mag. S. Juvan, A. Borec

mag. Smiljan JUVAN •

Andreja BOREC

· 70 . UKREPI ZA VAROVANJE VODA

PRED ONESNAŽENJEM

MOŽNI VPLIVI KMETIJSTVA NA KAKOVOST IN KOLIČINO VODNIH VIROV

POVZETEK

Kmetijska raba prostora ima lahko posredne ali neposredne ekološke vplive na vodne vire. Tehnlogija obdelave kmetijskih zemljišč, ki upošteva ekološke omejitve, omogoča načrtovanje sistemov brez prekomernega obremenjevanja. V prispevku so opisani možni vplivi kmetijstva na kakovost in količino vodnih virov. Predlagane so nekatere rešitve s ciljem zmanjšanja možnih vplivov kmetijstva na vodne vire.

SUMMARY

Agricultural land use can have direct or indirect ecological influences to the water resources. The technology of reclamation, based on accepting the ecological limitations, a!lows the design of ecologicaly safe reclamation sistems without overloading the environment. Possible influences of agriculture and land use to the quality and quantity of the water resources are described in the article. Some so!lutions are sugested to minimize negative effects of the agriculture on the water resources.

MOŽNI VPLIVI KMETIJSTVA NA KAKOVOST IN KOLIČiNO VODNIH VIROV

Voda na kmetijskih površinah je v tesni povezavi s procesi, ki se vrslJo na ali v obdelovalnih kmetijskih tleh . Vsaka sprememba talnih lastnosti se odraža tudi v količini

in kakovosti vode, ki se na takšnih tleh pojavi. Slabša kakovost in količina vode ni pomembna samo direktno kot obremenitev okolja, temveč tudi povratno v kmetijstvu , kot voda za namakanje.

V zvezi s poslabšanjem kakovosti in kol ičine vode na kmetijskih površinah , se pogosto pojavlja pojem degradacije tal , kar pomeni delno ali celotno izgubo vseh

• mag. S. JUVAN, dipl.ing.gr., Vodnogospodarski biro Maribor, Glavni trg 19c .. Andreja BOREC dipl. ing.

agr. , Visoka kmetijska šola, Vrbanska 33

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

mag. S. Juvan, A. Borec

- 71 - UKREPI ZA VAROVANJE VODA

PRED ONESNAŽENJEM

pozitivnih talnih lastnosti, s tem pa tudi izgubo proizvodne funkcije na takšnih tleh živečih rastlin. Proces degradacije pri nas poleg urbanizacije in industrializacije v največji meri povzroča konvencionalno intenzivni način kmetijstva z veliko porabo najrazličnejših kemičnih sredstev. Negativni trendi talnih sprememb so tudi najpogostejši vzroki slabše kakovosti vode, ki se giblje preko takšnih kmetijskih tal.

Tabela 1: Procesi degradacije tal (Burdock, 1994)

premeščanje talnega materiala interne talne spremembe

vodna vetma erozija fizikalni kemični biološki erozija procesi procesi procesi izguba izguba zatesnitev in izguba rastlinskih sprememba strukture

površinskega površinskega izguba tal hranil biocenoze

talnega materiala talnega materiala

deformacija talne poškodbe zbitost tal zasoljevanje sprememba funkcije

površine vegetacije biocenoze

deformacija talne sprememba povečanje kislosti tal spremembe

površine talne strukture razkrojevalnih in

produkcijskih

procesov

manjša toksifikacija tal

kapaciteta

tal za vodo

izsušitev tal sprem be redoksi

potenciala

sedimentacija razgradnja organskih

substanc

Posledice degradacije tal , ki vplivajo na slabšo kvaliteto vode, so torej poslabšanje bioloških in fizikalnih talnih lastnosti, med kemičnimi spremembami pa so najpogostejše povečanje nitratov in drugih dušičnih snovi v tleh , pojav zasoljevanja tal, pojav pesticidov, kloriranih organskih topil in drugih toksičnih snovi. Te snovi tudi zaradi deformacije fizikalnih in bioloških lastnosti po talnih poteh hitreje in več ali manj nespremenjeno prispejo v vse oblike vode: v podtalnico, v tekoče in stoječe

vode ter v vodne sedimente in tako povrzočajo onesnaženost vseh omenjenih oblik.

S poslabšanjem kakovosti vode so povezani še mnogi drugi negativni procesi, ki se odražajo v vodnih in ostalih bližnj ih ekosistemih. Posledice teh negativnih procesov so primarne ali sekundarne spremembe ekosistemov, ki povrzročajo običajno po določenem časovnem obdobju velike obremenitve okolja. Te obremenitve navadno kmetijci pojmujemo kot nenamerne posledice nastale pri kmetijskih proizvodnji.

Kakšen način kmetovanja torej izbrati, da bi služil zmanjšanju obremenitev v okolju in izboljšanju kakovosti voda?

