monografija Krško

K r š ko

Krš

ko

Goran Rovan, Alenka Černelič Krošelj, Ivan Mirt

K r š k o

Fit media d.o.o., 2012

2 • Krško •

3• Krško •

foto / photo: Goran Rovan

Središče starega dela KrškegaOld town of Krško

4 • Krško •

O tem, kako bi Valvasor danes odkrival Krško How would Valvasor discover Krško nowadays?

»Ime Krško zajema tako mesto ko grad in ga je temu kraju dala reka Krka, ki se eno miljo od tod izteka v Savo … Mesto leži na Dolenjskem ob Savi pod visokim hribom, enajst milj od Lju-bljane; precej nad mestom je na hribu grad. Tako je mesto na prijetnem kraju in zlasti zaradi omenjene reke ogleda vredno, ker plovejo tod ladje vedno gor in dol in tu tudi pristajajo. Na gričku pred mestom so tla posuta s samimi vinogradi. Brž ko prideš iz mesta, pa se griči izgube ter se razprostira lepo, ravno in široko polje, splošno Krško polje imenovano. Za obdelavo je preimenitno.

Da je tu nekoč bilo prav veliko mesto, jasno razbereš iz mnogih starin, ki jih eno miljo daleč najdeš v zemlji, tako star rimski in povečini poganski denar, ki sem ga sam nekaj tisoč kosov dobil, prav tako velike kamne z napisi, zajetne kamnitne stebre, po-pisane s spominskimi napisi, in kar je še drugih takih ostankov starega veka …«

Zapis, ki še danes ogreje.

Tako namreč historiograf in raziskovalec baron Janez Vajkard Valvasor v obsežni Slavi vojvodini Kranjski pred več kot tremi stoletji vidi in opisuje Krško. In kaj bi pisal ta neugnani razi-skovalec, ki je preživel svoje zadnje dni življenja prav v Krškem, danes?

Popotnik, kot je bil Valvasor, bi poznal odgovor. Skupaj z njim se odpravimo na pot po občini, ki se razteza na 287 km2. Od kraja do kraja, kjer živi skoraj 26.000 prebivalcev. Od zanimivo-sti do posebnosti. K šegam in običajem. K tistim, ki ustvarjajo Krško. H Krčanom.

“The name of Krško comprises both the town and the castle and was named by the Krka River, which flows into the Sava River a mile lower...The town lies in the Dolenjska Region along the Sava River below a high hill eleven miles from Lju-bljana. There is a castle high above the town on a hill. The town is thus located in a lovely place and worth visiting especially due to this river, as boats regularly ply these waters and land here. The hillocks in front of the town are full of vineyards. When you leave the town, the hillocks disappear and a beautiful, flat and wide field called Krško Polje spreads out. It is too excellent for cultivation.

Many antiques, which can be found in the soil only a mile away, clearly show that this used to be a large town. There are old Roman and mostly pagan money, of which I managed to get a few thousand pieces, large rocks with inscriptions, thick stone pillars with honorary inscriptions and other remnants of ancient history...”

A record that warms the heart even today.

This is how the historian and explorer Baron Janez Vajkard Val-vasor described and saw the town of Krško over three centuries ago in the extensive Glory of the Duchy of Carniola.

And what would this inexhaustible explorer, who actually spent his last days in Krško, have to say today?

Let us go then and explore the municipality that extends on surface of 287 km2. From town to town, where almost 26,000 inhabitants live. From points of interest to distinctive marks. To customs and habits. To those, who create Krško. To the people of Krško.

5• Krško •

Sedež Občine KrškoThe seat of the Municipality of Krško



Pogled na staro mestno jedro, v ozadju industrijski del KrškegaOld town of Krško, with the industrial zone in the back

6 • Krško •

Krajevna skupnost mesta Krško

Mesto Krško je leta 1964 nastalo na obeh bregovih reke Save, iz mesta Krško in vasi Videm. Je edino mesto v Sloveniji, ki je cerkveno-upravno razdeljeno na dve škofiji: Škofijo Celje in Škofijo Novo mesto. Območje Krajevne skupnosti mesta Krško, kjer živi okoli 8.300 prebivalcev, obsega mesto Krško, ki ga tvorita levi in desni breg z naselji: Bučerca, Kremen, Sremič, Trška Gora, Sotelsko, del Vrbine, Gunte, Narpel ter Spodnje, Srednje in Gornje Pijavško.

Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu. Prepoznamo ga po povečini sklenjeni zidavi ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenim Žadovinkom in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem. Sredi preteklega stoletja se je združil z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju.

Staro mestno jedro je obnovljeno, kar odseva urejenost upravnega središča. Novejši del mesta, ki se je oblikoval na levem bregu reke, je namenjen predvsem

gospodarski in poslovni dejavnosti. Obdobje polpretekle zgodovine Krškega, zaznamovane z intenzivnim industrijskim razvojem, je mestu pustilo svojevrsten pečat. Energetika in papirna industrija se zato v tem prostoru še danes preple-tata in dopolnjujeta s številnimi drugimi dejavnostmi na področju podjetništva, turizma in obrti.

Med kulturnimi znamenitostmi, ki pomembno sooblikujejo veduto mesta, so iz-stopajoče Valvasorjeva knjižnica Krško, Valvasorjeva hiša, samostanski kompleks s cerkvijo in pet cerkva v starem delu mesta: cerkev Svetega Duha (danes galerija), župnijska cerkev svetega Janeza Evangelista, nekdanja pokopališka cerkev svetega Križa (danes Dvorana v parku), samostanska cerkev Marije Brezmadežne in cer-kev svete Rozalije. Na levem (štajerskem) bregu Save stojita dve cerkvi: cerkev svetega Mihaela v Stari vasi in župnijska cerkev svetega Ruperta na Vidmu.

7• Krško •

The Local Community of the Town of Krško

In 1964, the town of Krško was formed on both banks of the Sava River from the town of Krško and the village of Videm. It is the only town in Slovenia that is divided between two dioceses in terms of church administration: the Celje Diocese and the Novo Mesto Diocese. There are about 8,300 people living in this area.

The former, original settlement lies on the right bank of the river. It is recognisable for the predominantly continuous built-up area along the main street. In the middle of the last century, the settlement was joined with Videm, which lies on the left river bank with vineyards in the hinterland.

The old town centre has undergone restoration and renovation, giving the town an orderly appearance of an administrative centre. The new part of the town, on the left bank of the river, is mainly dedicated to business and commerce. The more

recent history of Krško, characterised by intensive industrial development, has left a unique mark on the town. Today, the energy and paper industries in the area are still interwoven with and complemented by numerous other activities in enterprise, tourism and craft.

Prominent cultural sites, which distinctly co-shape the townscape, are the Valvasor Library Krško, Valvasor House, the monastery complex with a church and five churches in the old part of the town. Two more churches can be found on the left bank of the Sava River.




Trg Matije GubcaMatija Gubec Square

Mestni muzej KrškoKrško Town Museum

Mesto Krško je nastalo na obeh bregovih Save.Krško is situated on both banks of Sava river

8 • Krško •

Krajevna skupnost Brestanica

Kraj Brestanica, do leta 1952 imenovan Rajhenburg, se nahaja ob sotočju reke Save in potoka Brestanica. S strmega skalnatega pomola nad reko Savo si kraj ogleduje grad Rajhenburg, najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem.

