Moja zemja avgust MK:Layout 1 · kako se tpo{at nejzinite papi. Toa e taka zatoa {to papite doa|aat od dano~nite obvpznici na EY i Kowi-sijata wopa da iw poka`e deka papi-te se ppavilno

SODR@INA

Ervan FuerePOSTIGNATO E MNOGU,NO MORA DA SENAPRAVI U[TE

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskataagencija za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi iod dipektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata odfapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppekuppoektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpuènija voRepublika Makedonija - SFARM.

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i evo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi voRepublika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kakoopganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi -bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanieza zewjodelstvo i pupalen pazvoj.

Moja zemjaavgust 2008

Izdava~:Fedepacija na fapwepitevo Republika Makedonija Yl. Ligo Mixajlovskibp.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 e- wail: [email protected]

Bpoj na `-swetka: 210-0570486301-53Banka dep.: NLB Tutunska Banka

Menaxer i glaven i odgovoren urednikRenata [email protected]

Urednik Todop Stoj~evski [email protected]

MarketingBlagoj~e [email protected]

Antoaneta [email protected]

Izvr{en direktorTpajan [email protected]

Lektor:Vepica Nedelkoska

Preveduva~iSowa Kitanovska, Edita Ja{api

Novinari: Mipjana âkapovaMonika Taleska

Stru~ni sorabotnici:Ppof. d-p Opdan ûkalievPpof. d-p Daniel JankulovskiPpof. d-p Leftepija Stankovi}Ass. Elizabeta Miskoska - MilevskaAss. Vjekoslav Tanaskovi}

Sorabotnici:Mapija \o{eva Kova~evi}Sowa TpajkovaKole PaskovNakil EleziNikolina Dukoska

Foto naslovna: Mapjan Apsov

Dizajn: Bpigada dizajn - SkopjePe~ati: Ppopoint - Skopje

6

8

23

25

36

39

MAKEDONIJA I REGIONOT]E IMAAT VODA U[TENAJMALKU 30 GODINI

OSIGURUVAWENA POSEVITE, A NEGRADOBIJNI RAKETI

ZADOVOLSTVO ODODLI^NIOT RODNA TRITIKALETO

SO PRESELUVAWE DOPOKVALITETNI PA[I -POGOLEMI PRINOSI

GRE[KITE OD RE@EWETOTE[KO SE POPRAVAAT

PREDLOL Naplatata na personalniot danok na dohod

Nespopno e deka soglasno Zako-not za pepsonalen danok nadoxod, site, vklu~uvaj}i gi i ze-

wjodelcite, tpeba da gi pla}aatdava~kite kon dpàvata. Vo zakonotpostojat posebni objasnuvawa za oda-no~uvaweto na licata koi se zani-wavaat so zewjodelska dejnost. Dano-kot se ppeswetuva vpz osnova na neto-ppixodot. Za pazlika od ostanatitegpanki, vo ovoj sektop se ppedvidenii wnogu olesnuvawa, kako na ppiwep,osloboduvawe od pla}awe na pepso-nalen danok za pepiod od 5 godini zalicata koi ppvpat se zaniwavaat soovaa dejnost. Isto taka, iwa olesnu-vawa i za onie koi investipaat vo we-liopacija i vo kowasacija.

Site ovie beneficii zvu~at ubavodokolku ne se objasni deka niv newoè da gi kopistat nepegistpipani-te zewjodelci, iako, po bpojnost, se naj-golewata kategopija vo zewjodelskiotsektop. Sawo za ppiwep, bitolskata wle-kapnica „IMB“ paboti so 1.700 koope-panti, a od niv 1.600 se nepegistpipani(94%). Ovaa kategopija zewjodelci vle-guva vo istata gpupa gpa|ani koi se za-niwavaat so kakva bilo dejnost, a ne sepegistpipani. Ova podpazbipa dekazakonot ne gi tpetipa kako zewjodelciili deka tie pabotat vo najvisokata do-xodovna gpanka, zatoa {to tpeba da

pla}aat 10% pepsonalen danok na 65%od bputo-ppixodot. Se pazbipa, nasite ni e jasna sostojbata vo zewjo-delstvoto, koe igpa uloga na apsopbepna golew bpoj lica {to ostanaa bez pa-bota i edinstveniot izlez go bapaat voegzistencijalnata zapabotka od zew-jodelskite aktivnosti.

Za papadokost da bide pogolew, Mi-nistepstvoto za zewjodelstvo, {uwap-stvo i vodostopanstvo donese wepka zanawaluvawe na tpo{ocite za zewjo-delcite koi se penzisko osigupani, none i za pegistpipanite individualnizewjodelci. Toa podpazbipa stiwuli-pawe na zewjodelcite da se osigupaatsawo po ovoj osnov, no ne i da bidat pe-gistpipani zewjodelci. Ovaa „stiwu-lativna“ wepka zewjodelcite }e jappetplatat so pla}awe na pepsonal-niot danok na 65% od bputo-ppixodotna zewjodelcite nawesto da pla}aat po

neto-ppixod (koj e wnogu powal). Za poplasti~no da ja objasniwe so-

stojbata i xaosot vo sektopot, }e na-ppaviwe kowpapacija na tpo{ocite zapla}awe na pepsonalniot danok kajpegistpipanite i nepegistpipanitezewjodelci:

O~igledno e deka spoped navede-noto scenapio, nepegistpipanite zew-jodelci tpeba da platat 11,5 pati po-golewi tpo{oci za pepsonalen danokod nepegistpipanite ili dokolku go ze-wewe ppiwepot, ako neto-ppixodot wue 150 denapi od 100 litpi wleko, tojtpeba da plati 195 denapi na iwepepsonalen danok (45 denapi pove}e odppofitot). Kaj zewjodelcite postoi go-lewa zagpiènost od wowentalnata so-stojba {to woè da dovede do nivno ce-losno ekonowsko uni{tuvawe.

Marija \o{eva Kova~evi}Analiti~ar vo FFRM

Zakana za postoewetona mnogu zemjodelci

4 | MOJA ZEMJA

Zemjodelcite ne go gledaat izlezot vo reg-istriraweto, zatoa {to smetaat deka nemaatekonomska opravdanost da bidat registri-rani poradi visokite mese~ni tro{oci {totreba da gi pla}aat i vo onie meseci vo godi-nata koga ne ostvaruvaat prihodi

FFRM sweta deka e potpebno sppoveduvaweto na zakonot da bideppolongipano do slednata godina. Ppitoa, tpeba da se nappavat tpo{kov-nici za pazli~nite gpanki vo zewjodelstvoto, so poddp{ka na FFRM inau~nite institucii za ppose~nite neto-ppixodi po gpanki vpz ~ija osno-va }e se ppeswetuva odano~uvaweto. Obpazloènieto za vakviot ppedloge deka e nevozwo`no da se napla}a pepsonalen danok na doxod na ista osno-vica za site zewjodelski aktivnosti koga tie iwaat golewi doxodovni pa-zliki i da se pe{i statusot na zewjodelcite vo na{eto op{testvo. Vo sppo-

tivno, na zewjodelstvoto, nawesto pazvoj, wu se zakanuva ppopast.

� Kako gi ocenuvate reformitevo makedonskoto zemjodelstvovo kontekst na negovoto pri-bliùvawe do Zaedni~katapolitika za zemjodelstvo na EU?

Celta na Makedonija kako dpàvae da iwa wodepen, odp`liv ikonkupenten zewjodelski sektop zappistapuvawe kon EY. No, za toa, zew-jata wopa zna~itelno da nappeduvavo pefopwite na zakonodavstvoto ippopisite, da iwa vospostavenogolew bpoj sistewi za infopwipawevo zewjodelstvoto i finansiski sig-upna plate`na agencija zapadisppoveduvawe na wepkite od Za-edni~kata zewjodelska politika naEY (ZZP). Donesen e Zakonot za fopwi-pawe na Agencijata, kako i zakonot zavospostavuvawe wpeà za ppibipawena swetkovodstveni podatoci odzewjodelskite stopanstva - FADN. Sodonesuvaweto na nekolku pawkovnizakoni, kako Zakonot za zewjodelstvo

i pupalen pazvoj, Zakonot za zewjo-delsko zewji{te itn., nappaveni seva`ni ~ekopi napped na politi~konivo. Papalelno, be{e donesena i Na-cionalnata stpategija za zewjodel-

stvo i pupalen pazvojza 2007-2013. Sppove-den e i zewjodelskipopis i objaveni sepezultatite. Mini-stepstvoto za zewjo-delstvo, {uwapstvo ivodostopanstvo, kakoodgovopno za sekto-pot, be{e stpuktupnowodificipano i gizgolewuva svoite ka-paciteti. Nappedu-vaat i podgotovkitena ppavnite i adwi-nistpativnite wepkipotpebni za zewjodel-cite da iwaat ppi-stap do dipektnata

poddp{ka od EY. Postignato e wnogu,no iwa u{te wnogu da se nappavi. Po-konkpetno, potpebni se ponatawo{ninapopi za jaknewe na kapacitetite nasoodvetnite institucii za sppavu-vawe so site potpebni pefopwi. Ad-winistpativnite kapaciteti na ne-koi institucii se s# u{te nedovolni.

� Dali mislite deka ima perspek-tiva za makedonskoto zemjodel-stvo na evropskiot pazar? Koiproizvodi moàt da bidat in-teresni? Moè li EU da bide spa-sot za makedonskite zemjodelci? Pokpaj ogpani~uvawata, zewjo-

delskiot sektop iwa wnogu ppednostipopadi kliwatskite i geogpafskiteuslovi koi se povolni, osobeno za xop-

tikultupnite pastenija i jagne{kotoweso. Po~vata e plodna, zewjata iwaniza wikpokliwi i ppipodni pla-ninski pasi{ta. EY-27 e najva`niotpaptnep na zewjata vo tpgovijata sozewjodelsko-ppexpanbeni i pibnippoizvodi, so ppose~en udel od 43%od vkupnata tpgovska pazwena za2004-2007. Ydelot na izvozot nazewjodelsko-ppexpanbeni i pibnippoizvodi vo EY-27 od vkupniot izvozna ovie ppoizvodi za 2007 e 46,7%,dodeka udelot na uvozot od EY-27 vovkupniot uvoz na zewjodelsko-ppe-xpanbeni i pibni ppoizvodi e 37,4%.Najizvezuvani ppoizvodi se tutunot,podgotvenite i konzepvipanite we-koglavci, jagne{koto weso, sveìtedowati, sveìte jabolka, vinoto,sveìte pipepki i dpugi ppoizvodi.

� Kakvi reformi o~ekuvate davidite vo ovoj sektor vo peri-odot do 2013?

Kako zewja-kandidat }e iwate ko-pist od poddp{kata vo pawkite na no-viot instpuwent za ppetppistapnapowo{ (IPA), koj postoi od po~etokotna 2007 g. i osobeno od ppogpawataIPARD. Mepkite od ovaa ppogpawa seizgotvuvaat da go podgotvat zewjo-delskiot sektop za ~lenstvo vo EY.Nawepata na IPARD e da go podgot-vi zewjodelskiot sektop na zewjata ivo dpuga swisla. Toj e podgotven da japovtopi, kolku {to e toa wo`no,powo{ta do koja zewjodelskiot sektop}e iwa ppistap otkako zewjata }estane ~lenka. So dpugi zbopovi, ot-kako zewjodelcite }e sfatat kako dagi kopistat spedstvata dostapnippeku IPARD, ne bi tpebalo da iwbide te{ko da gi kopistat sped-

Postignato e wnogu,no wopa da se nappavi u{te

6 | MOJA ZEMJA

INTERVJY Ervan Fuere, specijalen pretstavnik na Evropskata Unija vo Republika Makedonija

Evropskiot model na demokratija e sistem vo koj{togra|anite, preku vakvi organizacii, aktivno ja izrazu-vaat svojata posvetenost na ekonomskiot i socijal-niot razvoj i gra|anskiot ìvot vo nivnata zemja.Zemjodelskite zdruènija gi izrazuvaat problemitei griìte na zemjodelcite i funkcioniraat kako meh-anizam za {irewe informacii. Tie, isto taka, imaataktivna uloga vo pomagaweto na naso~uvaweto i fi-nansiraweto na istraùva~ki i razvojni aktivnosti.Zemjodelskite zdruènija se konsultiraat solokalnite zaednici i aktivno gi vklu~uvaat vo iz-gotvuvaweto na zemjodelski proekti.Epvan Fuepe

stvata koi }e iw bidat na paspola-gawe otkako Makedonija }e stanezewja-~lenka. Zewjodelcite znaatdeka pabotite ne se slu~uvaat ppe-ku no} – ppvo go seete sewete, potoatpeba da se gpiìte za wladoto pa-stenie i sawo po izvesno vpewe, woèda go o`neete plodot. Istoto vaìi za IPARD. Za da se iskopistatspedstvata koi }e se obezbedat za pu-palen pazvoj, zewjata ppvo tpeba da iz-gotvi ppogpawa IPARD i da fopwipaPlate`na agencija za IPARD,kako i pakovodno telo i ko-witet za sledewe. Za setoova e potpebno vpewe. Iwa{esli~na ppogpawa, nape~enaSAPARD, za zewjite koi seppiklu~ija kon EY vo 2004.Taa zapo~na vo 2000 godina,no vo Polska, na ppiwep, ppvi-te dogovopi so individual-nite zewjodelci bea pot-pi{ani vo vtopata polovinaod 2002. Evpopskata kowisi-ja e wnogu vniwatelna za toakako se tpo{at nejzinite papi. Toa etaka zatoa {to papite doa|aat oddano~nite obvpznici na EY i Kowi-sijata wopa da iw pokaè deka papi-te se ppavilno potpo{eni i deka dalezadovolitelni pezultati. Ako ova newoè da se pokaè, woè zaludno da

se potpo{at papi ili wopa da se vpa-tat i zatoa wnogu e va`no da se po-stavat vistinskite stpuktupi i ppo-cedupi. Vladata ne e edinstvenata{to wopa da se podgotvi da gi ppi-wite papite od IPARD. I zewjodel-cite, isto taka, tpeba da se podgot-vat. Na ppiwep, za da dobijatpoddp{ka, zewjodelcite wopa da obez-bedat infopwacii za toa kako }e gipotpo{at papite i {to }e se podobpiso toa. Sekako, tie }e dobijat i sovetiza toa koi infopwacii se potpebni,kako tpeba da se popolnat potpeb-nite fopwulapi itn. I Vladata ikpajnite kopisnici }e tpeba da obez-bedat kofinansipawe za ppoektiteod IPARD. So dpugi zbopovi, sekojppoekt sawo deluwno }e bide fi-

nansipan od IPARD – Vladata }etpeba da ppezewe del od tpo{ocite,a isto taka i liceto {to gi dobivaspedstvata. Ova e dpug na~in za osi-gupuvawe deka ppoektite ppavilno sesppoveduvaat i se postignuvaat za-dovolitelni pezultati.

� Poznat ste kako ~ovek koj giposetuva makedonskite ubavini.Dali ima prostor za selski tur-izam vo Makedonija?

Da, iwa ogpowen potencijal kojostanuva neiskopisten. Rupalniotili selskiot tupizaw ~esto se swe-ta za pokazatel na visokokvalitetenpegionalen pazvoj i Makedonija na-vistina iwa potencijal da go pazvi-va ovoj vid tupizaw popadi kapakte-

pistikite na tpadicionalnata ap-xitektupa, povolnata spedina, paz-novidnosta na westata {to woàt dase vidat i posetat i gostoppiw-stvoto na lu|eto. Raznovidnosta ikvalitetot na kultupnite i isto-piskite bogatstva na Makedonija soppeku 4.200 apxeolo{ki lokaliteti,ppeku 1.000 cpkvi i wanastpi i ppe-ku 700 spowenici na kultupata, oko-linata i ppipodnite ubavini, bo-gatstvoto od planini, peki i ezepa,{ipokite nenaseleni padini, uni-katnata flopa i fauna i paznovid-nite ppedeli i atpakcii, avten-ti~nite stapi sela, tpadicional-nite ku}i, ziwskite spoptski centpi,winepalnite i tepwo-winepalnite iz-vopi, westata za lov i paznite tpa-

dicii, kako tpadicionalnata xpana,vinata, zanaetite, nastanite itn, da-vaat golew potencijal za pazvoj naselskiot tupizaw. Razvojot na tu-pizwot tpeba da bide vaèn pazvoenppiopitet na zewjata, bidej}i nudibpojni delovni wo`nosti i pabotniwesta, no isto taka i bidej}i gipoddpùva pazvojnite celi na zewja-ta vo poleto na tpgovijata, izvozoti investiciite. Tpeba da bidewevniwatelni i da gi planipawe paz-

vojnite aktivnosti naodp`liv na~in za da se izbe-gne uni{tuvaweto na ìvot-nata spedina. EY go ppiznavapotencijalot i va`nosta naselskiot tupizaw za zewjata i}e gi poddpùva inicijati-vite vo ovoj sektop vo pawki-te na edna od wepkite naIPARD.

� [to mislite za Fed-eracijata na farmerite voRepublika Makedonija vo

procesot na reformi vo zem-jata?Infopwipan suw deka FFRM

zdpuùva stotina opganizacii-~len-ki, {to e golew bpoj i {to ja ppavi Fe-depacijata vaèn igpa~ vo sekto-pot. Ppipadnosta kon odpedena aso-

cijacija e dpug na~in za gpa|anite ak-tivno da u~estvuvaat vo op{testvo-to, pokpaj nivnata vklu~enost vopoliti~kite paptii ili ppeku iz-bopite. Vo ovoj kontekst, opganiza-ciite od gpa|anskoto op{testvoigpaat va`na uloga, ne sawo kakoolesnuva~i vo eden po{ipok poli-ti~ki dijalog, tuku i ppeku pottik-nuvawe na dejstva od po{ipok javenintepes kaj onie koi se najzasegnati.Vo izvp{uvaweto na svoite fun-kcii, ovie opganizacii ppidonesu-vaat za pazvivawe wodel na gpa|anskoop{testvo koe e vklu~eno vo izgot-vuvawe i sppoveduvawe na politi-kite, {to ja zgolewuva dovepbata vodewokpatskite ppocesi.

T. Stoj~evski

7AVLYST 2008 |

Konkurentskata prednost na zemjatavo poleto na zemjodelstvoto e vo in-tenzivnite sektori i vo sektorite sonajdobri rezultati kako tutunot, ja-gne{koto, pijalacite (vinoto, mine-ralnata voda i èstokite pijalaci),gradinarskite kulturi i ovo{jeto.

Ovie proizvodi se i najgolemite iz-vozni proizvodi na zemjata

Kakva e organiziranostna irskite farmeri?

Ipskata asocijacija na zewjodelci e najgolewata zewjo-delska opganizacija vo zewjata, koja zastapuva 85.000 zew-jodelski sewejstva. Vo svojata 50-godi{na istopija, IAZuspe{no ppegovapa za zewjodelcite na lokalno, nacionalnoi evpopsko nivo i postignuva pezultati za svoite ~lenovi.Dobpovolnoto ~lenstvo vo IAZ, koja e ppisutna vo seko-ja papoxija vo zewjata, paboti so ppofesionalna ekipa ilobipa kaj politi~apite, agpobiznisot i izgotvuva~itena politiki za da obezbedi ppiznavawe na intepesite nazewjodelcite. IAZ u~estvuva vo ppocesot na socijalno pap-tnepstvo od negovite po~etoci vo 1980-te i gapantipa dekappa{awata {to gi zasegaat zewjodelcite se diskutipa-at na najvisokoto nivo na donesuvawe odluki.

Ppogpawata IPARD iwa tpi speci-fi~ni dolgopo~ni celi: • Da go podgotvi zewjodelsko-ppe-

xpanbeniot sektop da gi zado-voli bapawata na ppavilata ippopisite na EY, vklu~uvaj}i isppoveduvawe na standapditena Zaednicata za javno zdpavstvo,za{tita na ìvotnata spedina,blagosostojba na ìvotni i bez-bednost na pabota

• Da $ powogne na zewjata da sepodgotvi za efektivno sppove-duvawe na ppogpawite od Evpop-skiot zewjodelski fond za pu-

palen pazvoj po ppistapuvaweto• Da ppidonese za odp`liv pazvoj na

pupalnite spedini, vklu~uvaj}isozdavawe na novi wo`nosti zavpabotuvawe vo pupalnite spe-dini. Investiciite za pazvoj i vne-suvaweto paznovidnost vo zewjo-delskite dejnosti vo pupalnitespedini }e wu powognat na nase-lenieto od pupalnite spedinida gi pazvie ekonowskite aktiv-nosti (na i nadvop od fapwa) soz-davaj}i dopolnitelni izvopi nappixodi i pabotni westa vo pu-palnite spedini.

Makedonija celosno da gi ppi-weni we|unapodnite stan-dapdi dokolku saka da izve-

zuva, da investipa vo lanecot naisxpana, po~nuvaj}i od fapwite, i daja wodepnizipa infpastpuktupata, po-sebno vo nepazvienite podpa~ja. Ovae klu~ot za uspe{en pupalen pazvoj,popa~a popane{niot evpokowesapza zewjodelstvo i kpeatop na za-edni~kata zewjodelska politi-ka na EY, Fpanc Fi{lep, na se-winapot „Politika na pupalenpazvoj - iskustvo od Evpopska-ta Ynija“. Celta na sewinapote fapwepite, ppoizvodi-telite, ppepabotu-va~ite i tpgov-cite da gislu{nat evpop-skite iskustvaza agpapnatapolitika i pu-palniot pazvoj.„Makedonijaiwa golew po-tencijal za iz-voz, no za da goiskopisti, wopa

da gi ppiweni we|unapodnite stan-dapdi, ne sawo vo ppoizvodstvoto,tuku i vo delot na ppepabotuva~kataindustpija i na logistikata. Is-tovpeweno, wopa da se investipa vowodepnizacija na fapwite, vo ka-pacitetite za ppepabotka, vo in-fpastpuktupata, vo tpanspoptot, vo

pati{tata koi gi povpzuvaat se-lata. Vo pupalnite spedini

situacijata tpeba da se po-dobpi, pped s#, ppeku gpa-dewe u~ili{ta, zdpavstve-ni ustanovi, gpadinki... Toae pova`no od vloùvawa, na

ppiwep, vo nacionalnipapkovi“, napowena

Fi{lep. Spopednego, ne e naj-va`no kolkava }ebide ppoektipa-nata suwa zasubvencionipa-we na zewjodel-stvoto, tuku ka -ko }e se potpo -{at tie speds -t va. Papite, po-

tencipa Fi{lep,

tpeba da gi dobijat onie {to nav-istina }e gi iskopistat. Osvpnu-vaj}i se na dosegaspabotenoto odaspekt na pupalniot pazvoj vo zewja-va, zawenik-winistepot za zewjodel-stvo, Pepo Diw{oski, pe~e dekapabotite tpgnaa od wptva to~ka,deka bpojot na ppivatnite inves-ticii vo ovoj sektop e na zadovo-litelno nivo i deka izvozot e zgole-wen za 60 wilioni evpa. Subvenciite,dodade Diw{oski, bea potpebni za dase vpati dovepbata kaj zewjodelcitei da se oxpabpat i natawu dappodolàt da se zaniwavaat so ovaadejnost. Vo vpska so evpopskite ppet-ppistapni fondovi {to Makedonija}e po~ne da gi kopisti od idnata go-dina, zawenik-winistepot pe~e dekaIPARD ppogpawata, ppakti~no, zna~ippifa}awe wepki {to }e ja zgolewatkonkupentnosta na wakedonskotozewjodelstvo, vklu~uvaj}i gi i stan-dapdite za bezbednost na xpanata.„Makedonija saka waksiwalno da giiskopisti ppetppistapnite EY fon-dovi koi ppedviduvaat ppestpuk-tupipawe na zewjodelstvoto“, pod-vle~e Diw{oski.

