem govoru je spomnil na to, da se je ob plebiscitu za Avstrijo poleg dvanajst tisoč nemško go-vorečih koroških volivcev izjasnilo tudi deset tisoč slovensko govorečih volivcev. Brez glasov koroških Slovencev južna Koroška ne bi ostala v Avstriji. Opozoril je na neizpolnjene poplebiscitne obljube in na krivice, ki so doletele manjšino v času nacizma in po njem. Ozrl se je tudi na prihodnost in ob tem izrazil prepričanje, da bosta Slovenija in Koroška skupaj s Furlanijo v prihodnje najtesneje sodelovali. »Prijave k sloven-skemu pouku, ki so v času mojega otroštva znašale 14 odstot-kov, bodo šle v smeri 80 odstotkov, dvojezični vrtci bodo po vsej avstrijski Koroški«. Koroška bo večjezična, strpna, sveto-vljanska in v prihodnost usmerjena družba.Na slovesnosti je odmevala tudi slovenska beseda s petjem mladinskega zbora zvezne in zvezne realne gimnazije pod

vodstvom uveljavljenega dirigenta Romana Verdela. Čas bi že bil, da bi Avstrija kot zagovornica človekovih pravic najprej pometla pred svojim pragom.

Tomaž Štefe

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / November 201018

Zdaj imajo Slovenci svoja društva in sa-mouprave kot narodnostno politične organizacije izven Porabja še v Sombo-telu, Budimpešti, Mosonmagyarováru in Szekesfehérváru. Najstarejše med njimi je Slovensko društvo v Budimpešti, ki je v oktobru počastilo 20-letnico uspešnega dela. Društvo ima uradno 90 članov, ne-uradno pa v madžarskem glavnem me-stu živi okoli 500 Slovencev. Od leta 1994 vodi Slovensko društvo Irena Pavlič, nje-gov prvi predsednik pa je bil Feri Kranjec. Društvo je bilo ustanovljeno s ciljem, da ohrani in neguje slovenski materni jezik,

vzdržuje stike z rodnim Porabjem, s slo-venskimi organizacijami na Madžarskem in z matično domovino Slovenijo.Ko se ozira nazaj, predsednica Irena Pa-vlič pripoveduje, da so bili začetki zaradi pomanjkanja denarja skromni. Z leti so si nabrali več izkušenj in po zaslugi matične domovine tudi denarja, zato je program vse bogatejši. Vsako leto se začne s slo-vesnostjo v počastitev slovenskega kul-turnega praznika, konča pa z božičnim koncertom. Društvo letno pripravi štiri ali pet večjih prireditev. Jubilejno slove-snost so začeli z mašo, ki jo je vodil pre-

Biti Slovenec v BudimpeštiSlovenci so iz Porabja odhajali in se izseljevali iz različnih vzrokov, predvsem dveh: ker v domačem kraju in širši okolici niso našli zaposlitve ali zato, ker so jih po drugi svetovni vojni nasilno preselili na vse konce države zaradi (neupravičenega) suma, da so politično nevarni v svojem okolju.

kmurski župnik Lojze Kozar iz Odrancev in je v pridigi povedal, da je največja tista cerkev, ki je polna vernikov; zdaj je najve-čja cerkev svete Ane v Budimpešti, kjer je slovensko bogoslužje. S slovesnostjo so nadaljevali na slovenskem veleposlani-štvu, kamor sta prišla tudi državni sekre-tar dr. Boris Jesih in slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar. Za uvod v kulturni program sta Iris Babanič in Andraž Frömmel recitirala Prešernove pesmi v slovenskem in madžarskem jezi-ku, velikemu številu zbranih je pel meša-ni pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika pod vodstvom zborovodkinje Marije Trifus.Predsednica društva Irena Pavlič je v na-govoru posebej izpostavila sodelovanje s kulturnimi društvi in skupinami v Slove-niji, denimo z gledališčniki iz Povirja, pev-skimi zbori iz Divače, Mislinje in Kranja, s slikarji, gledališkimi igralci in drugimi umetniki. Društvo sodeluje s koroškimi in štajerskimi Slovenci v Avstriji, stike želi navezati tudi s Slovenci v Italiji. Večina članov se udeležuje potovanj in romanj v Slovenijo in Avstrijo ter domačih prire-ditev, ki so na slovenskem veleposlani-štvu pa tudi v lastnih prostorih slovenske samouprave v Budimpešti. Društvo or-ganizira tečaje slovenskega jezika, mladi člani se udeležujejo seminarjev sloven-skega jezika v Sloveniji in kar nekaj jih želi študirati v Sloveniji. Prav skrb za mla-de člane, ki slabo govorijo jezik staršev ali babic in dedkov, je ena temeljnih na-log Slovenskega društva v Budimpešti. Društvo odlično sodeluje s slovenskim veleposlaništvom in krovnima organiza-cijama: Državno slovensko samoupravo s predsednikom Martinom Ropošem in Zvezo Slovencev s predsednikom Jože-tom Hirnökom. Oba predsednika sta se udeležila slovesnosti ter izrekla čestitke in podporo predsednici, predsedstvu in vsem članom Slovenskega društva.

Besedilo in foto: Ernest Ružič


SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Slovensko kulturno društvo Istra iz PuleDruštvo Istra bo naslednje leto 21. junija praznovalo deseto obletnico ustanovitve. Naš popolni naziv je Slovensko kulturno društvo Istra Pulj. »Zakaj ste izbrali takšno ime?« nas velikokrat povprašujejo. Istra je edinstvena po svojem kozmopolitskem značaju, Istrani so tolerantni do vseh, ki so za novi dom izbrali ta kraj in tako se tudi mi Slovenci tukaj zelo dobro počutimo. Sedaj pa tudi naše društvo predstavlja Istro v malem oziroma dobro sožitje, saj imamo kar nekaj članov, ki niso slovenskega rodu in tudi pevcev v našem zboru, ki z odprtim srcem prepevajo slovenske pesmi. Vsi zatrjujejo, da se med nami lepo poču-tijo, in to nas navdaja s ponosom, saj smo uspeli v našem poslanstvu, ki je zapisano tudi v našem statutu: aktivno delovanje za doseganje dobrega sožitja med večinskim narodom in pripadniki manjšin prisotnih v teh krajih.

Mešani pevski zbor Encijan deluje pet let, od začetka kot pevska skupina, sedaj pa že tri leta kot zbor s 35 člani. Imel je že kar nekaj samostojnih nastopov in požel veliko uspeha. Gostoval je pri slovenskih društvih na Reki, v Zagrebu, v Poreču in La-binu ter se predstavil tudi puljski publiki. V Sloveniji je nastopal v Divači in na gradu Jablje pri Trzinu. Do sedaj se je že štirikrat udeležil Tabora slovenskih pevskih zborov v Stični in imel tudi samostojne nastope. Pel je tudi na zadnjih dveh Srečanjih v moji deželi, v Novi Gorici in v Metliki. Naslednje leto se zbor namerava prijaviti še na mani-festacijo Primorska poje. V društvu deluje, razen delavnice Zdravo življenje, tudi Kreativna delavnica pod vodstvom umetnostne zgodovinarke Du-nje Širec. Članice se ukvarjajo z izdelova-njem okraskov in drugih predmetov v raz-ličnih tehnikah, od barvanja pirhov, risanja na steklu in svili, izdelave nakita, slikanja replik panjskih končnic (posebnost slo-venskih čebelarjev), do oblikovanja glina-stih replik okraskov s pročelij znamenitih stavb v Pulju. Vse to so članice pokazale na več razstavah v društvu in v drugih krajih, kjer je zbor nastopal.Med rednimi dejavnostmi so tudi razsta-ve likovnih del. Te izbira in postavlja naš član, umetnostni zgodovinar Oto Širec. Do sedaj je bilo v društvu organiziranih že 16 razstav, na katerih so predstavlje-na dela večinoma slovenskih avtorjev in akademskih slikarjev. Priložnost so dobili tudi nadarjeni amaterji med našimi člani in umetniki drugih narodnosti iz našega okolja. Na vse te razstave nas spominjajo izbrane umetnine avtorjev, ki so po eno delo podarili društvu. Z njimi smo okrasi-li stene novih prostorov, ki smo jih lansko leto s finančno podporo vlade RS kupili in jih poimenovali Slovenski dom. Uredi-li smo jih z vso ljubeznijo, da se v njih na

naših druženjih lepo počutimo. Hvaležni smo, da so tudi v zelo težkih časih na pri-stojnem ministrstvu naše predano delo nagradili z odobritvijo in financiranjem tega nakupa. Pred štirimi leti smo prvič organizirali Dneve slovenske kulture, na katerih smo predstavili del dosežkov v slo-venski kulturi: od gledaliških predstav do filma, folklore, zborskega petja, zabavne glasbe, priložnostnih razstav, kot je bila Trubarjeva ... Veseli nas, da nam je kljub pomanjkanju sredstev vsako leto uspelo organizirati to prireditev. In tako bo tudi letos že tradicionalna peta v tretjem te-dnu oktobra. V društvo Istra je včlanjenih čez štiristo članov, povprečno že v zrelih letih. Zato vodstvu oziroma predsedstvu društva dolgoročno skrb predstavlja po-mladitev društva. Na vse viže se trudimo pritegniti mlajšo populacijo, začenši z naj-mlajšimi, torej z vnučki naših članov, ki žal v največ primerih ne govorijo slovensko (mešani zakoni). Že pet let zaporedoma organiziramo za njih novoletno prireditev z gostujočimi lutkarji in pravljičarji iz Slove-nije. Darila pa, v katerih se razen igrače in

česa sladkega obvezno najde tudi primer-na slovenska knjiga, otroci dobijo iz rok dedka Mraza, ki jih nagovori v slovenskem jeziku. Za šolske otroke je v naših prostorih organiziran pouk slovenščine. Za najstnike pa pripravljamo ustanovitev fotografske sekcije. Veliko načrtov se še nahaja v naših predalih: dramska sekcija, literarna sekcija in še vse tisto, kar bi bila članom motivacija za druženje. Naša druženja imajo zelo velik in mnogoznačen pomen. Ne samo zaradi tega, ker osamljenim nudijo priložnost smiselnega izpolnjevanja časa: nemalo-krat ima nekdo priložnost spregovoriti slo-vensko le v društvu, posebno v mešanih zakonih. In verjamem, da se tudi drugod med Slovenci po svetu v takih priložnostih velikokrat sproži vprašanje, kako se reče v domači govorici temu ali onemu predme-tu. Sledi veselje, ko se spomnimo besede, ki je morda že desetletja nismo uporabili. Torej gre za ohranitev jezika, tistega najvi-dnejšega in najpomembnejšega obeležja pripadnosti določenemu narodu.

Klavdija Velimirović

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

20 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / November 201020

Za ohranjanje in razvoj okoljaV sklopu strokovnih konferenc, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres, je 20. in 21. oktobra 2010 potekala IV. konferen-ca slovenskih arhitektov iz sveta in Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Vlade RS Boruta Pahorja. Konferen-ce se je udeležilo prek 120 udeležencev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Španije in Avstralije ter je potekala v Eko Park Hotelu v Bohinju. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, dr. Boris Pleskovič, z obiskom in nago-vorom pa so nas počastili tudi minister za okolje in prostor, prof. dr. Roko Žarnić, minister za Slovence po svetu, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, in predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, g. Miro Petek. V nadaljevanju smo imeli priložnost prisluhniti izredno zanimivim uvodnim predavanjem. S svojim izjemnim strokovnim znanjem so navzoče navdušili akad. Marko Mušič, akad. prof. dr. Peter Fajfar, prof. dr. Mirko Premrov in akad. prof. Boris Podrecca. Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, mag. Andrej Goljar, je odprl spremljevalno razstavo, kjer smo si lahko ogledali nagrajena dela lanskega natečaja Zbornice.