V krajevni skupnosti Brestanica, površine 1,9 km2, živi okoli 2.200 prebivalcev, in sicer v krajih Anže, Armeško, Brestanica, Dolenji Leskovec, Gorica, Lokve, Raztez in Stolovnik.

Brestanica ima bogato preteklost, saj naj bi bile prve arheološke najdbe na tem področju že iz starejše železne dobe, iz časa od 1000 do 400 let pred našim štetjem. Z lego v manjši kotlini, ki jo od zunaj omejujejo hribi Bohorja, Sremiča in vzhodnega dela Zasavskega hribovja, nudi odlične možnosti izletov na okoliške vrhove. Najbolj priljubljena točka pohodnikov je bližnji vrh Mohor s cerkvijo na sremiškem hribovju. Svojevrstna zanimivost so umetno narejeni ribniki Mačkovci, ki s premerom dobrega pol kilometra združujejo tri večje ribnike. Ležijo na več kot 15 hektarjev površin, razpeti med gozdovi okoliških gričev.


Grad Rajhenburg v Brestanici, prenovo je občina Krško končala v letu 2012.Rajhenburg castle in Brestanica, renewed in 2012 by the municipality of Krško

9• Krško •

The Local Community of Brestanica

The town of Brestanica, known as Rajhenburg until 1952, lies at the confluence of the Sava River and the Brestanica Stream. The Rajhenburg Castle, the oldest documented castle in Slovenia, overlooks the town from the rock overhang above the Sava River.

About 2,000 people live in the Brestanica local community, which covers an area of 1.9 km2.

Brestanica has a rich past, as the first archaeological findings in this area date back to the Late Iron Age, some 1,000 to 400 years B.C.

Lying in a smaller basin surrounded by the hills of Bohor, Sremič and the eastern parts of the Zasavsko Hribovje mountains, the town offers excellent opportuni-ties for visiting the surrounding hills. A special attraction are the artificial Mačkovci ponds stretching over a good half a kilometre in diameter and combining three larger ponds.




BrestanicaTown of Brestanica

Ribniki MačkovciMačkovci Ponds

Bazilika Lurške Matere božje, imenovana tudi slovenski Lurd, je romarska cerkev ter župnijska cerkev Župnije Brestanica.The Basilica of Our Lady of Lourdes, also known as »Slove-nian Lourdes«, is a pilgrimage church and a parish church of Parish Brestanica.

32 • Krško •

33• Krško •

Gazice, Pristava in Dobrava s Krko v ospredju. Krka ob povodnjih pogosto spreminja strugo.Settlements Gazice, Pristava and Dobrava by the Krka River in the foreground. The Krka River during floods frequently changes its riverbed.


Hej, Krčani, tu je naše mesto ... Hey, people of Krško, here is our town ...

34 • Krško •

Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, sloven-ski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. To je polni naslov izjemne-ga dela, ki je od leta 1583 dalje pomembno vplivalo na razvoj slovenskega knjižnega jezika. S svojim prevodom celotnega Svetega pisma se je Jurij Dalmatin ter z njim Krško in Krčani z zlatimi črkami vpisal v slovensko kulturno zgodovino, Slovence pa uvrstil med kulturno razvite evropske narode.

Danes, v povsem drugačnem času, so v Krškem še vedno doma nemirna kulturna žilica ustvarjanja, raziskovanja in druženja, vedoželjnost – od najmlajših pa vse do univerzitetnih učilnic – ter smelost, ki posameznike in skupine žene k uspehu daleč čez lokalne meje.

»To je naša pesem,« pojejo Krčani, »naj preteklost slavna z njo spet oživi!«

Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, sloven-ski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina (The Bible: That Is, the Entire Holy Scripture of the Old and the New Testament, Translated into Slovene by Jurij Dalmatin). This is the full title of an exceptional work that significantly influenced the development of the Slo-venian literary language from 1583. With his translation of the entire Bible, Jurij Dalmatin, and with him Krško and the people of Krško, have been written with golden letters in the Slovenian cultural history and the Slovenian people became a culturally developed European nation.

Today, in completely different times, Krško is still the home of the restless creative spirit, of exploring, socialising and curiosi-ty – from the very youngest to those in university classrooms. It is the home of boldness, which drives individuals and groups towards success far beyond local borders.

“This is our song,” sing the people of Krško, “let the glorious past be brought to life!”

V Spominskem parku Jurija Dalmatina so leta 2009 postavili spomenik trem osrednjim reformatorjem - utemeljitelju Primožu Trubarju, učitelju Adamu Bohoriču in učencu ter izvršitelju Juriju Dalmatinu. Avtor zasnove ureditve parka in skulptur je akademski slikar Vojko Pogačar.

In the Memorial Park of Jurij Dalmatin in 2009 a monument was erected to three Slovenian main Reformers - the founder Primož Trubar, the teacher and pupil Adam Bohorič, and the executor Jurij Dalmatin. An author of the park conception and the sculpture was painter Vojko Pogačar.

35• Krško •

foto / photo: Peter Marinšek

36 • Krško •

Kulturni utrip

Če se prava vrednost mesta skriva v nedrih kulture, je Krško bogato mesto. K barviti zakladnici svoje posebnosti prispevajo številne kulturne ustanove v mestu, ugledni profesionalci in zagnani ljubitelji z živahnim dogajanjem.

Kulturno središče Posavja je Kulturni dom Krško z največjo dvorano te vrste med Ljubljano in Zagrebom. Stoji na levem bregu Save, na Vidmu, na Trgu Matije Gubca. Ob 500-letnici mesta je bil dom kulture zgrajen po načrtu arhitekta Francija Filipčiča in svečano odprt 15. oktobra 1977.

Prostorsko je dom bogat, saj z veliko dvorano ponuja preko 550 sedežev za kongrese, filmske, gledališke, koncertne in druge zahtevne predstave. Poleg dveh manjših dvoran ima še večna-mensko avlo za galerijsko dejavnost in druge kulturne prireditve ter družabne dogodke. Njegova osrednja ponudba so tradi-cionalni gledališki abonmaji že od sezone 1991/92, glasbeni abonmaji, spored dokumentarnih in umetniških filmov.

Dodatne priložnosti za prireditve daje leta 2009 prenovljena ploščad pred kulturnim domom. Na več kot 800 m2 so kamnit oder, fontana, široka stopnišča, pokrita počivališča in mogočen kip Matije Gubca (Tone Kralj, 1977). Prostor daje odlične mo-žnosti za koncerte, srečanja, zabave ali preprosto za otroške igre. Vse to je postalo že tradicionalno in prepoznavno za občinsko središče. Imenujmo nekaj dogodkov: otroško pustovanje s starši, prireditve v juniju ob občinskem prazniku, nastopi orkestrov, gledališke, glasbene in športne prireditve, razstave, predno-voletna zabava za mlade in seveda silvestrovanje na prostem, brez katerega si v Krškem slovesa od starega leta ne znamo več predstavljati.

Od leta 2010 je del kulturnega doma tudi enota Galerija Krško. Gre za nekdanjo cerkvico Sv. Duha v starem mestnem jedru. Prav to razstavišče je s svojo poznobaročno arhitekturo nekaj posebnega in izjemnega v širšem evropskem prostoru. Galerij-ska dejavnost se v njem dogaja od leta 1966 z do šestimi razsta-vami na leto.