KRATKO Franc Fi{ler, porane{en evrokomesar za zemjodelstvo

Zewjite od balkanskiot pegiontpeba da pealizipaat zaedni~kippoekti za pacionalno iskopis-

tuvawe na vodite i sepiozno da sepozaniwavaat so kliwatskite ppowenikako globalen ppoblew, be{e ppepo-pa~ano na pegionalnata konfepencijaza vodi na tewa „Ppocenka na pan-livosta na sostojbite na vodite odvlijanieto na kliwatskite ppoweni ippilagoduvawe na soodvetni wepki“.Spoped u~esnicite, vodata kako pesupsza zadovoluvawe na elewentapnitepotpebi, piewe, navodnuvawe, indus-tpija, ja iwa s# powalku i zatoa tpebada se pazwisluva za nejzino efikasnowenaxipawe, no i za za{tita od za-gaduvawe. „S# u{te wisliwe deka kli-watskite ppoweni se daleku od nas i

ne sfa}awe deka tpeba da se sppavi-we so niv“, popa~a albanskiot wini-step Xuveli. Spoped na{iot winistepza zewjodelstvo, Spasenoski, Make-donija i pegionot slednite 30 godi-ni newa da iwaat ppoblew so obezbe-duvaweto kvalitetna voda, no wopa dase vodi swetka za za{tita na Oxpid-skoto Ezepo koe e najgolew ppipodenbasen za pitka voda vo Evpopa.Poso~uvaj}i ja investicijata vo xi-dposistewite Ju`novapdapska doli-na, Zletovica i Lisi~e, vpedna 150 wi-lioni evpa, Spasenoski istakna dekaMakedonija wu ppidava ogpownozna~ewe na vodosnabduvaweto. „Segpadat najsovpewenite sistewi „kap-ka po kapka“, koi }e ovozwoàt pa-cionalno iskopistuvawe na vodata i

nadwinuvawe na sega{nata situaci-ja. Od vkupniot potencijal na akuwu-laciite vo zewjava se eksploatipanisawo 30 otsto, a woè da navodnuvawenad 120.000 xektapi“, naglasi Spase-noski. Ministepstvoto za zewjodelstvoizgotvilo u{te pet fizibiliti stu-dii za bpani so akuwulacii {to }e giopfatat gevgelisko, skopsko, ko~ansko,kuwanovsko i {tipsko. „Stpategijatana Vladata e naso~ena kon obezbedu-vawe povolni kpediti i subvencii {to}e gi pottiknat zewjodelcite davloàt vo oppewa za navodnuvawe“,istakna Spasenoski. Zaklu~ocite odovaa pegionalnata konfepencija }e bi-dat izneseni na Svetskiot fopuw zavodi {to }e se odpì idnata godinavo Istanbul.

Da se wodepnizipappoizvodstvoto i dase vovedat standapdi

8 | MOJA ZEMJA

Makedonija i pegionot }e imaatvoda u{te najwalku 30 godini

Fi{lep: Makedonija iwagolew potencijal za izvoz

9AVLYST 2008 |

ALRONOVOSTI

PÊNICATA ZA LEB ILI ZA STO^NA HRANASrbija

Fapwepite vo Vojvodina ne go ppodavaat godina{niot podna p~enicata po cenata koja iw se nudi. Popadi toa, wnozinstvotowali fapwepi ja ~uvaat p~enicata vo svoite awbapi, ~ekaj}i novi,povisoki ceni ili }e ja upotpebat kako sto~na xpana. Osnovaza povisoka cena nao|aat vo podatocite na fpancuskite bepzi,kade {to p~enicata se pla}a po 207 evpa za ton, iako Fpanci-ja e eden od najgolewite ppoizvoditeli vo Evpopa. Sepak, po-niskite ceni na p~enicata newa da donesat poevtin leb, iakovo fevpuapi, pped ètvata, na zeleno, se kupuva{e i po 19 di-napi za kilogpaw. Melni~apite sega nudat sawo 15 denapi. Spo-ped Vlado Kop{anski, fapwep od Vpbas, so 15 dinapi otkupnacena i ppinos od 4,5 toni po xektap woè da se pokpijat sawoppoizvodstvenite tpo{oci. Cenata {to ja nudat welni~apite,veli toj, e ppewnogu niska i taa ne tpeba da bide pod 18 dina-pi. Za ppetstavnikot na zewjodelskata zadpuga „Zpno“, RafailRuskovski, cenata ja diktipaat 15 kowpanii i zatoa dpàvatawopa da intepvenipa so otkup na p~enicata za potpebite nadpàvnite pezepvi i so toa da iw powogne na fapwepite. Ana-liti~apite ppocenuvaat deka i pokpaj poevtinata p~enica, ce-nata na lebot }e ostane ista.

MED POLN SO ANTIBIOTICI ZABRANET ZA EUMoldavija

Evpopskata Ynija go zabpani uvozot na wed od Moldavija po-padi visokata sodpìna na antibiotici. Od vkupnata koli~inana woldavski wed plasipan vo Ynijata, vo tekot na winatata go-dina, okolu 40% sodpèl antibiotici. Visokata sodpìna naantibiotici vo wedot, woldavskoto winistepstvo za zewjodelstvoja obpazloùva kako posledica na winatogodi{nata su{a, po-

padi koja odgleduva~itena p~eli, vo nastojuva-weto da gi spasat svoitep~eli, po~nale wasovnoda kopistat antibioti-ci. Moldavskoto wini-stepstvo ve}e ppezelowepki za podobpuvawe nakvalitetot vo o~ekuvawena obnovuvawe na izvozotna wed vo EY. Medot i su-povata koà se ppoizvo-di koi ppedna~at vo izvo-zot vo Ynijata od Mol-davija. Minatata godi-na, ovaa zewja ppoizvela2.400 toni wed od koi 218toni se plasipani na pa-zapite na EY.

UNGARCITE GO PRISVOIJA BOSANSKIOT SUXUKBosna i Hercegovina

Malku ppoizvodi vo Bosna iXepcegovina iwaat pegistpipa-na industpiska sopstvenost, velatvo Institutot za intelektualnasopstvenost. Tokwu popadi ba-vnosta i nezaintepesipanosta nadowa{nite ppoizvoditeli, ungap-skite ppoizvoditeli go za{ti-tija ppoizvodstvoto na bosan-skiot suxuk. Mowentno, vo Insti-tutot e pobapana za{tita za 2001ppoizvod, we|u koi se sipeweto odLivno i vinoto „ìlavka“.

PROBLEMI KAJ MLEKOPRERABOTUVAÎTEEvropa

Bpojot na ppoizvoditeli na wleko vo Xpvatskae ppepoloven. Na po~etokot na ovaa godina, tojiznesuval 31.959 ppoizvoditeli, iako sawo wi-natata godina, ppoizvodstvoto e zgoleweno za120 wilioni litpi. Zatoa, vo Xpvatska pove}e nese uvezuva sveò wleko. Ispopakata na wleko iponatawu se kapaktepizipa so golew bpoj sobipniwesta, a najdobpi pezultati vo kvalitetot sepostignuvaat vo otkupnite punktovi so eden dopet ppoizvoditeli. Minatata godina, vo Xpvat-ska se ppoizvedeni 655 wilioni litpi wleko. Sozgolewuvawe na ppoizvedenite koli~ini sezgolewuva i kvalitetot i, wowentno, 55% od wle-koto e so odli~en kvalitet. Od dpuga stpana, naEvpopa $ se zakanuva nedostig na wleko popadicenite na sojata i p~enkata, odnosno na od-gleduva~ite ne iw se ispla}a da go ppoizvedu-vaat po ceni {to gi dobivaat od wlekapnicite.Ova posebno vaì za otkupot na wleko za ppo-izvodstvo na sipewe. Cenata na otkupot na wle-koto na lice westo na fapwite iznesuva od 27do 35 evpocenti po litap, no po poskapuvawe-to na sojata i p~enkata, toa ve}e ne e dovolnoisplatlivo. Vo Lepwanija, Xolandija, Fpancija,Italija i vo dpugi dpàvi, odgleduva~ite na kpa-vi izlegoa na ulicite da ja zapoznaat javnostaso ppoblewot. Italijanskite odgleduva~i na kpa-vi opganizipaa takanape~eni Denovi na otvo-peni {tali, odnosno ppotestipaa taka {to napotpo{uva~ite vo ppodavnicite litap wleko iwgo ppodava po 0,50 evpa, dodeka litap wleko votpgovijata ~ini 1,6 evpa. „Vo wapt 2007 godina,se dogovopivwe so ppepabotuva~ite za poka~uva-we na otkupnata cena na wlekoto od 0,35 evpana 0,38 evpa s# do cenata od 0,42 evpa po litapwleko vo wapt 2008 godina“, objasnuva Nino An-dpena, ppetsedatel na zadpugata na odgleduva~ina wleko. No, ppepabotuva~ite ne sakaat da ja pla-tat dogovopenata cena i bapaat vpa}awe na sta-pata otkupna cena od 0,35 evpa po litap. Ita-lija e edinstvena od golewite dpàvi vo EY koja,na osnova na kvotite {to gi odpedi Bpisel, ppo-izveduva powalku wleko od svoite potpebi i wopada uvezuva od Lepwanija, Xolandija i dpugievpopski dpàvi. „Vo na{ite 5500 {tali ppo-izveduvawe 628.000 iljadi toni wleko pove}e odzadadenata kvota i popadi toa pla}awe kazna naBpisel vo iznos od 187 wilioni evpa“, objasnu-va italijanskiot winistep za zewjodelstvo, kojnajavuva bitka ppotiv kvotite. Inaku, sistewotna kvoti za ppoizvodstvo na wleko tpeba da seukine vo 2015 godina. Mowentno, postojat to~niiznosi za zgolewuvaweto na ppoizvodstvotona wleko za sekoja dpàva, {to gi ppedloùvaEvpopskata kowisija i ako se ppoizvede pove}eod zadadenata kvota, toga{ se pla}aat kazni. Voitalijanskata industpija za sipewe iwa vpa-boteno okolu 150 iljadi lu|e, vpednosta na ppo-izvodite nadwinuva 15 wilijapdi evpa, a seizvezuva sipewe vo iznos od 1,3 wilijapdi evpa.Italijanskiot winistep za zewjodelstvo jaobvinuva EY za pogpe{nata politika vo poljo-delstvoto. „Dokolku poljodelstvoto bide ppe-dadeno vo pacete na wultinacionalnite kow-panii, toga{ tie }e odlu~uvaat {to i po kojacena }e jadewe. Evpopa e najgolew pazap vo sve-tot i potpebna e za{tita na ppoizvodstvoto nawleko i pevidipawe na kvotite“, veli toj.

ALRONOVOSTI

10 | MOJA ZEMJA

TRGOVCITE I UGOSTITELITEGO POVLEKUVAAT DOMATOTPORADI SALMONELA

SAD

Awepikanskite supepwapketi i pe-stopani za bpza xpana ja ppekinaa ppo-da`bata na nekoi vidovi sve` dowatpo ppeduppeduvaweto deka golewbpoj lu|e koi go konzuwipale se za-pazile so pedok vid salwonela. Awe-pikanskata agencija za kontpola naxpanata i lekovi ppeduppedi deka ne-

koi populapni sopti dowati se za-pazeni so toj vid baktepija i deka s#u{te se paboti na otkpivawe naizvopot na zapazata. Awepikanskiotcentap za kontpola na bolestisoop{ti deka slu~ai na zaboleni odsalwonela se zabeleàni vo 17 soju-zni dpàvi i deka od spedinata naappil zabolele 167 lica. Mekdo-nalds, Bupgep King se nekoi od awe-pikanskite lanci za bpza xpana koippekinaa da sluàt sveì dowati.

Adwinistpacijata za kontpola

na xpana i lekovi soop{ti deka si-gupen za isxpana e sawo dowatot koje so golewina na gpozje, kako i onojkoj se ppodava zaedno so petelkata.Fapwepite od Flopida stpavuvaatdeka industpijata za dowati vo ovaasojuzna dpàva woè da doìvee ko-laps ako se utvpdi deka dowatite sezapazeni so salwonela. [tetite seppocenuvaat na 40 wilioni dolapi,iako fedepalnite vlasti ne po-tvpdile ppisustvo na salwonela vodowatite.

MILIJARDA EVRA ZANAJSIROMA[NITEEvropska Unija

Evpopskata unija e so na-wepa na fapwepite odnajsipowa{nite dpàvida iw ponudi wilijapdaevpa powo{ od svoite ne-iskopisteni zewjodelskifondovi za tie da go zgo-lewat ppoizvodstvoto naxpana, pi{uva „Fajnen{ltajws“. Kowesapot za ze-wjodelstvo na EY, MapijanFi{ep Boil, na we|una-podnata konfepencija voBpisel, izjavi deka EY, na-sppoti ve}e ppezewenitewepki za zgolewuvawe nappoizvodstvoto na xpana,wopa da upati dopolni-telna powo{ na zewjitekoi najte{ko go podnesu-vaat pastot na cenatana xpanata

RAST NA CENATA NA ZEMJODELSKOTO ZEMJI[TEVelika Britanija

Cenite na zewjodelskoto zewji{te vo Bpitanija dostignaa nad 13.000 evpa poxektap. Vo Ipska ovaa cena e u{te povisoka, odnosno 24.000 evpa po xektap. Se-pak, fapwepite newaat golewa kopist zatoa {to cenite na winepalnite |ubpiva,gopivoto i sto~nata xpana dpawati~no popasnaa. Odgleduva~ite na sviwi vo Bpi-tanija, ppakti~no, ne woàt da opstanat bez dpàvnite subvencii. Dupi i so niv,ppose~no, iwaat zaguba od 25 evpa po tovenik. Ppoizvoditelite na wleko dobivaatsubvencii od 25 do 26 peni za litap ili 0,31- 0,32 evpa po litap, iako spoped ni-vnata ocenka, i toa ne e dovolno da go odpàt ppoizvodstvoto.

RASIPANO SIREWENA EVROPSKITE PAZARIItalija

Eden italijanski ppetppiewa~ otkupuval otpadod wlekapnicite i otkako }e go ppepabotel, goppodaval kako novoppoizvedeno sipewe naevpopskite pazapi. So vakva infopwacija izle-goa italijanskite wediuwi, spoped koi, pped dvegodini, italijanskata policija pokpenalaistpaga ppotiv kpiwinalna banda koja se za-niwavala so ovoj biznis. Toga{, policijata so-

ppela kawion poln so pasipano sipewe, a ban-data dobivala toni i toni otpadno sipewe, zagadeno so swet od gluvci i plasti~nipap~iwa. Potoa, go we{ala so sveì sostojki i go ppodavala kako sveò sipewe.

MEKSIKO GI ZAMRZNACENITE NA 150 PREHRAN-BENI PROIZVODIMeksiko

Ppetsedatelot na Meksiko,Felipe Kaldepon, soop{tideka negovata dpàva gi za-wpznala cenite na 150 ppex-panbeni ppoizvodi po dogovopso weksikanskata konfede-pacija na industpiski kowo-pi. So ovaa wepka se opfate-ni konzepvipanite ppoizvodi,kako {to se sapdinite, tuna-ta, zelen~ukot, supite, ne-koi tipovi pastitelni wa-sla za jadewe i dpugi ppex-panbeni nawipnici. Pped ne-kolku nedeli, Meksiko najavidogovopi so ppoizvoditelitei pakuva~ite na opiz, gpav,p~enka. Isto taka, postignate dogovop so welni~apitedeka kilogpaw p~enkapni top-tiqi, koi vo Meksiko se upo-tpebuvaat so site jadewa, netpeba da bidat poskapi od po-lovina dolap.

NEDOSTIG I RAST NACENATA NA VODATA

Va{ington

Ekspeptite na awepikanskata kowpa-nija „Xenepal Elektpik“ ppocenuvaatdeka po enopwniot past na cenata na naf-tata i xpanata vo svetot, }e dojde do go-lew popast na cenata na vodata popadikliwatskite ppoweni {to sleduvaat.Tie ppocenuvaat deka polovina svetskizewji }e bidat pogodeni so nedostigot navoda ve}e do 2025 godina i deka do 2050

godina, 75% od zewjite }e iwaat ist ppo-blew. Bapselona e eden od najgolewitegpadovi vo [panija i ve}e wopa da uvezuvavoda od Fpancija popadi nedostig na vod-ni pesupsi vo svojata blizina. Do 2050godina, polovina od obpabotlivoto ze-wji{te bi woèlo da stane neplodno, avo isto vpewe svetskata populacija }e po-pasne od dene{nite 6,3 na 9 wilijapdiìteli. Popadi toa, ovaa kowpanija ja pa-zviva texnologijata i planipa da izgpa-di nad 1000 postpojki za peciklipawe navodite vo Awepika, Evpopa i Azija.

ALRONOVOSTI

KINEZITE VO INVESTICISKI POHOD ZAZEMJI[TEVO STRANSTVOKina

Lpadinapi od Kinaodgleduvaat kineski iobi~ni kpastavici idpug vid zelen~uk podplastenici vo blizi-nata na sppskiot gpadLeskovac. Mediuwiteneodawna objavija dekaMinistepstvoto na Na-podna Republika Kinadonelo specijalnadpàvna ppogpawa sokoja se pottiknuvaatkineskite kowpanii dakupuvaat zewjodelskozewji{te vo stpanstvo.

PLIVAWE VO DOMATI[panijaSekoja posledna speda vo

avgust, vo izwinative 63 go-dini, {panskoto gpat~e Bu-wol, vo blizina na Valensi-ja, stanuva cpveno popadizabavata „wavawe so dowati“.Ovaa tupisti~ka atpakcijapo~nala spontano, iako pos-tojat pazli~ni ppikazni zaovoj lokalen nastan. Spopededni ppedanija, s# po~nalowe|u gpupi u~enici, koi po-padi lutinata, po~nale da sewavaat so dowati. Za dpugi,povistinska e ppikaznatadeka festivalot zapo~nalso wavawe we|u izvesni bekpiiza da gi pottiknat wuzi~api-te. Ovaa zabava podocna jappezele decata od gpat~eto,a so nea se powipile i sawi-te gpadski vlasti, koipo~nale da ja poddpùvaat.

Kako i da e, i vo ovaa za-bava iwa ppavila na igpa.Y~esnicite wopa ppvo da gozgwe~at dowatot, a potoa dawavaat. Ppetxodno, u{te vopanite utpinski ~asovi,dowa}inite zatvopaat s# {towoè da bide za{titeno oddowatniot sos.

Ministepstvoto za zewjodelstvo,{uwapstvo i vodostopanstvo donesePpavilnik za fopwata, sodpìnata ina~inot na vodewe na edinstveniotpegistap za zewjodelski stopanstva(Sl. vesnik na RM bp.62/208). Ovojppopis ppoizleguva od noviot Zakonza zewjodelstvo i pupalen pazvoj,{to stapi na sila od po~etokot naovaa godina. So toa, Ministepstvo-to po~nuva da vospostavuva i vodi in-tegpipani zapisi opganizipani vopegistpi i bazi na podatoci na nivona zewjodelski stopanstva. Celtana voveduvaweto na edinstveniotpegistap e da se dobijat to~ni i pe-alni bpojki i infopwacii za stpuk-tupata na zewjodelskiot sektop vpzosnova na {to }e woàt da se gpadatefikasni politiki vo zewjodel-stvoto. Toa e uslov i za ostvapu-vawe na ppavoto za kopistewe na fi-nansiskite spedstva za poddp{ka,odnosno subvenciite.

Dostavuvawe na podatociPodatocite od pegistpite se javni, os-ven podatocite koi iwaat kapaktep nali~ni podatoci i podatocite koi seswetaat za delovna tajna. Podatocitese dostavuvaat vo soglasnost soppopisite za za{tita na li~nitepodatoci i ppopisite za klasifici-

pani infopwacii i woàt da seupotpebat sawo za nawenata za kojabile dadeni. Tie ne sweat da se we-nuvaat ili dostavuvaat na dpugi lica.

Registapot se vodi vo elektponskafopwa i gi sodpì slednive podatociza zewjodelskoto stopanstvo: 1. nositelot na zewjodelskoto stop-

anstvo, 2. kontakt so zewjodelskoto stop-

anstvo, 3. polnoletnite ~lenovi na zewjo-

delskoto stopanstvo so zaedni~kowesto i adpesa na ìveewe,

4. osnov za kopistewe na zewjodels-koto zewji{te ili gpade`nata ce-lina od zewjodelskoto stopanst-vo na koja nositelot na zewjo-delskoto stopanstvo izvp{uvappoizvodstveni aktivnosti,

5. katastapski papceli na koi se od-viva zewjodelskoto ppoizvodstvoi vistinska upotpeba na zewjo-delskoto zewji{te, pasi{te, {uwa,

6. vidot i bpojot na dobitokot,7. swetkata na nositelot na zewjo-

delsko stopanstvo, 8. ostanati potpebni podatoci so-

glasno bapaweto. Podatocite vo dosieto za zewjo-

delskoto stopanstvo vo pegistapot seaùpipaat tekovno, ppeku ppijavuva-we na ppoweni od stpana na zewjo-

delskite stopanstva. Ypisot vo peg-istapot se vp{i vpz osnova na bapawena nositelot na zewjodelskotostopanstvo vo podpa~nite edinici naMinistepstvoto za zewjodelstvo,{uwapstvo i vodostopanstvo, vo tekotna celata godina.

Nositelot na zewjodelskoto sto -pan stvo koj voedno e i ~len na sewej -no to zewjodelsko stopanstvo se za pi -{uva vo pegistapot kako nositel naedno zewjodelsko stopanstvo, odnos-no ~len na edno sewejno zewjodelskostopanstvo. ^lenovite na sewejnotozewjodelsko stopanstvo kon bapawe-to za upis dostavuvaat izjava so kojapotvpduvaat deka se ~lenovi na ednozewjodelsko stopanstvo i go naz-na~uvaat ~lenot od dowa}instvoto zanositel na sewejnoto zewjodelskostopanstvo. Nositelot na sewejnotozewjodelsko stopanstvo, ppi upisot nazewjodelskoto stopanstvo vo pegis-tapot, podnesuva izjava za soglas-nost za zapi{uvawe kako nositel nazewjodelskoto stopanstvo. ^lenotna sewejnoto zewjodelsko stopanstvo,koj e sopstvenik ili iwa ppavo na ko-pistewe na zewjodelski iwot i ne enositel na sewejnoto zewjodelskotostopanstvo, potpisot od izjavata gozavepuva na notap.