Letošnjo konferenco smo pripravili v so-delovanju s fakultetama za arhitekturo in gradbeništvo Univerz v Ljubljani in Mari-boru ter Zbornico za arhitekturo in Zbor-nico za gradbeništvo in industrijo grad-benega materiala. Teme so se nanašale na varovanje arhitekturne in gradbene zapuščine, učinkovito rabo energije in uvajanje novih tehnologij v arhitekturi, gradbeništvu in urbanizmu ter krajinski arhitekturi. V programu so sodelovali vrhunski strokovnjaki iz domovine in tujine, ki so še enkrat pokazali, da smo Slovenci prispevali veliko k svetovni arhi-tekturi in gradbeništvu, ki z razvojem no-vih tehnologij in uporabo naravnih ma-terialov stremita k izboljšanju bivalnih pogojev in ohranjanju okolja. Prispevki in življenjepisi vseh sodelujočih so zbrani v zborniku, ki je na voljo v pisarnah SSK.Ob zaključku konference so se navzoči strinjali, da je potreben bolj učinkoviti nadzor pri prostorskem načrtovanju, katerega pomanjkljivosti so se pokazale pri zadnjih poplavah. Izpostavili so tudi,

kako je pomembno, da se strokovnjaki, ki študirajo v tujini, vrnejo v Slovenijo in da se omogoči potrebni pretok znanja za razvoj arhitekturne in gradbene stroke. Velikega pomena je tudi spoznavanje zapuščine slovenskih arhitektov in grad-benikov, ki so delovali širom sveta.Naši ugledni strokovnjaki z velikim zani-manjem sodelujejo na teh srečanjih in

produktivno izmenjujejo svoje izkušnje s kolegi iz sveta. Nov zagon pa nam da-jejo odkritja novih izjemnih strokovnja-kov delujočih po svetu. In ravno naše konference so prostor, na katerih imajo možnost vzpostaviti nova poznanstva in sodelovanja.

Sonja AvguštinFoto: Metod Perme / arhiv SSK

Iz predstavitve slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije

Uvodni predavatelji akad. Marko Mušič, akad. prof. Boris Podrecca, akad. prof. dr. Peter Fajfar in prof. dr. Mirko Premrov


SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Zgodovina »srečanj v moji deželi« III. delLeta 1961 je bila Slovenska izseljenska matica organizatorica glavnih prireditev VIII. jugoslovanskega izseljenskega tedna. Prireditve v Ljubljani, Postojni in na Bledu se je udeležilo veliko število slovenskih rojakov kot tudi izseljencev iz takratnih drugih jugoslovanskih republik. Tako se je 3. julija udeležilo skupnega kosila v hotelu Bellevue v Ljubljani, ki ga je priredil takratni Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, nad 250 rojakov in gostov izseljenskih matic Jugoslavije. Zbrane goste sta poz-dravila podpredsednica Matice Zima Vrščaj in član Izvršnega sveta LS LRS Mitja Ribičič, v imenu rojakov glavni urednik lista Prosveta iz Chicaga Louis Beniger. Za dobro voljo je igral orkester Zadovoljni Kranjci. Zvečer istega dne je nad 300 ameriških rojakov poslušalo Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« v letnem gledališču v Križankah.

Naslednjega dne, 4. julija, je bil tradici-onalni piknik za ameriške rojake v Po-stojni. Udeleženci piknika so si ogledali Postojnsko jamo, Predjamski grad in lepo število prireditev. Na pikniku pa so se pr-vikrat pojavili v večjem številu rojaki iz Argentine.

Glavne prireditve Izseljenskega tedna 1962 je pripravila Makedonska izseljen-ska matica.Bile so v prvih julijskih dneh. Gostje so si ogledali znamenitosti Skopja in položili venec na grob makedonskega revolu-cionarja Goce Delčeva. Obiskali so tudi skopsko bolnišnico, ki so jo makedonski izseljenci pomagali opremiti. V znanem letovišču Saraju so gostje prisostvovali slavnostni akademiji, kjer je nastopil zna-meniti folklorni ansambel Tanec iz Skopja. V naslednjih dneh so si izletniki ogledali še več znamenitih krajev Makedonije.

4. julija 1962 je bil piknik na Otočcu na Dolenjskem. Navkljub celodnevnemu deževju je v gradu nastopil in zabaval prisotne pevski zbor Dušan Jereb iz No-vega mesta. Za njimi so zapeli in zaigrali Adlešičani v narodnih nošah. Nato pa je vztrajno skrbel za dobro voljo zabavni ansambel Boris Frank iz Ljubljane. Tudi izseljenci so nastopili: Tončka Simčič iz Floride, nekdanja solistka Glasbene mati-ce iz Clevelanda. Pozdravne besede so dali: glavna tajnica Slovenske ženske zveze Albina Novak, predsednik direktorija Slovenski narodni dom iz Clevelanda in predsednik finanč-nega odbora ABZ (Ameriška bratska za-jednica) Janko Rogelj, glavni tajnik ABZ Frank Tomšič, nekdanji dolgoletni glavni tajnik SNPJ in član finančnega odbora SNPJ Fred Vider, podpredsednik ABZ An-ton Stanovnik in član SNPJ ter takrat mla-

di Edy Zarnik. Na uspešni licitaciji, ki sta jo vodila Vincent Pink iz Kalifornije in Mary Matjažič iz Los Angelesa, so prodali veliko srce, spleteno iz maslenega testa, ki ga je poklonila rojakinja Frances Vidmar.

4. julija 1963 je bil na Otočcu pri Novem mestu organiziran že osmi »ameriški piknik«. V tokrat lepem vremenu se je pi-knika udeležilo preko 400 rojakov, največ iz ZDA, vsaj trikrat toliko pa tudi njihovih prijateljev, sorodnikov in domačinov iz okolice. Organizatorji so se razveselili tudi številne udeležbe rojakov iz Kanade

in Francije. V bogatem kulturnem pro-gramu je sodelovala folklorna skupina Franceta Marolta iz Ljubljane ter Sloven-ski in Dolenjski oktet. Ves čas pa je skrbel za prijetno razpoloženje ansambel Borisa Franka s svojimi »Kranjci«.Za rojake iz evropskih držav so podobne prireditve v času, ko jih je največ na obi-sku, in prirejajo jih podružnice Slovenske izseljenske matice v krajih, kjer se mudi največje število obiskovalcev. Tega leta so bile take prireditve na Vrhniki, v Murski Soboti, Trbovljah in Zagorju.

Janez Rogelj


SLOVENIJA V SVETU

Netradicionalno slikanje Jaka Okorna Izseljensko društvo Slovenija v svetu skuša vsako leto predstaviti dela izseljenskega rojaka, ki z likovnim ustvarjanjem želi spo-ročiti okolju svoja doživljanja. Letos je v mesecu oktobru predstavil svoja dela Jaka Okorn, slikar iz ZDA, ki zadnja leta razdeljuje svoj čas med ZDA, Jamajko in Slovenijo. Izbor je naslovil Netradicionalno, kar ob pogledu na slike res najbolj odgovarja.

Svoja dela je razstavil v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Uradno odprtje razsta-ve devetnajstih stvaritev z akrilnimi barvami je bilo v petek, 1. oktobra. K slovesnosti so pripomogli tudi učenka klavirja Hana Bitenc iz Glasbene šole sv. Stanislava in dijakinji Škofijske klasične gimnazije Klara Kastelic in Jera Juhant z recitiranjem del slovenskih pesnikov. Številni zasedbi prijateljev, znancev in ljubiteljev likovne umetnosti je slikarja in njegova dela predstavila umetno-stna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. Potem, ko je na kratko orisala njegove prve pristope k risanju in slikanju, je med drugim povedala: »Dela lahko raz-poredimo v nekakšne barvne sklope, ki nas neprisiljeno vodijo k odkrivanju sli-karjevih značajskih potez in odstiranju njegovega razpoloženjskega utripa ob njihovem nastajanju. Pri tem pa prevza-me barvna lestvica še dodaten simbo-

lični priokus ... Ponekod se barve v dina-mičnih slapovih spuščajo na dno slike, se razlivajo po platnu prav do robov: zdi

se, da se barvno vrenje nadaljuje še prek okvirjev. Ponekod pa ustvarjajo z odte-kanjem in odcejanjem skoraj grafično učinkujoče fantastične splete ... Njego-va umetnost je iskrena in širokopotezna kot sta – vsaj tak je prvi vtis – njegov značaj in njegov pogled na svet, vajen širokih obzorij in brezkončne prostosti, ki sveta ne problematizira, ceni pa nje-gove dobre strani in ob njih tudi uživa.« Tudi slikar je v nekaj besedah gledalcem skušal pojasniti svoj netradicionalni ustvarjalni pristop: »Težje je z aparatom ustvariti in uprizoriti človeško notranjo, zavestno in podzavestno čustvenost. Bolj ali manj uspešno poskušam z igra-njem barv izraziti svoje duševne in čustvene občutke, ki mi jih drugače ni možno uprizoriti. Nekoliko drugače, a podobno ustvarja skladatelj, ko mu za-igrajo nevidne čustvene strune njego-vega srca.«Prijetno popoldne se je med razgovo-rom s slikarjem in drugimi obiskovalci, z ogledovanjem slik, pa okušanju nekaj dobrot na krožnikih in v kozarcih kar razlezlo v noč.

Gregor Batagelj

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Svetniki - vzorniki požrtvovalnostiLetošnja jesen je v Cerkvi na Slovenskem potekala v znamenju svetniških kandidatov. Ob začetku škofijskega postopka za bea-tifikacijo salezijanskega misijonarja Andreja Majcna je 26. septembra v župniji Rakovnik ob somaševanju številnih (nad)škofov potekala slovesna maša. Istočasno so v mestu St. Ignace v zvezni državi Michigan v ZDA potekali Baragovi dnevi, ki se jih je iz Slovenije udeležil koprski pomožni škof Jurij Bizjak.


Z mašo so počastili prenos posmrtnih ostankov Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki so ga s pokopališča na Žalah prenesli v cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres izpostavil like svetnikov in dejal, da »se Bog čuti od-govornega za vsakega od nas, da mu nič ni pretežko in seveda smo to naj-bolje spoznali, ko nam je dal svojega lastnega Sina za našega brata in našega Odrešenika. Gre pa seveda vedno za to isto Božjo ljubečo in odrešujočo skrb do vsakega izmed nas«. Pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu pri Ponikvi je bila 26. septembra osre-dnja prireditev za Slomškovo nedeljo, saj smo letos praznovali 210. obletnico rojstva prvega slovenskega blažene-ga A. M. Slomška. V Logu pri Vipavi so 17. oktobra pripravili Terčeljev shod, v okviru katerega so verniki med mašo koprskemu škofu Metodu Pirihu izroči-li pobudo za začetek beatifikacijskega postopka za duhovnika Filipa Terčelja. Na shodu so predstavili njegovo oseb-nost, prebirali odlomke iz njegovih del in prepevali njegove uglasbene pesmi. Svetniki in svetniški kandidati pred-stavljajo pomembne zglede za naše vsakdanje življenje, saj njihova pogu-mna drža, pričevanje in prizadevanje za dobro spodbujajo pozitivne vrednote. Upamo, da se bodo misijonar Majcen, škofa Gnidovec in Baraga ter še nekate-ri drugi po končanih postopkih kmalu pridružili blaženima škofu Slomšku in mučencu Grozdetu. S poudarjanjem iz-rednih kreposti kristjanov, ki so življenje zastavili za najvišje cilje, poglabljamo našo narodno istovetnost in samoza-vest. V času perečih socialnih razmer je pomembno, da ovrednotimo in pred-stavimo njihovo delo, ki je lahko kon-kretna spodbuda za pomoč bližnjim v stiski. V tem primeru naša prizadevanja

ne bodo ostala brez vpliva na širšo druž-beno korist. NA KRATKO:

V Duhovnem središču sv. Jožefa v Ljubljani je od 2. do 9. oktobra štiriin-dvajset ur na dan potekal svetopisem-ski maraton, ki pomeni izmenično ne-pretrgano branje Svetega pisma.

Delovanje slovenske, škofijskih in žu-pnijskih Karitas je bilo v letošnjem okto-bru zaznamovano predvsem s pomočjo prizadetim v obsežnih poplavah, ki so zajele dobršen del Slovenije. Karitas je slovensko javnost opozorila tudi na 16. oktober, svetovni dan boja proti lakoti, in 17. oktober, svetovni dan boja proti

revščini. Prizadevanje za več pravičnosti na svetu je naša skupna naloga in odgo-vornost.

Katoliška cerkev je 24. oktobra 2010 praznovala misijonsko nedeljo. Papež Benedikt XVI. je ob tej priložnosti na-pisal poslanico z naslovom Graditev cerkvenega občestva je ključnega po-mena za misijonsko delovanje, ki je bila prevedena tudi v slovenski jezik. Misijonska nedelja je praznik zahvale in hvaležnosti za delovanje in poslanstvo misijonarjev ter njihovih dobrotnikov in podpornikov doma in po svetu. V misi-jonih deluje 70 slovenskih misijonarjev in misijonark ter štiri laične misijonarke oz. misijonarji.