Mestni muzej Krško je prav tako enota kulturnega doma. Ustanovljen je bil leta 2009 in odprt naslednje leto. Deluje v hiši starega mestnega jedra, ki je bila zadnje domovanje Janeza Vajkarda Valvasorja in pred katero stoji tudi njegov kip (Vladi-mir Štoviček, 1966). V letih 2008 do 2010 je bila v t. i. Valva-sorjevem kompleksu opravljena celovita gradbena obnova, ki jo je omogočila Občina Krško s podporo evropskih skladov.

Mestni muzej Krško ponuja več stalnih razstav, ki vsaka na svoj način odstira pogled v zanimivo preteklost. Najprej je bila po-stavljena Štovičkova galerija, ki predstavlja najbolj prepoznav-nega slovenskega medaljerja 20. stoletja. Za razstavo so izbrane upodobljene osebe, ki so zapisane v zgodovino krške občine. Pot medičarstva in lectarstva je del projekta Bogastvo podeže-lja, ki kaže kulturno dediščino skupnega obmejnega prostora. Razstavo Valvasorjevi v Krškem sestavlja več zanimivih zgodb, ki prikazujejo njegovo družino. Meščanka Josipina Hočevar je dobila svoje stalno mesto v muzeju kot gospodarstvenica in me-cenka. Zanimiva ženska 19. stoletja ponuja veliko izzivov tudi sodobnemu človeku – krški mestni muzej v sodelovanju s kolegi


Kulturni dom Krško, živahno kulturno središče PosavjaThe Krško Cultural Centre is a vibrant cultural center of the Posavje region.

37• Krško •

V Mestnem muzeju Krško je več stalnih razstav, najprej je bila postavljena Štovičkova galerija.The Krško Town Museum houses many permanent exhi-bitions. The oldest exhibition of the Krško Town Museum is the Štoviček’s gallery.

foto / photo: Goran Rovanfoto / photo: Goran Rovan


Valvasorjev spomenik pred Mestnim muzejem KrškoThe Valvasor statue in front of the Krško Town Museum

Prireditve v Mestnem muzeju Krško privabijo veliko obiskovalcev.Events in the Krško Town Museum attract many visitors.

40 • Krško •

zakladnico slovenskih presežkov na različnih področjih. Zadnja postavitev v vrsti znamenitih osebnosti je spomenik gospodar-stvenici in mecenki Josipini Hočevar (2011).

Ob spomenikih je zelo lep prireditveni prostor, kjer je vsako poletje več glasbenih in drugih prireditev. Med njimi je tradi-cionalna proslava ob prazniku Krajevne skupnosti mesta Krško (15. junij) kot spomin na padle prve krške borce in vrnitev izgnancev. To je tudi priložnost, ko mesto Krško svečano podeli priznanja za minulo delo posameznikom in skupinam, vse pa se zaključi z družabnim srečanjem meščank in meščanov v me-stnem parku.

Dodajmo, da ima mesto svojo skladbo z naslovom Hej, Krčani. Viktor Parma jo je sicer napisal za instrumentalno izvajanje (1884), a jo po glasbeni priredbi v Krškem tudi pojejo.

Pri nas pod Sremičem, kjer v soncu se trta nam iskri, z zelene Libne pa se cerkvica smeji, kjer reka Sava že po krški ravnici odhiti, tu prav zares veseli rod živi. Hej, Krčani,tu je naše mesto, častitljiva leta ga že krasijo;hej, Krčani, to je naša pesem,naj preteklost slavna z njo spet oživi.Le zapojmo vsi in zaigrajmo si,saj pesem nas bodri, vse čase preživi. Zato zapojmo vsi in zaigrajmo si,stopimo v en korak, Krčani vsi!(Vida Kuselj, 2001)

Ob izteku prejšnjega stoletja se je kot Trnuljčica iz dolgega spanja prebudila nekdanja cerkvica, ki že dolgo ni več služila svojemu namenu. Stoji sredi parka v starem mestnem jedru. Da-nes se v njej dogajajo najlepši trenutki: orgle ponujajo učencem instrumentalne vaje, na belih stenah se nenehno izmenjujejo likovne stvaritve akademskih in ljubiteljskih avtorjev, ravno pravšnja velikost dvorane je idealna za najrazličnejše kulturne dogodke. In še. Razkošen lestenec osvetli prostor parom, ki v tej dvorani pričenjajo skupno zakonsko življenje. Prenovljen in opremljen prostor mladoporočencem in svatom ustvari svečana občutja, okolica dvorane pričara splet romantike in razigranosti.

Krška občina je lastnica dvorca na Raki, ki ga prebivalci imenu-jejo Grad Raka. V njem so po drugi svetovni vojni živele redov-nice usmiljenke. Leta 1998 so ga zapustile. Občina Krško je leta 2007 grad proglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Prenovljen objekt bo omogočil odlične možnosti za izvedbo najrazličnejših kulturnih dogodkov.

Za umestitev novih vsebin je s svojo odlično lokacijo primeren tudi leskovški grad Šrajbarski turn v neposredni bližini občin-skega središča. Leta 2009 je ključe vrnil še zadnji v gradu živeči stanovalec. Objekt je v državni lasti. Za kulturni spomenik dr-žavnega pomena so pripravljene smernice za izdelavo konzerva-torskega načrta in ta je osnova za nadaljnje načrtovanje obnove.

Valvasorjeva knjižnica Krško deluje v prostorih kapucin-skega samostana v starem mestnem jedru. Upravlja tudi z znamenito baročno kapucinsko knjižnico.The Valvasor Library of Krško operates in the Capuchin Convent in the heart of the old town. It manages also the famous Baroque Capuchin library.

41• Krško •



46 • Krško •



Grad Rajhenburg je zaradi svojega vedutnega po-ložaja, zgodovinske, gospodarske in politične vloge, umetnostno zgodovinske in arhitekturne vrednosti prepoznaven v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Celovita obnova mu daje velike razvojne možnosti.Due to its exceptional position, historical, economic and political role, as well as its art historical and ar-chitectural value, the Rajhenburg castle is well known in Slovenia and Europe. Its complete renovation reveals its development potentials.

47• Krško •

Rekonstruirana gotska kapela velikosti 28,32 m2

Reconstructed Gothic chapel size 28.32 m2

Arkadni hodniki so glavna komunikacijska pot po gradu.Arcaded corridors are the main communica-tion path through the castle.



54 • Krško •

Pihalni orkester Videm na rednem letnem koncertu v Kulturnem domu KrškoThe Krško Wind Orchestra at its regular annual concert in the Krško Cultural Centre


domačemu občinstvu in nastopa na pomembnih odrih v Slove-niji (Festival Lent, Trnfest, Club Gajo, Križanke, Rock Otočec). Velja za edino tovrstno pokrajinsko zasedbo.

Dramska skupina DKD Svoboda Senovo spada med najsta-rejše ljubiteljske gledališke skupine, saj leta 2013 praznujejo 90 let dela. Na državnih Linhartovih srečanjih so bili s svojimi uprizoritvami že dvakrat uvrščeni med najboljših pet predstav. Trije njihovi igralci so tudi dobitniki priznanj za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Najvišje priznanje za igro na amaterskem odru je gotovo nagrada Sklada Staneta Severja, ki jo je leta 1996 prejel Ernest Breznikar. Na srečanjih gledaliških skupin Čufarjevi dnevi na Jesenicah so bili doslej s svojimi predstavami že štirikrat nagrajeni za najboljšo predstavo po mnenju občinstva. Posebnost njihovega dela in uspehov je gotovo tudi 20-letno sodelovanje z dramatikom Tonetom Par-tljičem. Doslej so odigrali deset njegovih del in popularni avtor je tej amaterski gledališki skupini zaupal že tri krstne uprizori-tve. S Partljičevo igro Otroci Lenta so se Senovčani premierno predstavili v Narodnem domu v Mariboru (2012) v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture.