Bapaweto za upis vo pegistapot gi

Donesen Pravilnikotza registar na

zemjodelski stopanstva

12 | MOJA ZEMJA

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Donesen Pravilnikotza registar na

zemjodelski stopanstva

sodpì slednive podatoci za:− Nositel na sewejnoto zewjodelsko

stopanstvo,− ^lenovi na sewejnoto zewjodelsko

stopanstvo,− Sedi{te na zewjodelskoto stopan -

st vo,− Kontakt so zewjodelskoto stopanstvo, − Swetka na zewjodelskoto stopanstvo,− Ovlasteno lice na dpugi opgani-

zaciski fopwi na zewjodelskotostopanstvo koi ne se sewejnozewjodelsko stopanstvo,

− Povp{ini so zaseani i zasadenipastitelni kultupi spoped katas-tapski papceli i ppavoto na ko-pistewe na povp{inite vo wo-wentot na zapi{uvaweto i do kpa-jot na godinata,

− Bpoj i vid na dobitok vo wowentotna zapi{uvaweto i do kpajot na go-dinata i

− podatoci za ppowenata. Bapaweto za upis vo pegistapot se

podnesuva vo podpa~nite edinicikade {to e sedi{teto na ppavnotolice, odnosno westoto na ̀ iveewe nanositelot na sewejnoto zewjodelskostopanstvo, nezavisno od westoto naizvp{uvawe na zewjodelskata dejnost.

Ypisot na zewjodelskite stopanst-va vo pegistapot se vp{i so otvopawedosie za zewjodelskoto stopanstvo vpz

osnova na podatocite za zewjodel-skite stopanstva navedeni vo bapawe-to. So zapi{uvawe vo pegistapot,zewjodelskite stopanstva dobivaatedinstven identifikaciski bpoj nazewjodelskoto stopanstvo. Ovoj bpoje edinstven nuwepi~ki kod nazewjodelskoto stopanstvo koj se sos-toi od 11 bpojki. Nositelot nazapi{anite zewjodelski stopanstvavo pegistapot od podpa~nite edini-ci dobiva potvpda za upis na zewjodel-skoto stopanstvo vo pegistapot.

Dokolku nastane ppowena na poda-tocite, zewjodelecot ili ppavnotolice wopa da ja ppijavi vo pegistapot vopok od 15 dena od denot na nastanuvawena ppowenata na slednive podatoci: − nositelot na sewejnoto zewjodel-

sko stopanstvo, odnosno zastap-nikot na ppavnoto lice,

− westoto na ìveewe na nositelotna sewejnoto zewjodelsko stopanst-vo (naselba, adpesa, telefon),kako i zastapnikot na ppavnotolice,

− podatocite za kontakt so zewjodel-skoto stopanstvo,

− podatocite za zewjodelskotostopanstvo vo centpalniot peg-istap i sudskiot pegistap,

− sopstvenost i osnov za kopistewena zewjodelskoto zewji{te (davawe

i zewawe pod zakup) i na kapak-tepistikite na zewji{nitepapceli (golewina na katastaps-ka papcela, katastapska kultupa),

− tpansakciska swetka na nositelotna zewjodelskoto stopanstvo,

− ~lenovite na sewejnoto zewjodel-sko stopanstvo.Aùpipaweto na podatocite,

spoped Ppavilnikot, se ppavi seko-ja godina i toa do podpa~nata edini-ca, najdocna do 31 wapt vo tekovnatagodina. Ppi aùpipaweto, potpebnoe da se navedat podatocite za pos-toe~kata sostojba i planipanitepovp{ini po zewjodelska kultupakoi }e se zaseat ili zasadat do kpa-jot na tekovnata godina, kako i za pos-toe~kata sostojba i planipaniteppoweni na bpojot i vidot na do-bitokot vo tekovnata godina. Poda-tocite za sostojbata na zewjodel-skite stopanstva od pegistapot se os-nova vpz koja }e se ispla}aat sub-venciite od 2009 godina. Po bapawena nositelot, zewjodelskotostopanstvo woè da se izbpi{e odpegistapot. Bpi{eweto, isto taka,woè da nastane dokolku izwinalpokot na dogovopot za iznajwuvaweili kopistewe na zewji{teto ilidokolku ppestanalo vp{eweto nazewjodelskata aktivnost.

13AVLYST 2008 |

14 | MOJA ZEMJA

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Ministepstvoto za zewjodelstvo,{u wapstvo i vodostopanstvo po~ -na so ~istewe na kanalite i pe~ -

ni te kopita vo 16 op{tini na RepublikaMakedonija i toa:

1. Valandovo (~isteweto se odviva naAnska Reka),

2. Oslowej na Kanal Cpvivci, 3. Plasnica na Reka Tpeska, 4. Vinica na Lpade~ka Reka5. Bepovo na Opwanski Potok6. Pex~evo na Pex~evska Reka 7. Ko~ani na Ko~anska Reka8. Stpuwica na Reka Tpkawa9. Bitola na 10-ti kanal10. Vo op{tina Bogoviwe zafatite se

odnesuvaat na Kawewanska Reka ina Reka Sepvet, Dolno Pal~i{te

11. Debap na kanal Vakovska Reka12. Stpuga na odvoden kanal bp.26 i 27 13. Dolneni na odvoden kanal Blato14. Ppilep na Opeove~ka Reka 15. Aepodpow na Ysjanski Kanal i 16. Lazi Baba na kanal Toplik vo s. Tpubapevo

Spoped planot na Ministepstvoto, vo ovie op{tini}e se is~istat vkupno 38.335 wetpi kanali i pe~ni kopitaso vkupna vpednost od okolu 16,5 wilioni denapi. Zaizveduvawe na pabotite se sklu~eni dogovopi so osuwdowa{ni fipwi, a nadzopot }e go vp{at ~etipi fipwi.Kpajniot pok za zavp{uvawe na pabotite, dokolkudozvoluvaat vpewenskite uslovi, e 20 avgust godinava.

Otekuvaweto na u{nite {kolkipo aplikacijata na u{nite wapkicie nopwalna pojava so ogled deka soaplikacijata doa|a do povpeda nau{nata pskavica. Y{nata wapkicatpe ba da se postavi na spedinata nau{ nata {kolka kade newa kpvni sa do -vi, no istovpeweno, dovolno dlabokovo u{nata {kolka za da ne dojde donejzino ispa|awe vo slu~aj na ne -pped videno vle~ewe (zaglavuvawe vogp wu{ki itn.). Dokolku awbiental-nite ppiliki se nepovolni (wnogutoplo vpewe, slabi xigienskiuslovi) wo`no e da dojde do in-festacija so lapvi (cpvi) od wuvi aponatawu i do infekcija na panata.Vo takov slu~aj, najva`no e vedna{ dase peagipa, da se povika vetepinap i

panata da se is~isti. Najdobpi sped -stva za ~istewe na panata se 3% xi-dpogen ili jod. Potoa, panata tpebada se tpetipa lokalno so antibiot-ski sppej, ppa{ok ili wast. Spedstvappotiv ekto papaziti (Ekovetacid,Vetiol, Dijazol, itn.) ne tpeba da sestavaat dipektno na sawata pana,bidej}i }e dojde do ipitacija. Najdo-bpo e ovaa postapka e dobpo da seppiweni i ppeventivno, so {to wnogupetko }e se pojavat pani i kowplika-cii. Dokolku ne se peagipa blagov-peweno i ìvotnite se ostaveni beznikakov tpetwan, a istovpeweno xi-gienskite ppiliki se wnogu lo{i,panite woè da se iskowplicipaat.Po ova, le~eweto e pote{ko.

Yppavata za vetepinapstvo ja

sle di sostojbata na tepenot ppi{to e utvpdeno deka iwa pojavi naod pedeni ppoblewi so u{ite po ap -li kacija na u{ni wapkici. Sepak,ovie pojavi se ogpani~eni na slu~aika de ovcite ne se soodvetno i nav-pe weno tpetipani. Pojavite na ugi-nu vawa na ìvotni po aplikacija nau{ nite wapkici ne woè da se dove -de vo vpska so sawata aplikacija. Vosite slu~ai na uginuvawa, koi bileppijaveni vo Yppavata za vetepi-napstvo, bile zeweni wostpi za la-bopatopisko ispituvawe i kakoppi ~ina za swptta na ìvotnoto eut vpdena bolesta Entepotoksewija.Tpeba da se naglasi deka ovaa bo-lest ne e nova i e pasppostpaneta voMakedonija. Taa i popano ppedizvi-kuvala zagubi na odgleduva~ite izatoa, ne woè nikako da se dovedevo vpska so aplikacijata na u{nitewapkici. Najdobpa za{tita e navpe-wenata vakcinacija na ìvotnite.Dokolku ìvotnite bile vakcini-pani ppotiv ovaa bolest, toga{ newauginuvawa na ìvotnite. Zapadi iz-begnuvawe na vakvite zagubi, Yppa-vata za vetepinapstvo apelipaodgleduva~ite na ovci da gi za{ tit-at svoite ìvotni so vakcinacija.Vakcinacijata ja vp{at vetepinap-nite stanici i e wnogu efikasna iisplatliva, bidej}i }e za{titi oduginuvawe na pogolew bpoj ìvotni.

YPRAVA ZA VETERINARSTVO

U{nata markican e e p r i ~ i n a zauginuvawe na ovcite

Dokolku ambientalnite priliki se nepovolni(mnogu toplo vreme, slabi higienski uslovi)

mo`no e da dojde do infestacija so larvi (crvi)od muvi a ponatamu i do infekcija na ranata

îstewe na kanalite ire~nite korita vo 16 op{tini

OD TERENOT

15AVLYST 2008 |

Vodata ne stignuva do nivite, po-sevite se izgopeni od su{ata izewjodelcite, ~lenovi na vod-

nata zaednica „Ogpa`den“, NovoSelo, se zagpièni za toa kako }e giispolnat obvpskite od dogovopotso vodostopanskoto ppetppijatie„Stpuwi~ki sliv“ od Stpuwica, koe newoè da ja ispopa~uva vodata i pokpajobjavata na lokalnite TV stanicideka voda }e iwa, a pove}e od 15 denanewa kapka voda vo kpajnata desti-nacija. Vodata edvaj ppistiga do s.Dpvo{, op{tina Bosilovo.

Ppetxodno, vodnata zaednicasklu~ila dogovop za ispopaka navoda so vodostopanskoto ppetppi-jatie, no toa ne woè da ja ispopa~uvavodata spoped dogovopenoto, obv-

inuvaat zewjodelcite bidej}i ppet-ppijatieto e dol`no da ja obezbedu-va glavnata kanalna wpeà i da iwavoda do kpajnite kopisnici.

Za da se pe{i ppoblewot, tie ba -pa at powo{ od MZ[V, koe gi znaeppob lewite na zewjodelcite. Tieppa{uvaat zo{to vodostopanskotoppetppijatie ne obezbedi uslovi daja ispopa~uva vodata (koja ja iwa vo do-volni koli~ini) za site ppijavenizewjodelci i tpeba pesopnoto Min-istepstvo da peagipa.

Dokolku se pogledne pot po {u va~ -ka ta na voda za navodnuvawe, pogodini, od 1979 do 1995 godina, wak -si walnata potpo{uva~ka na voda iz -ne su vala 21 wilion i 850 iljadi kub-ni wetpi vo 1987 godina, kako naj-su{en pepiod koga se navodnuvale na-jwnogu povp{ini - 4569 xa. Vo we |u -vpe we, popadi degpadacija, bpanatawopala da se sanipa vo 2007 godina,koga nivoto na vodata vo akuwu-lacijata bilo pod kotata na dnoto nappelivnikot. Za ovaa sanacija bilepotpebni 21 wilion denapi. No, po-padi nesanipaweto, na godi{no nivo,se gubat po 19 wilioni i 950 iljadikubni wetpi. Ako se sobepat ovie za-gubi i se pownoàt so navodnuvanitexektapi, znaej}i deka najniskata cenaza navodnuvawe po xektap e 7.000denapi, toga{ }e se dobie slednavappeswetka od dvete godini od koi sezeweni podatoci (1984 i 1986), 4100xa + 3942 xa = 8042 xa / 2 = 4021 hah 7000 den = 28.147.000 den.

Od ovie podatoci woè da se za-klu~i deka:� se gubat i ne woè da se akuwuli-

paat ogpowni koli~ini voda (19wilioni i 950 iljadi w3);

� zewjodelcite s# pove}e gi ostavaatpovp{inite neobpaboteni i ne po -seani i ne se celosno iskopistenivkupnite obpabotlivi po vp {i niod 10.000 xa popadi nesigupnostadeka }e iwa voda za navodnuvawe;

� zewjodelcite tppat ogpowni zagubii na ve}e poseanite povp{ini, tiese dewotivipani i obes xpa b pe ni;

� dokolku Ministepstvoto investipavo sanacija na bpanata, spedstvata}e se vpatat u{te vo ppvata godina;

� opasnosta od xavapija na bpanata eo~ekuvana i stpavot kaj lu|eto e golew;

� bidej}i bpanata e gpadena vodale~nata 1975 godina, kako i glav-nata kanalna wpeà od 27,8 kw i 156kw pazvodni i delni~ni kanali, tietpeba celosno da bidat zawenetiso novi cevovodi;

� investipaweto zna~ajno }e gopodobpi ppixodot kaj zewjodelcite,a vodata }e se kopisti do wa }in ski,bez zagubi, sawo so ins ta li pawe nanovite sistewi za navodnuvawe.Zatoa, za da se spasi stpuwi~kiot

pegion, itno, Vladata i MZ[V tpebada ppezewat wepki za sanacija nabpanata i kanalnata wpeà i na tojna~in da go vpatat pazvojot nazewjodelstvoto i celosnoto isko-pistuvawe na zewjodelskite povp{ini.

K. Paskov

Strumi~kite zemjodelcibez voda vo su{nite pepiodi

Bpanata „Tupija“ e ppoektipana za 50 wilioni i 250 iljadi kub-ni wetpi voda ili waksiwalna kota od 388,50 wetap visina. So ovaa koli~inae planipano da iwa voda za navodnuvawe za 10.000 xa godi{no i voda za pieweza ìtelite na Stpuwica. Lodi{nata potpo{uva~ka za gpadot e 6 wilionikubni wetpi. So zakon, najwaloto koli~estvo voda vo bpanata za potpebitena gpadot tpeba da bide pezepvipano za dve godini ili 12 wilioni kubniwetpi, odnosno kota od 355 wetpi visina. Maksiwalno dozvoleno polnewena bpanata, popadi nesankcionipan ppelivnik, e do kota od 374 wetpi visi-na ili woè da se ~uva voda od 30 wilioni i 300 iljadi kubni wetpi. Ovazna~i deka od 50 wilioni i 250 iljadi litpi, nepovpatno se ispu{taat 19wilioni i 950 iljadi kubni wetpi voda, {to ppetstavuva zagubenakoli~ina za edna, a woèbi i dve godini. Slobodno woè da go postaviweppa{aweto: {to }e se slu~i koga waksiwalnata kota za akuwulipawe na vo-data }e padne na 355 w.n.v ili akuwulacija od 12 wilioni i 350 iljadi dokolkune se zapo~ne so investipawe za spas na bpanata i kanalnata wpeà za navod-nuvawe. Dali }e iwawe pazvoj na zewjodelstvoto koe zavisi od navodnuvaweto

i dali eden den i gpadot bi ostanal bez dovolni koli~ini?

� Kopistewe na texniki na na vod nu -va we so koi se {tedi voda (wik po -na vodnuvawe - kapka po kap ka iwikposppinklepi) nawesto tex nikiso koi se tpo{i wnogu voda(ve{ta~ki do`d, bpazdi, ppe levawe),osobeno kaj kultupite koi se golewipotpo{uva~i na vo da, kako gpa di -napski i ovo{tapski vidovi i nawesta kade {to vodata e vo def i -cit. Kako {to e poznato, sowikponavodnuvaweto vodata seaplicipa wnogu poppecizno dokopenot na kultupite i ne senavodnuvaat we|upedijata vo koinewa efektivna kopenova wasa.

� Ppiwena na texniki so koi woè dase oppedeli koga da se zaleva ito~nata koli~ina na voda {to tpeba da se dade i toakaj site texniki na navodnuvawe, dupi i kaj naj sov pe -we nite texniki (kapka po kapka i wikpodo`dewe). Natoj na~in se izbegnuva ppekuwepnoto navodnuvawe (koewoè da bide wnogu {tetno) i se ovozwoùva kultupatapostojano da iwa dovolno voda za uspe{en past i pazvoj,odnosno visoki ppinosi. Kako najdobpi texniki vona{ite istpaùvawa se pokaàle: oppedeluvawe navlaga vo po~vata so su{ewe na po~vena ppoba vosu{nica, instpuwenti za wepewe na vlagata vopo~vata kako gipsani blokovi, logepi, tenziowetpi,neutponski vlagowepi ili ppeswetkovno, ppeku bilansna voda vo po~vata. Tpeba da se istakne deka osvenppavilno i pacionalno zalevawe, so ovie texniki seobezbeduva i za{tita na ìvotnata spedina, bidej}ina pastenijata iw se dava onolku voda kolku {to $ e

potpebno na kultupata, a ne od oko i nepacionalno.

� Tawu kade {to se ppiwenuva wikponavodnuvawe,pogolew efekt se postignuva dokolku ppeku sistewotse dodavaat i |ubpiva (feptipigacija), ppi {to tiese aplicipaat sawo po dolìna na pedot so pastenijai blizu kopenot, a tpeba da se istakne i toa dekaxpanlivite watepii lesno se usvojuvaat od stpana napastenijata (bidej}i ppetxodno se pastvopeni so voda){to ne e slu~aj dokolku se dadat klasi~no (so|ubpepasfpluva~i ili klasi~no pasfpluvawe popovp{inata na po~vata), dupi i ako potoa se ppiwenii sistew kapka po kapka. Isto taka, pokpaj |ubpiva,ppeku sistewot woàt da se aplicipaat i za{titnispedstva so {to efektot e u{te pogolew. Na ovoj na~in,pokpaj ekonowskiot efekt, odnosno pogolew ipokvaliteten ppinos, za{teda na pabotna sila,

Navodnuvaweto vo Re pub li -ka Makedonija e edna odosnovnite wepki za obe z be -du vawe na sigupno i kva li -tet no pastitelno ppoiz -

vod stvo, pped s#, popadi kli wat skitei ostanatite uslovi {to se ka pa k te -pisti~ni za na{ata zewja. Vo zewjava,od vkupno okolu 667.000 xa ob pa bo t -li va povp{ina, so site vidoviizgpadeni sistewi woè da se obezbedinavodnuvawe na okolu 170.000 xa.Me|utoa, popadi ne do iz gpa denost nanekoi sistewi, infpastpuktupniobjekti i dpugo, wo`no e da senavodnuvaat okolu 126.000 xa. Voposlednite nekolku godini, zavisno odwnogu faktopi (pefopwite vo sektopotnavodnuvawe, ekonowsko-socijalniteuslovi na zewjodelcite, tpadicijata,ne pla n sko to ppoiz vod s t vo), se na vod -nuvaat powalku od 30.000 xa.

Za ogpownoto zna~ewe na na vod nu -va weto za kliwatskite uslovi naMakedonija govopat i na{i is t pa -ùvawa, spoped koi esenskite ìta

koi se netipi~ni kultupi za na vod -nu vawe, sawo so intepventno za -levawe vo appil i waj, davaat dvojnozgolewen ppinos. P~enkata, kakotipi~na kultupa za navodnuvawe,bez ovaa wepka e nepentabilna idava pod dva toni/xa ppinos, a sonavodnuvawe ppinosot se zgolewuvaza 400-500%, kaj {e}epnata pepa za200-300%, kaj ovo{kite za 200-300%itn. Ottuka woè da se vidi dekavlijanieto na navodnuvaweto vpzzgolewuvaweto na ppinosite, a so toai na ppixodite od zewjodelskotoppoizvodstvo ne e spopno. Kakonajgolew ppoblew se javuva ppa vil -noto i pacionalnoto kopistewe na

vodata, koe e tesno povpzano so pas -tot i pazvojot na pastenijata i soekonowskiot efekt, a isto taka i soza~uvuvaweto na ìvotnata spedinaod eventualno zagaduvawe odaplicipanite agpoxewikalii.

Merki za zgolemuvawe naefikasnosta vo vodokoristewetoZapadi zgolewuvawe na efikasnosta nakopistewe na vodata, odnosno pos ti g -nu vawe isti ili dupi povisoki ppinosiso powali koli~ini voda i so na wa lu -va we na tpo{ocite za nejzino ko -pistewe, a so cel da se za ~uva ̀ ivotnataspedina od eventualno zagaduvawe, gippedlagawe slednive wepki:

16 | MOJA ZEMJA

TEMA Navodnuvawe

Racinalno navodnuvawe nazemjodelskite kulturi

Sistew za navodnuvawe Radiovce

agpoxewikalii, gopivo i dpugo, tpeba da se istakne dekase za{tituva i ìvotnata spedina od ppowivawe navi{ok agpoxewikalii, bidej}i so ovaa texnikazalevaweto woè wnogu lesno da se kontpolipa, {tone e slu~aj so dpugite texniki na navodnuvawe, oso -beno povp{inskite.

� Onawu kade {to se upotpebuvaat golewi sistewi zanavodnuvawe so do`dewe so ppiwena na lineapniagpegati, centappivoti, vodowatici, no i tifoni,buwovi i sli~no, potpebno e da se nawali ppitisokotna pasppskuva~ite i da se nawali visinata od koja pa|akapkata. Ovie texniki na navodnuvawe, kade {to senawaluva ppitisokot i enepgijata koja se kopisti zanegovo sozdavawe i distpibucijata na vodata epoblisku do sawoto pastenie i negovata kopenova wasaso wnogu powali zagubi, se poznati kako LEPA (LowEnergy Precision Application). So toa, nawesto sitnakapka koja iwa dolgo patuvawe do po~vata, }e se dobiepokpupna kapka koja e wnogu blizu nad po~vata i vedna{se ppetvopa vo po~vena vlaga. Od texni~ki aspekt, senawaluva povp{inata od koja ispapuva vodata i seskpatuva vpeweto na ispapuvawe, odnosno vo golewawepa se nawaluva zagubata na voda od ispapuvawetokoja kaj nas woè da bide i wnogu golewa, dupi ppeku20%. Ovaa texnika e wnogu ~esto se ppaktikuva vopopazvienite zewji, a popadi powalite zagubi na vodai blizinata na kapkata voda do povp{inata napo~vata, ~esto ppeku sistewot se aplicipaat iagpoxewikalii (|ubpiva i pesticidi).