V prvi vrsti gre za to , da izboljšamo lastnosti tal oziroma, da jih rekultiviramo. Izboljšane biološke, kemične in fizikalne lastnosti tal pomenijo posredno tudi boljšo kvaliteto vode. Reakcij na obremenitve v okolju in prizadevanj za rekultiviranje tal je veliko, največ pa jih je strnjenih v programu ekološkega kmetovanja, ki se opira predvsem na biološke samoregulacijske mehanizme v agroekosistemih. Ta program na področju varstva voda na kmetijskih zemlj iščih zajema predvsem ukrepe, ki

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

- 72 -mag. S. Juvan, A. Borec

UKREPI ZA VAROVANJE VODA

PRED ONESNAŽENJEM

pripomorejo k ponovni vzpostavitvi naravnih talnih funkcij in lastnosti . Nekaj najpomembnejših je opisanih v nadaljevanju .

Velik problem je zbitje tal na intenzivnih kmetijskih površinah, saj vpliva na kakovost in količino vode, ki preko takih tal odteka. Takšna tla so navadno dolgo obdobje gola in s tem podvržena vsem vremenskim spremembam. Golim tlem, pa če tudi mehansko obdelanim, težke dežne kaplje s svojim delovanjem zmanjšujejo poroznost. Manjše število por se hitro zamaši s fin imi ali grobimi delci, voda ostaja na površini in hitreje odteka. Tla se hitro sušijo , nastajajo široke brazde, ki onemogočajo

izmenjavo plinov med atmosfero in tlemi in tako se pogosto pojavi tudi pomanjkanje 02 in preveč C02, kar zmanjšuje aktivnosti mikrobov v tleh . Mikrobe dodatno uničujejo

tudi mineralna gnojila in pesticidi. Pomanjkanje finih por zmanjšuje aktivno površino tal in s tem aktivno delovno površino mikrobov. Vse to pomeni manjšo kapaciteto tal za vodo, ki iz površine hitreje odteka, ob tem pa povzroča tudi erozijo. Zaradi hitrega odtoka se voda na svoji poti skozi tla ne utegne samoočistiti. Tudi pomanjkanje mikropor in mikrobov na katere se toksični delci lahko vezejo, preprecuJe samoočiščenje. Tako onesnaženo vodo rastline sprejemajo v svoj organizem. Pri izhlapevanju neprečiščene vode iz rastline ostanejo vsi neplinasti delci v rastlini in se v njej kopičijo. Zato moramo zagotoviti kvalitetno vodo že v zgornjih talnih plasteh. Zaradi opisanih negativnih posledic konvencionalno intenzivnega načina kmetovanja, ekološki program kmetovanja spodbuja uporabo organskiih gnojil in komposta, pravilno uporabo mehanizacije, uvajanje kolobarjenja ter ostale ukrepe rekultivacije tal.

Pojav prevelikih količin nitratov v tleh in nato v vodi je prav tako problem, ki se poleg že omenjenih pojavlja na intenzivnih kmetijskih površinah . Preveliki odmerki mineralnih dušičnih gnojil ostajajo še vedno problem, saj je v svetu na splošno zaznati povečanje porabe tega mineralnega gnojila (Burdock, 1994) . Pri nas je ugotovljeno povečanje nitratov v tekočih vodah (Zupan, 1993). Pravilno doziranje gnojil glede na prostorske, talne in rastlinske potrebe je dalo že dobre rezultate. K temu je potrebno dodati še sodelovenje kmetov in strokovnjakov pri analizah tal in izdelavi gnojilnega načrta.

Na področju uporabe pesticidov se kot ena od oblik ekološkega ,načina kmetovanja uveljavlja tudi integrirano kmetijsko varstvo rastlin. Integrirano varstvo daje prednost pred kemičnim in mehanskim varovanjem rastlin biološkemu varovanju, ki pa v določenih okoliščinah , ko škoda proizvodnje presega input, sprejema nekatere oblike kemičnega varovanja. Te oblike dolgoročno ali kratkoročno ne smejo škoditi človeku

ali kakorkoli obremenjevati njegovega okolja. Predpogoj za biološko obliko varovanja je boljše poznavanje koristnih živali , ki lahko uničijo masoven pojav škodljivcev.