V Kulturnem društvu Svoboda Brestanica, ki je leta 1995 proslavilo zlati jubilej, deluje več sekcij. Gledališka skupina je v zadnjih 20 letih pripravila kar 15 dramatizacij. Večkrat so bili izbrani v tekmovalni spored ljubiteljskih skupin v državi. Pomembne nagrajene dosežke so ustvarili na medregijskih sre-čanjih. Množico nastopov opravi njihov moški pevski zbor. Leta

The town is also bustling with amateur cultural activities. The Union of Cultural Societies of Krško unites 16 different associ-ations. Some of them have been involved in amateur culture for decades, while others date back to the emergence of indepen-dent Slovenia or only a few years. They are involved in a diverse range of activities, from instrumental music and choir singing, to theatre, dancing, painting and photography. On Prešeren Day, the Slovenian Cultural Holiday, the Krško Municipality organises a central event where the Union of Cultural Socie-ties of Krško awards Prešeren award plaques to individuals in appreciation of their cultural creativity which enriches this part of Slovenia.

The Krško Wind Orchestra is recording exceptional achieve-ments. The turning point was the year 1990, when they won the gold award plaque in the first category at a national competiti-on. This was followed by numerous recognitions both at home and abroad. Their music is well-known to the townspeople, especially their traditional May Day Reveille, when they per-form in different towns over the course of a single morning.

55• Krško •

2004 so na medobmočnem tekmovanju v Novem mestu prejeli srebrno plaketo za najboljši moški zbor. Na regijskem tekmo-vanju so leta 2011 prejeli bronasto priznanje. Pomembno je že 30-letno sodelovanje zbora pri navezovanju stikov na kulturnem področju med občinama Krško in Obrigheim. Prijateljske vezi zbor goji tudi s Slovenci na Koroškem in z ženskim zborom s Češke.

Kulturno društvo Leskovec pri Krškem je s svojo gledališko de-javnostjo pričelo leta 2001 in v 11 letih uspelo postaviti na oder kar 12 predstav. Poudariti velja, da poleg odrasle skupine redno deluje otroška oziroma mladinska skupina. Prav ta se je leta 2008 uvrstila na državno srečanje, medtem ko se odrasli uspešno uvrščajo na regionalna srečanja, na katerih prejemajo nagrade za predstave oziroma vloge v njih. Na pobudo leskovškega župnika od leta 2003 pripravljajo Anine glasbene večere v podružnični cerkvi sv. Ane. Pri organizaciji sodeluje tudi domače kulturno društvo. Vsako poletje se v štirih ločenih koncertih klasične glasbe predstavijo mladi instrumentalisti in pevci ter tudi že uveljavljeni umetniki.

Društvo likovnikov Krško OKO je bilo ustanovljeno leta 1996 in združuje 60 članic in članov, ki ustvarjajo v več sekcijah. Posebno skrb namenjajo mladim članom, ki jih vodijo akadem-ski slikarji in kiparji. Društvo letno organizira osem do devet samostojnih projektov. Vrsto let uspešno sodelujejo na medna-rodni slikarski koloniji Ex-tempore Piran. Enako uspešni so pri državnih razpisih. V letu 2012 so bili njihovi člani izbrani za re-

Glasbena šola Krško se loteva tudi zahtevnih projektov z zunanjimi sodelavci. Eden takih je bila glasbeno-scenska predstava Rok Kurent.Music school Krško takes part also in challenging projects with external partners. One of these was a staged performance Rok Kurent.


The Krško Big Band boasts a tradition of over three decades of music, even though its independent operation began in 1994. The orchestra plays a broad programme and performs different types of music. Their focus, however, is on modern jazz. The Krško Big Band regularly plays for its home audience and per-forms on different important stages in Slovenia. It is the only local band of its kind.

The DKD Svoboda Senovo Drama Group is among the oldest amateur theatre groups, as it will celebrate its 90th anniversary in 2013. At the national Linhart Encounter Festival, their plays have twice been among the five best shows. Three of their actors have been awarded for years of successful work in amateur culture. The highest recognition for acting on an amateur stage is undoubtedly the Stane Sever Fund Award that was bestowed on Ernest Breznikar in 1996. A special characteristic of their work and success is undoubtedly also the 20-year-long coopera-tion with the dramatist Tone Partljič.

A number of different sections operate within the Svoboda Brestanica Cultural Association, which celebrated its golden jubilee in 1995. In the last 20 years, the theatre group has put

56 • Krško •

gijsko razstavo, od tam pa kar trije za državno razstavo. Tudi na Mežanovih dnevih dosegajo uspehe – leta 2012 se je vseh šest prijavljenih uvrstilo v ožji izbor. Sodelovali so v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem (2008, 2010).

Njihov član Rudi Stopar (kipar, slikar, pesnik, grafik) je s svojimi kiparskimi stvaritvami prisoten po Sloveniji in izven nje. Kot pesnik in slikar je prejel številna priznanja doma in na tujem. Članice in člani društva sodelujejo na medobčinskih in drugih slikarskih kolonijah in tudi z likovniki iz mest, s katerimi prijateljsko sodeluje Občina Krško (Obrigheim, Chantepie). Uspeh društva je pregledna razstava priznanega slikarja rojaka Jara Hilberta (Krško, 2011). Društvo OKO ima svoj praznik, ki se imenuje Štovičkov dan – umetnikov rojstni dan – 26. junij. Obeležijo ga s skupinsko razstavo v Galeriji Krško.

Uspehe dosega tudi Plesni klub Lukec, ki od leta 1990 nudi široko paleto plesnega izobraževanja. Domači javnosti vsako leto prikažejo svoje dosežke. Izjemni so njihovi državni in med-narodni uspehi na področju športnega plesa, ki so podrobneje predstavljeni v poglavju o športu. Naj omenimo le tradicionalni mednarodni plesni turnir WDSF KRŠKO OPEN. Od leta 2005 ga v mesecu juniju v Športni dvorani Krško organizira Plesni klub Lukec. Na turnirju se tekmovalci pomerijo v stan-dardnih in latinskoameriških plesih. Dodaten zagon plesnemu klubu gotovo veliko pomeni pridobitev novih prostorov. Od septembra 2011 delujejo v zgradbi JOB Center Krško.

Medijsko prepoznavnost Posavja ustvarja Zavod Neviodunum, ki izdaja štirinajstdnevnik Posavski obzornik, najbolj bran časopis v tem okolju. Ime zavoda pomeni ustvarjalni navdih, saj je Neviodunum najstarejše imensko izpričano naselje Krškega polja. Doslej so izdali preko 40 naslovov z različno tematiko iz Posavja. Posebno dragoceno pričevanje o dogodkih in dosežkih lokalne skupnosti pomeni Almanah občine Krško, ki izhaja že celo desetletje.

Na trgu v Brestanici člani Turističnega društva Brestanica organizirajo tradicional-ni Petrov sejem. Members of The Brestanica Tourist Association annually organize a traditional Peter’s Fair in the market in Brestanica.