� Texnikite za navodnuvawe so gpavitacija (bpazdi, ppe -le vawe, plavewe) se wnogu nisko efikasni i zagubitena voda so istekuvawe od kpajot na papcelata i ppo -ce duvawe nadvop od zonata na aktivnata pizosfepawoè da bidat i ppeku 70% od aplicipanata voda.Popadi toa, dokolku newa uslovi za ppiwena na wik -

po navodnuvawe ili LEPA, poèlno e da se ppiwenattexniki koi go zgolewuvaat stepenot na iskopistuvawena vodata kaj gpavitacionoto navodnuvawe, kako {tose ppiwena na texnika navodnuvawe vo navpati ilibpanovi, za koi postojat dobpi iskustva kaj nas.

� Da se izbegnuva navodnuvaweto vo najtopliot del nadenot (okolu pladne) koga ispapuvaweto e najgolewo,a wo`no e ppedizvikuvawe na stpes kaj kultupite ippovocipawe na uslovi za pojava na pastitelnibolesti. Ova e osobeno va`no za texnikite na na -vodnuvawe so do`dewe.

� Vodata do papcelite da se tpanspoptipa ppekucevkovodi ili pokpiena nawesto otvopena kanalskawpeà. Vo otvopenata kanalska wpeà iwa golewizagubi od ispapuvawe, a ~esto pati se weta i navandalizaw, bidej}i se instalipani nadzewno.

� Vo su{nite oblasti da se odgleduvaat kultupi koiiwaat powala potpeba od voda, odnosno izbepete gikultupite koi ekolo{ki odgovapaat na su{nitepodpa~ja, kako {to se: sipak, stpni ìta nawestop~enka, gpadinapski i ovo{ni kultupi.

� Edna od wepkite koja ne e populapna we|u zewjodelskiteppoizvoditeli, no e efikasna, e poka~uvawe nacenata na vodata i naplata na vodata spopedpotpo{uva~ka, a ne spoped povp{inata i kultupata.Vo toj slu~aj, zewjodelskite ppoizvoditeli }e bidatzaintepesipani za nawaluvawe na potpo{uva~kata navodata i voveduvawe na texniki so koi woè da seza{tedi (wikponavodnuvawe).

� Da se ppowovipa tpetipawe i ppo~istuvawe naotpadni vodi od fapwite i od dpugite sektopi i nivnapeupotpeba vo zewjodelskoto ppoizvodstvo, sekako,dokolku so ppetxodna analiza se utvpdi deka giispolnuvaat kpitepiuwite za voda za navodnuvawe.

17AVLYST 2008 |

Iwaj}i go ppedvid ogpownotozna~ewe na vodata vo zewjodelskotoppoizvodstvo, kako i za celokupniotìv svet, odnosno za nejzinatasestpana upotpeba, woè da sekonstatipa deka pacionalnoto ippavilnoto kopistewe na vodnitepesupsi vo zewjodelskoto ppoiz vod -st vo tpeba da ppetstavuva klu~enppi opitet na sekoja zewja. Iakovodata se sweta kako evtino i

neiscppno ppipodno bogatstvo, sepaktpeba da se iwa ppedvid faktot de -ka nejzinoto nepacionalno i ne ppa -vil no kopistewe woè da dovede doppoblewi so ponatawo{nata upotpebavo site sfepi na ~ovekovoto ìveewe.

Prof. d-r Ordan ûkaliev Ass. m-r. Vjekoslav Tanaskovi}

Fakultet za zemjodelskinauki i hrana, Skopje

Treba da se istakne deka prekuracionalno i efikasno koris-tewe na vodite vo zemjodelskotoproizvodstvo, pokraj zgolemu-vawe na ekonomskite rezultatipo edinica povr{ina, moè da seza{tedat i opredeleni koli~inivoda, koi ponatamu moàt da seprenamenat na povr{ini koi nese navodnuvale ili vo nekoj drugsektor. Osobeno treba da se po-tencira deka so efikasnoto ko-ristewe na vodata se za{tituvai ìvotnata sredina od eventu-alnoto zagaduvawe, odnosno odeventualnoto promivawe na agro-hemikaliite vo podzemnite vodiili nivno povr{insko isteku-vawe (rezultat na nepravilnotozalevawe so pogolemi koli~inina voda od vistinskite potrebiza kulturata, {to e ~esta prak-tika vo na{ata zemja)

Ra~no ~istewe na kanali i pe~ni kopita

Na iljada wetpi nadwopskaviso~ina, vo iskonskata ~isto-ta na ppipodata, kade ̀ ubopot

na vodata ne`no ja gali ti{inata, podpatponot na Sveto Ppeobpaènie,ìvee wanastipot Zpze. Nacionalenspowenik na kultupata so univep-zalna diwenzija, blagoppijatno westovo koe dowinantna e sakpalnata di-wenzija na spedba na ~ovekot so Boga,koja pulsipa i izvipa od svetataevxapistija. „To~no pped edna dekadae obnoven wona{kiot ̀ ivot vo ovoj wa-nastip kako nadgpaduvawe na wile-niuwskoto iskustvo koe funkcioni-palo vo 9. vek. Silni se i xipotezitedeka nekoi u~enici na Sveti Kliwent,po vospitanieto i naukata, se pa-sppostpanile ovde. Obedineti vo se-duw~leno bpatstvo, so swipenieto naeden vikapen episkop, duxovno ppo-dolùva pastot na wanastipot, koj seodpùva spoped dpevnoto ppavilona Sveti Pavle: Koj ne raboti, da nejade! Tokwu so ovie zbopovi, otvopaj}igi poptite kako dobap dowa}in, n#do~eka i vladikata Kliwent, iguwenna wanastipot, na vepskiot ppaznikSveti Jovan Kpstitel.

„Centap na na{ata aktivnost esvetata litupgija. Ottuka, wonaxot jadobiva silata, inspipacijata.Ppi~estuvaj}i se so boèstvenata kpv,ja cppevwe silata da se soo~iwe soppedizvikot koga wanastipot be{epuinipan i od sviwapska fapwa, sosite nusefekti (bolvi, neppijaten wi-sip, otpad) se ppeobpazi vo wona{kazaednica“, govopi vladikata Kli-went, objasnuvaj}i go na~inot na sa-wofinansipawe i sawoodpùvawe nawanastipot. „Ovde wonaxot e toj kojwopa da pe~ali. Ppeku potta od onojanga`wan {to go iwa, da go zapabotilebot. Toa e blagoslovot na Adaw, noi na wonaxot, bukvalno saw da si go za-paboti lebot“, dodava iguwenot.

Kolku }e vloì{,tolku }e dobie{ od zemjataI dodeka son~evite zpaci sjaat sosvojata ubavina vpz pasko{niot ppi-poden ppedel, koj e del od galepija-ta na ppipodata, toj ppodolùva daobjasnuva. Manastipot paspolaga so25 xa {uwsko i u{te 25 xa zewjodel-sko zewji{te, dobieno so denacio-nalizacijata. Mona{kata zaednica sesawoodpùva i sekoj wonax, spopedsvoeto poslu{anie, veli otec Kli-went, iwa svoi obvpski. Za obpabot-ka na zewji{teto e zadolèn otec Ka-linik. „Poseavwe ìto na nekolku xek-tapi i pabotiwe so svoja wexanizacijaspoped wanastipskata tpadicija. Zanas, toa e dopolnitelen ppixod voekonowijata. Zewjata e podna, toa{to }e $ dade{, kolku {to }e vloì{vo nea, taa, so ista wepa, }e ti vpa-ti. Ako se ppavi s# navpewe, ako se opakvalitetno, ne woè da newa pod. Leb-noto zpno, godinava, e kvalitetno“,veli otec Kalinik, koj sekoj dengpi`livo bdee nad nivite so ìto idpugi kultupi. Na ~etipi papceli, ka-skadno izgpadeni vo weditepanskistil, wonasite ppoizveduvaat pi-pepki, dowati, gpa{ok, kowpip. Kow-pipot e osobeno uspe{en popadiviso~inata na wanastipot. „Li od-gleduvawe i site za~ini koi se dap nappipodata na ovie ppostopi: opiga-no, puzwapin, wagdonos, bawja, zelje,{tavej... Seto toa e del od na{etoppoizvodstvo, koe e golew blagoslovda go iwa{ na tppezata, a u{te pove}eda go podeli{ so slu~aen nawepnik,gostin-posetitel na wanastipot koj}e bide padosen, spe}en koga spopedubavata napodna fopwa na pobo`nost,saka da ppoba od wanastipskoto po-sno gpav~e“, veli otec Kliwent. Tojpotencipa deka se ppoizveduva bezbioxewiski, za{titni ppepapati,tuku sosewa ppipodno.

Plodovite se dar od prirodataNa 19 avgust, na wanastipskata slava,pu~ekot se podgotvuva so plodovitekoi se dap od ppipodata. „Lolew delod ovie zewjodelski ppoizvodi, gpa-dinapski kultupi, se stavaat na tppe-zata polna so qubov, na vepnite lu|ekoi doa|aat da se powolat, a nie gido~ekuvawe so gpav~e, piba, salati iso s# {to ppoizveduvawe kako blago-slov od Boga za da wu go ppinesewe navepniot napod. Dpuga ppednost e toa{to wanastipot gi kopisti site bla-godati {to gi dava planinata: paznividovi ~aevi, pe~upki... Taka, s# {to

Sedum~lenata mona{ka zaednica vo manastirot Zrze gi proizveduva sitezemjodelski i gradinarski kulturi, vodej}i uspe{na manastirska ekonomija.„Ovde monahot e toj koj mora da pe~ali. Preku potta od onoj anga`man {to goima, da go zaraboti lebot. Toa e blagoslovot na Adam, no i na monahot, buk-valno sam da si go zaraboti lebot“, dodava igumenot Kliment

18 | MOJA ZEMJA

REPORTA@A Manastirskiot ìvot i zemjodelstvoto

Sekoj saw da si gozaraboti lebot

Manastipot paspolaga so 25 xa {uwskoi u{te 25 xa zewjodelsko zewji{te

jadat wonasite, s# {to se ppoizvedu-va za do~ek na vepnicite, a i za eki-pata apxeolozi koi pabotat na naj-novite iskopuvawa, e plod na pabo-tata na ovaa wona{ka zaednica“, po-tencipa vladikata Kliwent.

Eden vo gradinata, drug vo poletoI dodeka iguwenot na wanastipot godolovuva{e na~inot na koj fun-kcionipa ovaa zaednica, wonasitetivko, nezabeleìtelno gi zavp{uvaasvoite obvpski, eden vo poleto, dpugvo gpadinata, tpet kpaj pibnikot... Voovaa nevepojatna duxovna i ìvopi-

sna oaza, sekoj e angaìpan od utpodo wpak. Denot odwinuva{e, na ped beapodgotovkite za ve~epnata litupgija.Ne sakaj}i da iw ppe~iwe natawu, sepozdpavivwe, ostavaj}i gi vo nivni-te tixuvali{ta. Dodeka se spu{tav-we od planinata, go slu{avwe poz-natiot zvuk, zpzopeweto na vodata,specifikata na ppostopot, koja po-sluìla kako onowatopejski kopenspoped koj seloto i wanastipot go do-bile svoeto iwe - Zpze. Sonceto zaj-de, vpewe e za odwop.

Monika Taleska

Spored najnovite nau~niistraùvawa, u{te vo 9. vek,odnosno pred da postoimona{ki ìvot na SvetaGora, ovde, vo Zrze, funk -cionirala mona{ka zaedni-ca. Vo bigornata karpa podcrkvata, otkrien e bogatmona{ki kompleks, zasega,so nad 30 isposni~ki }elii.„Mnogu sme blagodarni naBoga, {to na jubilejnata go-dina se otkri bigornatakarpa vo koja e skrienamona{kata naselba. Bog nidade prekrasen podarok -pe{terata. A pe{terata vohristijanstvoto ima kultnozna~ewe, bidej}i na{iotspasitel, Hristos, e rodenvo Vitleemskata pe{tera ipotoa e poloèn vo pe{tera.Zatoa, celiot ovoj komplekse golem predizvik. ]e go re-vitalizirame, pa kako lu|eod 21. vek, }e se nagradimevrz ona {to e postavenokako temel“, veli igumenot

Vo wanastipot gostite se~ekaat so gpav~e, piba i salata

Mona{kiot kowpleks

AVLYST 2008 | 19

Bostanot ja vpa}a nade`ta we|uìtelite na svetinikolskotoselo Mustafino, koi povtopno gi

vospostavuvaat ppekinatite lanci zaplaswan i ppoda`ba na ovaa kultupa nappostopite na popane{na Jugoslavija.Tie se se}avaat na vpeweto koga na niv-nite nivi ostanal celokupniot pod ibostanot bil xpana za dowa{niteìvotni. „Poslednive nekolku godini,se otvopija novi pazapi (Kosovo), a po-leka gi vpa}awe i stapite. Na nivite voseloto, pokpaj dpugite kultupi, sega do-winipa bostanot, zatoa {to ̀ itelitenasadile pove}e od 20 xektapi“, veliStevo Stavpev, ̀ itel na Mustafino. Tojposeal pet dekapi, a negovoto selo, nazewjodelskata kapta na op{tinata, e poz-nato kako jadpoto na bostanot.

Promeni vo odgleduvawetoPpowenite na pazapot ppedizvikaletektonski ppoweni i vo na~inot na

odgleduvawe bostan. „Site vo selo-to sadevwe lubenici od sewka, no ve}eja ppowenivwe obpabotkata i sadiwena kalew od tikva. Ova go stopivwe za-padi podolgotpajnosta na podot, po-visokite ppinosi i, pped s#, zapadipolesniot tpanspopt“, veli Sta-vpev. Spoped negovoto iskustvo, iakovakviot na~in na obpabotka walku janawaluva blaìnata na bostanot,sepak, pazapot go bapa so vakov kva-litet. Osven toa, plodot od sewka nebil dobap za tpanspopt na dolgi pe-lacii i selanite pazwisluvaat za novna~in na awbalaìpawe i plasipawena podale~nite pazapi.

Po strumi~kiot,doa|a ov~epolskiot bostanPped da se nasadi bostanot, nivatatpeba da se izopa dva pati i da se sta-vi po edna lopata apsko |ubpe vo dup-kite kade {to }e bide nasaden ko-

penot. Sadeweto na bostanot vo ovojpeon po~nuva okolu 20 appil i tpaeeden wesec. Desetina dena podocnatoj niknuva i ottoga{ po~nuva na-vodnuvaweto zatoa {to ovaa kultu-pa bapa vla`na po~va. Ppvoto kopa-we e 20 dena po sadeweto, a se pov-topuva u{te dva pati. Koga lastapot}e dostigne 10 do 15 santiwetpi,toga{ e ppvoto kopawe. Slednoto ena golewina na lastapot okolu 50santiwetpi, a tpetiot pat e vo fazana cvetawe. Tpapovite se opaat so we-xanizacija, a we|u lastapite ili odkopen do kopen, se obpabotuva pa~no.Ppitoa, se odi i na pazdeluvawe nalastapkite. Od eden kopen woè da sedobijat 10 do 15 plodovi ili 100 ki-logpawi plod. Vegetacijata kaj bo-stanot tpae okolu 100 do 120 dena.Ve}e na po~etokot na avgust, sela-nite iwaat pod za ppoda`ba. „Toga{koga }e zavp{i podot od stpuwi~koto

20 | MOJA ZEMJA

TOP TEMA Avgust - mesec na bostanot

Lubeniciteja vpa}aat nade`takaj zewjodelcite

Najgolew ppoblew zaìtelite na Mustafino, spopedStavpev, e neplanskoto sadewena lubenicite. Iweno, dokolkupazapot ponudi dobpa cena zaovogodi{nata pekolta, toga{,spoped ovoj ìtel, site selanisadat bostan i so toa ja upiva-at cenata na napednata pekolta.Sostojbata e poinakva koga pa-zapot diktipa poniski ceni iìtelite, popadi ovoj fakt, sa-

dat powali povp{ini.

@itelite na Mustafino imaat organsko proizvodstvo na bostan, veliStavrev, zatoa {to mnogu slabo, ili re~isi voop{to, ne go tretiraatplodot so ve{ta~ki |ubriva ili razli~ni hemikalii. Vo seloto imaokolu 120 hektari povr{ina so organsko proizvodstvo

Plodot wopa da bidedobap za tpanspopt

pole, na pazapot se pojavuva na{iotbostan“, objasnuva Stavpev.

Lubenicite baraat vodaPped da nikne, lubenicata bapa na-vodnuvawe, no seto toa zavisi od vpe-wenskite uslovi. Sepak, ovaa kultu-pa bapa ~esto navodnuvawe, na sekoi7 do 10 dena, bez pazlika dali toa }ebide po ppipoden pat ili ppeku si-stewi za navodnuvawe. @itelite na

Mustafino se gopdi {to iwaat vakovsistew, koj gi snabduva so voda od wajdo septewvpi. So po~estoto navod-nuvawe, plodot dobiva okpugla ppa-vilna fopwa, ubav izgled i so~nost,odnosno stanuva takov kakov {to gobapa pazapot.

Po pojavuvaweto na plodot, se ~eka40 do 45 dena i toga{, objasnuva Sta-vpev, toj e gotov za bepewe. No, we{ta-nite iwaat nekoi javni tajni za toa kako

se ppepoznava koga plodot e sozpean.Stavpev objasnuva deka toa se poznavapo kopata koja dobiva ̀ oltenikavo-belaboja koga sozpeva. Isto taka, na sekojplod iwa walo liv~e, koe koga }e dobiekafena boja, signalizipa deka plodote za bepba. Dokolku ne se obepe vo ovojwowent, toga{ toj se skapuva i gubi odkvalitet. Rokot za bepba na lubenicatae sawo 10 do 15 dena, {to gi ppinuduvazewjodelcite odnapped da go planipaatnejziniot plaswan. Sepak, itpinatana zewjodelcite odi dotawu {to tie po-golewite povp{ini gi sadat podolg vpe-wenski pepiod, ne zatoa {to ne woàtda gi poseat nivite za nekolku dena,tuku za da dobijat podolg pepiod na so-zpeani lubenici i podolgo da bidatppisutni na pazapot. @itelite se za-dovolni od otkupnata cena koja sedviì okolu 5 do 6 denapi za kilogpawlubenica zewena od bostan.

T. Stoj~evski

21AVLYST 2008 |

Se zasejuvaat sewki od tik-va i od bostan vo dve posebni lei.Koga tie }e istepaat po dveliv~iwa, toga{ se kalewat (vkpstu-vaat). Ppitoa, tikvata iwa dva listai kalewot iwa dva lista. Otkako }ese fatat listovite na lubenicata,toga{ se otstpanuvaat dveteliv~iwa od tikvata. Sepak, ìte-lite na Mustafino ne go ppavat ovakalewewe, tuku kako {to objasnuvaStavpev, go otkupuvaat od Stpu-

wi~kiot pegion.

Ppoblewite so peèweto, voppvata godina otkako gonasadil ovo{tapnikot, s#u{te go nawaluvaat po-dot na wodpite slivi kaj

stpuwi~anecot Blaò Mixajlov. Bi-dej}i sawiot ne go znael ppocesot nakpoewe i ofopwuvawe na stebloto,toj angaìpal stpu~no lice. Za ̀ al,veli Mixajlov, popadi negovata ne-stpu~nost, toj go zgpe{il peèweto,a posledicite se katastpofalni.„Bidej}i toj go zgpe{i na~inot na pe -è we i den-denes, nekolku godini po-doc na, iwaw {teti. Toj „stpu~wak“wnogu dpasti~no go se~el dpvoto i sotoa sawo go pazgpanuval. Kako {to ve-lat postapite, „dpvo se~e{ - dpvo }ebepe{“. Sega, so peèweto, gi otst -pa nuvawe gpe{kite od ppvite godini“,objasnuva Mixajlov. Za da ne ppo-dolì vakvata sostojba, ovoj nastav-nik vo Spednoto ekonowsko u~ili{te„Jane Sandanski“ gi angaìpal To{oApsov i Mapjan Kippijanovski, ppo-fesopi na Fakultetot za zewjodelskinauki i xpana, koi wu powagaat vo ppe-kpojuvaweto i vo tpetipaweto na bo-lestite kaj ovo{kite.

Mnogu rod i vra}awena vloènotoPpviot nasad so wodpi slivi go nasadilvo 2002 godina. Toga{ nasadil pet de-kapi, odnosno 260 dpvca. Podoc na na-ppavil u{te eden nasad i sega Mixajloviwa 1.300 dpvja so wodpi slivi vo ata-pot na stpuwi~koto selo Bosilovo.Pped da ja nasadi nivata, toj ja izopali fplil wnogu apsko |ubpe. Bidej}ipp vite dve godini dpvcata ne davaatpod, toj, we |u pedovite, sadel i dpugi

Dvièj}i se po patot kon Ppi -lep, niz podnite poliwa na po-sowanskiot atap, sekoj powin-

uva~ }e go zabeleì ovo{tapnikot naposowanecot Rade Tasev. Ovoj zewjo-delec, po poteklo od selo Lali{te,kavadape~ko, izwinative 26 godini giposvetil na ovo{tapstvoto. Veli, po-sowanskoto pole iwa idealna we-stopolo`ba za odgleduvawe na sitevidovi ovo{ni nasadi. Sepak, Tasevse oppedelil za ppoizvodstvo nappaska, koja spoped svojot kvalitet

e poznata vo zewjava, no i na po-pane{nite jugoslovenski pazapi.Denes, toj go plasipa svojotppoizvod i na evpopskiot i na pu-skiot pazap.

Na po~etokot, Tasev iwal walnasad zatoa {to pabotel vo kow-panijata „Tikve{“ i newal do-volno vpewe da se posveti na zew-jodelstvoto. Osven toa, objasnu-va toj, tpite deca wu bile wnoguwali i ne woèl da go ppo{ipippoizvodstvoto. No, poslednivedesetina godini e vo Zavodot zavpabotuvawe i so toa wu se dalo

{ansa, zaedno so svoite deca i niv-nite sewejstva, slo`no, da odgledu-vaat ppaski. Tasev, iskopistuvaj}i goova, nekolkukpatno gi zgolewil svoi-te plantaì i ve}e iwa 4 xektapi na-sadeni ppaski od najkvalitetnitesopti. Osven ppaskite, ovoj zewjodelecnasadil kajsii i cpna sliva.

Intepesno e toa {to Tasev sawppoizveduva i posado~en watepijalod site sopti ppaski, kajsii, slivi idpugi ovo{ki. Vo sopstveniot pa-sadnik ppoizveduva dupi i za ppo-

da`ba, a kaj nego doa|ale zain-tepesipani lu|e od cela Make-donija.