Poleg direktnih ukrepov rekultivacije tal so za izbolšanje kvalitete vode pomembni tudi prostorski ukrepi. Eden od teh so kompenzacijski pasovi med kmetijsko površino in vodotoki ali med kmetijsko površino in ostalimi krajinskimi elementi, ki bi jih lahko ukrepi kmetijstva poškovali ali kakor koli ogrozili. Kompenzacijski pasovi imajo nalogo omiliti negativne vplive kmetijske proizvodnje in so tako med kmetijsko površino in vodotokom tudi neke vrste filter za vse vodi škodljive snovi. Raziskave na tem področju so pokazale, da lahko dovolj širok kompenzacijski pas zmanjša vsebnost dušika in fosforja v vodi tudi za več kot polovico. Poleg tega imajo kompenzacijski pasovi tudi biloško funkCijo , ki pa sicer z filterno funkcijo ni združljiva. Za zadovoljivo filtracijo je potrebna zadostna širina kompenzacijskega pasu, ki bi naj bila med 10 in

15 m (Knauer, 1993). V tako širokem pasu lahko v prvi tretjini , na stiku med kompenzacijskim pasom in kmetijsko površino zaznamo koncentracijo za vodo

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

- 73 -mag. S. Juvan, A. Borec

UKREPI ZA VAROVANJE VODA

PRED ONESNAŽENJEM

škodljivh snovi. Šele v zadnji tretjini pasu je zaznaven učinek filtra. Zaradi kopičenja rastlinskih hranil predvsem v prvi tretjini tega pasu prihaja do evtrofikacije in s tem tudi do spremembe vegetacijske sestave. Če je evtrofikacija močna, lahko postane vprašljiva tudi filterna funkcija kompenzacijskega pasu. Zaradi tega je potrebno vsaj v prvi tretjini, kjer so koncentracije največje, gojiti trave in zelišča, ki jih je enostavno kositi in odstraniti.

Slika 1: Predlog spremembe rabe kmetijskih tal ob vodotoku (Knauer, 1993)

)( )J!!" .... ~)( - ):( 1lIAVE.ZEUStA )( """"'""'~ )

Kompenzacijski pasovi so potrebni tudi pri stoječih, še posebej manjših vodah v kmetijski krajini, saj imajo te oblike navadno majhno puferno sposobnost.

Drug prostorski ukrep, ki ga prav tako prištevamo k ekološkemu načinu kmetovanja in ki posredno vpliva na kakovost vode, je ohranjanje živih mej ali projektiranje novih, kjer je to potrebno. Žive meje imajo predvsem na velikih monokulturnih intenzivnih površinah protierozijsko funkcijo, hkrati pa odmrli organski material vsaj v bližini žive meje vpliva na boljše talne lastnosti kmetijskih tal. Kadar je zaradi ekoloških potreb potrebno zasaditi nove žive meje, nam morajo biti znane vse krajinske, klimatske in biološke značilnosti izbranega območja, da sicer z najboljšimi nameni ne povzročimo

novega razvrednotenja okolja.

Navedeni možni vplivi kmetijstva so pri intenziviranju proizvodnje z namakanjem lahko še izrazitejši. Odvzemanje vode za namakanje lahko ogrozi vodni vir količinsko in posredno tudi kakovostno. Z direktnim odvzemanjem vode iz površinskih vodotokv, kar običajno sovpada z nizkimi pretoki v vodotokih, bi lahko ogrozili obstoj na vodo bolj ali manj vezanega življa. Razen redkih izjem je vodo za namaknje potrebno zagotoviti s predhodnim akumuliranjem v času vodnih viškov. Tudi črpanje podtalnice za namaknje je omejeno, glede na povezanost površinskih in podzemnih vod v hidrološkem ciklusu.

MiŠiČEV VODAR SKI DAN '94

- 74 -mag. S. Juvan, A. Borec

UKREPI ZA VAROVANJE VODA

PRED ONESNAŽENJEM

Glede na povečano intenziteto kmetijske pridelave z namakanjem se bo povečala tudi uporaba gnojil in zaščitnih sredstev. Predvsem pri nestrokovnem namakanju (prevelika intenziteta in obroki namakanja neprimerna pedološka struktura tal, neprimerna kvaliteta vode ... ) lahko pričakujemo negativne vplive s posledico površinske in globiske erozije, povečanega vnosa hranil in strupenih snovi v podtalje, zasoljevanje tal, itd,

Pri strokovno načrtovanem in pravilno izvajanem namakanju so navedeni vplivi malo verjetni. Izkušnje kažejo , da je tudi uporaba gnojil in zaščitnih sredstev na namakan ih površinah manjša, kot na intenzivnih kmetijskih površinah, ki se ne namakajo. V okviru presoje vplivov na okolje je potrebno preučiti možne posledice predvidenih posegov in jih v čim večji meri eliminirati.

Literatura:

1.N. Knauer: Okologie und Landwirtschaft. Ulmer Verlag, Stuttgart; 1993

2.B. Burdick: Klimaanderung und Landbau. Verlag C. V. MulIer, Heilderberg, 1994

3.M. Zupan: Ocena kakovosti sladkih voda v Sloveniji. Zbornik referatov. Kakovost z vidika uporabnosti za namakanje kmetijskih zemljišč . Portorož, 1993

4.G. Preuschen: Landnutzung und Abfluss. Okologie und Landbau, 1994, št. 90, str. 19-24

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94