Predstave Dramske skupine DKD Svoboda Senovo so bile že večkrat nagrajene.The DKD Svoboda Senovo Drama Group was awarded many times for its plays.

foto / photo: Goran Rovan foto / photo: Goran Rovan

on 15 shows. They received a number of awards at interregio-nal meetings. Their men’s choir has received several awards at its numerous performances. For 30 years, the choir has been instrumental in generating cultural contacts between the muni-cipalities of Krško and Obrigheim. The choir also has friendly relationships with Carinthian Slovenians and the women’s choir from the Czech Republic.

The Leskovec pri Krškem Cultural Association began its the-atre activities in 2001 and in 11 years has managed to put on 12 shows. It needs to be stressed that there is not only an adult group but also a regular children’s or youth group. It was this group that managed to qualify for a national competition in 2008, while the adult group successfully manages to qualify for regional competitions where they receive awards for their shows or the played roles.

The OKO Association of Artists of Krško was set up in 1996 and unites 60 members operating in numerous sections. Special attention is paid to younger members, who are led by academic painters and sculptors. Every year, the association organises a number of independent projects and exhibits at renowned exhibitions.

The Lukec Dance Club is another association recording su-ccess. Since 1990, they have been offering a wide range of dance lessons. They have made exceptional national and international achievements in sports dancing, which is described in more detail in the sports section.

Media recognition of the Posavje Region is covered by the Neviodunum Institute, which publishes the Posavski Obzornik biweekly, the most read newspaper in the area. The name of the institute is creatively inspired, as Neviodunum is the oldest name--attested settlement of Krško Polje. So far, they have also publi-shed over 40 books covering different topics from the Posavje Region. Especially valuable testimonies on the events and achie-vements of the local community are given in the Almanac of the Krško Municipality that is being published for a whole decade.


foto / photo: Goran Rovan foto / photo: Goran Rovan

57• Krško •

Big Band Krško je programsko naklonjen modernemu džezu.Big Band Krško is in favor of modern jazz.

Ples je v krški občini zelo razvit.Dancing in the Krško municipality made exceptional international achievements.

Člani Folklorne skupine DKD Svoboda Senovo se ude-ležujejo tudi mednarodnih folklornih festivalov. Members of the Folk dance group DKD Svoboda Senovo attend national and international folklore festivals.

72 • Krško •

73• Krško •

Spidvej je najbolj znana blagovna znamka Krškega. Speedway is the most well know sport’s brand of Krško.

Stadion Matije Gubca je večnamenski. Najpogosteje se tam odvijajo no-gometne tekme in tekmovanja v spidveju. Stadion ima 1.728 sedišč. Med tekmami v spidveju organizatorji odprejo tudi stojišča ob progi, tako da si tekme lahko ogleda kar 16.000 ljubiteljev tega športa.Matija Gubec Stadium is a multi-use sports facility in Krško. Most frequently, the football matches and speedway competitions take place at stadium. The stadium has a capacity of 1,728 seats. During speedway competitions the standing area surrounding the track is opened for public and therefore the race can be viewed by more than 16,000 individuals.

Krško je gostilo tudi FIM Speedway Grand Prix.Krško hosted FIM Speedway Grand Prix.




Krško je središče slovenske energetike in prav energetika je tista gospodarska panoga, ki že več kot tri desetletja vpliva na ra-zvojne trende in kazalce gospodarske uspešnosti. Resda je krška občina zdaj najbolj znana po jedrski elektrarni, vendar je temelj gospodarstvu postavila leta 1939 tovarna celuloze na Vidmu, v nekdanji skupni državi Jugoslaviji pa kovinsko-predelovalna industrija. Gospodarski razvoj občine Krško, če je izhodiščno leto primerjav začetek obratovanja jedrske elektrarne, ni zazna-moval le energetski steber, pomemben za Slovenijo in sosednjo Hrvaško. Nanj so vplivali vsi procesi, ki so privedli do razpada Jugoslavije, prehoda na tržno gospodarstvo in do vstopa Slove-nije v EU.

Krška občina je bila pred tem, v letu 1982, po ustvarjenem družbenem proizvodu na 4. mestu v takratni Socialistični repu-bliki Sloveniji, po proizvodu na prebivalca pa celo na 2. mestu. Bistveni prispevek gospodarski moči je dal NEK po začetku komercialnega obratovanja leta 1983. Danes NEK še vedno sodi med največje proizvajalce električne energije, saj proizvede kar dve petini elektrike na Slovenskem. NEK polovico kilovatov iz-vozi v sosednjo Hrvaško, ki je solastnica jedrske elektrarne. Toda v krški občini NEK ni osamljen. Pridružuje se mu HE Krško kot proizvajalka energije, TE Brestanica pa je bila začetnica energetskega razvoja tega območja. Posebno vlogo med novimi gospodarskimi družbami, povezanimi z energetiko, je pridobila na začetku novega stoletja družba Gen energija, drugi ener-getski steber Slovenije. V letih, ko so nastajala nova energetska podjetja, pa je hkrati potekalo zapiranje rudnika Senovo. Začele so se spremembe v gospodarski strukturi občine.

Gospodarska slika krške občine se na začetku slovenske držav-nosti ni razlikovala od povprečja Slovenije, seveda ob pravilni analitični presoji ekonomskega vpliva NEK. V letu osamosvo-jitve Slovenije, leta 1991, je od vseh aktivnih prebivalcev krške

82 • Krško •

Gospodarstvo – od celuloze do središča slovenske energetike The Economy – From Pulp to the Centre of the Slovenian Energy Industry

Krško is the centre of the Slovenian energy industry and it is precisely this branch which has been influencing development trends and economic performance indicators for over three decades. The Krško Municipality might be best known for the nuclear power plant but its economic foundations were set in 1939 by the pulp factory in Videm, in the former Yugoslavia first by the metal processing industry and later by the energy industry. The economic development of the Krško Municipality, if the starting year of comparison is the start of the operation of the nuclear power plant, was not marked only by the ener-gy sector, which is important for Slovenia and neighbouring Croatia. It was affected by all processes that led to the disinte-gration of Yugoslavia, the transition to a market economy and to Slovenia’s accession to the EU.

In 1982, its economic potential positioned the Krško Muni-cipality in fourth place in the Socialist Republic of Slovenia in terms of generated social product and even second place in terms of product per capita. The mutual connections between the growth of the economy and social activities influenced the corresponding higher standard of living for citizens. A major contribution to the economic power was provided by the Krško NPP after the start of its commercial operation in 1983. In the years that brought new energy companies, the Senovo Mine was, however, closing and changes in the economic structure of the municipality began.

In the year of Slovenia’s independence, in 1991, more than one half of the active population of the Krško Municipality (56.3%) worked in the industry sector, slightly more than one third (37.9%) in tertiary and quaternary activities and only a good five percent (5.8%) in agriculture.

83• Krško •

Gospodarsko moč občini daje energetika.Energy is the economic power of the Krško municipality.


88 • Krško •

pomemben člen v sistemu zagotavljanja jedrske varnosti, kot neodvisen zunanji vir napajanja lastne rabe NE Krško, v pri-meru razpada elektroenergetskega sistema, kar ji daje dodatno odgovornost za varno in zanesljivo obratovanje.

V sklopu energetske sanacije poslovnega objekta TEB je bila v letu 2008 načrtovana izgradnja sončne elektrarne na strehi tega objekta, ki je bila na omrežje priključena februarja 2009. Njena nazivna moč znaša 38,08 kW. Leta 2010 sta bili zgrajeni in dani v obratovanje še dve sončni elektrarni. Ena z nazivno močjo 81,78 kW je integrirana v streho novozgrajene avtomobilske nadstrešnice. Sončna elektrarna, ki je zgrajena na strehi indu-strijskega objekta, pa ima nazivno moč 49,9 kW. Skupna inštali-rana moč vseh treh sončnih elektrarn v TE Brestanica je zdaj 170 kW, načrtovana letna proizvodnja pa 170 MWh.