Iskaùvaj}i ja svojata blago-dapnost do Agencijata za una-ppeduvawe na zewjodelstvoto voKavadapci i do ppofesopot BopoRistevski od Fakultetot za zew-jodelski nauki i xpana, Tasev ob-jasnuva deka tie sekoga{ se pa-spoloèni da wu powognat vope{avawe na ppoblewite so koise soo~uva vo paboteweto, bidej}ikako zewjodelec, toj e dolèn dappoizvede kvaliteten pod, a sotoa se gapantipa i negoviot ot-kup. Ppaskata na Tasev woè da senajde pe~isi na site evpopski pa-zapi, zatoa {to e kvalitetna,blagodapej}i na pabotata, inve-sticiite i na sepioznata konku-pencija we|u sawite ppoizvodi-teli na ppaski. Zatoa, toj i ne-govite sogpa|ani gi sledat sitenappedoci na naukata i nedvo-swisleno gi voveduvaat vo svoe-to ppakti~no pabotewe. Sawo sopowo{ na naukata i so wnogutpud, veli Tasev, woè da se po-stignat odli~ni pezultati.

T. S.

Od posado~enwatepijal doplodovi od praska

22 | MOJA ZEMJA

OVO[TARSTVO Niz rosomanskoto pole Vo ovo{tapnicite na stpuwi~anecot

Ovoj zemjodelec ne e orien-tiran samo na proizvodstvo-to na posado~en ma terijal iovo{je, tuku dos led no gi sle-di site dos tig nu vawa nanaukata. Tasev mo ̀ e da govidite na tribini orga-nizirani od proiz vod i te lina za{titni sredstva, nazemjodelski saemi i vo de-bati so drugi zemjodelci

Lpe{kte

Ppaska poznata na BalkanotRodot e dobapi o~ekuvan

kul tupi na od pedeno pastojanie oddp vcata. „Sadev zelka i cvek lo, zatoa{to ovie kultupi ne ppe~at na pazvo-jot na dpvceto i so nivnata obpabotkai |u bpewe, se obpabotuva i sawiot ovo -{ tapnik. So ova se vpa}aat del od vlo -ènite spedstva za{to ppvite dve go-dini ne davaat pod“, objasnuva Mixajlov.

Toj ppose~no dobiva od 60 do 70 ki-logpawi po dpvce. Se pazbipa, ova e vopolna podnost, vo pettata ili {esta-ta godina. Najwnogu dobiva od soptata„stenli“, zatoa {to taa e i najpodna,iako ne e zadovolen od oploduvawe-to na „~a~anskata najdobpa“.

Berba i otkupBepbata na slivite se odviva pa~no,so powo{ na apgati. Ppocesot nabepewe ne woè da tpae pove}e od de-setina dena, zatoa {to podot }eppezpee. No, Mixajlov iwa ppoblew soobezbeduvaweto pabotna sila, za-toa {to vo stpuwi~kiot pegion, vo po-sledno vpewe, se pojavile wnogu zew-jodelski kapaciteti koi gi angaìpa-at pabotnicite na podolgo vpewe.

Po bepbata, slivata se stava vo gaj -bi od 7 do 8 kg. i vo slu~ajot na Mixa-

jlov, tie se ppodavaat vedna{. „Sli viteodat na stpanskite pazapi, a naj wnoguvo Rusija. Vo svetot iwa nedos tig na sli-vi“, veli ovoj stpuwi~anec. Ved na{ ponivnoto bepewe, dokolku iwa su{ niuslovi, tie bapaat edno do dve navod-nuvawa. Mixajlov postavil sistew „kap-ka po kapka“, niz koj, isto taka, stava kpi-stalni |ubpiva za pastenijata da dobijatpodobpa lisna wasa, podobpa bo ja, po-golew plod i dpugi kapaktepisti ki.

T. Stoj~evski

23AVLYST 2008 |

Blaò Mixajlov

ite od peèweto{ko se popravaat

Osven problemite so ovo{kite, Mihajlov se bori i so sko-vranite - ptici koi go napa|aat plodot na „kaliforniskata sina“,zatoa {to e meka i sozreva porano od drugite sorti - „~a~anskatanajdobra“ i „stenli“. Toj napravil pla{ilo vo ovo{tarnikot, noi ovoj obid bil bezuspe{en, zatoa {to skovranite, sé u{te, ginapa|aat plodovite i pravat ogromni {teti. Isto taka, vo let-niot period, ovoj zemjodelec prepora~uva da se vnimava na ze-leniot majski bumbar, koj ja uni{tuva lisnata masa. No, sepak,Mihajlov gi tretira drvcata so odredeno sredstvo za za{tita,spored programata {to ja dobil od Kiprijanovski

Ovoj zemjodelec, prviot svoj nasad go nasadil vo 2001godina. Nasadil 110 drvca kajsii zatoa {to znael deka vo zem-java nema mnogu nasadi so vakva kultura. Bidej}i prvite trigodini ne ra|aat, prviot rod go dobil vo 2005 godina. Ot-toga{, prose~niot prinos e od 10 do 70 kilogrami po drvo.Mihajlov nema nikakov problem so plasmanot na kajsiite, tukukako {to objasnuva, negova obvrska e da sozdade dobar pri-nos i kvaliteten rod, a so toa e garantiran i negoviot otkup.Vo narednite godini toj o~ekuva i do 100 kilogrami po drvce.Na negovata niva moè da se vidat samo kajsii od sortata„roksana“, zatoa {to bile so ubava boja, mnogu krupni, se ba-raat na pazarite, podnesuvaat transport i davaat golem rod.

Vo ovo{tarnicite na Mihajlov rastat slivi od sortite „ka-liforniska sina“, „~a~anska najdobra“ i „stenli“. So vakvata raz-noli~nost vo asortimanot, toj ima slivi od po~etokot na juli dokrajot na avgust. „Kaliforniskata sina“ zree prva, potoa sozreva„~a~anskata najdobra“, a kon krajot na letoto, zree sortata „sten-li“. Sepak, „stenlito“ ima najniska cena (okolu 15 denari), a „~a~an-skata“ dostignuva od 22 do 25 denari na golemo. Vakvata sostoj-ba e rezultat na toa {to „stenli“ moè da se koristi za industriskoproizvodstvo, a drugite dve sorti se isklu~ivo trpezni slivi

Ovo{tapnikotna Mixajlov

Ppotivgpadobijnata od bpa -na ne gi za{tituva pose-vite, tuku nappotiv, ppe di-z vikuva {teti, pottiknuvapoàpi, eksplozii, a

ponekoga{ pezultipa i so ~ove~ki`ptvi, e obpazloènieto na na-dle`nite institucii za vakvata od-luka. Od Yppavata za xidpoweteopo-lo{ki paboti (YXMR) se decidni dekanewa osnova za ppiwena na ppotiv-gpadobijna odbpana. Nezavisno od toakolku paketi }e bidat ispukani, tiene woàt da gi pazbijat gpadonosniteoblaci i da gi sppe~at vpneìtegpad. Sistewot, ednostavno, nepostignuva efekt. „Stanuva zbop zappipoden fenowen {to ne woè lesnoda se uni{ti. Ako oblacite segpadonosni, toga{ newa {ansi gpadotda ne pa|a. Kolku i da se puka, voposlednite 30 godini vo Makedonijapovtopno pa|a gpad“, istaknuva di-pektopot na YXMR, \op|i Kotev. I voEvpopskata Ynija gpadobijnite paketine se kopistat. Nad 30 zewji voop{tonewaat za{tita od gpad. Sli~na esituacijata i vo svetski pawki.

Gradobijnite raketipredizvikuvaat poàriZewaj}i gi ppedvid pezultatite oddosega{nata ppiwena na gpadobijnata

za{tita {to se pokaàa kako nezado-volitelni i, istovpeweno, sledej}igi evpopskite i svetskite tpendovi,Makedonija sugepipa osigupuvawena zewjodelskite povp{ini. Buxet-

skite spedstva {to bea ppedvideniza nabavka na paketi, sega se ppe-naweneti za osigupuvawe na zewjodel-cite. So vkupno 70 wilioni denapi,dpàvata pokpiva 30 otsto od tpo {o -

[to velat osiguritelnitekompanii?

Sawo desetina zewjodelci godinava go osig-upale svoeto ppoizvodstvo. Bpojkata e wnogu walapopadi visokite ceni. - Zewjodelcite i godina-va s# powalku go osigupuvaat ppoizvodstvoto iakogpadot ne gi po{tedi posevite. Vladinata wep-ka za subvencionipawe na 30 otsto od tpo{ocitene e atpaktivna. Dosega konkupipale sawo de-setina zewjodelci. Za niv osigupuvaweto eskapo, bidej}i pogolewiot del od suwata, 70 ot-sto, tpeba sawi da go platat, velat vo osigu-pitelnite kowpanii. Cenite za osigupuvawewoè da se sniàt ako zaintepesipanosta nazewjodelcite se zgolewi, veli Spasenoski.

Osiguruvawena posevite,a ne gpadobijni paketi

25AVLYST 2008 |

ANALIZAPo 35 godini, Makedonija ja ukinuva upotrebata na gradobijni raketi

Vladata subvencionipa 30% od osigupitelnata polisaza osigupuvawe od osnovni pizici vo ppiwapno zewjodelskoppoizvodstvo. So ovaa wepka se opfateni p~enicata, ja~wenot,p~enkata, gpozjeto, tutunot, dowatite, pipepkite, kpastavicite,bostanot, jabolkata i ppaskite. Kopisnici woè da bidat fizi~kii ppavni lica so waksiwuw 20 xa lozovi nasadi, 50 xa gpadinapskikultupi (dowati, pipepki, kpastavici i bostan), do 10 xa ovo{ninasadi (jabolka i ppaski). Za p~enica, ja~wen, p~enka i tutun newaogpani~uvawe na waksiwalnite kapaciteti, velat od pesopnotoMinistepstvo. Za ovaa cel se naweneti 70 wilioni denapi od Ppo-gpawata za poddp{ka na zewjodelstvoto, a Vladata vo ppocesot naosigupuvawe }e paboti so kowpaniite „Osigupitelna polisa“, „Vap-dap Osigupuvawe“ i „Eupolink“, bidej}i se ppijavile na javniotpovik na Vladata. Dpàvnata vlast }e subvencionipa osigupuvawe

sawo od osnovnite pizici - gpad, poàp i gpow

▼

[teti od gpadot

ANALIZA Po 35 godini, Makedonija ja ukinuva upotrebata na gradobijni raketi

ci te za osigupitelnite polisi.„Newa dpàva vo Ynijata {to kopistipaketi ppotiv gpad. Toa ne funk-cionipa. Nappotiv, dokaàno e dupii deka vakviot sistew na za{tita ppe-dizvikuva poàpi. Ve}e 30 godini pu-kawe so paketi i isto tolku vpeweiwawe poàpi. Lani, ppi nevpewe,vo eden den bea ispukani 26 paketi,no toa ne gi winiwizipa {tetite“,objasnuva winistepot za zewjodelst-vo, {uwapstvo i vodostopanstvo, AcoSpasenoski. Nesfatlivo e, poten-

cipa toj, da se paboti pod otvopenonebo, a da ne se osigupa ppoizvodst-voto. „Vo popane{na Jugoslavija osi-gupuvaweto na zewjodelstvoto be{eppaktika i zadolìtelno so zakon.Taa navika tpeba da se stekne pov-topno“, istaknuva Spasenoski.

Razli~ni stavovime|u zemjodelciteZewjodelcite se podeleni vo wisle-wata okolu vladinata odluka za osi-gupuvawe. Edni swetaat deka gpado-bijnata za{tita ne tpeba da se uki-ne, dpugi go favopizipaat osigupu-vaweto. Sepak, fakt e deka newaat na-vika, nitu tpadicija za osigupuvawe

na iwotite. Ovaa ideja, velat, ewoèbi dobpa, no tpeba vpewe za dase obnapodi. Za wakedonskite zewjo-delci, voedno, e spopno toa dali osi-gupitelnite kowpanii voop{to iwa-at ekspepti koi pealno bi vp{eleppocenka na {tetite od eventualnonevpewe. Iwa i takvi koi poso~uvaatdeka subvenciite za osigupuvawetotpeba da pokpivaat najwalku 50 ot-sto, a ne 30% od tpo{ocite za po-lisite. Vo sekoj slu~aj, op{ta e so-glasnosta deka tpeba da se opgani-

zipaat javni tpibini ili de-bati po selata so stpu~nilica i ppetstavnici od osi-gupitelnite dpu{tva, {to }eovozwoàt zewjodelcite po-dpobno da se zapoznaat sobenefitite od osigupuvawe-to. Intepesno e da se napo-wene i deka godina{nata Ppo-gpawa za pupalen pazvojpoddpùva kupuvawe wpeìza za{tita na zewjodelskitepovp{ini. No, spoped RistoMilev, lozap od Kavadapci,za{titna wpeà za eden xek-tap povp{ina so celosna kon-stpukcija, ~ini okolu 32.000evpa ili isto tolku kolku{to bi se potpo{ilo za tpipati da se podigne lozov na-sad. Ppitoa, dodava Milev,

sistewot se wenuva sekoipet do {est godini. Kakoopcija za za{tita toj giposo~uva i wpe`nite kon-stpukcii {to gi ppoiz-veduvaat nekoi wakedon-ski fipwi. Nivnata cenadostignuva 8.000 evpa,a pokot na upotpeba ewaksiwuw edna godina.

Ekspeptite objasnu-vaat dena nezaintepe-sipanosta za osigupu-vawe, ppakti~no, onevoz-woùva kowpanijata davpaboti stpu~ni kadpikoi bi ja ppocenuvale{tetata popadi ekonow-ska neisplatlivost.

M. âkarova

26 | MOJA ZEMJA

▼ Vo Makedonija, gradobij-na odbrana, prvpat, e

upotrebena vo 1974 godi-na. Minatata godina bea

nabaveni 700 raketi, a seispukaa samo 220. Ovaa

godina se uni{teni4.500 raketi so pominat

rok, vo vrednost od 1,3milioni evra.

Vo Xpvatska pped dve godini be{e do -ne seno zakonsko pe{enie za osigupuvawe so koexpvatskite fapwepi dobija isklu~itelna po -vol nost - pla}aa sawo 20% od vkupniot tpo {ok.Ostatokot go pokpivaa dpàvnite opgani (40%centpalnata, 20% lokalnata i 20% ù pa -niskata vlast). Efektot be{e ogpowen, adp ̀ avata uspea da spasi ogpowni suwi od svojotbu xet. Denes, dpàvnite i ùpaniskite vlastipla }aat po 25%, a fapwepite go pokpivaat os -tatokot od osigupitelnata polisa. Vo denapskappotivvpednost, osigupuvaweto na xektap po- v -p {ina ~ini pedesetina evpa, podeleni we|u

dpàvata, ù pa nijata i zewjodelecot

FFRM za osiguruvaweto Osigupuvaweto, kako wepka za za{tita na posevite, tpeba danaide na wasovna poddp{ka i da bide ppifatena od zewjodel-cite zapadi dve ppi~ini. Ppvo, }e gi ppevenipa {tetite od gpadili od dpugi elewentapni nepogodi i vtopo, wasovnoto osig-upuvawe }e ja sniì cenata (ppewijata) za osigupuvawe. Pped20 godini osigupuvaweto, popadi wasovniot odyiv, be{ewnogu poevtino. Powalo be{e i u~estvoto na tpo{ocite voppoizvodstvo. Fedepacijata sweta deka dpàvata tpeba dappodolì so stiwulipawe na osigupuvaweto dodeka wepkatane bide op{to ppifatena. Ppedvidenite 30 otsto za pokpi-vawe na osigupitelnata polisa ne se wala suwa, no podobpobi bilo poddp{kata da dostigne 50 ppocenti, veli ppetse-datelot na Fedepacijata, \oko Danailov.

„Osigupuvajte go va{iot ppoizvod“velat osigupitelnite kowpanii

LRADINARSTVOPrv proizveduva~ na domati pod plastenik vo Zapadna Makedonija

Po pe~isi dvaesetgodi{na pau-za, [abani Muxawetnafi eppviot i edinstven ppoizvo-

ditel na dowati pod plastenik vo za-padniot del na Makedonija. Vo ovojpegion, po tpadicija, se ppoizvedu-vaat sawo dowati na otvopeno. Iakopped dvaesetina godini tuka se ppak-tikuvalo ppoizvodstvo pod plaste-nik, objasnuvaat ìtelite na selotoLopna Bawica, toj neuspe{en obidbpgu zawpel. Za Muxawetnafi, vakvo-to ppoizvodstvo e posigupno bidej}ipastenieto ne se pasipuva od do`do-vite, ne fa}a dawki, dava pokvali-teten pod, popano sozpeva, ja izbe-gnuva sepioznata konkupencija i nebapa kopistewe na za{titni sped-stva. Ve}e na po~etokot na juli, ovojgostivap~anec iwa ppoizvod za pazap,iako negovite soselani svojot ppv podgo dobivaat wesec dena podocna. I tojppoizveduva dowati na otvopeno {toppetstavuva sawo ppodolùvawe nappocesot na ppoizveduvawe od sistewna zatvopeno kon otvopen sistew.

Muxawetnafi odgleduva xolandskasopta BELE F1. Od nea iwa 9.000 ko-pewa pod plastenik i 11.000 kopewa naotvopeno. Za plasteni~koto ppoiz-vodstvo, toj vloìl 10.000 evpa. No, se-pak, toa e investicija koja tpae, a nasekoi 4 do 5 godini ja wenuva sawo fo-lijata. [abani investipal i vo in-

stalacija na sistew kapka po kapka, aplastenikot e pokpien so fabpi~kistabilizipan najlon, koj dava podobpogpeewe, a ne gi ppopu{ta son~evite ul-tpavioletovi zpaci.

Ogromna investicija,no i ogromna dobivkaNa 2.500 kvadpatni wetpi, toj nasadil9.000 kopewa. Odnosno, we|u kopeniteiwa po 33 santiwetpi popadi fa-bpi~kata dupka na cpevoto za navod-nuvawe, a we|u pedovite po 70, odnosno90 santiwetpi. Pogolewoto pastojaniewe|u pedovite se ppavi za polesno po-winuvawe we|u steblata na dowatite ipolesna pabota. Isto taka, za da dobiepopentabilno ppoizvodstvo, [abaniovaa godina iwa po edno steblo na dup-ka. „Lani ostavav po eden kopen so dvestebla (dve stebla - dve gpanki), no nebev zadovolen od ppinosite. Ovaa go-dina ppinosite se pe~isi isti i kaj dva-ta na~ina - okolu pet do {est kilogpawipo kopen ili 60 toni pod. Sepak, o~eku-vaw dowatot godinava dabide pokpupen, pokvali-teten i wnogu polesen zaobpabotka“, veli Muxa-wetnafi. Ovoj tpiese-tipetgodi{en ppoizvo-ditel svojot pod go pla-sipa na dowa{nite pa-zapi, iako postoi inte-

pes i od stpanski otkupuva~i. „Pobepbata, go pakuvaw vo specijalni gaj-bi. Ppitoa, go klasipaw, pa~no go sop-tipaw i so toa dobivaw pazli~na cena“.

Specifi~no opra{uvaweVoobi~aeno, oppa{uvaweto kaj dowatotna otvopeno go ppavat p~elite. Muxa-wetnafi toa go ppavi so specijalna puw-pa i ppepapat. Odej}i, od cvet na cvet,toj go oppa{uva sekoe steblo. Dokolkuppopu{ti odpeden cvet, toga{ newa dadobie nikakov pod i }e ostane sawo ze-lenata wasa. Zatoa, toj ppepopa~uva vni-watelno da se oppa{uva sekoe steblo.Osven toa, spoped ovoj ̀ itel na LopnaBawica, tpeba da se vniwava na napa-dite od gasenica za{to taa go napa|aplodot i go uni{tuva. Zatoa, dokolkuse pojavi, toj ppepopa~uva da se ppskaso za{titni spedstva (pesticidi).Minatata godina, tokwu popadi gase-nicata, Muxawetnafi fplil pove}e oddeset toni dowat.

T. S.

27AVLYST 2008 |

Plasteni~kotoproizvodstvoe ppedizvikza pegionot

Plasteni~kotoproizvodstvoe ppedizvikza pegionot

Rasadot za domati go proizveduva sam.Muhametnafi go see na 20 fevruari, ana prvi april ve}e go sadi pod folijata.Toga{, toj bara po~esto navodnuvawe,kako i prihranuvawe so kristalni|ubriva preku sistemot kapka po kapka

Plodovite ne sozpevaatvo isto vpewe

Ogpowna investicija i dobivka

Gpadinapstvoto e edna odpozna~ajnite zewjodelskigpanki vo Makedonija. Kakopezultat na ppipodniteuslovi i tpadicijata za ovoj

vid ppoizvodstvo, zastapenosta nagpadinapstvoto se dviì we|u 60.000i 62.000 xa so vkupno ppoizvodstvo odokolu 700.000-750.000 toni. Razvojotna gpadinapstvoto po obew, asoptiwani intenzitet na iskopistenost nappipodnite pesupsi (tewpepatupa,po~va, voda i sli~no) i odpeduvawe-to na ppavcite na ppoizvodstvo (pano,spednopano i docno) woè da se di-wenzionipa vpz osnova na analiza napo~veno-kliwatskite uslovi vo odd-elni agpokliwatski podpa~ja.

Vpz osnova na vkupnite suwi natewpepatupata, tpaeweto na veg-etacionata sezona so tewpepatupipovisoki od 5, 10 i 15oS, kako i po~ven-ite i dpugite uslovi, intenzivnotogpadinapsko ppoizvodstvo woè da seopganizipa vo nekolku agpokliwats-ki podpa~ja i peoni.

Prvoto agroklimatsko podra~jeopfa}a nekolku peoni vo ju`niot del naVapdapskata dolina. Ova podpa~je se od-likuva so pelativno golewi wo`nostiza intenzivno gpadinapsko ppoizvodstvona otvopeno i vo za{titeni ppostopii,ppi {to woè da se dobijat i do tpi pe-kolti godi{no od pazli~ni kultupi zapano, spednopano i docno ppoizvodstvo.Ppiwep: za pano ppoizvodstvo woè da

se odgleduvaat studootpopni kultupiso seidba/pasaduvawe od naesen (gpa{ok,zelka, ziwski kpowid, salata, spana}) ipano fopsipano ppoizvodstvo od top-loqubivi kultupi (dowat, pipepka, kpa-stavica i sli~no); spednopanoto ppoiz-vodstvo e so dipektna seidba ili pa-saduvawe na toploqubivi kultupi, do-deka docnoto ppoizvodstvo na ova po-dpa~je e za ppoizvodstvo na vtopi gpa-dinapski kultupi.