Tiskovni urad SŠK

Pedro Opeka, Madagaskar (maša v kamnolomu)

V začetku sezone 2009/2010 se je v zami-slih odbora porodila volja po posebni izku-šnji. Zbor Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin, je v zadnjih letih preživel več preiz-kušenj in prišel je čas za zaslužen oddih v pevskem stilu.Po zahtevni in uspešni sezoni so pevci ob koncu meseca avgusta odšli na dolgo pri-čakovano gostovanje na Sicilijo. V bistvu je šlo za kulturno-pevsko izmenjavo z zbo-rom MusicAntiqua iz Sirakuz, ki je v prvi po-lovici julija gostoval v naših krajih in skupaj z zborom Gallus oblikoval zanimiv, odme-ven in zelo obiskan koncert Marijih pesmi v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah; tokrat pa so jim pevci zbora Gallus vrnili obisk ob priložnosti mednarodnega Marijinega fe-stivala.V petek, 27. avgusta 2010, so pevci zbora Jacobus Gallus že navsezgodaj odpotovali proti Benetkam, od koder so odleteli na Sicilijo. Tu so jih pričakali člani zbora Musi-cAntiqua iz Sirakuz. Po nastanitvi v hotelu so se pevci, kljub izredni vročini, podali na spoznavanje krajevnih znamenitosti. Tako so si prvi dan ogledali znamenite katakom-be sv. Ivana. Ogled katakomb je potekal na neobičajen način, saj so pevcem postregli z


PISALI STE NAM

Glasba združuje!

nočno scensko-glasbeno predstavo, ki se je odvijala v soju sveč po hodnikih katakomb.Sobota je bila posvečena spoznavanju ar-heoloških ostankov iz starogrške in rimske dobe. Dva prijazna člana pevskega zbora, ki se poklicno ukvarjata z arheološkimi izkopavanji, sta pevce vodila od starogr-škega gledališča do rimskega amfiteatra. Ogledali so si tudi jamo Dionizijevo uho, ki slovi po izredno dobri akustiki. Tu so pevci zapeli nekaj skladb in poželi velik uspeh pri naključnih poslušalcih. Ker je pevce zvečer čakal nastop v svetišču Madonna delle Lacrime, je bilo popoldne v glavnem po-svečeno počivanju in poležavanju na plaži.Zvečer je bil na sporedu koncert v sklopu mednarodnega festivala na čast Mariji v spomin na dneve, ko se je začel Marijin kip, ki se je nahajal v spalnici nekega mladega para, solziti. Tega dogodka se znanstveno ne da razložiti, zato trdijo, da gre za čudež, s katerim Marija nekaj sporoča človeštvu. V spomin na ta dogodek organizirajo vsa-ko leto v Sirakuzah izredno bogate verske slovesnosti in pevski festival, na katerem je letos nastopil tudi zbor Jacobus Gallus. Najprej je na koncertu nastopil gostujoči zbor MusicAntiqua, sledil je zbor Jacobus

Gallus, ki se je predstavil s številnimi Mariji-nimi pesmimi iz svetovne zborovske zakla-dnice, na sporedu pa niso manjkale niti slo-venske Marijine pesmi od Kogoja do Mava. Za konec pa sta oba zbora skupaj zapela tradicionalno pesem Madonna delle Lacri-me, ki jo je za to priložnost priredil domači dirigent Giordano Ricci.Nedelja je bila posvečena odkrivanju sta-rega mestnega jedra Ortigia, v katerem lahko odkrijemo ostanke iz številnih zgo-dovinskih obdobij od starogrških do baro-ka in sodobne arhitekture. Popoldan so si pevci privoščili izlet z ladjo in si tako ogle-dali mesto še z druge perspektive. Zvečer je pevce čakalo še srečanje z gostitelji. Gosto-ljubni Sicilijanci so pevcem skušali prikaza-ti vse vidike življenja na Siciliji, zato so za poslovilni večer pripravili izbor tipičnih jedi od raznih zelenjavnih jedi in piščančka v limonini omaki do kuskusa, sirov z raznimi omakami ... Levji delež pa so na tej pogosti-tvi imele tipične sladice iz mandeljnov, sku-te, sadja. To je bila prava paša za oči in br-bončice. Zadnji dan gostovanja so se pevci podali še v bližnje mestece Noto, ki slovi po izjemno lepih baročnih stavbah. V poznih popoldanskih urah pa jih je čakal še povra-tek v Trst in v hladen jesenski vsakdan.Gostovanje na Siciliji se bo gotovo zapisalo v anale zbora Gallus kot eno od najbolj za-nimivih in zabavnih. Kljub visokim tempe-raturam in precejšnjim kulturnim razlikam, s katerimi so se pevci na skrajnem jugu Italije srečali (npr. točnost je na jugu zgolj pojem, tako da se je koncert začel »že« ob 22.00), je bilo vzdušje med pevci ves čas iz-redno sproščeno in veselo.

Besedilo in foto: Valentina Sancin

Zbor Jacobus Gallus sprejema nove pevce na vajah ob začetku sezone vsako sredo in petek ob 20:00 v prostorih Glasbene mati-ce v Trstu, od 15. septembra dalje. Informacije dobite pri Valentini na številki 0039 328 7012371 ali na-slovu [email protected].

PISALI STE NAM

Slovenci v Srbiji ustanovili Nacionalni svet


Na elektorski skupščini z dne 6. junija 2010 je na Ministrstvu za človeške in manjšinske pravice v Beogradu izvoljen Nacionalni svet slovenske narodne manjšine, ki šteje 15 članov, in sicer: Vladimirja Uršiča, pred-sednika, Rajka Marića, podpredsednika, in člane dr. Majo Đukanović, Aleksandarja Grudna, Željka Kljuna, Anico Sabo, Zorana Ulića, Slobodana Kodelo, mag. Mileno Spre-mo, Zdravka Starca, akademika dr. Jovana Šetrajčića, Silvo Martinec, Zorana Jovičića, Ivana Zavrtanika ter Vero Novković.Status častnega člana Nacionalnega sveta so dobili prof. dr. Jurij Bajec, prof. dr. Ranko Dergenc in msgr. Stanislav Hočevar, be-ograjski nadškof in metropolit. V odbore in druga svetovalna telesa Nacionalnega sveta so, poleg članov, vključeni tudi Dejan Simić, Zoran Mandelc, Miroslav Piljušić, Ivan Doberšek, Ivica Gruden, Štefanija Stojano-vić in Igor Race. Za tajnico je imenovana Vida Popović. Tako so v delo Nacionalnega sveta vključeni vsi elektorji in tisti, ki so pri-spevali k uspešni ustanovitvi Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Poseb-na zahvala za podporo in pomoč gre Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v za-mejstvu in po svetu ter Veleposlaništvu RS v Beogradu.Inštitut nacionalnega sveta po Zakonu o nacionalnih svetih narodnih manjšin (Ur. l. R Srbije št.72/2009) pomeni visok pravni standard na področju zaščite pravic in svo-boščin narodnih manjšin v pravni regulativi Republike Srbije, ki narodnim manjšinam omogoča pravice na posameznih podro-čjih, kakršnih zagotovo ni v večini drugih evropskih držav, tako da ne gre le za redek primer zaščite pravic narodnih manjšin, temveč gre za nekaj, kar lahko postane tudi vzorčni model za primerjalno zakonodajo.Nacionalni svet predstavlja narodno manj-šino na področju izobrazbe, kulture, obve-ščanja v jeziku narodne manjšine in uradne rabe jezika in pisave, sodeluje v procesu odločanja ali odloča o vprašanjih s teh po-dročij ter ustanavlja institucije, gospodarske družbe in druge organizacije s teh področij. Zakon nacionalnim svetom praktično omo-goča status partnerja in svetovalnega tele-sa na omenjenih področjih.

Pristojnosti nacionalnega sveta so števil-ne. Na področju izobraževanja nacionalni svet lahko, v skladu z zakonom, ustanavlja vzgojne in izobraževalne institucije, institu-cije dijaškega in študentskega standarda ter opravlja pravice in obveznosti ustanovitelja, predlaga Nacionalnemu prosvetnemu sve-tu splošne osnove predšolskega programa, učne načrte in programe osnovnega in sre-dnjega izobraževanja ter osnove vzgojnega programa; za vsebine, ki izražajo poseb-nosti narodne manjšine, lahko predlaga program osnovne in srednje izobrazbe za jezik nacionalne manjšine z elementi naci-onalne kulture, lahko izrazi mnenje in dele-gira predstavnike v določene izobraževalne institucije.Nacionalni svet lahko, v skladu z zako-nom, ustanovi institucije kulture v namen ohranjanja, izboljšanja in razvoja kulturne posebnosti ter ohranjanja nacionalne iden-titete narodne manjšine, lahko uresničuje pravice in obveznosti utemeljitelja, določi, katere ustanove in prireditve s področja kulture imajo poseben pomen za ohra-njanje, izboljšanje in razvoj posebnosti ter nacionalne identitete narodne manjšine, določi strategijo razvoja kulture narodne manjšine, sproži postopek pred pristojnim organom ali ustanovo za določanje statusa z zakonom zaščitenih premičnih ali nepre-mičnih kulturnih dobrin, ki so pomembne za narodno manjšino; predlaga uporabo varnostnih ukrepov, sanacij in rekonstrukci-

jo kulturnih dobrin, izrazi mnenja in predlo-ge v postopku izdelave prostornih in urbani-stičnih načrtov v enoti lokalne samouprave, v kateri se nahajajo kulturne dobrine, ki so pomembne za narodno manjšino, predla-ga prekinitev izvajanja prostorskih in urba-nističnih načrtov, v kolikor meni, da se s tem ogrožajo kulturne dobrine, ki so pomembne za nacionalno manjšino in druge pristojno-sti. Nacionalni svet ima tudi številne pristoj-nosti na področju uradne rabe jezika in pi-save nacionalne manjšine.Nacionalni svet, v skladu z zakonom, so-deluje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, z državnimi organi, organi-zacijami in ustanovami v matičnih državah ter z nacionalnimi sveti ali podobnimi telesi narodnih manjšin v drugih državah.Posamezni pravni akti državnih organov iz čl. 12 do 15, čl. 17 in 18 ter čl. 20 do 22 Zako-na o nacionalnih svetih narodnih manjšin, ki so sprejeti brez ustreznega predloga ali mnenja nacionalnega sveta, so protiza-koniti oziroma nični. Navedene in ostale pristojnosti nacionalnega sveta naj bi pri-padnikom slovenske narodne manjšine omogočile sodelovanje v javnih zadevah, ki so pomembne za ohranjanje njihove posebnosti, pa tudi določeno stopnjo sa-mostojnosti v teh zadevah, spoštujoč pravni red in obveznosti, ki jih pripadniki manjšin imajo kot državljani Republike Srbije.

Vladimir Uršič, prevod: Maja Đukanović

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanaod 10. 11. do 21. 11. – 21. ljubljanski mednarodni filmski festival – LIF-Fe: presek dosežkov evropske in svetovne filmske produkcije zadnjega obdobja.do 31. 12. – Slovenski jezik: Identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slo-vencev. Muzejska razstava v Narodnem muzeju Slovenije.do 31. 12. – Razstava: Slovenska zgodovina, Mestni muzej Ljubljana.do 31. 12. – SLOVENSKI JEZIK: IDENTITETA IN SIMBOL. Kratka zgodovina Slovencev, Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20.do 31. 12. – Razstava: Zakladi narodnega muzeja Slovenije. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20.Solkando 30. 11. – Razstava: Soška fronta nekoč in danesBistra pri Vrhniki21. 11. – Prikaz kovanja podkev, Tehniški muzej Slovenije.28. 11. – Prikaz izdelave dražgoških kruhkov, Tehniški muzej Slovenije.Šentjurod 15. 10. do 15. 11. – Ipavčevi kulturni dneviŠtanjelDo 31. 12. – V gradu Štanjel je v vzhodnem palaciju na ogled stalna razstava slikarja in grafika Lojzeta Spacala (1907–2000).Tržič17. 12. – Veseli december v Tržiču, sejem. Koperod 4. 11. do 11. 11. – 12. tradicionalno martinovanje Vinakoper Radovci6. 11. – 4. kmečka tržnica in pokušnja mladih vin Sveta Ana6. 11. – Tradicionalno martinovanje v Sveti Ani

Prireditve izven Slovenije

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo SavaRedne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v pro-storih društva. Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd.http://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica, Novi SadProstori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljan-stvo, vize, potne liste in podobno).Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mese-cu, na novosadski TV Kanal 9.http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kulahttp://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, ZrenjaninDruženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00.Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30.http://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, RekaRedne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko VrazDopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagrebwww.slovenci.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00. Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa PrijedorRadijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR. Oddaja traja 30 minut.http://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja LukaDopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15.Dopolnilni pouk slovenščine v Banjaluki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05.Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banjaluka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30.Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00.Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin BanjalukaDelo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjaluka; http://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren SkopjeSrečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.http://www.francepreseren.org.mk

Slovensko društvo TRIGLAV Bitola; http://www.triglavbitola.mk

FINSKA

Veleposlaništvo Republike Slovenije vljudno vabi vse Slovence in njiho-ve družinske člane, ki živijo na Finskem in v Estoniji, v soboto 11. decem-bra 2010 med 11 in 13 uro. V prostorih veleposlaništva (Etëläesplanadi 24A, Helsinki) bo organiziran sprejem ob Dnevu slovenske samostojno-sti in enotnosti. Hkrati bo potekalo tudi srečanje »Spoznavam domovino mojih (starih)staršev«, ki ga organizira Združenje staršev slovenskih otrok na Finskem. Vsak udeleženec srečanja najs seboj prinese svoj okrasek za Božično drevo, ki ga bomo skupaj okrasili v prostorih veleposlaništva, kar bo na simboličen način potrdilo voljo in željo vseh nas tukaj živečih Slovencev po ohranjanju slovenskega jezika, kulture in običajev ter po-vezanosti z matično domovino.