Trenutna skupna moč plinskih blokov je 297 MW. Zaradi dotrajanosti obstoječih plinskih blokov PB 1–3 z močjo 3 x 23 MW je predvidena izgradnja največ štirih novih plinskih blo-kov, skupne nazivne moči do 212 MW, tako da bo lahko skupna največja nazivna moč celotnega kompleksa znašala 509 MW.

Nuklearna elektrarna Krško

Zaradi povečanega povpraševanja po električni energiji se je že v šestdesetih letih začelo z načrtovanjem jedrske elektrarne in obsežnim raziskovanjem njene možne lokacije. Jeseni leta 1970 sta predsednik IS Skupščine SR Slovenije Stane Kavčič in predsednik IS Sabora Hrvaške Dragutin Haramija podpisala sporazum o gradnji jedrske elektrarne. Investitorji so bile elek-trogospodarske organizacije iz Slovenije in Hrvaške. Pogodba o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne z neto močjo na pragu 632 MW je bila sklenjena z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation. Temeljni kamen zanjo je bil položen 1. decembra 1974. Na slovesnosti se je zbralo več kot deset tisoč ljudi; udeležili so se je tudi predsednik takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz - Tito, direktor Nuklearne elektrarne Krško v ustanavljanju Janez Du-lar in predsednik krške občinske skupščine Niko Kurent. Prve kilovatne ure je elektrarna oddala v omrežje 2. oktobra 1981, februarja naslednje leto je prvič dosegla 100-odstotno moč, od začetka leta 1983 pa komercialno obratuje. Od leta 1988 pod-jetje vodi Stanislav Rožman, ki si je bogate inženirske izkušnje pridobil v pripravah na zagon in prvih letih obratovanja elek-trarne. Za uspešno vodenje elektrarne in prispevek v energetiki ter razumevanje okolja mu je Občina Krško podelila najvišje priznanje – leta 2012 je postal njen častni občan.

Skladno z naložbo prevzemata slovensko in hrvaško elektrogo-spodarstvo vsak polovico proizvedene električne energije. Toplo-tna moč reaktorja je 1994 MW, neto moč na pragu elektrarne po posodobitvah opreme pa 696 MW. NEK letno proizvede prek 5.000 GWh električne energije. Leta 2008 je proizve-dla 6.272,8137 GWh bruto in oddala v omrežje rekordnih 5.972,0305 GWh električne energije. Ta proizvodnja predsta-vlja pomemben delež tako za slovenski kakor tudi za hrvaški elektroenergetski sistem.

Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške so pravni nasledniki investitorjev uredili medsebojne odnose v novonastalih razme-rah. Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Repu-

The option to start the gas blocks in a de-energised state played an important role in providing system services for the electric power system. In 2000, gas turbines 4 and 5 were constructed with a nominal capacity of 2 x 114 MW. The current total capa-city of the gas turbines is 297 MW.

The Krško Nuclear Power Plant

Increased demand for electricity led to the planning of a nuclear power plant as early as the 1960s and to extensive research into its possible location. In autumn of 1970, the President of the Executive Council of the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia and the President of the Executive Council of the Socialist Republic of Croatia signed an agreement on the con-

89• Krško •

TE Brestanica ima danes, po izločitvi starih parnih turbin iz tehnološkega procesa v letu 2012, skupno 297 MW moči, kar predstavlja približno štirinajst odstotkov zmogljivosti celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije, s katerim ga pove-zuje novo 110-kilovoltno stikališče in sedem daljnovodov. Kot neodvisen zunanji vir napajanja lastne rabe NE Krško je pomemben člen v sistemu zagotavljanja jedrske varnosti. Zaradi dotrajanosti obstoječih plinskih blokov, ki so stari že pre-ko 35 let, se njihova življenjska doba izteka. Načrtovano je, da se bodo izločeni plinski bloki v prvi fazi nadomestili z dvema plinskima blokoma razreda moči po 50 MW do leta 2016, v primeru potreb po dodatnih kapacitetah pa se bo izvedla še druga faza z enakima plinskima blokoma. Z izvedbo načrtovane investicije se bodo glede na obstoječe stanje dodatno znižale emisije snovi v zrak in emisije hrupa, povečala se bo varnost obratovanja, manjše bodo količine odpadnih voda in ostalih odpadkov, proizvodnja električne energije pa bo varnejša, zanesljivejša, bolj konkurenčna in okolju prijazna.

After excluding the old steam turbines from the technological process in 2012, the Brestanica TPP now has a total capacity of 297 MW, which represents approxi-mately 14 percent of the total capacity of the electric power system of Slovenia. The Brestanica TPP is connected to the electric power system via a new 110 kV switchyard and seven transmission lines. As an independent outside source of sup-ply of the Krško Nuclear Power Plant, it represents an important link in providing nuclear safety.


Termoelektrarna Brestanica je pred naložbo v dva, okolju prijazna plinska bloka.The Brestanica Thermal Power Plant is going to invest in two environmentally friendly gas blocks.

92 • Krško •

93• Krško •

foto / photo: Miran Pribožič

Kontrolna soba v Nuklearni elektrarni KrškoControl Room in the Krško Nuclear Power Plant

96 • Krško •

Hidroelektrarna Krško je tretja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi.The Krško HPP is the third in the chain of hydroelectric power plants on the Lower Sava River.

97• Krško •

HE Krško ima vgrajene tri vertikalne dvojno regulirane kaplanove turbine, njihov nazivni pretok je 166,7 m3/s, instalirani pretok pa 500 m3/s. Gre za pretočno akumulacijski tip HE. Ob HE je zgrajen tudi prehod za vodne organizme ali ribja steza, ki omogoča migracijo vodnih organizmov. Kota zajezitve se nahaja 164 metrov nad morjem, kar predstavlja 9,37 metra bruto padca in nazivno moč 38,0 MW. Krško občino bo vsaj po videzu zaznamovala tudi HE Brežice, saj velik del akumulacijskega bazena v vrbinskem delu, dolvodno od nuklearne elektrarne Krško, sega tudi v občino Krško.

The Krško HPP has three vertical double-regulated Kaplan turbines with a nominal flow rate of 166.7 m3/s and installed flow rate of 500 m3/s. The Krško Municipal-ity will also be affected, in visual terms at least, by the Brežice HPP, since a large part of the reservoir occupying the Vrbina area downstream from the Krško Nuclear Power Plant will lie in the Krško Municipality.


120 • Krško •

Podjetje deluje v skladu s standardom ISO 9001:2008, prvo je v Posavju pridobilo potrdilo AEO (pooblaščeni gospodarski su-bjekt), ponaša pa se še s certifikatom Družini prijazno podjetje.

Eno najpomembnejših podjetij v storitveni panogi v občini je družba Kostak, ki je velik zaposlovalec. Kostak, d. d., kot komunalno stavbno podjetje na osnovi dolgoročne koncesijske pogodbe opravlja dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb in tržne dejavnosti v občini Krško in na področju občine Kosta-njevica na Krki. Družba Kostak je vodilno podjetje na področju komunale in gradbeništva v regiji, a tudi zunaj Posavja.