Vtoroto agroklimatsko podra~je(kontinentalno-subweditepansko)

Yslovi zaintenzivnogradinarskoproizvodstvo

28 | MOJA ZEMJA

ГРАДИНАРСТВО

Agpokliwatski podpa~ja (ppegled)

zafa}a wnogu pove}e peoni. Vo pogledna tewpepatupnite i po~veniteuslovi, ova podpa~je e powalku kon-kupentno od ppetxodnoto. I vo negogpadinapstvoto woè da se naso~i napano, spedno pano i docno ppo-izvodstvo, so wo`nosti da se dobi-jat, vo nekoi peoni, 2-3 pekolti

godi{no, ppi {to se kowbinipaatstudootpopni i toploqubivi gpa-dinapski vidovi i sopti so odpede-na vegetacija i nawena.

Tretoto agroklimatsko podra~je(toplo-kontinentalno) se ppostipana nadwopska viso~ina od 600 do 900wetpi. Zafa}a wnogu pove}e peoni od

ppetxodnite dve. So ogled na tew-pepatupnite uslovi, vo ova podpa~jegpadinapstvoto woè da se naso~i zaspedno pano i docno ppoizvodstvo.Popadi konkupentnosta, ppoizvod-stvoto e naweneto i za ppepabotki napazni zelen~uci, osven za upotpebavo sveà sostojba.

êtvrtoto agroklimatsko pod-ra~je (definipano kako ladno-kon-tinentalno) se ppostipa na nadwop-ska viso~ina od 900 do 1100 wetpi. Zatipot na gpadinapskoto ppoizvod-stvo, liwitipa~ki uslovi se tewpe-patupnite vpednosti i nivnoto vpe-wetpaewe so tewpepatupi nad 5, 10 i15oS. Ppi ovie uslovi, ppoizvodstvo-to na zelen~uk woè da se naso~i kakodocno (gpa{ok, wopkov, zelka, bpoku-la, keq, kowpip), kako i nekoi toplo-qubivi kultupi (dowat, cveklo i dpu-go) so sopti koi iwaat kus vegetaci-ski pepiod. Ovie sogleduvawa (vpzbaza na ppipodnite uslovi) se opien-tacioni. Ppi detalno opganizipawena intenzivno gpadinapsko ppoiz-vodstvo, potpeben e poanaliti~kippiod za izpabotka na seopfatenppoizvodstven elabopat, posebno zasekoe agpokliwatsko podpa~je.

Ppof. d-p Danail JankulovskiAss. Zvezda Bogevska

Spektap na gpadinapski kultupi

Godinava, del od nivite na wla-diot stpuwi~anec Zopan Ziw-bakov, od selo Bosilovo, se po-

seani so cveklo. [etaj}i niz niv, do-bivate ~uvstvo deka plodovite po-stojano Ve sledat vo dvièweto, za-toa {to polovina od nivniot tpup enad zewja. Dosega ovoj geodetskiinènep ne sadel cveklo bidej}ipabotel dpugi gpadinapski kultupi(pipep, wodap patlixan, bostan), nopopadi nivnata niska ppoda`na cenai negapantipaniot otkup, toj seppeopientipal na ppoizvodstvo nacveklo. „Ovaa kultupa ja sadaw ppvagodina zatoa {to e isplatlivo da sesadi. Od dpuga stpana, ovoj ppoizvodiwa dogovopena cena od pet denapi zakilogpaw i se kupuva vo otkupen cen-tap. Dpugite kultupi, ~esto pati,ostanuvaa po nivite“, objasnuva tpie-setipetgodi{niot Ziwbakov.

@itelite na svetinikolskotoselo Mustafino ìveat odppoizvodstvo na son~ogled

isklu~ivo za ugostitelski naweni, od-nosno son~ogled koj ne se kopisti vo in-dustpiskoto ppoizvodstvo. VioletaMitpovska e sawo edna od 550 ìtelivo seloto koja ppoizveduva vakovson~ogled. Vo atapot na s. Mustafinose naseani 120 xektapi so son~ogled. Mi-natata godina iwalo 92 xektapi, a vo2006 godina dupi 143 xektapi. Mi-tpovska veli deka izwinative 15 godi-ni gi posvetila sawo na ppoizvodstvo-to na ovoj son~ogled, iako na nejzinitenivi woè da se zabeleàt i p~enka,ja~wen, p~enica i lozovi nasadi. Lodi-nava, taa nasadila 15 dekapi son~ogled,

a seweto go dobila od winatogodi{natapekolta. „Sewenskiot watepijal e wno-gu skap i zatoa nie ostavawe od na{atapekolta. Cenata e okolu sto denapi pokilogpaw dowa{no sewe, a woè i pove}e.Za àl, newa wakedonsko sewe, tukutpeba da go donesewe od Bugapija iliXpvatska“, veli Mitpovska.

Tehnologija na proizvodstvoSeweto od son~ogledot se see kon kpa-jot na appil. Toga{, spoped ìteli-

te na Mustafino, vpewenskite uslo-vi se idealni popadi toploto vpewe.Dokolku se nasee popano, velat tie,woè da izwpzne i da newa nikakovpod. Za 15 dekapi, Mitpovska posea-la okolu 30 kilogpawi sewe. Vpe-wenski, celata povp{ina e naseana zadva do tpi ~asa. Dvaesetina dena po-docna niknuva son~ogledot. Vo spe-dinata na juni po~nuva kopaweto nason~ogledot, isklu~ivo so wotika.Tpaktopot kako wexanizacija woè dapowine sawo we|u pedovite, a pedo-vite se kopaat isklu~ivo pa~no. Toatpae desetina dena, so pet apgati,veli Mitpovska. Nasadite wopa da se

Son~ogledot eegzistencija zazemjodelcite

30 | MOJA ZEMJA

POLEDELSTVO @oltata boja kako predizvik niz ov~epolskoto pole

POLEDELSTVO Zoran Zimbakov, proizvoditel na cveklo

Proizveduva~ite na ovoj son~ogled dobivaat od 70do 100 denari po kilogram. Ova, spored niv, e dobracena so ogled na faktot deka son~ogled za indust -risko proizvodstvo dobiva cena od 30 do 40 denari

Goleminata na cveja diktipa sawiot ppoiz

Mo`ni se i dve

pekolti godi{no

navodnuvaat, i toa ppi fopwipawe nacvetot (juni - juli) i na lebot na se-weto (juli - avgust).

Son~ogledot po~nuva da se bepeokolu 28 avgust. Se bepe so no` iliso spp, ppi {to se kine sawo glavi-cata, a stebloto ostanuva vo nivata.

Podocna, toa se bepe za dowa{na upo-tpeba ili se fpla kako ppipodno|ubpe na nivata. Otkako }e se obepeglavicata, so tpaktop, se nosi dowa.Tuka sleduva slednata faza od obpa-botkata - udipawe so stap. So ova sevadat sewkite od glavicata i se

ostavaat nekolku denana sonce za da seisu{at. Vo Mustafino,su{eweto tpae podolgobidej}i, kako {to obja-snuva Mitpovska, otku-puva~ite go bapaat po-zpel. Po seto ova, sle-duva veeweto so wa{ina

(vealka) za da se otstpani plevelot.Sewkite se pakuvaat vo vpe}i ili seppodavaat vedna{. Vaka spedeniotson~ogled, na suvo westo, woè da se~uva i edna godina. „Od eden xektap,winatata godina, dobivwe dva tonason~ogled. Nie swe zadovolni odppinosot. Dokolku ovaa godina ne po-stigne cena, podot go ~uvawe zaslednata sezona. Za spe}a, toj ne bapanikakva za{tita“, objasnuva ovojppoizvoditel.

T. S.

31AVLYST 2008 |

Dve rekolti godi{noPped da po~ne seeweto, zewji{tetotpeba da bide obpaboteno, odnosnoda se izopa i na|ubpi. Ziwbakov ko-pisti apsko |ubpekoe go dobiva odsvoite kpavi. Tojo~ekuva deset tonipod od svoite dvadekapi cveklo. Kakokultupa, cveklotose see wa{inski.Ziwbakov nabavilsewe od zewjodel-ska apteka, od xo-landskata kowpa-nija „Enzazaden“. Ma{inata za seeweja iznajwil od svoj sogpa|anin i ni-vata ja naseal za sawo ~as i polovi-na. Sepak, toa go ~inelo 1.500 dena-pi za iznajwenata wa{ina.

Po seeweto, od agpotexni~ki

aspekt, sleduva kopawe i pazpedu-vawe, se pazbipa, po potpeba. Kopa-weto zavisi od toa dali iwa tpeva iplevel niz podot, a pazpet~uvaweto

od toa kakvi glavicisakawe da dobiewe.Cvekloto vedna{ wopada se nappska so xep-bicidi „Dual“ ili„Metaloxop“ ppotivtpevata. Inaku, plo-dot ne tpeba da seppska za{to e otpo-pen na bolesti. Vo od-nos na navodnuvawe-to, dokolku cvekloto e

sadeno vo wapt i vpne do`d, toga{ nee potpebno navodnuvawe. Slednatapekolta sadena podocna bapa na-vodnuvawe.

Vadewe na cveklotoCvekloto se vadi vo juli ili sep-tewvpi. Ovoj ppoces e wanuelen,bez wa{ina, i se vadi celiot plod.Potoa, wu se kinat listovite, aplodot se ostava vo nivata. Otkako}e se izvadi, toj woè da se pakuvavo vpe}i, gajbi ili pefus i se tpan-spoptipa vo otkupen centap. Ppoiz-voditelite na cveklo ne se wnogu za-dovolni od otkupnata cena od petdenapi popadi popastot na cenitena dpugite inputi, no sepak se za-

dovolni od sigupniot plaswan igapantipanata cena. Zatoa, stpu-wi~koto pole s# pove}e otvopa ppo-stop za seewe na cveklo.

T. S.

Nasadite so son~ogled, naj~esto, gi napa|a bolesta ~uwa, odnosnobolest koja ja pie vlagata i ne dozvoluva da se ofopwi zpnoto. Zatoa, kakoppeventiva, selanite wu dodavaat pove}e voda, objasnuvaj}i deka so toa iwai za zpnoto i za bolesta. Nasppoti ova, tie ne kopistat nikakvi xewiski

spedstva za za{tita, nitu ve{ta~ko |ubpe, objasnuva Mitpovska.

klotovoditel

Dokolku zewjodelecotodlu~i da see popano, toga{woè da izvadi i dve kultupigodi{no, zatoa {to cvekloto woèda se sadi vo wapt i vo tekot najuli. Ppviot waptovski nasad sevadi kon kpajot na juli, a vtopiotvo septewvpi ili oktowvpi. Pe-piodot na vegetacija na ovaa kul-tupa e tpi i pol weseci. Vo zavi-snost od potpebite na otkupu-va~ot, cvekloto woè da se vadi sopogolewi ili powali glavici. Odaspekt na seewe, toa se odpeduvaso gustinata na sadewe. Odno-sno, dokolku cvekloto se sadipogusto, toga{ se dobivaat powa-li glavici i dokolku se sadi po-petko, toga{ glavicite se pogo-lewi. Ziwbakov, godinava, sadel napastojanie od 10 santiwetpi io~ekuva da dobie pod so spedna go-lewina. Lolewinata na glavicitekaj cvekloto vlijae i vpz ppocesotna negova obpabotka zatoa {to po-golewite glavici tpo{at pove}estpuja za lupewe na plodot so

powo{ na papea.

Vlog vo idninata

Cvekloto se vadivo juli i septewvpi

Diwata e edna odkultupite koi obezbe-duvaat opstanok na sewej-

stvoto Ewini od skopskoto selo Mo-pane. Vo planinskiot ppedel nadDpa~evo, niz gustata {uwa i nea-sfaltipaniot, te{koppoodliv te-pen, e swestena nivata na BupanedinEwini. Ovoj pedesetitpigodi{en zew-jodelec, iako e vpaboten vo Centapotza pexabilitacija na deca i wla-dinci, ekonowija Dpa~evo, sepak ce-liot svoj ìvot go posvetil na zew-jodelstvoto. Poslednite 15 godini,zadolìtelna kultupa {to ja odgle-duva na svoite nivi e diwata. Obja-snuva deka uslovite {to gi iwa ne-goviot iwot dozvoluvaat uspe{noopstojuvawe na diwata, iako sepio-zen ppoblew za negovoto zewjodelstvoppetstavuva vodata.

„Sawo vpneìte obezbeduvaat do-volno voda za pastewe na diwite.Newa sistew za navodnuvawe, newa bu-nap, nitu tepenot dozvoluva nivata dase navodnuva, osven po ppipoden pat.No, za spe}a, iwa dovolno vpneì za dadobiewe kvaliteten i ne wnogu golewplod. Vo pposek, diwite pastat od edendo dva kilogpawi“, paskaùva Ewini.

Od svoite dva do tpi dekapi na-sadeni so diwi, Bupanedin dobiva petdo {est toni plod. Iako, objasnuva, volo{i godini, woè da se dobijat sawodo dva tona od celata povp{ina.

Negova golewa ppednost vo odnosna dpugite ppoizvoditeli na ovaa kul-tupa e ~istata, ekolo{ki zdpava spe-dina. Vo blizina na nivata newa fa-bpika, tpanspopt ili dpuga wo`nostza zagaduvawe. Isto taka, Bupanedinsvojot iwot go na|ubpuva isklu~ivo so

opgansko, ppipodno|ubpivo od kpavata {to ja

odgleduva. Zatoa, toj newappoblew so plaswanot na di-

wite. „Lu|eto sawidoa|aat kaj wene i gootkupuvaat podot od

dowa. Bidej}i tepe-not e te{koppistapliv

za wotopni vozila, jas di-wite gi siwnuvaw so tpaktop do dowai ottuka gi zewaat kupuva~ite. Tie sezadovolni so kvalitetot {to go do-bivaat, a jas so cenata i so toa {togo ppodavaw celiot pod“, veli Ewini.Diwite dostignuvaat cena od 20 de-napi za kilogpaw dokolku se otkupu-vaat na golewo.

Sekoe pastenie, dokolku eizloèno na son~evite zpaci, dobi-va {e}ep, a vodata ja obezbeduva odvlagata vo po~vata. Ewini, svojata sla-ba stpana - newaweto voda, so tekotna vpeweto i iskustvoto, ja ppetvopilvo ppednost, zatoa {to toj sadi kul-tupi koi ne bapaat wnogu voda. Na ne-govata niva woè da se vidi i gpa{ok.Sadi sawo eden dekap, a ppi~inata za

toa, kako {to objasnuva sinot na Bu-panedin, dvaesetiseduwgodi{niotVedat, e newaweto apgati. Spopednego, sewejstvoto ne woè da gi obpa-botuva site povp{ini {to gi pose-duva, iako paspolaga so sekakva zew-jodelska wexanizacija.

Za Ewini, ppoblew ppetstavuva i toa{to kultupite {to gi odgleduva iwa-at kpatok pepiod na vegetacija. Nego-viot ppoblew bi bil pe{en dokolku seotvopi ppepabotuva~ki kapacitet odkonzepvnata industpija, {to dopol-nitelno }e go wotivipa ovoj zewjodeleci negovite soselani da gi zgolewatpovp{inite so zewjodelski kultupi.

T.S.

BREND Buranedin Emini, skopsko Morane

32 | MOJA ZEMJA

diwiEkolo{koppoizvodstvo

na diwi

Se opredeliv za sor-tata „ruski ananas“ zatoa {tose mnogu blagi, {erbetlii,uspevaat vo ovaa prirodna sre-dina, imaat izvonreden vkus.Osven toa, sum sadel i poi-nakvi sorti diwi, kako {to sebakarkata, zimskite sorti vo-denka, kola~arka i drugi.

Vodata sepiozenppoblew za diwite

RAZLOVORDoc. d-r Pavle Sekulovski, direktor na Institutot za hrana pri FVM

33AVLYST 2008 |

� [to zna~i akreditacijata nalaboratoriite za bezbednost nahrana, kvalitet na surovo mlekoi zdravstvena za{tita na ìv-otnite. Kakva usluga moè dadobijat gra|anite i kakov efekt}e ima toa vrz kvalitetot nahranata i nejzinata kontrola? Akpeditacijata na labopatopiite

na Fakultetot za vetepinapna wedi-cina, Skopje, na gpa|anite na Make-donija, kako i na site na{i kowiten-ti (Vetepinapnata uppava, Dipekci-jata za xpana) iw dava gapancija dekapezultatite od labopatopiskiteanalizi se validni i deka woàt, vocelost, da bidat sigupni deka ispi-tanite xpana i ìvotni vo na{ite la-bopatopii, so dobien pezultat, se bez-bedni i zdpavi. Bi sakal da go istak-naw akpeditipaweto na labopato-pijata za kontpola na supovo wleko, so{to wlekoppoizvoditelite i wleko-ppepabotuva~ite, za ppvpat, vo zewjavaiwaat wo`nost za dobivawe septi-ficipani pezultati od nezavisna

labopatopija i so toa se eliwinipa-at site dosega{ni spopovi we|u niv.Na{ite labopatopii se otvopeni zasite fizi~ki i ppavni lica koiwoàt da donesat wostpa i koi bapa-at odpeden vid analiza. Tie }e bidatusluèni. Cenite na uslugite se pa-zli~ni za pazli~ni gpupi i vidovianalizi. Na ppiwep, edna kowpletnapoedine~na analiza na kvalitet na su-povo wleko ~ini 400 denapi.

� Kolku vreme trae{e procesotna akreditacija i {to moravteda ispolnite za da dojdete dozavr{nata faza - dobieniotser tifikat? [to sleduva po na -ta mu vo nacionalni i vo me |u -na rodni ramki?Ppocesot na akpeditacija na la-

bopatopiite tpae{e pove}e od 2,5 go-dini i bea potpo{eni okolu 25 wi-lioni denapi. Bea angaìpani nekolkuekspepti od stpanstvo, no wopawda go istaknaw Xenk Xeitxiujsenod Xolandija. Toj edna i pol go-dina pabote{e so nas i ja ponu-

di najgolewata powo{. Dobivaweto nasawiot septifikat za akpeditacija nezna~i deka swe zavp{ile so ppocesoti deka tuka tpeba da zastanewe. Na-ppotiv, nie sekojdnevno tpeba da goodpùvawe i da go poddpùvawe si-stewot. Redovni kontpoli od stpanana IARM (Institut za akpeditacijana Republika Makedonija), na sekoi{est weseci do edna godina, se so-staven del od akpeditacijata, a nie}e gi kopistiwe sawo za da go zgole-wuvawe bpojot na septificipani we-todi vo zavisnost od bapawata nana{ite kowitenti. Spoped najavite naIARM, nivnite septifikati }e bidatwe|unapodno polnoppavno ppiznaenido po~etokot na slednata godina, {tobi ja eliwinipalo potpebata od u{teedna septifikacija od nekoe stpan-sko akpeditaciono telo.

T. S.

]E SE PRAVIRUTINSKA KONTROLANA SUROVOTO MLEKO

Vo podgotovki e po~etokot na putin-skata kontpola na supovoto wleko, kako{to toa go bapa Evpopska Ynija ve}e so go-dini. Od sekoj wlekoppoizvoditel }e se ze-waat wostpi wleko, dva pati wese~no, zaanaliza na xewiski sostav na wlekoto, do-dadena voda, ppisustvo na antibiotici,bpoj na sowatski kletki i vkupen bpoj bak-tepii. Vpz osnova na tie pezultati, }e sefopwipa i otkupnata cena na wlekoto {toppepabotuva~ite ja pla}aat na ppoizvo-ditelite. Na toj na~in, }e se stiwulipa-at ppoizvoditelite da vniwavaat pove}e

na xigienata na wolzeweto.

Lapancijaza bezbednai zdpavahrana iìvotni

Labopatopija zawleko ppi FVM

Pavle Sekulovski

Silaàta e na~in na ppoizvodstvo na kabasta xpa-na koja se zasnova na kopistewe konzepvipana xpa-na vo tekot na celata godina. Konzepvipanata do-

bito~na xpana, t.e. si la ̀ a ta, iwa {ipoka ppiwena, no vona{ata zewja, s# u{te, nedovolno se kopisti, ne swetaj}igi kpupnite odgleduva~i na dobitok koi gi znaat pped-nostite i zna~eweto na si la ̀ a ta. Sawo so dobpa i kva-litetna si la ̀ a woè da go snabduvate svojot dobitokso odli~no izbalansipan, osnoven obpok.

Zo{to silaà preku cela godina? Opganite za vapewe, èludnikot i celiot opganizaw nakpavata, funkcionipaat kako edna biolo{ka centpala.Toa zna~i, na baktepiite, odnosno wikpoopganizwite naopganite za vapewe, so nepawnowepna i neupawnoteèna

isxpana, iw se potpebni 25 do 30 dena da se naviknat nasekoj nov na~in na isxpana. Ppitoa, kpavata wopa da tpo{itelesni pezepvi, a toa tpeba da go izbegne sekoj fapwep,bidej}i e lo{o, doveduva do golewi gu bitoci na fapwatai nepentabil nost vo paboteweto na fapwata.

Koli~estvoto na silaà vo isxpanata (da`bite) nawolznite kpavi vapipa, no woè da odi najwnogu do 8 ki-logpawi silaà na 100 kilogpawi telesna wasa. Ppiwep,kpava od 500 kilogpawi telesna wasa dnevno tpeba da jadewaksiwuw 40 kg silaà.

Najva`niot fa k top za ppoizvod s tvo na kvalitet nasilaà e so d p ̀ i nata na suvi wate pii vo zelenata wasa.Najkvalitet na silaà od kabas ti kpwi (p~en ka) se dobivakoga sodpìnata na suvata watepija e od 30 do 35%. Si -la ̀ i paweto e slo ̀ en ppoces koj se od viva bez ppisust -vo na vozdux, zatoa {to od watepijalot koj se si la ̀ ipa(p~enkata) tpeba da se istisne vozduxot, a isto taka, tpe-ba da se sppe~i i negovoto povtopno navleguvawe. Setoova se postignuva so neppopustlivite yidovi na silo-sot, a isto taka i so vniwatelno pokpivawe na podgot-

venata silaà so plasti~na folija. Dokolku se ppeskokneova (ne se nappavi), toga{ vo silaàta }e se pazvijat gabi,kvasci i wuvla koi ppedizvikuvaat pasipuvawe, ppi{to iwa i golewi zagubi vo xpanlivi watepii.

Istisnuvaweto na vozduxot od silaàta (ppisilaìpawe) se vp{i so tpaktop. Toj iwa pogolew ppitisokpo edinica povp{ina i podobpo ja nabiva wasata otkolkugaseni~apot, koj iwa pogolewa povp{ina na gazewe, no po-padi toa i powal ppitisok po edinica povp{ina. Nabi-vaweto na silaàta tpeba da se odviva dodeka nezavp{i polneweto na silosot. Potoa, silaàta tpeba dase pokpie so plasti~na folija koja sppe~uva vleguvawena vozdux i voda (do`d i sneg). Toa tpeba dobpo da se za-tegne i optovapi so zewja, stapi guwi ili vpe}i so pesok.Otkako }e se zavp{at ovie opepacii, silosot (silaàta)}e ostane pokpien 42 dena, popadi ppocesot na fep-wentacija. Koga }e powine ovoj pok, zna~i po otvopawe-to, zewjata ili pesokot so koj e pokpiena silaàta ne tpe-ba da se otstpani celosno, tuku postepeno, odnosno kol-ku {to e dnevnata potpeba od silaà vo fapwata, tol-ku zewja ili pesok }e se otstpani.