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, OlofströmLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30. Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15. Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskemhttp://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm

FRANCIJA

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Originehttp://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha27.11. – Banket pevskega zbora in odbornikov društva Jadran na pra-znik Sv. Cecilije v dvorani l’Espace Wiselstein ob 19. uri.28.11. – Pevski zbor Jadran bo animiral božični trg mesta Freyming Merlebach ob 16. uri. Božične pesmi na glasbenem kiosku sredi mesta. Organizator mesto Freyming Merlebach.4.12. – Praznik Sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Svečano kosilo v društve-nem lokalu, vpis pri Robertu Mlekužu do 28. 11. 2010. Tel. št.: 038704645911.12. – Sveti Miklavž bo obdaril pridne otroke do desetega leta staro-sti, ki bodo prisotni v društvenem prostoru ob 16. uri.11.12. – Skupni božični koncert zborov Jadran in cerkvenega zbora mesta Longeville v cerkvi Longeville-les-St-Avold ob 20. uri.

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija(CHATILLON)3 impasse Hoche – 92320 CHATILLONhttp://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica4. 12. ob 19. uri – Zaključni ples v dvorani Zentrumsschopf Spreitenbachhttp://www.triglav.ch

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.http://www.slomisija.ch

Združenje ženevskih Slovencev20. 11. – Novoletna večerja s slovenskim kulturnim programomhttp://www.slovenci.org

Folklorna skupina Lipa16. 10. – Pomurski večer

SPD na Predarlskem4. 12. – Božično planinska večerja članov društva

SD Planika13. 11. ob 18.00 – Klubsko kegljanje

SKD Mura27. 11. – Domače prekmurske koline (s slovensko glasbo)

Skupnost slov. učiteljev, Združ. staršev Martin Krpan, SD Slo-venija Rüti11. 12. – Miklavževanje v centru Rüti-Tann/ZH, dvorani cerkvenih pro-storov, od 15.30. do 18. ure.

SD Kulturni most Švica-Slovenija, Bern16. 12. in 19. 12. – “Venite-Luzern”, mednarodni božični sejem v Luzernu z multikulturnim programom, s slovensko stojnico in slovensko glasbo.

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at

Pavlova hiša - Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK)http://www.ksssk.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ)http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjunahttp://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30.Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik--Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v me-secu v Maria Sand ob 10.30.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00; http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 Mün-chen, Nemčija

SKUD Triglav e. V. Reutlingen; http://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


1. novembra 1974 je umrla slovenska učiteljica, pisateljica, prevajal-ka in novinarka Marija Kmet. Pisala je pesmi, romane, drame, članke, kritike, črtice. Njena prva knjiga z naslovom Bilke, ki je izšla leta 1920, je bila zbirka krajših proz, ki so nastale v času, ko so na pisateljico močno vplivala dela Ivana Cankarja. Zadnje črtice je objavila konec tridesetih let prejšnjega stoletja. V njenih delih je veliko avtobiografskih moti-vov. Najbolj obsežen del njenega opusa predstavljajo dela, v katerih problematizira položaj ženske v takratnem času in pokaže njihovo hrepenenje po drugačnem življenju.

5. novembra 1835 so v Ljubljani odprli prvo otroško zavetišče.

9. novembra 1835 se je v Dvorjah rodil slovenski skladatelj in diri-gent Davorin Jenko. Med drugim je uglasbil Vilharjevo Lipa zelenela je in na besedilo Simona Jenka slovensko himno Naprej zastava slave (1860), ki je zdaj uradna himna Slovenske vojske. Bil je med prvimi na Slovenskem, ki je pisal samospeve, med katerimi izstopajo samospevi na besedila Franceta Prešerna. Umrl pa je 25. novembra 1914 v Ljubljani.

15. novembra 1925 se je na Bledu rodil Tone Svetina, slovenski parti-zan, pisatelj, amaterski kipar in zgodovinar. Njegovo najpomembnejše delo je roman Ukana, izdan v petih delih med letoma 1965 in 1987. Leta 1970 je zanj prejel nagrado Prešernovega sklada.

18. novembra 1948 se je rodil Aleksander Mežek, slovenski pevec, kitarist, tekstopisec, komponist in producent. Po uspehu njegove prve slovenske izdaje Siva pot leta 1975 je njegova glasbena kariera tekla vzporedno doma in v tujini. Njegov opus zajema več kot 20 samostoj-nih izdaj v Sloveniji, Veliki Britaniji, ZDA in drugod po Evropi. 23. novembra 1918 je ob četrti uri zjutraj general Rudolf Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Luča-ne, Radlje (Marenberg) in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zase-dla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf

Passy in general Rudolf Maister. Ta je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja pri Be-ljaku. Te pogodbe nista priznali niti deželni vladi Štajerske in Koroške, niti Narodna vlada v Ljubljani. 23. november v Sloveniji praznujemo dan Rudolfa Maistra, vendar ni dela prost dan.

26. novembra 1929 se je rodil Slavko Avsenik, slovenski glasbenik in skladatelj. Pisal je glasbo za ansambel, skupaj s bratom Vilkom Ovse-nikom. Ansambel je postal zelo priljubljen, saj je nastopal skoraj po celem svetu. Leta 1975 je prejel Linhartovo plaketo.

28. novembra 1955 je Jugoslavija podpisala Avstrijsko državno po-godbo. Kot dodatek splošnim določbam in priznanju avstrijske države so bile manjšinske pravice slovenske in hrvaške manjšine posebej omenjene v znanem sedmem členu. Prav tako so prepovedali poskus nove priključitve z Nemčijo ter ustanovitev nacističnih in drugih faši-stičnih organizacij. Avstrija je razglasila, da se bo prostovoljno razglasi-la za nevtralno državo po vzpostavitvi sporazuma.

ITALIJA

Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org

Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri TrstuTečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Na-brežini.Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telo-vadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak pone-deljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici.Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski te-lovadnici. Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabre-žini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinkohttp://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, TrstVsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljeval-ni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00); http://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo OpčineZačetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, Opčine. Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine

Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mento-rica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine.Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, iz-delovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Sklad Mitja Čuk, OpčineMoja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otro-ke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Pri-prava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroški-mi vrtci. Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Sku-pinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu. Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru. Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru.http://www.skladmitjacuk.org

SKD BarkovljeTelovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD KremenjakPlesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo od 18.00 do 19.00- srednješolske: vsak četrtek od 18.30 do 19.30- višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo od 15.30 do 20.30. Pouk traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje; http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com

AVSTRALIJA

Slovensko društvo AdelaidePevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.14. 11. – Radio BBQ14. 11. – Balinanje17. 11. – Dan sončnic

Slovenski klub Jadran2. 11. – Spremljanje konjskih dirk Melbourne Cup7. 11. – Vsi sveti

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 od-stotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ZDA

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark’s PlaceMaša v nedeljo ob 10.30.Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja.

SlovenSki Group, New York4. 5. in 6. 1. 2011 – WINDHAM MOUNTAIN v državi NY. Letno zboro-vanje slovenskih smučarjev iz Amerike in Kanade. Veleslalom NASTAR tekme, večerja, nagrade, družabno srečanje.19. do 27. 2. 2011 – SlovenSki izlet v St. Anton v Avstrijo.Več si lahko ogledate na: www.skistanton.com, www.skiarlberg.at, www.kertess.com21. do 27. 3. 2011 – SlovenSki teden v WINTER PARK v Koloradu. Od-hod je iz JFK ali Clevelanda v Denverju. NASTAR NATIONALS: amatersko prvenstvo bo potekalo od petka do nedelje.Več informacij na www.winterparkresort.com ali po elektronski pošti [email protected] vse informacije in rezervacije glede izletov in tekmovanj se obrnite na:Ivan Kamin,61-32, 75 Place, Middle Village, NY 11379Telefon: 718 424 2711; mobilni: 917 723 2456; e-pošta: [email protected]

Slovenia4You Foundation, New York; http://www.slo4you.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, ILhttp://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com; http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida)http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AMhttp://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00; http://www.theslovenian.com/radio

Vseslovenski kulturni odbor; www.theslovenian.comGlasilo kanadskih Slovencev; www.theslovenian.com/magazineKanadsko-slovenski kongres; http://www.slokongres.caKanadsko slovenska gospodarska zbornica; www.cdnslocc.caKanadsko slovensko zgodovinsko društvo; www.slovenianhistorical.caSlovenska šola Župnije Brezmadežnewww.brezmadezna.com/zupnija/solaSlovensko kulturno društvo Sava; www.savaclub.caSlovenski park; www.slovenskipark.comBled Planica Social Club; www.bled.caSlovensko letovišče; www.sloveniansummercamp.com

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:www.okenceslo.com.ar

Slovensko podporno društvo CordobePisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00.Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00. Tečaj slovenščine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v prostorih Slovenskega društva, Mariano Castex 267. Vodi Graciela Mravlje. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.30. 10. – Nastop plesne skupine Maribor iz Buenos Airesa v prostorih “Cabildo Historico” Cordobe.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Ču-ček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovenahttp://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentini; http://www.slovencizvzhoda.comSlomškov dom; http://www.slomskovdom.orgZedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com


Pripravila: Tilka Jamnik S KNJIGO V SVET

KRISTINA BRENK V MEGA KVIZUV šolskem letu 2010/2011 poteka že 5. cikel Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza, ki spodbuja spoznavanje slovenske kulturne dediščine in branje. V vsakem ciklu se predstavi pet znamenith Slovencev in Slovenk iz različnih obdobij in z različnih področij znanosti in umetnosti.

MEGA kviz je dostopen na spletni strani www.koz.si/megakviz.

(to je eno od vprašanj iz MEGA kviza):

Antologija kratke proze Kristine Brenkove, ki je izšla leta 2001, ima simbolični naslov Obdarovanja, ki ga je mogoče razumeti kot »darilo« ustvarjalke mladim bralcem ali pa kot poklon založbe Mladinska knjiga svoji dolgoletni sodelavki ob njenem življenjskem jubileju (ob 90-letnici). Obdarovanja so kot nalašč za to, da jih starši in drugi odrasli berejo otrokom, ki še ne znajo brati. Kako imenujemo branje, ki je prav tako nekakšno »darilo« odraslih družinskih članov otrokom?

Odgovore pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali [email protected]

Nagradno vprašanje

V obdobju Ljubljana 2010 - svetovna prestolnica knjige so izbrani bolj v »ljubljanskem krogu«: Žiga Zois, baron Edel-steinski (1747–1819), podjetnik, preroditelj, mecen, tehnik in naravoslovec; Ivana Kobilca (1861–1926), najpomemb-nejša slovenska slikarka; Friderik Pregl (1869–1930), slo-vensko-avstrijski zdravnik in kemik, edini znanstvenik slo-venskega rodu, ki je dobil Nobelovo nagrado; Ivan Hribar (1851–1941), bančnik, politik, diplomat, tudi pesnik, preva-jalec in publicist, legendarni ljubljanski župan; v novembru pa bomo predstavili Kristino Brenk (1911–2009), pisateljico, dramatičarko in prevajalko, dolgoletno urednico mladin-ske književnosti. Reševanje tega vprašalnika povežimo z branjem knjig, ki jih je napisala, prevedla ali uredila Kristina

Brenkova, lahko pa tudi s praznikom Čebelice ... in branjem knjižic, ki so izšle v letošnjem »roju« Čebelic.

Kristina Brenk (rojena 22. oktobra 1911 v Horjulu) je diplo-mirala iz pedagogike in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1939 pa tu tudi doktorirala iz pedagogike. Zaposlena je bila kot urednica za mladinsko književnost pri Mladinski knjigi. Kot pisateljica in prevajalka se je povsem posvetila mladinski književnosti. Svoja dela je objavljala v različnih mladinskih revijah (Ciciban, Pionir) in v knjižnih izdajah. Brenkova je izrazito samosvoja v realistični črtici (Golobje, sidro in vodnjak) in fantastični pripovedi (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka). Osrednja tematika njenih del je doživljajski svet sodobnega otroka, pomembni pa so tudi spomini iz otroštva (Moja prva domovina) in tematika NOB (Partizanka Katarina). V njeni dramatiki prevladujejo pra-vljična besedila, ponekod celo s socialnokritičnim sporoči-lom. Brenkova je znana tudi po številnih prevodih svetovnih mladinskih del, zlasti Astrid Lindgren in ljudskega izročila z različnih koncev sveta. Za svoje delo je prejela več priznanj in nagrad, med drugim Levstikovo nagrado (1999) za ži-vljenjsko delo. Umrla je 22. novembra 2009 v Ljubljani.