Podjetje zagotavlja nemoteno oskrbo s pitno vodo in izvaja notranji nadzor skladno s sistemom HACCP. Pri odvajanju in čiščenju odpadnih padavinskih voda skrbi za ustrezno urejenost v sklopu kanalizacijskega omrežja Krškega polja in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Zaradi učinkovitejšega in racionalnejšega ravnanja s komunalnimi odpadki se je podjetje skupaj s krško občino odločilo v letu 2012 za izgradnjo objekta s sortirno linijo mešanih komunalnih odpadkov. Pripravljajo tudi izgradnjo sodobne nadkrite kompostarne, s katero bodo bistve-no zmanjšali vpliv na okolje.

V zadnjih letih je podjetje sodelovalo pri strokovno zahtev-nih gradbenih delih na HE na spodnji Savi ter drugih večjih projektih v Posavju, na osnovi uvrstitve na listo ASL pa zago-tavlja gradbene storitve v NEK glede na predpisane zahteve. S poslovnim partnerjem NEK dolgoročno sodeluje v okviru vzdrževalnih in čistilnih del. Dejavnost širijo k storitvam znotraj radiološko nadzorovanega območja.

Kostak je leta 2005 zasnoval energetsko učinkovito poslovno stavbo in zanjo dobil med drugim nagrado za energetsko učin-kovit projekt leta 2008. Razvoj novih, inovativnih tehnologij predstavlja prispevek k znanosti in je velik izziv za projekte, ki jih družba izvaja v okviru energetske učinkovitosti, obnovljive in trajnostne energetike ter učinkovite rabe energije. Družba v okviru svojih dejavnosti izvaja tudi tehnične naloge upra-vljanja z omrežji za distribucijo plina. Kostak ima skoraj vse svoje dejavnosti vključene v sistem vodenja kakovosti in je prvi prejemnik certifikata za sistem upravljanja z energijo. Družba je prejela polni certifikat Družini prijazno podjetje.

Podjetje se je v svoji več kot polstoletni zgodovini večkrat preoblikovalo, konec leta 1994 v delniško družbo. Danes je v njem več kot 300 zaposlenih. V zadnjih letih je pri širitvi svoje dejavnosti pod svoje lastniško okrilje prevzelo podjetje HPG Brežice, Ansat in GIP Elite.

Podjetje Job Center Krško ima v poslovni coni Žadovinek po-slovni objekt – Job center, temu pa so leta 2010 prizidali še nove poslovne površine, tako da imajo danes kar 4.800 m2 uporabnih površin. Objekt je zgrajen v šestih etažah in ima kot prvi v Kr-škem svoje lastne podzemne parkirne prostore, tako da je eden od večjih poslovnih centrov v Posavju.

121• Krško •

foto / photo: Goran Rovan, arhiv Kostak

Poslovna stavba podjetja Kostak je bila nagrajena za energetsko učinkovitost.The office building of the company Kostak was awarded for its energy efficiency.

134 • Krško •

135• Krško •

Partizanska bolnišnica na BohorjuPartiisan Hospital at Bohor

foto / photo: Peter Marinšek

136 • Krško •

Mesto in grad Krško, leto 1689The town and Castle of Krško, year 1689

Dve reki, dve deželi, dve škofiji, ena občina in njena stoletja … Two Rivers, Two Lands, Two Dioceses, One Municipality and Its Centuries...

Skozi stoletja je bilo Krško, tretje najstarejše mesto v Posavju (najstarejše je Kostanjevica na Krki od leta 1252, potem Brežice od leta 1353), pomembno upravno središče. Del Slovenije na poti z zahoda na vzhod, ki ga opredeljuje del Bohorja na severu in del Gorjancev na jugu, dve reki (Sava in Krka) in široko Krško polje, je vedno vpet v regionalna in širša dogajanja. O tem pričajo zanimiva stoletja, zanimivi ljudje in izjemne zgradbe. O neverjetni širini in povezanosti govori tudi pogled z gradu Raj-henburg, ki sega daleč po reki Savi. Pogled s hriba, kjer je stala trdnjava na Starem Gradu nad Podbočjem, je imeniten pogled na celotno Krško polje, z Libne in zrcalno s Trške Gore pa je možno zreti vse do Zagreba in skoraj do Ljubljane.

Območja današnje krške občine je pomembno zaznamovala dolga stoletja upravna, danes pa simbolna razdelitev na dve deželi, Kranjsko in Štajersko, razmejeni z reko Savo. Obe deželi imata utrjeno podobo, izoblikovali pa sta se od 11. do 15. stoletja. Kot posebni deželi z upravnimi pristojnostmi sta bili ukinjeni leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske. Štajerska sega tudi na območja drugih narodov, Kranjska pa je edina povsem slovenska dežela. Ob tem so se znotraj obeh dežel izoblikovale tudi različne upravne razmejitve in razvijala središča. Ko so bila v sredini devetnajstega stoletja ustanovljena okrajna glavar-stva, sta na tem območju delovali Okrajno glavarstvo Krško in

Okrajno glavarstvo Brežice z močnima središčema, mestoma Krško in Brežice.

Delitev je do neke mere ostala tudi na upravnem področju vse do leta 1955, ko so bile določene meje novih občin, snovalci v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pa so se potrudili, da so »popravljali« historične meje z ustanavljanjem enot, ki so na novo povezale bregove. Tako so »ustvarili« tudi mesto Krško. Današnje mesto Krško, ki se razprostira na obeh bregovih reke Save, je sestavljeno iz mesta Krško in vasi Videm. Leta 1953 so ju združili v mesto Videm-Krško in v istoimensko občino, že leta 1964 pa je ostalo samo Krško. Ob tem je še posebej zani-mivo, da je mesto ob Savi že več kot pred tisočletjem dobilo ime po bližnji reki Krki in Krškem polju (Gurkfeld). Prebivalci mesta, ki je na desnem bregu dopolnilo 535 let, združeno z Vidmom pa komaj 50 let, pa se še vedno delijo na Krčane in Videmčane. Tako kot se prebivalci občine še vedno opredelijo za zavedne Štajerce ali Kranjce.

Sava določa tudi mejo cerkvene uprave. Levi breg Save (Štajer-ska) je bil del Lavantinske škofije, kasneje Mariborske, od leta 2006 pa je del Celjske škofije. Desni breg Save (Kranjska) je spadal v Ljubljansko nadškofijo, od leta 2006 pa je del Škofije Novo mesto.

137• Krško •

commissions were formed in the mid-19th century, the Krško District Commission and the Brežice District Commission with the strong centres of Krško and Brežice were formed.

This division remained in place also in administrative matters until 1955, when new municipal borders were determined. Today’s town of Krško, which stretches along both banks of the Sava River, was formed from the town of Krško and the village of Videm. In 1953, they were joined to form the town of Videm-Krško and a municipality of the same name. Already in 1964, only the name of Krško remained. It is especially intere-sting to note that the town along the Sava River got its name over a thousand years ago under the nearby Krka River and Kr-ško Polje (Gurkfeld). The inhabitants of the town, whose right river bank is 535 years old and together with Videm only 50, still see themselves as either people from Krško or from Videm.

The Sava River also determines the borders of the church admi-nistration. The left bank of the Sava River (Styria) was part of the Lavantine Diocese and later the Maribor Diocese and has now been part of the Celje Diocese since 2006. The right bank of the Sava River (Carniola) used to be part of the Ljubljana Di-ocese and has been part of the Novo Mesto Diocese since 2006.