Nakil EleziMenaxer na RC Gostivar

ISKYSTVO

So silaà do popentabilnomlekoproizvodstvo Prednosta na silaàta e toa {to ovozmoùvastabilna i balansirana ishrana na kravite votekot na godinata, so koja se dobiva pogolemoi poevtino proizvodstvo na mleko i meso

Idealno vreme za silaìrawe nap~enkata e koga vla`nosta na klipote 32%, odnosno koga zrnoto sodrì

okolu 27% vlaga

Regionalna manifestacija „Den na odgleduva~ite na ovci i kozi“

Odgleduva~ite na ovci i kozi,qubitelite na ubavite wle~nii wesni ppoizvodi, na

dowa{nata pita i gali~kiot ka{ka-val, wnogu natppevapuva~i, kako ioficijalni ppetstavnici na Mini-stepstvoto za zewjodelstvo, {uwap-stvo i vodostopanstvo, na Evpopska-ta Ynija i na Fedepacijata na fap-wepite vo Republika Makedonija, soniza aktivnosti go odbeleàa Denotna odgleduva~ite na ovcite i kozi-te - 12 juli. Ovoj tpadicionalen na-stan, koj se odpùva po ~etvpti pat,be{e wo`nost site u~esnici da sezdpuàt vo nadwinuvaweto na ppe-dizvicite vo sto~apstvoto i vo

zadpùvaweto na tpadicijata nagali~kiot pegion.

Za pesopniot winistep, Aco Spa-senoski, ov~apstvoto e gpanka so iz-vozen potencijal za dpàvata. Mo-wentno, spoped winistepot, vo Make-

donija iwa okolu 600 do 800 iljadigpla ovci i 72 iljadi kozi, no negovotoMinistepstvo ppavi napopi ovaa bpoj-ka da se zgolewi. „Vo zewjava iwalo wi-lion i pol gpla ovci, a sega bpojkatae wnogu niska. Zatoa, godina{nive

Nagradite za sirewe se dodeleni vrz osnova naslednive kriteriumi: izgled, boja, miris, konzis-

tencija, vkus i tekstura.

Komisijata za izbor be{e sostavena od:

� Ppof. d-p Sowa Spbinovska, FZNX� D-p Bone Pala{evski, Institut za sto~apstvo� M-p Nata{a Dubpova - Mateva, Institut za sto~apstvo� Mepiton Abazi, FFRM

Dobitnici na nagradi vo kategorija ov~o, belo, salamureno sirewe

1. Jaswina Janevska -Zdpuènie „Baba planina“, Bitola

2. Du{an Risteski, Ppilep3. Skendep Awe, Debap

Dobitnik na nagrada vo kategorijakozjo, belo, salamureno sirewe

1. Aleksandap Vasov, Pipot, Spbija

Specijalna nagrada za bieno sirewe1. Destan Destani, Stpuga

Specijalna nagrada za ka{kaval1. Vapdap Lpadsko

Komisijata za ra~no molzewe ja so~inuvaa: � d-p Nikola Kozapovski, FZNX� d-p Nikola Pacinovski, Institut za sto~apstvo� Qulziw Fejzulai, FFRM

Nagradeni vo molzewe, spored sekundii kvantitet na izmolzeno mleko:

1. Miqaiw Sinanov (Vap-dap Lpadsko) za 25 se-kundi - litap wleko

2. Jaxi{ Alija (Zdpuènie„Kulotat“,Lostivap) za 24sekundi - 800 wililitpi

3. Ru{an Aliwani (Agpo-Dpagoevo - [tip) za 20sekundi - 500 wililitpi

Komisija za strièwe:� Ppof. d-p Vladiwip Xabipski, FZNX� w-p Elena Eftiwova, Institut za sto~apstvo� Abdulwexit Awiti, FFRM

Dobitnici na nagradivo strièwe (spored minutaà):

1. Qulwi Iseini - 3 winuti i 29 sekundi

2. [aban Mawuti - 4 winuti i 09 sekundi

3. Dpagi Mixajlov - 4 winuti i 10 sekundi

Ocenuva~ka komisija zakolekcija na ovci i kozi� Ppof. d-p Nikola Kozapovski, FZNX� Ppof. d-p Vladiwip Xabipski, FZNX� D-p Nikola Pacionski

Sto~apstvoto iwaogpowen potencijalza odr`liv razvoj

35AVLYST 2008 |

NASTAN

▼

Ogpowen intepes

za sto~apstvoto

NASTAN POLEDELSTVO Na ̀ etva kaj Traj~e Trajkovski od skopsko Ajvatovci

Na 14 juli Tpajkovski go ~eka{e kowbajnotda go o`nee tpitikaleto. Toj }e plati po600 denapi za dekap povp{ina ili oko-lu 3.000 denapi za svojata niva.Vo ova jul-sko popladne, toj go o~ekuva{e efektotod svojata godi{na pabota. Sepak, nego-voto lice ne go kpie{e zadovolstvoto odubaviot pod, nopwalnata visina na ste-bloto, dobpiot izgled i golewiot klas.

Osven toa, so sawoto seewe, go na|ubpil so„tpi petnaesetki“, odnosno 30 kilogpawina dekap. Tpitikaleto bapa voda, no ovojppedel, velat negovite ìteli, iwa se-piozni ppoblewi so nedostig na voda.„Dokolku iwa do`dovi, }e iwa i pod, zatoa{to na{ata zewja iwa kvaliteten sostav“,veli Tpajkovski. Ovoj zewjodelec go {tititpitikaleto od pleveli. Fpla za{titnispedstva na tpetoto liv~e, a vo istiot pe-piod, vo zavisnost od vpewenskite uslovi,stava u{te edna ppoletna ppixpana sove{ta~ko |ubpivo - tapana. Tpajkovskifpla po 40 kg. na dekap za podobap pod.

Zadovolstvo ododli~niot podna tritikaleto

36 | MOJA ZEMJA

700 wilioni denapi naweneti zaov~apstvoto (ostaveno ènsko jagne,ppedadeno wleko i gplo koza) i evti-nite kpeditni linii (za da se zgole-wat stadata) zbopuvaat za toa kolkuvniwanie posvetuvawe na ovaa va`nagpanka“, pe~e Spasenoski. Spoped \okoDanailov, ppetsedatel na Fedepaci-jata na fapwepite vo Republika Ma-kedonija, zadovolstvo e na edno westoda se sobepat site pelevantni ppet-stavnici vo sto~apstvoto. „Koga se pa-boti zaedno, uspexot e newinoven“, iwpe~e toj na ppisutnite.

ERVAN FUERE,EVROAMBASADOR

VO REPUBLIKAMAKEDONIJA

Mnogu genepacii od ovoj kpajzapabotuvale za ̀ ivot ppeku odgle-duvawe ovci i tpgovija so ov~iteppoizvodi, kako {to se nadalekuppo~uenite gali~ki ka{kaval igali~ko bieno sipewe. Pped ne wno-gu godini, ovoj pegion be{e wnogu ak-tiven i ̀ iv, no fapwepite i we{ta-nite zawinaa na pe~alba. Inten-zivnata industpijalizacija i ne-ppavilnata pupalna politika do-vede do nivno iseluvawe. Nappotiv,seloto e potpebno oti toa ppoiz-veduva uslugi za ìtelite na gpa-dot, oti ppetstavuva beli dpobovi,oti ne e zdpavo da se izgubi kon-taktot so ppipodata i da se zabo-pavi tpadicijata. Ovie ppipodnipasi{ta se za~uvani blagodapej}ina odgleduva~ite na ovci i kozi. Za-toa, EY }e powogne vo pazvojot na pu-

palnite spedini vo Makedonija.

▼

Tpitikaleto e nova kultupa na ni-vite na Tpaj~e Tpajkovski od skop-skoto selo Ajvatovci. Dosega ppoiz-veduval sawo p~enica i ja~wen. Odwinatata godina, ppvpat, po~nal sotpitikale, a sewenskiot watepijalgo kupil od edna skopska kowpani-ja. Za ovaa ètva, seweto go nabavilod dpugi lu|e koi iwale odli~nippinosi. Spoped nego, tpitikaletoe wnogu kopisna kultupa, koja eneobi~no vkusna za sto~na isxpanai dava golewi ppinosi vo odnos nadpugite kultupi.

Seeweto na tpitikaleto e vo ok-towvpi, koga se seat i dpugite ìtnikultupi. Spoped ovoj ìtel na Aj-vatovci, seeweto woè da se odvi-va i vo dekewvpi, iako poèlen e pe-piodot okolu oktowvpi. Ppetxodno,Tpajkovski nivata ja izopal tpipati: letno opawe (podgotovka),pped seewe i podocna.

Po sobipaweto na podot, pet toni po dekap,dowa}inot gi stavi vo awbapi. Ppoblew e toa {toTpajkovski newa ubavi awbapi kade {to bi go swe-stil tpitikaleto. Nivnoto napu{tawe, veli toj,e popadi pasplinuvaweto vo potpagata po eg-zistencija. Tie gi napu{tile awbapite, no segaiwaat sepiozni {teti od glodapite.

Ppezentacija na

kozi na Lali~nik

BOLESTIVo trloto na {tipjanecot Petkov

[est ovci i tpi wladi jagniwaod tploto na Dpagi Petkovuwpele od zapaza na u{nite

{kolki, koja se pojavila po nivnotoidentifikuvawe so u{ni wapkici.So akcijata za obeleùvawe, sekoe gplose obeleùva so wapkici na levoto idesnoto uvo i se vakcinipa ppotivbpuceloza so kapki vo o~ite. „Ovcitebea obeleàni na po~etokot na juni.Den po obeleùvaweto se pojavija ippvite siwptowi, iako ne bea isti kajsite gpla. Kaj nekoi iwa{e otok, a kajdpugi ne se zabeleùva{e otokot,kako i ppisustvoto na cpvi okoluobetkata i ppewnogu visoka tewpep-atupa“, veli 45-godi{niot {tipjanec,koj vo svoeto tplo iwa 230 ovci i jag-niwa. Petkov pobapal intepvencija odvetepinapnite stanici i pe~isi dvadena potpo{ile vo bockawe na ovciteppotiv tewpepatupa zatoa {to siwp-towite ne ukaùvale na toa dekaàpi{teto e vo uvoto. Na tpetiot den,

kako {to paskaùva ovoj ìtel naseloto Quboten, se pojavile i wuviokolu ovcite. Zatoa, toj bil ppinuden,so powo{ na puwpi~ka i pastvop„Vitacit“, da gi ppska na celiotgopen del od teloto (glava, u{i i gpb)za da begaat wuvite i kowapcite.Ppetxodno gi tpetipal so sppej „Be-tadine“, no spoped Petkov, toa nedalo nikakvi pezultati. „Li ppskav soxidpogen, jod i so „vitacit“. Zanekolku sekundi, pokpaj teloto naovcata iwa{e gpst cpvci, a uvotobe{e so nawalen otok. Za àl, del odniv ne uspeav da gi spasaw od ovaa za-

paza, se pojavija kpv i gnoj, koi ppekuvenite ja ppenesuva zapazata. Llavnappi~ina za ppisustvo na kowapcite, wu-vite i insektite e toploto vpewe“,objasnuva ovoj {tipjanec. Popadi va-kvite ppoblewi, akcijata za identi-fikacija e ppekinata. Spoped Petkov,dokolku ppodolàt visokite tewpe-patupi, taa ne tpeba da po~ne nitu vooktowvpi. Odgleduva~ite na ovci nese ppotiv vakvata akcija, objasnu-vaj}i deka so toa dobivaat evidenci-ja za sopstvenoto wati~no stado, no ba-paat taa da se sppoveduva vo nopwal-ni vpewenski uslovi.

Swptnost kaj ovcitepopadi zapazi odobeleùvaweto

Petkov gi pra{uva nadle`nite organi koj }e mu ja nadomesti {te-tata nastanata od akcijata za identifikacija, zatoa {to pokrajsrtnosta, poradi problemite so u{ite, ovcite go namalile i proiz-vodstvoto na mleko za polovina. Osven ova, toj, sekoe utro, odina trloto i gi tretira ostanatite zaboleni grla. Toj e lut zatoa{to nikoj od nadle`nite organi ne gi informiral za mo`niteposledici od akcijata za obeleùvawe

Nesakani posledici

od identifikacijata

Uspe{no zamenet uvozot na mleko

Najdobpoto wakedonsko wlekogo zaweni uvozot na ppoizvodiod Xpvatska, Bosna i Xepcego-

vina i Spbija. Makedonskite po-tpo{uva~i go ppefepipaat Swed-milk Makedonija nasppoti dpugiteuvozni ppoizvodi. Iwawe kvalitenppoizvod od wakedonsko wleko so po-

evtina cena od uvoznite ppoizvodi.Ako do winatata godina 55% od ku-puva~ite newaa dovepba vo wake-donskiot ppoizvod, godinava ve}ese sweni slikata.

Planovite na Swedmilk Makedonijase povpzani si plasipawe na okolu 70ppoizvodi na pazapot. Da se sozdade

vistinski kvaliteten ppoizvod, tpe-ba wnogu da se vloì, za da se odpìtoj ppoizvod i da se postigne dobapbiznis pezultat. Swedmilk Makedonijae sigupen deka so najdobpoto wake-donskoto wleko i supepiopnatatexnologija na ppoizvodtsvo ja iwa vi-stinata fopwula za uspex.

38 | MOJA ZEMJA

So makedonski proizvodSwedmilk go zaweni uvozot

PÊLARSTVOTransport na p~elite

Za da obezbedi kvalitetna pa{ai da ja zadpì jakosta na svoitep~elni sewejstva, Siweon

Delipetpov, penzionipan p~elap, giseli sandacite od {tipskiot atap voblizinata na wale{evskite i oso-govskite planini. Vo atapot na [tip,spoped ovoj penzionep, glavnata pa{azavp{uva vo juni i po~etokot na juli.Toga{, za da se odpì ja~inata kaj se-wejstvata, poèlno e da se obezbedipokvalitetna pa{a so ogpowno ppis-ustvo na polen, nektap i dpugi sos-tojki. Vo okolinata na osogovskite iwale{evskite planini iwa izobilstvood nektap i polenov ppav, veli toj.

Edno p~elno sewejstvo, paskaùvaDelipetpov, za edna godina tpo{iwe|u 50 i 60 kilogpawi polen, a niv-na xpana e i sozpeaniot nektap, polnso dodadeni awinokiselini, enziwi, ja-

glexidpati, glikoza, fpuktoza i sa-xapoza. „Na{ite p~eli gi seliwe od 330wetpi nadwopska viso~ina na 1100wetpi, kade {to iwa ppipoden nektapso polen i ppopolis“, veli Delipetpov.

Za da ne se voznewipuvaat p~elnitesewejstva ppi tpanspoptot do novatapa{a, Delipetpov postavil ppofileso {pafovi nad site sandaci. Istotaka, postavil i lajsni za da ne se po-westuvaat nalevo ili nadesno.

Po ppeselbata, p~elnite sewejstvaostanuvaat dva do dva i pol wesecina nova pa{a. Delipetpov objasnuvadeka vo ovoj pepiod newa wnogu pabotaza{to ppetxodno gi podgotvil se-wejstvata za sobipawe nektap i giza{titil od vapoza so wpavja kise-

lina. Sepak, toj gi posetuva sanda-cite dva pati wese~no so {to go kon-tpolipa i ppinosot. Dokolku del odpawkite se napolneti, tie se wenu-vaat ili ppaznat za da se obezbedippostop za pabota na p~elite.

Vo svoeto {estgodi{no iskustvoso tpanspopt na p~elite, Delipetpovnewal nesakani slu~ki ili ppoblew,a e zadovolen od ppinosite na svoi-te p~elni sewejstva. Edno p~elnosewejstvo, veli toj, woè da dade 40do 50 kilogpawi wed od vakva dvowe-se~na pa{a vo planinite. Ppetxod-nata ili ppvata pa{a vo okolinatana [tip tpae sawo petnaesetinadena i e so powali ppinosi.

T. S.

So ppeseluvawe dopokvalitetni pa{i- pogolemi prinosi

AVLYST 2008 | 39

Prikolkata na De li -pet rov ja zaka~uva {leper ija nosi do novata pa{a zap~elite. Se razbira, toj gopla}a transportot od 150 do200 evra vo eden pravec. Os-ven ova, toj ima dava~ki i prikontrolata {to ja pravi nasekoi petnaesetina dena. Spo -red negovoto iskustvo, ovietro{oci vleguvaat so 30% odvkupnata zarabotuva~ka voedna pa{na sezona

Delipetpov iwa 60 ppo-duktivni i 20 powo{ni p~elnisewejstva. Toj gi postavil san-dacite na {lepepska ppikolka,vo dolìna od 12 wetpi, a gitpanspoptipa so powo{ na dpugkawion. Na ppikolkata iwa edenkat, odnosno 2 peda so po 23 san-daci. Site tie gledaat vo istppavec, za da ne go izgubat ppo-letniot pazvoj. Ostanatite se-wejstva se postavuvaat we|u oviedva peda i po ppistignuvawetona novata pa{a, tie se ostavaatna zewjata. Spoped iskustvoto nadpugi p~elapi, wo`no e da seppavat i dva do tpi peda so

sandaci vo visina

P~elite se tpanspop-

tipaat so kawion

BERZANSKI INFORMACII

41JYLI 2008 |

1 evpo = 78,39 dinapi1 evpo = 7,22 kuni

izvop www.stips.minpoljsr.gov.yu

Ja~wen od

Skopskoto pole

MEXANIZACIJA Kumanovecot Du{an Spasovski sovetuva

Vo zewjava iwa wnogu stapazewjodelska wexanizacija. Odedna stpana, toa ppetstavuva

sepiozen ppoblew za ppoduktivnostavo zewjodelskoto ppoizvodstvo, a oddpuga stpana, ja pokaùva sposob-

nosta na wakedonskiot zewjodelec dagi odpùva wa{inite za obpabotka nazewji{teto. Eden od niv e i ku-wanovecot Du{an Spasovski od selo-to Rànovce, koj iwa ~e{ki tpaktop„ZETOR SYPER 50“ od dale~nata1967 godina. I spoped nego, ne postoistapost kaj wa{ina koja ppavilno i pe-dovno se odpùva. „Ppavilno odpùva-we zna~i s# {to bapa wa{inata da seppavi navpewe - da se wenuva waslo, dane dojde do ppegpevawe ppi pabote-weto, sekoj defekt da se otstpani naj-bpzo {to woè. Ova e osnovnoto kakoppeduslov za nopwalno odpùvawe natpaktopot“, objasnuva seduwdeseti-tpigodi{niot Spasovski.

Objasnuvaj}i go sopstvenoto isku-stvo, ovoj zewjodelec veli deka waslotogo wenuva dva pati godi{no, no sepak,toa zavisi od pabotnite ~asovi. Od-nosno, wasloto go wenuva na sekoi 200do 300 ~asa pabota i sekoga{ kopistispecijalno waslo za pabota SAE 40.

Isto taka, dokolku zagpee tpak-topot, veli Spasovski, woè da doj-de do zapu{uvawe na ladilnikotili do pukawe na cpevo. Zatoa, tojppepopa~uva da ne se optovapuvatpaktopot. Ppednost vo odnos naovoj ppoblew e toa {to ovaa wa{inase kopisti naesen ili nappolet,vpewe koga tewpepatupite ne se wno-gu visoki. Nasppoti ova, Spasovski so-vetuva vo ziwski uslovi, wa{inata dase ~uva vo gapaà i so toa da seza{titi od do`dovi ili wpazevi.

Osven Zetopot, Spasovski iwa tpak-top TAFO 42, koj go kupil pped ~etipi go-dini. Ppetxodno, okolu 25 godini ~uvalFepguson. Toj e qubitel na wexanizaci-ja zatoa {to negoviot dvop vo Rànovcee ppepoln so wa{ini. Iwa i stap kowba-jn ZMAJ 133 od dale~nata 1985 godina, adeset godini podocna kupil u{te dvanovi kowbajni. So niv, Spasovski vp{iuslugi za zewjodelcite vo sezonata na`neewe. Toj iwa i ppiklu~na wexanizacija(plugovi, bpana, tawipa~ka, pawna~, pe-doseja~ka za p~enka i p~enica, kosa~ka,balipa~ka, ppskalka i valjak.

Tpaktopot ZETOR go ~uva, veli ovojkuwanovec, za ppavewe silaà zatoa {toteì okolu tpi toni. Popadi teìna-ta na tpaktopot, na koj koga }e zaka~iplug dostignuva i do 3,5 toni, toj ja gazisilaàta. Ovoj tpaktop iwa i svoj na-slednik, poznatiot XRISTAL, no za ̀ al,go newa na wakedonskiot pazap.

So ovaa wexanizacija toj obpabo-tuva 8 sopstveni xektapi zewji{te,a ve}e zel u{te 10 xektapi pod zakup.Toj ppoizveduva p~enka, p~enica,ja~wen, lucepka, tpitikale i gpadi-napski ppoizvodi (dowati, pipep,kowpipi). Vo svojot dvop Spasovskiiwa i ppivaten pibnik vo koj ppoiz-veduva kalifopniska pastpawka, kakoi fapwa za odgleduvawe kpavi.

T. S.

So pravilnoo d r ` u v a w e ,wa{inata }e iwadolg ìvoten vek

Tpaktopot e stap pove}e

od ~etipieset godini

SERIJAL LEKOVITI BILKIAjdu~ka treva Achillea millefolium L.

Stanuva zbop za wo{ne poznato ipasppostpaneto lekovito pas -te nie koe vo napodnite pesni

se spownuva kako tpeva za panetiteajduci. Zatoa, pokpaj op{to ppi fa te -no to iwe „ajdu~ka tpeva“, taa se spe -}ava i kako „pa ne nik“ i „stoli~nik“.Taa e po ve }e go di{ no tpevestopastenie koe dostignuva visina od 40do 80 santiwetpi. Nejziniot kopen esilno pazgpanet, kako xopizontalno,taka i veptikalno. Iwa laze~ki pizowi cilindpi~no i osobeno pazgpanetosteblo. Listovite se so ppavilna,izdolèna fopwa, weki i pazdeleni.Vsu{nost, celiot list na ajdu~katatpeva izgleda kako pepo so golew bpojnazabeni listovi. Cvetot e swestenvo glavkasto socvetie, siten e, a poboja vapipa od bela do òlta ipozova. Ajdu~kata tpeva e dolgoppisutna vo ppipodata i cveta vointepval od juni do noewvpi.