S KNJIGO V SVET

Vsako leto je 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove, praznik čebelice – pra-znik otroških knjig. Praznik želi opozoriti na izjemno bogastvo slikanic in ilustri-ranih knjig na Slovenskem. Slikanica je prvo umetniško delo, s katerim se srečajo otroci in so ga sposobni razumeti. Praznik spodbuja tudi odrasle k skupnemu bra-nju in druženju ob knjigi z otroki. Branje otrokom odpira svet pravljic in literature ter poglablja medsebojne čustvene vezi. Brenkova je zbirko Čebelica zasnovala v želji, da bi kakovostna slikanica prišla v vsako slovensko družino, v roke sleherne-mu otroku. V letošnjem, 57. letu izhajanja zbirke Čebelica, so izšle naslednje knjige: Nono z Bleda Aleša Bergerja in ilustratorja Marjana Mančka, Moj prijatelj zmaj Tinke Bačič in ilustrator-ke Maše Kozjek, Martinček in dinozavri Lucije Stepančič in ilustratorja Damijana Stepančiča, Hiša duhov Kazune Kohara.Odrasli družinski člani in otroci, zberite se ob letošnjih slikanicah iz zbirke Čebelica! Babice in nonoti bodo brali otrokom o zmaju, dinozavrih in duhovih.

Vir: www.mladinska.com/praznik_cebelice/domov

Črkarije

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Na drevesu so hruške, v katerih so vpisane črke. Iz črk sestavite besede in jih vpišite v hruške ob drevesu. Eno črko lahko uporabite tudi večkrat.

Ilust

raci

ja: C

imer

man


J

T

M

E

N O

A


(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

PriporočiloPriporočilo napišemo za nekoga, ki je delal v našem podjetju in išče novo zaposlitev, za študenta, ki se odpravlja na študij v tujino …

V priporočilu razložimo, kako poznamo prosilca, navedemo svoje kvalifikacije za pisanje priporočila, naštejemo posebne oz. izjemne sposobnosti prosilca, podamo svoje mnenje o prosilcu, njegovih kvalifikacijah in potencialu. Priporočilo mora vsebovati polno ime osebe, ki jo priporočamo, naziv in opis dela, ki ga opravlja za nas, polni naslov os-ebe, na katero priporočilo naslavljamo; po potrebi priložimo prosilčev življenjepis, dokazila o uspehih na poslovnem, športnem, družabnem ali drugih področjih. Zaključna misel naj bo kratka in močna, a hkrati brez pretiravanja. Na koncu sledi vljudnostni pozdrav ter navedba našega imena in priimka s podpisom.

Besedičenje, d. o. o.Marjeta NovoselSamostalniška 131411 Izlake Bern, 15. 11. 2010

P R I P O R O Č I L O

Spoštovana ga. Novosel,

priporočilo pišem na prošnjo Janeza Novaka, ki se prijavlja na izobraževalni seminar za novinarje. Pišem ga v vlogi tajnika društva Sokol v Švici, v katero je kot aktiven mlajši član društva vključen Janez. Kot idejni in motivacijski vodja podmladka našega društva zgledno in z velikim navdušenjem deluje od septembra 2001.

V tem času je prevzel organizacijo in izvedbo mladinskih večerov ter izleta po Sloveniji, pripravo kulturnega programa za materinski dan in urejanje spletnih strani društva. Izkazal se je tudi kot odgovorni urednik splet-nega časopisa Črkarije.

Njegov stil komuniciranja, medosebne spretnosti ter organizacijske in voditeljske sposobnosti so v društvo pritegnile mlajšo generacijo Slovencev.

Janez je izredno sposoben, samoiniciativen, samokritičen, delaven in zanesljiv član društva, zato ga priporočam za nadaljnje izobraževanje na področju novinarstva.

S spoštovanjem,

Brane Kažipot, tajnik društva Sokol

Brane Kažipot


KNJIŽNA POLICA

Najlepše vinske poti (Vodnik po slovenskih vinogradih) Zgoraj navedena avtorja te imenitne knjige sta si razdelila delo tako, da je prvi avtor besedila, drugi pa avtor fotografij, nekaj pa je prav gotovo pripomogla tudi urednica pri Cankarjevi založbi Darja Butina. Oba avtorja sta slovenski javnosti že znana, kajti Primož Plahuta je leta 2004 izdal Veliki vinski leksikon, Tomo Jeseničnik pa je napisal in s fotografijami opremil knjigo z naslovom Slovenija v presežnikih. Obe knjigi smo predstavili tudi v naši reviji.

Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik

Knjiga je potemtakem izdelek dveh visoko kvalificiranih avtorjev, ki sta vsak na svo-jem področju „doma“ in jima zato lahko zaupamo. Deloma tudi zato, ker je knjiga nastajala dalj časa (tri leta) in nikakor nista hitela zato, da bi ujela kakšen vnaprej do-ločen rok. Tako je nastala knjiga, ki s svo-jim naslovom Najlepše vinske poti bralca lahko tudi zavede, saj prinaša mnogo več kot sledi iz njenega naslova. Predvsem to ni knjiga, ki bi opisovala tako imenovane vinske ceste, ki jih imamo v Sloveniji veliko ter so tudi označene na terenu in na (turi-stičnih) zemljevidih.

Vsebina knjigeDevet vinorodnih okolišev v Sloveniji je tu predstavljenih v vsej njihovi naravni in kulturni raznolikosti. Beseda teče o trtah, o vinih, o najznamenitejših vinorodnih legah, o vinarjih in njihovih kleteh, o gosti-ščih in kulinariki, o kulturnih spomenikih in znamenitostih, in še bi lahko naštevali. Avtor besedila v uvodu pove, da nas vo-dnik popelje čez krajino, ki ji po pestrosti in eleganci ni enake in v kateri si lahko spočijemo oči ob pogledu na vinorodno preprogo in srednjeveške lepote. Besede so skladno dopolnjene s fotografskimi izseki, ki kakor kamenčki v mozaiku izpo-


KNJIŽNA POLICA

polnjujejo stvaritev. Največ fotografij je jesenskih – vseh je okoli 400 – kajti tedaj je vinorodna pokrajina najlepša, ne samo za fotografa, temveč tudi za vinogradnika. Monografija o slovenskih vinorodnih oko-liših, njihovih vinih, kulturni dediščini in sedanjem utripu nas popelje po devetih vinorodnih okoliših od Goriških brd, Slo-venske Istre, Krasa in Vipavske doline, pre-ko Dolenjske, Bele krajine, Bizeljskega in Sremiča na Štajersko in v Prekmurske go-rice. Najobsežnejše je poglavje o Štajerski, ki jo sestavlja kar pet nekdanjih okolišev in zato ni čudno, da v knjigi zavzema natan-ko sto strani. Ostala poglavja so po obse-gu bistveno krajša, med 24 in 30 stranmi. V celoti knjiga obsega 324 strani.Poleg splošnih informacij o okolišu je pri vsakem okolišu izpostavljenih več različ-nih krajev, vendar vedno pod enakim na-slovom, Izleti s poti. Poglavja pa zaključuje-jo kratki opisi za posamezen okoliš tipične kulinarike, našteti so bolj znani vinarji in vinske kleti, bolj znane gostilne, turistične kmetije in prenočišča in dodani so naslovi s telefonskimi številkami in internetnimi naslovi, na katerih bralec lahko dobi še več informacij. Vodnik po slovenskih vinogra-dih je pravzaprav vabilo, da se še preden se odpravimo na pot, nanjo tudi temeljito pripravimo. Tako „oboroženi“ bomo veliko več videli, bolje bomo spoznali in razume-li slovenskega človeka, kajti vinska trta in vino sta pomembno oblikovala kulturno dediščino v naših krajih. Posredno je bil soustvarjen, kot piše Primož Plahuta v uvodu, značaj slovenskega človeka, ki si danes ne more več predstavljati življenja in običajev brez vina.

TŠ


Za umetniškim imenom Popikoki se skrivajo tri mlade punce – Petra Gorenc, Kaja Dornik in Nika Kosič, ki so v želji po nečem novem, nenavadnem, po nečem, česar ni na voljo v trgovinah, začele z ustvarjanjem. Diplomirana ekonomistka, študentka grafične in medijske tehnike ter študentka novinarstva so se tako, brez kakršnega koli predznanja pred poldrugim letom lotile oblikovanja in šivanja unikatnih ženskih torbic. Zaropotali so stari izpo-sojeni babičini šivalni stroji in se polnile skicirke. Najprej so začeli nastajati preprosti izdelki, kot so manjše torbice in vrečaste torbe za prosti čas, danes pa tri dekleta izdelujejo unikatne torbe in druge manjše izdelke iz umetnega usnja in blaga, ki so plod večmesečnega dizajna.

MLADI UMETNIKI

Če začnemo na začetku, začnimo pri hobiju. Zaradi potrebe po bolj urbanih izdelkih, ki so v Sloveniji predvsem ce-novno nedostopni, se je skupina punc v svojem prostem času začela ukvarjati z raznoraznimi ročnimi deli. Začetni neu-speli poskusi kvačkanja kap in rokavic ter oblikovanja ploščic iz mase Das in Fimo so zelo kmalu začeli dobivati končno obliko. Ob pridobitvi prvega preproste-

Popikoki ustvarjalnica pod sončno upravo

ga šivalnega stroja pa je hobi ročnih del zapustil svoje okvirje. Izdelke so najprej naročali prijatelji, nato prijatelji prijate-ljev, na koncu pa ljudje, ki so do deklet prišli naključno. Tako se je rodil Popikoki.Kmalu so stari gospodinjski šivalni stroji postali prešibki za vedno bolj zapletene in zahtevne izdelke, ki so se začeli obli-kovati v zahtevnejših krojih, priročnem dizajnu in inovativni kombinaciji barv.

Logično zaporedje dogodkov tako pri-vede v tehnološke investicije, znanje pa z vsakim dnem raste. Zanimanje za pisane torbice je prihajalo z vseh strani in tako so Popikoki torbice že skoraj v vsaki slo-venski trgovini z unikatnimi izdelki. Kma-lu je bila zaradi prevelikega povpraševa-nja po ženskih dodatkih omejitev naročil nujna, zato so se lahko kupci v teh dneh zelo razveselili nove spletne trgovine po-


MLADI UMETNIKI

Šopek drobižnic in toaletk

pikoki.si. Tu boste našli izdelke, ki so ustvarjeni za vsako žensko, zato veliko pozornost namenijo komunikaciji z njimi. Tako bo-ste, če vas bo pot zanesla preko njihovega dvorišča, zelo lepo sprejeti v njihovem razstavnem prostoru in delavnici.Drugi od pomembnih ciljev pri delu je ozaveščanje ljudi o po-novni uporabi odpadkov, ki to pravzaprav niso. Razne embala-že in plastične vrečke so z domišljijo predelane v kolekcijo upo-rabnih in praktičnih izdelkov Eko Popikoki. Neverjetno je, kako lahko smeti preoblikuješ v lepe unikate. Ravno zaradi tega za-nimanje za tovrstne izdelke zelo raste. V tem trenutku se Petra, Kaja in Nika torej nahajajo na plodni poti idej. Ostajajo zveste sami sebi in svoji domišljiji, kar se kaže v pisani paleti izdelkov. V prihodnosti od Popikokija tako pričakujemo, da bodo punce na potep poslale še veliko svojih unikatov.

PG

Popikoki torbice so prepoznavne po pisanih barvahČrna »klasika«

Toaletne torbice in denarnice iz recikliranih plastičnih vrečk

SLOVENSKI FILM


Uspeh slovenskega filma OčaNa filmskem festivalu v Benetkah je v programu Mednarodni dnevi kritike od 1. do 11. septembra svetovno pre-miero doživel celovečerni prvenec Vlada Škafarja Oča. Gledalci so skoraj napolnili dvorano s 1300 sedeži. Film so zelo dobro sprejeli. Tudi pogovora z avtorjem in glavnima igralcema po koncu projekcije se je udeležila približno polovica gledalcev, kar se prav tako zgodi le redko in kaže na veliko zanimanje.