Ajdu~kata tpeva e sawonik, a na-jwnogu e pasppostpaneta vo celiotpegion na Spedozewjeto. Kaj nas ~estose sweta za plevel, za{to vipee nalivadite, pasi{tata, stpni{tata,zapu{tenite {uwski kowpleksi, no

~esto i vo posevite. Zapadi eko -no w ska ta isplatlivost i go le wa -ta upo t pe ba vo fapwacevtskataindustpija, vo posledno vpeweplanta`no se odgleduva voSpedna Evpopa, osobeno vo Polskai Yngapija. Ajdu~kata tpeva seppoizveduva zapadi nejzinatanadzewna wasa, odnosno steblotoi socvetieto. Taa sodpì nad0,3% etepi~no waslo (watpizini we lo fo lin). Osven toa, bogatae so fla vo noi di, winepali,kapotin, vitawin C, a iwa iizvesno koli~estvo vitawin K.

Spoped ppedanijata, nej zi na -ta lekovitost ppv ja otkpil an -ti~ kiot xepoj Axil, popadi {totaa u{te se vika i axilein.

Nejzinata ppiwena e paz n o vid -na. Naj~esto se kopisti ppivnatpe{ni kpvapewa kaj belitedpobovi, nosot, bubpezite isli~no. Se kopisti i ppi za bo lu -va wa na òl~kata, spcevi bo les -ti, ka{lica, xewopoidi, astwa,nesonica, pevwa. Ednostavno,stanuva zbop za pastenie koe iwa

{ipoka ppiwena vo napodnatawedicina.

Osven vo fapwakotepapijata,ajdu~kata tpeva se kopisti i kakoza~in ppi podgotovka na salati,supi, weki vidovi sipewe, suvo wes na -ti ppoizvodi i sli~no.

Odgleduvawe na ajdu~kata trevaIako kaj nas lekovitite i za~inskitepastenija, s# u{te, najwnogu sesobipaat od ppipodata, tpeba da seodi na nivno planta`no odgleduvawe.Za ova, ajdu~kata tpeva e osobenopogodna zatoa {to iwa wnogu skpownibapawa. Dobpo podnesuva niski ivisoki tewpepatupi iako najdobpouspeva na po~vi koi se izloèni nason~eva svetlina. Se odgleduva voplodoped, no ne se ppepopa~uva da seodgleduva pove}e godini na ednowesto. Za planta`no odgleduvawenaj ~esto se kopisti soptata ppo A(Achillea millefolium ssp. colina) kojapoteknuva od Lepwanija. Povp{inatana koja }e se odgleduva ajdu~kata tpe -va se zaopuva vedna{ po esenskataèt va, na dlabo~ina od 30 san ti wet -pi. Za optiwalni ppinosi, ppe po -

pa~ livo e da se na|ubpi so apsko |ub -pe vo koli~ina od 30 toni na edenxektap. Po wo`nost, ppixpanata sevp{i so winepalni |ubpiva fosfop,kaliuw i azot, vo soodnos ppigotvensppewa po~venite uslovi.

Najdobpo e da se see dipektno, a nepetko i ppeku pasaduvawe. Koga sesadi so pasad, se postignuvaat dalekupogolewi ppinosi. Ppi dipektnaseidba se see vo pedovi ~ie we|usebnopastojanie iznesuva 30 do 40 san ti -wet pi, zapadi pouspe{na ppi wenana agpotexni~kite wepki. Za po vp {i -na od 1 xektap potpebno e okolu tpiki logpawi sewe. Dokolku se vp{i pa -sa duvawe od ppetxodno ppigotvenpasad, potpebni se okolu 65.000edinici pastenija po xektap. Ra sa du -va weto e najoptiwalno vo appil i waj,ppi {to se vp{i plodoped vo odnos40 so 40 santiwetpi. Vo ppvatagodina, `neeweto se vp{i vo wesecseptewvpi, koga najgolew ppocentod cvetovite go iwaat zavp{enosvoeto cvetawe. Ve}e vo slednatagodina woè da se `nee dva pati, vowaj i vo oktowvpi. Ppose~niot ppinosna ajdu~kata tpeva ppi edno `neewese dviì od 700 do 1.200 kilogpawisuva wasa po xektap.

N. Dukoska

Lekovitoplanta`no

pastenie

43AVLYST 2008 |

Kopisna vo napodnata wedicina

Naj~esti `ptvi od tpueweso obi~en balan se decatai ov~apite. ôvekovataistopija poznava nawep-ni tpuewa so ova pastenie,

naj~esto so skpi{no dodavawe nasoweleni bobinki vo cpno kafe icpno vino, so cel da se izbegne ne-ppijatniot vkus na seweto. So bala-not se tpujat i ìvotnite, osobenovo su{nite letni weseci, koga ze-lenata xpana nedostiga, a obi~niotbalan paste na westa dostapni zaìvotnite. Kowite koi pabotat i ppe-stojuvaat vo {uwa, pasej}i na {uw-skite ~istini i se~i, jadat i obi~enbalan. Za polesni tpuewa kaj kowite,woè da bide vinoven i ~ovekot do-kolku pped nivnata ppoda`ba na-stojuva da ja ppikpie astwata, davaj}iiw da izedat nekolku listovi ili dase napijat voda od isitneti listovina obi~en balan. Sviwite se lakowatpo obi~en balan, koga toj e vo buenpast i woè da go izedat vo golewikoli~ini, dupi i koga pasi{tata sezeleni. Kaj govedata, tpuewata so li-stovi od obi~en balan se wnogu pet-ki i nastanuvaat sawo toga{ koga }ego izedat zaedno so tpevata. Bpojnitpuewa se wo`ni kaj ovcite, koikpatko vpewe pasat vo {uwa, ppitoajadat listovi i plodovi od obi~en ba-lan. Za ìvotnite se opasni bobin-kite, osobeno koga tie se zeleni.

Lekovito i otrovno dejstvoVo pazni kpai{ta, Atropa belladona L.se spetnuva pod pazni iwiwa: obi~en

balan, cpna bunika, div tutun, ludo

bilje (zatpueniot izgleda kako da po-ludel). Site ovie iwiwa ukaùvaat natoa deka napodot znael za negovotootpovno dejstvo. ôvekot, gledaj}i gokako potencijalna opasnost za decatai dowa{nite ìvotni, otsekoga{~uvstvuval stpavopo~it kon nego.

Se sweta deka dupi i anti~kite na-podi znaele za otpovnoto i za leko-vitoto dejstvo na ova pastenie, no zatoa ne postojat jasni i sigupnipi{ani dokuwenti. Lekovitata iotpovnata wo} na ova pastenie,vsu{nost, doa|a od alkaloiditeatpopin, odnosno xioscijawin koippetstavuvaat 99% od vkupnite al-kaloidi ppisutni vo pastenieto.Koli~estvoto na alkaloidi zavisi odvidot na pastenieto, kliwata,po~vata, vpeweto na bepba, na~inotna su{ewe, staposta na dpogata i dpu-go. Listovite koi pastat na sonceiwaat dva pati pove}e alkaloidi odonie vo senka, no iwa i sppotivni kon-statacii. Intepesen e podatokotdeka ova pastenie so su{eweto ne jagubi otpovnosta. Vo listot se ppi-sutni najwalku 0,3% alkalodi, no iwai slu~ai koga koli~inata na alka-loidi iznesuva 1,32%; vo kopenot0,45-0,85%; vo cvetovite 0,65%; voseweto 0,80%. Vo sveìot list iwawnogu walku atpopin ili voop{to gonewa. Me|utoa, vo pepiodot nasu{ewe, ~uvawe i ppepabotka, ek-stpakcija na alkaloidi i izpabotkana ppepapati, golew del od opti~kiaktivniot xioscijawin ppewinuvavo opti~ki inaktiven atpopin. Xio-scijawinot i atpopinot se èstokiotpovi koi ja dpaznat kopata na go-lewiot wozok, we|uwozokot i ppo-dolèniot wozok. Posledica od ovase vozbuda, xalucinacii i poludu-vawe, poka~ena telesna tewpepatupa,zabpzano i dlaboko di{ewe itn. Vopo~etniot stadiuw se javuva owa-laksanost i wlitavost. Vo pogolewa

koli~ina, ovie al-kaloidi ppedizvi-kuvaat odzewenostna navedenite ì -vot ni funkcii, sni -è na tewpepatupa,

kako i swpt popadi papaliza na cen-tapot za di{ewe.

Smrtonosno za ìvotnitei za ~ovekotPostojat bpojni ekspepiwentalnippi wepi za tpuewa so obi~en balan kajdowa{ni i dpugi ìvotni. Vo eks pe -pi wentite so goveda, kako swptonosnase pokaàla koli~inata od okolu 120mg kopen od obi~en balan, a sawo 60g listovi ppedizvikuvaat zabpzana pa-bota na spceto. Kaj kowot, navedeni-te siwptowi se javuvaat otkako }e ize-de 120-180 g isu{eni listovi, a uwi-pa od 180 g kopen. Ovcite vo ekspe-piwentite podnesuvaat 90 g suvi li-stovi i 120 g isu{en kopen, a kozatadupi koga }e izede 750 g sveòisu{eni listovi pokaùva {ipewe nazenicite. Pove}eto ìvotni se po-walku osetlivi na ova pastenie, do-deka ~ovekot e najosetliv - za negoobi~niot balan e najotpoven. Edna bo-binka sodpì 1-2 g alkaloidi. Maksi-walnata dnevna doza za ~ovekot izne-suva okolu 1,5 wg. Spoped toa, i edna bo-binka ja nadwinuva waksiwalnata dozaatpopin i woè da bide otpovna.Llavna ppi~ina za powala osetli-vost na nekoi ìvotni kon alkaloi-dite od obi~niot balan e toa {to tiese pazloùvaat vo digestivniot si-stew na xepbivopite, a osobeno nappeìvapite. Taka, na ppiwep, na al-kaloidite od obi~niot balan, osobeno

Otroven za lu|etoLu|eto i ìvotnite, osven direk-tno, moè da se otrujat i ako jadatmeso od ìvotni koi bile zatrueniso obi~en balan, potoa ptici ilipolàvi koi se hranele so bobinki,t.e. so listovi od obi~en balan

44 | MOJA ZEMJA

SOVET Obi~en balan - Atrpa belladonna L.

Obi~niot balan (Atropa belladonna L.) e pove}egodi{no tpevesto pastenie od fa-wilijata Solanaceae. Iwa pove}egodi{nen pizow so wnogubpojni, kpupni, pazgpa-neti kopewa, od koj izleguvaat edno ili pove}e silno pazgpaneti stebla, viso-ki od 50 cm do 2 m. Steblata se gusto obpasnati so tewnozeleni listovi. Listovitepo fopwa se jaj~esti, izdolèno jaj~esti ili elipsovidni. Ppi vpvot se {ilestii so celokpajni pabovi. Vo sekoj pp{len iwa po dva lista od koi edniot e pogo-lew, a dpugiot powal. Cvetovite se poedine~ni, yvon~esti i izleguvaat od pazuvitena listovite. Ven~eto e kpupno, so ubava, tewnovioletovo-kafena boja, vo osno-vata bleda (ven~eto petko e òltokafeno). Plodot e wnogu ubava, sjajna bobin-ka, koja koga }e sozpee iwa cpnowodpa boja. Bobinkata e wnogusewena, so golewi-na na vi{na i sodpì tewnovioletov sok. Iwa kiselkasto-sladok vkus i e wnoguotpovna. Na dolnata stpana bobinkata e obloèna so zelena petozabesta ~a{ka.

e osetlivo ku~eto, wa~kata, a powal-ku kowot i sviwata. Od ppeìvapitenajosetlivo e govedoto, ovcata e ot-popna, a najotpopna e kozata i osobe-no kunikulite. Otpovnosta na obi~ -niot balan za pazni ìvotni e tolkupazli~na {to e nevozwo`no spopedu-vawe na negovoto dejstvo na ~ovekoti dowa{nite ̀ ivotni. Po ~ovekot, na-josetliva e wa~kata, pticite i ku~eto,no i we|u pticite iwa pazliki. Taka,na ppiwep, gulabot e wnogu otpopen.Majwunot e wnogu pootpopen od ~ove-kot. Magapeto i kowot woàt vo tekotna nekolku dena da dobivaat vo xpa-nata dnevno i po 1 kg zeleni listoviod obi~en balan bez da pokaàt zna-ci na tpuewe. Ovcite i kozite, kako iwnogu dpugi ppeìvapi, woè da jadatobi~en balan, no uwipaat ako alka-lodite iw se dadat dipektno vo vena.Kozjoto wleko stanuva otpovno, do-kolku kozata jadela obi~en balan.Pol ̀ avite jadat obi~en balan i toj neiw {teti niw, no sawite polàvi sta-nuvaat otpovni za ~ovekot. Zajakot, za-wop~eto i glu{ecot woàt da bidatxpaneti so obi~en balan i ppitoa nepokaùvaat znaci na tpuewe, no niv-noto weso e otpovno za ~ovekot. Zaja-kot koj se xpani so obi~en balan sta-nuva otpopen i woè da podnese golewidozi od ovaa dpoga, okolu 0,6 g. Voslu~aj na tpuewe ili toksikolo{ka ek-speptiza, obi~niot balan woè da sedokaè wikposkopski, xewiski i naìvotni.

Sli~ni znaci natruewe kaj site ìvotniZnacite na tpuewe se sli~ni kajsite ìvotni, so odpedeni pazlikikoi zavisat od vidot, kako i od ste-

penot na otpopnost i ko li~ i -na ta na izedeni pastenija. Kajgovedoto, najnapped se javuvazabpzano di{ewe i zabpzana pa-

bota na spceto, ppo{ipeni zenici ipopeweten vid, dijapea i zapek, zgo-lewena èd, suva sluznica vo ustata.Vozbudata woè da popasne do polu-duvawe, koe e pposledeno so napadina gp~evi. Potoa sledi op{ta sla-bost, papaliza i swpt popadi papa-liza na di{eweto. Kaj kowot, dija-peata woè da tpae vo tekot na ce-liot den, ìvotnoto e newipno,ote`nato wokpi i vp{i defekacija(ppaznewe na debeloto cpevo). Fpek-vencijata na di{ewe dvojno se zgo-lewuva, ili u{te pove}e, spceto za-bpzano ~uka, a zenicite se waksiwalnoppo{ipeni. Sluznicata na nosot,ustata i pektuwot e celosno suva, ja-zikot visi od ustata. Rabotata nacpevata zawipa, nivnoto ppaznewe epetko i oskudno, a izwetot e siten,suv i tvpd. @ivotnoto se dviì ne-koopdinipano, kako da e pijano. Do-deka stoi, ja potpipa glavata na yi-dot, se nappega nanapped i so pped-nite noze se ka~uva vo jaslite. Ne gigleda ppedwetite pped sebe i se so-pina od niv. Ponekoga{ udipa so no-zete, gpize, se ottpga i saka da izbega.Tewpepatupata na teloto e do 39°C,pulsot pove}e od 90 ot~ukuvawa, adi{eweto do 40 vdi{uvawa vo wi-nuta. Povpeweno, ìvotnoto zapa|a vocelosna apatija (bes~uvstvitel-nost), kako edvaj da se odpùva nanoze, no kpatkite napadi na vozbudase povtopuvaat, a na kpajot pa|a i uwi-pa. Vo pote{ki slu~ai na tpuewe,swptta nastapuva za 24 do 28 ~asa, vopolesni slu~ai i po le~ewe, ìvot-noto ozdpavuva. Sviwata koja }e ize-de pogolewa koli~ina obi~en balanobi~no uwipa vo pok od 12 ~asa. Kajpove}eto ìvotni, tpueweto e po-

bavno: gubewe apetit, ponekoga{ po-vpa}awe i zapek, ìvotnoto bapa za-seneto i ladno westo, zabpzanodi{ewe, spceto zabpzano ~uka, sezabeleùva {ipewe na zenicite, atewpepatupata na teloto e nopwal-na. Sledi voznewipenost, tpesewe nawuskulite, popewetena koopdinaci-ja vo dvièweto, gp~evi), owalaksa-nost do kowa, kpajna iznewo{tenosti swpt popadi zappeno di{ewe.

Kade moè da se najde?Obi~niot balan paste po pidski iplaninski {uwi. Naj~esto go iwa posvetli bukovi, petko po dabovi {uwi,a najwnogu po {uwski ppocepi, isko-pa~eni {uwski westa i na westa kade{to izgopele {uwite. Obi~niot ba-lan bapa jaka {uwska zewja. Vo izgo-penite {uwi se javuva westiwi~no, vogolew bpoj, kako nekoj da go poseal. Be-peweto na obi~niot balan ne ppe~ina {uwata, tuku taa se le~i, bidej}iobi~niot balan se sweta za {uwskiplevel. Obi~niot balan woè da sebepe sekoja godina, a ppitoa da ne seuni{ti.

Tpeba da se zapaweti deka celotopastenie e wnogu otpovno i popaditoa, obi~niot balan ne swee da se ko-pisti vo dowa}instvoto i ne swee dabide ppisuten vo dowa{nite apteki.Od obi~niot balan sweat da pod-gotvuvaat lekovi isklu~ivo fapwa-cevtite. Decata i tpudnicite nesweat da bepat obi~en balan, a osta-natite, po bepbata, wopa dobpo da giizwijat pacete so topla voda i sapun.Ova pastenie cveta vo tekot na ce-loto leto i, we|u dpugoto, ppetsta-vuva odli~no wedonosno pastenie.

D-p Leftepija Stankovi},

vonpeden ppofesop na FZNX

M-p Elizabeta Miskoska-

Milevska, asistent na FZNX

45AVLYST 2008 |

i za ìvotniteZnacite na tpuewe ppedizvikani od ova pastenie se zabeleùvaat po20 do 30 winuti: su{ewe na ustata i gploto, zapipnatost, neizdp`livaèd, gadewe so povpa}awe (onoj koj }e povpati, uspeal da se spasi),vko~anet pogled, silno pa{ipeni zenici, neosetlivost na svetlina,popewetuvawe na vidot, zanesenost, ludilo, bes, neppeswetlivost. Osvenova, se javuvaat i dpugi ppidpu`ni pojavi: cpvenilo i nafplawe naliceto i gopniot del od teloto, nawaleno ili stopipano la~ewe napotnite `lezdi i wle~nite `lezdi, ppo{ipeni bponxii, ote`nato gol-tawe, zastoj vo pepistaltikata (zapek) i wotopikata na dpugi opga-ni so wazna wuskulatupa (wo~en weup, watka), silna zabpzana spcevapabota (kaj ku~e 400 ot~ukuvawa vo winuta), poka~en kpven ppitisok.

Raste po pidski i iplaninski {uwi

46 | MOJA ZEMJA

AjvarijadaAjvarijadavo Moja Zemja

Marija Kotevska,BitolaTpieset kilogpa wi pi -pep ki najppvo se bpi{atod ne~istotii. Potoa, seva di seweto od niv. Sepe ~at i otkako }e se is -pe ~at, se ostavaat ppekuno} da se iscedat i selu pat. Se welat na wa {i -na za welewe weso. Po-toa, se stavaat na ogan dse ppàt. Se stava litapwa slo i se ppì okolu 1 ipol ~as. Posle se doda -va at u{te polovina lit -po waslo za jadewe, solpo vkus i se ppì u{tepo lovina ~as. Lotov aj-va pot se stava vo tegli.

Cveta Dupkaroska, BerovoNa 10 kilogpawi cpven, ispe~en i izlu-pen pipep, ppetxodno isceden, se stavakilogpaw vapen wopkov i kilogpaw pe~en,wodap patlixan. Seto ova se wele i seppì so litap zejtin. Ppèweto tpae s#dodeka ne po~ne da se ligga po sadot zada ne dojde do izbivawe na zejtinot. Po-toa, se stava sol, wagdonos i luk, po vkusna gotva~ot.

Blagoj Petrov, Istibawa, VinicaSe welat dowatite i se stavaat vo sad da vpijat s# dodeka ne se zgu-sti sosot. Pipepkite se pe~at, potoa se lupat i se se~kaat wnogusitno. Potoa, se pendaat wopkovi, koi zaedno so pipepot, se stavaatvo zovpieniot sos od dowati. Se posoluva, a potoa se stava wasloza jadewe i celo vpewe se we{a, dodeka wasloto ne po~ne da se ja-vuva na povp{inata. Toplata swesa se stava vo tegli. Za ova se kopistat: 20 kg dowati, 30 kg pipep, 5 kg. wopkovi, sol, povkus, i wagdonos.

Gordana Ristevska, BitolaDeset kilogpawi cpvena pipepka za ajvap,polovina kilogpaw zelena pipepka, 1/2 kg.wopkov, 1/2 kg. cpn patlixan, polovinakilogpaw cpven patlixan, litap waslo isol po vkus. Pipepkite i cpniotpatlixan se pe~at. Potoa, se lupat, cedati se welat so wopkovite na kpupno. Cpve-niot patlixan se lupi i vapi 20 winuti,a potoa se dodavaat pipepkite i patlix-anot, zaedno so wopkovite. Se ppì dva~asa, se stava vo stepilizipani tegli.

Organizatori na Ajvarijada 2008

Ime i prezime

Po{tenska adresa

Telefon

Recept

ВИПРО дооел

Моински пат бб

1480 Гевгелија

тел: 034 211 917

факс: 034 211 916

Makedonskiot Ajvap stanuva bpend koj}e bide ppepoznaen vo svetot, novapijantite na izpabotkata se bogatii paznovpsni kako na{iot folkop. Soideja da wu go dadewe na ajvapotdol`noto vniwanie i zna~ewe i{apenolikost na pecepti zapodgotvuvawe i vkusovi, Moja Zewja iToka Iwe zapo~nuvaat so tpiwese~nakawpawa za izbop na najvkusen peceptza Ajvap odnosno AJVARIJADA 2008.

Ve pokanuvawe da go isppatite Va{iotdowa{en pecept za ajvap na kuponotkoj e objaven. Za site onie koi }eisppatat pecept sleduva godi{nappetplata na edno od spisanijata MojaZewja ili Toka Iwe. Za u~esnicite vodegustacijata AJVARIJADA 2008sleduvaat i ppigodni nagpadi.

S# {to tpeba da nappavite e da gopopolnite kuponot i da go isppatitena slednava adpesa:

Redakcija MOJA ZEMJA Za AjvarijadaUl. Gigo Mihajlovski br. 31000 Skopje

Edinstveno ppavilo za u~estvo vo ovaanagpadna igpa e da go popolnitekuponot i da go isppatite vopedakcijata.

Documents

Moja zemja avgust MK:Layout 1 · kako se tpo{at nejzinite papi. Toa e taka zatoa {to papite doa|aat od dano~nite obvpznici na EY i Kowi-sijata wopa da iw poka`e deka papi-te se ppavilno