Film Oča je nastal v produkciji Gustav Fil-ma. V glavnih vlogah sta nastopila Miki Roš in Sandi Šalamon. Sodelovali pa so tudi delavci tovarne Mura. Zgodba se vrti med očetom in sinom, ki preživita dan v naravi. Ribarita, se pogovarjata, prever-jata stanje njunega odnosa. Odrasli v si-novih odgovorih zaznava samostojnost razmišljanja in bistrost spoznanja, kar ga preseneti in razžalosti. Po ločitvi staršev se je sin očitno bolj zbližal z materjo, s ka-tero živi. Toda v sebi nosi žalost očetove odsotnosti. Mogoče bodo solze uspele

zabrisati boleče spomine in zapečatile ta trenutek ponovnega srečanja, poskus približanja razdalj med njima, pomiri-le nesporazume, vrnile izgubljeni čas. Pa tudi zapolnile prostor dolgih tišin in ublažile očetove skrbi glede ekonomske krize, ki zanj in za njegove kolege delav-ce pomeni negotovost zagotavljanja pri-hodnosti za njihove otroke.Obzorje krize je odlično vmeščeno v ta prvenec, ki ga krasi izjemna poetična ob-čutljivost in dosleden filmski izraz, prežet s trenutki duhovnosti, vrednimi mojstro-

vin Tarkovskega in Sokurova, so zapisali v katalogu Beneškega festivala.

In kako je nastal naslov filma …»Miki, lokalni koproducent, nas pelje v Porabje na sestanek. Pove, da tam živi-jo Slovenci, ki nimajo besede za čustvo. Gledam mu oči v vzvratnem ogledalu. Ko izstopi, rečem Frenku, ok, lahko je oče,« pove Vlado Škafar. Tudi sina je od-ločno zaigral Sandi Šalamon. Tudi njega je pripeljal Miki. »Prestar je. Ima pa obraz in lase in oči in ustnice angela, angeli


pa nimajo let. Na tribuni nogometnega štadiona se spoznavava. Ko to pokažem Joni, se strese in zajoče. Lep film bo,« je srečanje podoživel Vlado.

… in sam filmVlado Škafar se tudi spominja: »Miki, strojni ključavničar, gledališki in filmski samouk, je bil povabljen kot koprodu-cent in lokalni organizator, pa so se mu oči odkrito svetile in je postal filmski oče, mali Sandi, ki ni ustrezal moji predstavi sina, je odprl svoje srce širno, neskonč-

SLOVENSKI FILM

no, bil je filozof, ki sem ga iskal, Urško, ki je vsestranska filmarka, sem si želel ob sebi kot režiserko, ker sam nisem režiser, pa je Julij dobil otroka in je vzela v roke zahtevno snemanje zvoka, za mikrofon je prijel visoki Zoran, avtor filma o med-vedih, Sandra, ki je držala film skupaj, mi govori o svojih animacijah, tako imeno-vani scenci, Frenk G, Rok, Dejan, posta-jajo scenografi, fotografi, kamermani, še soimenjak Vlade sanja o svojem filmu … in ko smo nekaj dni pred snemanjem ostali brez direktorja fotografije, se poja-

vi še Marko, ki študira kamero v Zagrebu, montira svojega očeta kiparja in snema divje konje v Bosni.«

Film je razkril tudi talente mladega San-dija Šalamona. Je trinajstletni osnovno-šolec, ki je posnel že tri filme. Letos pa je za vlogo v filmu Oča na filmskem fe-stivalu v Portorožu prejel najprestižnejšo nagrado, vesno za posebne dosežke in Stopovo nagrado za naj igralca leta 2010.

EV

Med našimi likovnimi umetniki, ki letos obhajajo okroglo obletnico rojstva ali smrti, je tudi vsem Slovencem znani Maksim Gaspari. Zato ga upravičeno uvrščamo med osebnosti, ki jih obravnavamo kot velike Slovence. Ko je leta 2000 pri založbi Mladinska knjiga izšla monogra-fija z naslovom Bogastvo razglednic, je Marjan Marinšek, ko je ocenje-val to delo, svoj članek naslovil Bogastvo razglednic – razkošje napak. Na tem mestu se seveda ne moremo spuščati v podrobnosti, poveda-ti želimo le to, da marsikaj okoli Gasparijevega obsežnega opusa (ne samo razglednic) še ni dorečenega.


Očitno je nekaj zmede že okoli kraja njegovega rojstva, saj nekateri viri nava-jajo, da se je rodil v Ljubljani, drugi pa v Selščku nad Cerknico, vsi pa navajajo isti datum rojstva, to je 26. januar 1883. Po ljudski šoli je stopil na pot trgovskega vajenca pri kamniškem trgovcu Murniku. Za izložbo Murnikove trgovine je med drugim narisal tudi slanika, kar je opazil znani kamniški živinozdravnik Josip Ni-kolaj Sadnikar, in s to sliko se je začelo njuno dolgoletno prijateljstvo. Nadarje-nega umetnika je Sadnikar najprej usme-

Maksim Gaspari

ril na umetnoobrtno strokovno šolo v Ljubljano, kjer je bil učenec prof. Vesela.Oktobra 1902 se je odpravil na Dunaj, da bi se vpisal na likovno akademijo, vendar mu je to uspelo šele naslednje leto. V tem času se je veliko družil z drugimi sloven-skimi umetniki na Dunaju (med njimi so Gvidon Birolla, Hinko Smrekar, Saša Šan-tel, Franc Klemenčič, Maks Koželj, Sve-tislav Peruzzi), ki so leta 1903 ustanovili umetniško društvo Vesna z usmeritvijo, izraženo v geslu Iz naroda za narod. V prvi vrsti jim je šlo za vsebinsko osamo-

svojitev slovenske umetnosti pred tujimi, zlasti nemškimi vplivi.Po treh letih se je moral Gaspari, zaradi denarnih težav, vrniti v Kamnik k Sadni-karju, nakar je leta 1907 skupaj s Hin-kom Smrekarjem za nekaj časa odšel v München. Prav tu sta umetnika domisli-la idejo o izdajanju ilustriranih dopisnic oziroma razglednic, o čemer so pred tem razmišljali že tudi Vesnani na Dunaju. Tuji kič so želeli spodriniti s svojimi razgledni-cami, ki naj bi imele umetniško vrednost. Ker pa je dejavnost Vesne že v letu 1907 povsem zamrla, Gaspariju ni preostalo drugega, kot da se vrne v Kamnik, kjer se je preživljal s priložnostnimi naročili pri Sadnikarju. Leta 1911 se je poročil s Ko-rošico Frančiško Wurzer iz Bistrice v Ziljski dolini. Prvo svetovno vojno je v „nekakšni formalni internaciji“ preživljal v Ljubljani in to zato, ker je bil njegov oče Furlan. V tem času je nastal obsežen opus razgle-dnic z motivi vojnih strahot.Po koncu vojne se je za nekaj časa pre-selil na Koroško, na ženin dom. Ker je bil to čas plebiscita, je na pobudo generala Maistra prevzel propagando za sloven-sko Koroško. Risal je plakate, grafična sporočila in predvsem razglednice, s ka-terimi je spodbujal koroške Slovence, da naj se opredelijo za Jugoslavijo. Po neu-spelem plebiscitu se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval risanje na gimnazijah, na umetniški in strokovni šoli. Leta 1928 je bil imenovan za restavratorja v Etnograf-skem muzeju, kjer je ostal do upokojitve leta 1948. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado in leta 1972 je postal redni član SAZU. Šest let zatem je izšla prva mono-grafija o njegovem delu, ki jo je napisal Stane Mikuž. Svojo bogato življenjsko potovanje je sklenil 14. novembra 1980 v 98. letu starosti.

Maksim Gaspari kot slikar„Imel sem najlepši poklic na svetu“, je Gaspari opisal svoj poklic. Gasparijevo življenje je bilo kot nepretrgan delovni dan, brez prave razdelitve na delo, po-čitek, zabavo. Svoj motivni svet je gradil na slovenski ljudski pesmi in pripoved-kah, na bogastvu naše ljudske (kmečke) umetnosti, z vso paleto šeg in navad in s posebnim poudarkom na alpskem

VELIKI SLOVENCI


in predalpskem svetu, začenši z rodno Menišijo, preko Sadnikarjevih pobud do programa Vesne, ki mu je ostal zvest do konca življenja. Gradil pa ni le na doma-čih izkušnjah, temveč tudi pod vplivom dunajske secesije preko vzornikov, kot sta bila češka mojstra M. Aleš in I. Uprko, ter nemških in francoskih umetnikov. Gaspari je že zelo zgodaj našel ljudski umetnosti prilagojeni likovni izraz, za ka-terega so značilne plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje, pri čemer je njegova poteza v poznih letih posta-la slikovitejša, barvni toni pa umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je sli-kal folklorne motive, portrete in krajine. Veliko časa in pozornosti je namenjal tudi ilustriranju, še posebej mladinske literature. Likovno je opremil številne knjige in revije, pratike in koledarje, risal je karikature (Osa, Ilustrirani Slovenec), osnutke za plakate, diplome, reklame in razglednice. Pisal je tudi pesmi in stro-kovne članke. Najplodnejša so bila leta med obema vojnama. V tem času je ustvaril tudi naj-obsežnejši opus razglednic. Od medvoj-nih (prva svetovna vojna) in plebiscitnih razglednic, ki so bile večinoma še črno- ali rjavo-bele je prešel na barvne serije, ki so jih izdajala različna društva in organiza-cije. Gasparijeve razglednice (noše, kole-darske šege in navade) so postale stalne spremljevalke praznovanj v božičnem in velikonočnem času. Te drobne likovne lastovke so dosegle sleherni slovenski dom. Po drugi svetovni vojni slikar ni več ustvaril toliko novih motivov, še največ jih je nastalo v času počitnikovanja na Go-renjskem. Danes so njegove slike že skoraj dokumenti časa, ki pričajo o izumirajočih šegah in navadah in o življenju, ki ga je danes le težko še najti.

Tomaž Štefe

Slike so bile posnete na veliki retro-spektivni razstavi Maksima Gaspa-rija v Galeriji Deva Puri na Pristavi na Bledu. Na ogled je bilo preko 200 originalnih slik in risb ter čez 500 raz-glednic, ilustracij in tiskov. Razstava je bila odprta do 24. oktobra letos.

SLOVENSKE DOMAČIJE

Filova domačija z etnološko zbirko na Bizeljskem

SLOVENSKE DOMAČIJE

Pokrajino od potoka Dramlje do sotelske soteske imenujemo Bizeljsko po starem renesančnem gradu, ki stoji na prisojnem pobočju Kunšperka (598 m). Vasi na Bizeljskem so razporejene pod pestrimi vinorodnimi goricami, s terasastimi vinogradi na valovitem in gričevnatem svetu na nadmorski višini od 170 do 350 m. Predalpsko podnebje se tu srečuje s panonskim podnebjem. Zime so suhe in mile, ostali letni časi pa topli in vlažni. To so idealne razmere za odlična vina iz modre frankinje, družine pinotov in laškega rizlinga. Ugodna je tudi talna osnova, ki s svojimi silikatnimi usedlinami vpliva na odličen, mestoma mineralen okus nekate-rih vin. Najbolj znano vino je beli ali rdeči bizeljčan.



Filova domačija z gospodarskim poslopjem v ozadju

V te lepe vinorodne kraje pa se nismo odpravili zaradi dobre kapljice, temveč zaradi domačije, ki nosi ime Filova do-mačija. Daleč naokoli, v strokovnih kro-gih pa tudi v glavnem mestu, je znana po etnološki zbirki Marije Sušnik, ki za zbir-ko navzlic letom še vedno vzorno skrbi in jo dopolnjuje. Domačija se nahaja na pol poti vasjo Bizeljsko in Pišecami, ob Bizeljsko-Sremiški vinski turistični cesti. Nekdanja viničarija in sosednje gospo-darsko poslopje je leta 1903 prešlo v last prednikov Marije, vendar sedaj ne eno ne drugo poslopje ne služi več svojemu prvotnemu namenu. Oba objekta sta dobila povsem novo razstavno funkcijo.

Kako je prišlo do tega?Kot kmetijski tehnik in referentka za kmetijske dejavnosti na občini Brežice je Marija do podrobnosti (s)poznala vse domačije in njihove stanovalce daleč naokoli. Videla je kaj vse ljudje premore-jo in kaj vse odvržejo, ko ne potrebujejo več. Vedela in čutila je, da s tem odme-tujejo tudi svojo in njeno bogato kul-turno dediščino, vsled česar izgubljamo vsi. Zato je odvržene predmete začela odnašati domov.Do preloma je prišlo leta 1978, ko so na Bizeljskem deloma tudi na njeno pobu-do priredili praznik vina in ob tej priliki pripravili tudi razstavo vinogradniške-ga orodja in predmetov v osnovni šoli. Predmetov, ki so jih na razstavo prine-sli okoliški kmetje pa le-ti po končani razstavi niso več hoteli odnesti domov. Zato jih je Marija odpeljala domov in jih shranila na podstrešju stare hiše, kajti v hiši so tedaj še bivali, hkrati pa so gradili že tudi novo. Po preselitvi je Marija zače-la izpraznjene prostore polniti z novimi, točneje s starimi predmeti, saj so ji lju-dje te predmete kar sami prinašali. Do slovesne otvoritve zbirke je prišlo leta 1997 ob prisotnosti velikega števila obi-skovalcev, novinarjev, in celo izseljenski duhovnik dr. Anton Kovačič iz Amerike je bil navzoč. Po tem dogodku se je šte-vilo donatorjev v zbirko še hitreje veča-lo. Do danes se je v hiši in pozneje tudi v gospodarskem poslopju nabralo več tisoč predmetov, ki se tu upirajo propa-du in pozabi.

SLOVENSKE DOMAČIJE

Kratek opis hiše in gospodarskega poslopjaŠe predno se bomo nekoliko obširneje zadržali pri opisu same zbirke, je treba nekaj povedati tudi o hiši in gospodar-skem poslopju. To, koliko je viničarska hiša stara, ni točno znano, znano je le to, da je leta 1903 prešla v last predni-kov Marije Sušnik. Lesena hiša majhnih dimenzij je sedaj ometana in pobeljena od zunaj in od znotraj. Streha je iz ce-mentne opeke in svojemu namenu slu-ži že od leta 1925.Prvotni tloris hiše je bil po zamenjavi funkcije nekoliko spremenjen. Predelna stena med kuhinjo in štibelcem je bila odstranjena in prehod iz hiše (dnevne sobe) v štibelc je bil zazidan. Iz majhne vežice (lojpe) je bil prehod v kuhinjo in hišo. Pohištvo, kolikor ga je v hiši, ni originalno, temveč je prineseno od drugod. Domače originalno pohištvo je bilo med drugo svetovno vojno od-tujeno. Hiša je bila namreč prazna, ker so bili izseljeni v Nemčijo. Elektrika je bila v hišo napeljana leta 1948, kmalu po vrnitvi iz Nemčije. Vhodna vrata so za obiskovalce vedno odprta, tudi tedaj, ko Marije ni doma.Po tem, ko so začele roditi s strani Mari-jinih staršev zasajene jablane in vinska trta, ni bilo pravega prostora za hram-bo teh pridelkov. Zato so k hiši prizidali še en prostor, ki je služil kot prešnica in klet. Sedaj je tudi ta prostor napolnjen z muzejskimi eksponati, največ z orod-jem in pripomočki, ki so jih uporabljali v vinogradništvu. Na drugem koncu hiše je Marijin oče prizidal krušno peč, ki so jo kurili v kuhinji. Pod isto streho sta še dve kurišči: kotel za kuhanje krme za prašiče in lončen kotel za kuhanje žga-nja. Iz dimnika je bil dim speljan na pod-streho, ki je tako postala tudi dimnica.Večfunkcionalno je sčasoma postalo tudi gospodarsko poslopje, saj pod isto streho premore hlev in pod oziroma skedenj na eni strani ter hlev za praši-če in kozolec na drugi strani. Danes so vsi prostori napolnjeni z najrazličnejši-mi kmetijskimi stroji in orodjem. Poleg dobro znanih kmetijskih strojev je v tej zbirki nekaj posebnega: trlica in česalec za lan z letnico 1858 ter sveder, ki ga je


uporabljal Marijin oče pri kopanju vo-dnjakov. S tem delom je razmeroma dobro zaslužil, tako da družina ni trpela pomanjkanja.

Kratek opis etnološke zbirkeV največjem prostoru v hiši visijo na steni fotografije, ki prikazujejo življenje in delo Bizeljancev, sledijo jim nabožne slike. Pod njimi so številni prti in prtiči, ki so jih izvezle žene in dekleta v zim-skih večerih. Tu so še rute iz težke svile in spodnje perilo (spalne srajce, prekla-ne spodnje hlače). V vitrinah so shranje-ne številne žepne ure, znamke, kovanci (s katerimi je Marija stopila na zbira-teljsko pot), molitveniki in rožni venci. Posebno zanimiva sta dva ročno izdela-na bizeljska spominka: iz lesa izrezljani ptiči čebelarji in miniaturni tafelbet, ka-kor pravijo raztegljivi otroški posteljici.

Lesen pokrov te posteljice je otrokom služil kot miza, na kateri so lahko jedli ali se igrali.V veži stoji za vrati omara s starimi knji-gami in učbeniki, zraven so posode za osebno higieno, na tleh stoji stara zob-na vrtalka na nožni pogon in železno orodje (klešče) za izdelovanje hostij.V prostoru, ki je nastal iz nekdanje ku-hinje in kamre je razstavljenega največ keramičnega posodja, od modelov za potice in kolače, modelov za peko ko-koši in pujskov, vrčev za vodo in vino do ostalega kuhinjskega posodja. Tu so tudi likalniki, mlinčki, pribor za kodra-nje las in še in še. Takoj za vrati so po-sebej zanimivi vzorci oziroma predloge in valjčki za poslikavo sten. V nekdanji prešnici, ki so jo uporabljali tudi kot vinsko klet, je razporejenih veliko pred-metov in pripomočkov, brez katerih pri

SLOVENSKE DOMAČIJE

Prizidana krušna peč z dvema kuriščema in lončenim kotlom za kuhanje žganja

vinogradništvu ne gre. V tej zbirki je zelo poseben star vinski filter, embu-loskop ali alkoholometer ter merilnik sladkorja. Na steni visi kopija izpiska iz „Staro(vino)gorske bukve“, ki v staro-slovanščini in gotici določa pravila na področju vinogradništva. Listina iz leta 1582 pravzaprav predstavlja začetek vi-nogradniške zakonodaje. V gospodarskem poslopju je razporeje-nih veliko večjih in manjših kmetijskih strojev, kmečkega orodja, pa tudi stroji in orodja, ki so jih uporabljali rokodel-ci in obrtniki (kovači, mizarji, čevljarji, lončarji, rezbarji, tesarji). Posebej velja omeniti trlico in česalec za lan z letnico 1858 ter sveder za kopanje vodnjakov, ki ga je uporabljal Marijin oče. S tem delom je oče dokaj spodobno preživljal svojo družino. Etnološko zbirko Marije Sušnik si na leto ogleda okoli 1000 obiskovalcev, med njimi je največ šolskih skupin; ve-dno več je tudi obiskovalcev iz tujine. Leta 2006 je Marija za zbirko dobila priznanje s strani Andragoškega centra Slovenije. Ob zbirki, kakršna je ta, je tre-ba povedati tudi to, da je vsak predmet v tej zbirki zgodba zase in večino teh zgodb in pogosto tudi anekdot pozna le Marija Sušnik. Edino ona ve, kdaj in od koga je predmet dobila, kakšna je (bila) njegova funkcija, koliko je star itd. Vse to vedenje bo z zbirko vred iz-gubljeno, v kolikor ne bo nikogar, ki bi prevzel skrb zanjo. To velja za vse šte-vilne druge zbirke oziroma zbiratelje etnološkega in kulturnega gradiva ne samo na Bizeljskem, marveč po celi Sloveniji. Zbiralcev je menda samo na Bizeljskem deset, kot ve povedati go-spa Marija. Videti je, da ljudje nekako podzavestno čutijo, da z izgubljanjem in propadanjem dediščine izgubljamo vsi. Delček za delčkom z njimi odhaja tudi naša identiteta. V skrb za dediščino bi se zato morala dejavneje vključevati tudi država preko moralne, materialne in strokovne pomoči zbirateljem, saj bodo tako lažje prerasli fazo nabiralni-štva in prešli na strokovno in vsebinsko natančneje opredeljeno (i)zbiranje.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe


Izsek iz bogate zbirke pripomočkov na temo obrti

Lončene posode za peko potice in kolačev. V ospred-ju je model za peko velikonočnega jagnjeta.

Del vinogradniške zbirke s kopijo stare listine na steni

Nekdanja kamra je napolnjena z množico kuhinjskih pripomočkov

Pečenica z zeljem in zabeljenim krompirjem

ed najbolj tipične slovenske domače jedi spadajo prav pečenice s kislim zeljem. Če so sestavine domače, dobro narejene, je to hrana, ki zadovolji tudi najbolj zah-tevnega gurmana. Po recept in na pokušino smo se odpravili v hribe pod Veliko

planino. Na Kisovcu je stara, a dobro ohranjena planinska koča Dom na Kisovcu. Gospodinja nam je postregla z odličnimi pečenicami, zeljem in kuhanim krompirjem.


SLOVENSKE JEDI

Sestavine (za 4 osebe)

• 4 pečenice• 1 kg krompirja• 1 kg kislega zelja• 1 strok česna• 5 dag masti• 4 dag moke• lovorjev list• brinove jagode• sol• mleti poper


Kislo zelje večkrat operemo pod hladno vodo, če je prekislo, in sku-

paj z lovorjevim listom in brinovimi jagodami kuhamo v loncu. Na

masti svetlo prepražimo moko, dodamo sesekljan česen. Ko zadiši,

na prežganje stresemo kuhano zelje in nekoliko zalijemo z vodo od

zelja, da dobimo gosto jed. Kuhamo 5 minut in stalno mešamo, da

se gladko razkuha. Zelje začinimo s poprom in po potrebi solimo.

Zelje ponudimo s pečenimi pečenicami, kuhanim krompirjem, ki

ga zabelimo z ocvirki ali sesekljanim peteršiljem. Pečenice pečemo

v pečici pri temperaturi 190°C približno 30 minut. Priporočljivo je,

da jih prej 15 minut kuhamo v vreli vodi, dobro odcedimo in zlato

rumeno opečemo na vroči masti. S tem pečenice dobijo lepo zlato

rumeno barvo, dober okus in prijetno aromo.

Kaj nam pripravlja Petra Majdič? Še mesec dni in v Gällivareju na Švedskem se bo začel letošnji svetovni pokal, v katerem se bo Petra Majdič spogledovala z velikim kristal-nim globusom. Velike načrte ima v šprinterskih tekmah Vesna Fabjan, njen trener Vladimir Ko-rolkevič meni, da se na koncu lahko uvrsti med prve tri, v primerjavi z lansko sezono pa sta na-predovali tudi Katja Višnar in Barbara Jezeršek. Svoje načrte so nam razkrili na zdaj že tradicio-nalnem druženju v Ramsauu.


V preteklih letih se je obisk v Ramsauu začel na ledeniku Dachstein, vendar to včeraj ni bilo mogoče, saj je zapadlo dvajset centimetrov novega snega, za nameček pa so močni sunki vetra one-mogočili normalno delovanje gondole. Tako se je doslej najbolj številna sloven-ska odprava, v kateri so ob Petri Majdič še Vesna Fabjan, Katja Višnar, Barbara Jezeršek, Anja Eržen, Alenka Čebašek in Mirjam Soklič ter Domen Potočnik, Rok Tršan, Amel Ščuk, Boštjan Klavžar, Gregor Kralj in Primož Poklukar, sedmi sili predstavila na bližnjem pobeljenem travniku ob gostišču Minzlhof, v katerem je že vrsto let, ko je na pripravah v Ram-sauu, nastanjena slovenska kraljica teka na smučeh. »Snežne razmere so za testiranja sicer

ugodne, v nasprotju s prejšnjimi leti pa je vreme nekoliko bolj nagajivo, saj veliko več sneži in piha, vendar nas to v pripra-vah na novo sezono ne ovira. Doslej smo vse izpeljali po načrtih. Zadovoljen sem, da je Petra dobro prenesla še večji obseg treninga. Tudi testiranja so obetavna. Njene konkurentke so že zaskrbljene,« je s trenutno pripravljenostjo svoje va-rovanke zadovoljen Ivan Hudač. Da je res tako, potrjuje obisk trenerja Justyne Kowalczyk Alexandra Wierietielnyja, ki se je čudil napredku Petre in njeni vse boljši tehniki. Podobno razmišljajo tudi nem-ške tekačice na smučeh, ki jim nikakor ni jasno, od kod naši najboljši tekačici na smučeh takšna motivacija za trening.»Vsaka tekmovalka, ki je kdajkoli zmagala v tekmah za svetovni pokal, ve, da mora

od prvega dne priprav na novo sezono garati, če želi še kdaj ponoviti ta uspeh. Danes je na vsaki tekmi vsaj pet tekmo-valk, ki lahko zmagajo, vsaj deset pa je takšnih, ki se lahko borijo za stopničke. Zato so tiste najboljše, tako kot jaz, po-večale količino treninga, tako da bo tudi v letošnji sezoni, čeprav je poolimpijska, konkurenca vsaj tako močna, kot je bila v pretekli. Doslej sem bila v skupnem se-števku svetovnega pokala druga, tretja in četrta, imam tudi mali kristalni globus v šprintu, imam kolajni s SP in OI. Edino, kar mi še manjka, je veliki kristalni globus in temu bo vse podrejeno. Ali bo tudi re-alno dosegljiv, bo delno znano po Tour de Skiju. Če bom tam dobra, lahko pose-žem po njem, če ne, bomo verjetno naše načrte nekoliko spremenili in se povsem


ŠPORTŠPORT

osredotočili na SP v Oslu,« je o svojih na-črtih spregovorila zmagovalka dvajsetih tekem za svetovni pokal, ki se je v smehu dotaknila svojih nesrečnih pripetljajev v bogati karieri: »Saj sem res kot kakšna Lady Drama. Kdo ve, kaj se mi bo zgodilo v novi sezoni.« Majdičeva na Dachstein prihaja že od svojega petnajstega leta. V tem času se je na ledeniku veliko spremenilo. »Danes je proga speljana petdeset metrov nižje kot včasih, je tudi krajša in onemogoča zelo težak profil, kar je bilo včasih mo-žno. Ko sem bila tu avgusta, so bile tudi 40 metrov globoke razpoke. Dve turistki sta celo padli sedem metrov globoko, a so ju na srečo rešili. Česa takšnega še ni bilo,« je poudarila Petra. Spremenilo pa se je tudi to, da je zdaj na pripravah

kar trinajst slovenskih tekačev in tekačic. »Zaradi tega sem zelo zadovoljna. Med njimi je nekaj vrhunskih potencialov, je pa dejstvo, da je v teku na smučeh ogromno garanja, veliko let dela. Želim jim vse najboljše, pomagala jim bom, kolikor bom lahko, bo pa na koncu vse odvisno od njih samih, ali jim bo uspelo uresničiti pričakovanja in te dobre po-goje dela, ki so jim zdaj na voljo.«Ena tistih, ki je, če ne že čisto, vsaj zelo blizu svetovnega vrha, je zagotovo Ve-sna Fabjan. Petindvajsetletna Besničan-ka je v pretekli zimi slavila v Ribinsku. »Priznati moram, da je to zelo dober ob-čutek, ki bi ga rada čim večkrat ponovila. Zavedam se, da bo pritisk zdaj še večji, toda v pripravljalnem obdobju nisem imela težav s poškodbami. Tako je zdaj z ramo vse v redu, zato sem pridobila več moči v rokah, kar se pozna v klasični teh-niki. Ne bom rekla, da sem odpravila vse napake, saj se ves čas pojavijo drugje, verjamem pa, da bom v novi sezoni bolj konkurenčna tudi v njej,« je prepričana Fabjanova. S stopničkami v šprinterskih tekmah se v novi sezoni spogleduje tudi Katja Višnar, ki je del priprav opravila na Norveškem, kjer je trenirala tudi s svojim izbrancem Olo Vigenom Hattestadom. »Čutim, da sem naredila korak naprej, kako velik, pa se bo videlo, ko bodo prišle tekme,« je v pričakovanju sezone 26-letna Blejka, med tistimi najbolj ne-strpnimi pa je zagotovo Barbara Jezer-šek, ki je s sedemnajstim mestom na OI v Vancouvru v dvojnem zasledovanju dobila dodatni zagon. »Za vse tri velja, da so zelo napredovale. Testiranja pri doktorju Vedranu Hadžiču na fakulteti za šport so pokazala, da je Vesna v pri-merjavi z lansko sezono svoje rezultate izboljšala tudi do trideset odstotkov, kar je enkratno. Katja je pridobila na hitro-stni vzdržljivosti. Veliko pričakujem tudi od Barbare, po začetnih težavah zaradi novega načina dela pa napredujeta tudi Anja in Alenka,« je včeraj svoje varovan-ke hvalil Vladimir Korolkevič, ki naj bi končno dobil v podpis pogodbo s SZS.

Miha Štamcarwww.ekipa.org

foto: Arsen Perić

POVZETEK V ANGLEŠČINI


Summaries

Successful fellow countryman : Albin DoberšekLast year a company »Engineering Dobersek” from Mönchengladbach in Germany, led by dr. ing. Albin Doberšek and his wife Tatjana Doberšek, celebrated the 20th anniversa-ry. It deals with consulting, design and construction of “turn-key” buildings and factories. It is active in mining, metallurgy, cleaning water treatment, energetics and ecology. Last year on the 5th December a solemn “Gala Christmas Concert” was in Seidenweberhaus in Krefeld to mark the 30th anniversary of a Slovene society »The Slovenian Bell«, which coincides with the 20th anniversary of the «Engineering Dobersek«. Mr. and Mrs. Doberšek are not only the successful businessmen but also the long-standing members of the Slovene Society in Krefeld.

Slovene national community in ItalyThe Slovene independence and the argumentation (support) of the Republic of Slovenia are a huge help to improve the situation of the Slovenes in Italy. Already an enforcement of democracy and pluralism meant the recognition of the entire national community, which unfortunately was not the case throughout the postwar period. But mostly, there are funda-mental legal bases, as the reference in the Constitutional Act of the Republic of Slovenia and the law for Slovenes Abroad and neighbouring countries, approved by the National As-sembly in 2006. However the Office for Slovenians Abroad and neighbouring countries has contributed an invaluable work since independence and this office is managed by the Minister on the basis of the mentioned Act of parliament.

Success of the Slovene film »OČA« From 1st to 11th September at the Venice Film Festival in the programme the »International Film Critics’ Week« was the world premiere of the Vlado Škafar first feature film »OČA« (Pa). The hall with 1300 seats were almost filled by spectators. The film was very well received. About half of the spectators also attended the interview with the author and the main players at the end of projections, which also happens rarely, and shows great interest for the film.

Maksim GaspariAmong our artists Maksim Gaspari is also known to Slovenes to celebrate year round anniversary of the birth or death. Therefore, he rightly belongs among the personalities who are regarded as the great Slovenes. When in 2000 the publish-ing house Mladinska knjiga published a monograph entitled Wealth of postcards, Marjan Marinšek when evaluating this work, he entitled his article »Wealth of postcards - Luxury of errors«. At this point we can not go into details, we just want to say that much about Gaspari’s extensive opus (not just postcards) are not yet complete down to the end.

Filo’s homestead with an ethnological collection in Bizeljsko The landscape from the river Dramlje to Sotelsko gorge is called Bizeljsko by the old Renaissance castle, located on the sunny slope Kunšperk (598 m). The villages in Bizeljsko are dis-tributed under diverse wine-growing hills, with terraced vine-yards on the undulating and hilly land at an altitude of 170 to 350 m. A subalpine climate are here confronted with a Panno-nian climate. Winters are dry and mild, the other seasons are hot and humid. These are ideal conditions for excellent wines from the Blue Franconian, family of Pinot and Welschriesling (in Slovenia Italien Riesling). Also suitable is the groundwa-ter base, whose siliceous sediments affect great, sometimes mineral taste of some wines. The most famous wine is white or red »Bizeljčan«.

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

Un compatriota exitoso: Albin DoberšekEl año pasado la empresa »Engineering Dobersek« de Mönchengladbach, en Alemania, dirigida por el dr. ing. Albin Doberšek y su esposa Tatiana, festejó sus veinte años de vida. La empresa se dedica a asesorar, proyectar y construir fábricas y edificios “llave en mano” en los rubros de minería, metalúr-gica, saneamiento del agua, energética y ecología. Con motivo de dicho aniversario y de los treinta años de la asociación “Slov-enski zvon” de Krefeld realizaron el 5 de diciembre pasado un concierto de gala navideño en el Seidenweberhaus de Krefeld. El matrimonio Doberšek no es solamente una pareja de éxito en el ámbito empresarial, sino que son miembros activos de la asociación eslovena de Krefeld desde hace muchos años.

La comunidad eslovena en ItaliaLa independización y consolidación de la República de Eslo-venia contribuyó muchísimo al mejoramiento de las condi-ciones de los eslovenos en Italia. El fortalecimiento de la de-mocracia y el pluralismo significaron un reconocimiento para toda la comunidad eslovena, cosa que lamentablemente no ocurría en toda la época de la posguerra. Pero jurídicamente son fundamentales las menciones en la Carta constitucional de la República de Eslovenia y en la Ley para los eslovenos en el mundo, sancionada por el Parlamento esloveno en el año 2006. Y es inestimable la labor que desde la independización cumple la Oficina de la República de Eslovenia para los es-lovenos que viven en las zonas limítrofes y en el extranjero que, por disposición de la citada ley, es dirigida por un ministro.

Un film esloveno exitoso: OčaDurante las Jornadas Internacionales de la Crítica del Festival de Cine de Venecia en los pasados días del 1 al 11 de septiem-bre tuvo su debut internacional el primer largometraje de Vlado Škafar, titulado Oča. La sala con 1300 butacas tuvo un lleno casi total. La película tuvo muy buena aceptación. En la entrevista con el auto, que se realiza a continuación de la proyección, estuvo presente aproximadamente la mitad de los espectadores, cosa que ocurre muy pocas veces y demuestra el interés despertado por la película.

Maksim GaspariEntre nuestros artistas plásticos de los que se cumplen este año importantes aniversarios de su nacimiento o muerte, figura Maksim Gaspari, conocido por todos los eslovenos. Con razón es para nosotros una de nuestras personalidades importantes. Cuando Marjan Marinšek reseñó la monografía, editada por Mladinska knjiga en el año 2000 con el título de El tesoro de las postales, tituló su artículo El tesoro de las postales – un lujo de errores. Aquí no podemos pormenorizar, pero podemos dejar en claro que sobre las innumerables creaciones de Gaspari (no solamente de las postales) todavía queda mucho por decir.

La casa de Filo con su colección etnológica en BizeljskoLa región entre el arroyo Dramlje y la quebrada de Sotla lleva el nombre de Bizeljsko, llamada así por un castillo renacentista, situado en la falda expuesta al sol del Kunšperk (598 m). Los pueblos de Bizeljsko se sitúan entre los montes con terrazas, dedicadas al cultivo de la vid, entre los 170 y los 350 metros de altitud. El clima prealpino se funde con el panónico. Los invi-ernos son secos y suaves, el resto del año es cálido y húmedo. Estas condiciones son ideales para los excelentes vinos produ-cidos de las variedades modra frankinja (blaufränkisch), las fa-milias de los pinot y del blanco riesling. Es importante también el suelo, que con sus sedimentos de silicatos influye sobre el excelente sabor, a veces un poco mineral de algunos vinos. El vino más famoso de la región es el blanco o el tinto de Bizeljsko.

50

Orodna kovačija

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Moja Slovenija / November 201050

Ime in priimek: __________________________________Ulica: __________________________________________Kraj (in zvezna država): ____________________________Poštna številka: _________________________________Država: ________________________________________Telefon: ________________________________________E-pošta: ________________________________________Datum in podpis: ________________________________

Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 EUR oz. 76 USD.

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA

Želim objavo voščila osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 200 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506

Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

ZA NAROČNIKE

BREZPLAČNO

V preteklosti je bilo kovaštvo pomemb-na obrtna panoga. Na slovenskem oze-mlju je v 19. stoletju obratovalo nad 150 orodnih kovačij na vodni pogon. Večji obrati so bili na Muti, v Lovrencu, v Črni, v Slovenj Gradcu, v Batujah in v Kamni-ku. Orodni kovači so izdelovali poljedel-sko, gozdarsko, kolarsko in drugo orod-je, kovane dele vozov, žeblje ipd.V Tehniškem muzeju Slovenije je posta-vljena rekonstrukcija orodne kovačije, narejena po vzoru kovačije Rosenhof iz Mute, ki datira v 19. stoletje. Predstavlja tisti tip kovačij, ki so na našem ozemlju nastajale od 19. stoletja dalje in so pred-stavljale prehodno stopnjo h kovaški industriji. V muzeju prikazujemo posto-pek predelave polizdelka v kovaški iz-delek s pomočjo ročnega dela in vodne sile. Obiskovalci si lahko ogledajo kova-ške naprave, ki jih poganjajo tri vodna kolesa (dve kovaški kladivi oz. norec, brusni kamen in valjasta puhala oz. me-hove), kovaško orodje ter polizdelke in kovaške izdelke.

Irena Marušič, vodja oddelka kmetijske mehanizacije

Tehniškega muzeja Slovenije


KRIŽANKA

Geslo iz prejšnje križanke: PORABSKI SLOVENCI

Orod

na ko

vačij

a (T

ehniš

ki mu

zej S

loven

ije)

Documents

Moja Slovenija november 2010