For centuries, Krško, the third oldest town in the Posavje Re-gion (after Kostanjevica na Krki from 1252 and Brežice from 1353), was an important administrative centre. As a part of Slovenia when travelling from the west to the east and delimi-ted by part of the Bohor mountain range in the north and part of the Gorjanci Hills in the south, two rivers (Sava and Krka) and the wide Krško Polje, it was always embedded in regional and broader activities. This is attested by its interesting centuries and people and exceptional buildings. Its unbelievable width and connections are also evident from the views offered from the Rajhenburg Castle, which stretch far across the Sava River. The view from the hill that used to hold a fortress in Stari Grad above Podbočje stretches across the entire Krško Polje, while Libna and its mirror image Tržaška Gora offer views all the way to Zagreb and almost to Ljubljana.

The area of today’s Krško Municipality was importantly marked by the centuries of administrative and today’s symbolic division into two lands – Carniola and Styria with their border being the Sava River. Both lands were formed from the 11th to the 15th century and were abolished as special lands with administrative jurisdictions in 1918 after the dissolution of the Austro-Hunga-rian Empire. Styria stretches to the area of other nations, while Carniola is the only completely Slovenian land. When district

Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Založba Mladinska knjiga, 1994, stran 235 / Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Založba Mladinska knjiga, 1994, page 235

142 • Krško •

s Krškega. Listina je bila zapisana in sestavljena v Rajhenburgu pri sv. Rupertu, zaključena z besedama »srečno amen«, zložena in zapečatena z okroglim pečatom krškega škofa Romana I.

Srednji vek pod mogočnimi gradovi

Območje današnje občine Krško so zaznamovali trije gradovi in tri gospoščine – grad Rajhenburg na štajerski strani in gradova Krško in Leskovec pri Krškem (Šrajbarski turn) na kranjski strani. Južni del občine in tudi območje pražupnije Videm pa zaznamuje povezanost oziroma pristojnost (inkorporacija) k cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki.

V zgodnjih stoletjih je ozemlje prehajalo med različnimi plemi-škimi družinami, v poznem srednjem veku pa sta na Kranjskem največ zemlje pridobili dve bavarski grofovski družini: Andeški in Bogenski. Posesti so pridobili z načrtnimi porokami v druži-no Popona, Bogenski pa so si med drugim pridobili tudi krški grad in gospoščino. Na gradu so stanovali in posestvo upravljali ministeriali, ki so se imenovali Krški. Njihova imena se pojavlja-jo v različnih listinah od leta 1154 do 13. stoletja na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.

Bogenski so morali leta 1190 zastaviti krški grad za 700 mark srebra salzburškemu nadškofu Adalbertu III. z obsežno listino, ki vključuje številne pogoje plačila ali prehoda lastništva gradu na salzburško nadškofijo, kar se je zaradi finančne nezmožnosti Bogenskih zgodilo leta 1202. Leta 1246 je salzburški nadškof Eberhard II. izenačil v pravicah svoje ministeriale na krškem gradu z drugimi svojimi ministeriali. Za takratna krška mini-steriala brata Bertolda in Gisilberta je to pomenilo, da imata v pogledu ženitev, fevdov in drugega enake pravice, kot jih imajo ministeriali salzburške cerkve. Nadškof jima je obljubil, da ne bo ne njiju in ne krške posesti odtujil svoji cerkvi in da na krškem gradu ne bo postavil kake druge mogočnejše osebe, kakor sta bila Bertold in Gisilbert.

Leta 1238 so salzburški krški grad s posestvi imeli v fevdu go-spodje Svibenski, ena najstarejših plemiških družin na Kranj-skem.

Leta 1351 se prične velika odprodaja krških posesti Frideriku Celjskemu, saj je Viljem Svibenski Celjskemu za 1300 mark oglejskih denarjev prodal delež na krški trdnjavi in krškem trgu. K temu je pridal še dvor, hišo ter 44 in pol oštata pod grajskim gričem in v krškem trgu pa tudi 10 poseljenih ter 24 in pol pu-ste kmetije. Prodal je dvor na Pijavškem, kmetijo na Zgornjem Pijavškem, na Senušah in drugje, tudi v današnji občini Brežice. Friderik Celjski je s tem nakupom dobil tudi sodne pravice, odvetništvo, ribolovne pravice, les, pašnike, gornino in še vrsto drugih pravic.

Leta 1353 sta Herntid Svibenski in njegova žena Gertruda Fri-deriku prodala še vrsto posesti in pravic s tretjino svojega deleža na krški trdnjavi in grajskem griču, 12 oštatov v krškem trgu ter 15 pustih in 8 poseljenih kmetij v najbližji okolici Krškega in na Krškem polju. V letih 1351 do 1358 je Friderik Celjski od Svibenskih kupil grad Krško, dvor, hišo, 60 in pol oštata, 127 in pol kmetije, polja pred Krškim, dva vinograda ter vrsto dohod-kov in pravic, ki so sodile k imetniku krškega gradu. Celjski so si pridobili številna posestva in desetine na širšem območju, kar

so imeli v fevdu od oglejskega patriarha in jih je le-ta potrjeval. Tako kot na ostalih svojih območjih so dajali posamezne gospo-darske enote v fevd, s krško posestjo so obdarovali tudi svojo, na začetku 15. stoletja ustanovljeno ustanovo – kartuzijanski samostan Pleterje pod Gorjanci.

V soglasju z leskovškim župnikom Gregorjem sta grofa Her-man in Viljem na krškem gradu leta 1391 ustanovila beneficij sv. Miklavža in mu dodelila vrsto posesti in dohodkov.

Krška graščina in mesto pod njo sta postala pomemben del moči Celjskih, še posebej v obdobju Friderika II., Hermanove-ga najstarejšega sina, ki je s svojo ženo Elizabeto, hčerjo kneza Štefana Frankopanskega, redno bival tudi na krškem gradu.

Tako je tudi na Krško neugodno vplival zaton celjske rodbi-ne. Žena zadnjega Celjana Ulrika II., Katarina, hči srbskega despota Jurija Brankovića, je večino svojih posesti izgubila v korist Habsburžanov in cesarja Friderika III., ki ji je prepustil krški grad v dosmrtno uživanje. Tukaj je prebivala le kratek čas, potem pa je odšla v Dubrovnik in se leta 1469 odpovedala svojemu vdovskemu deležu. Krška gospoščina je prišla v roke Habsburžanov in Friderika III. ter spet prehajala v zastavo.

Kot trg se Krško v listinah omenja leta 1351, in sicer v prvi prodaji posesti Frideriku Celjskemu.

Propad srbske despotovine leta 1459 in bosanske kraljevine leta 1463 je Turkom odprl pot prek Donave, Une in Save na ogrska, hrvaška in slovenska tla.

5. marca 1477 je cesar Friderik III. povzdignil trg Krško v me-sto, prebivalce pa v meščane ter jim dal vrsto pravic in odredb ter pravico uporabe grba, ki jim ga je podelil. Razloge je nave-del v listini, predvsem naval Turkov, ki so na njegovem krškem gospostvu in območju naredili veliko škode, pričakovali pa so še nove vpade. Tako se je odločil, da Krško naredi za obrambno trdnjavo ter podeli pravice, kot so jih imeli drugi meščani glede trgovanja, obrtniške dejavnosti, mitnine in carine. Iz svoje srede so imeli pravico izvoliti sposobnega mestnega sodnika in mestni svet, ki sta morala priseči vsakokratnemu deželnemu knezu in sta bila zavezana kot drugi v njegovih (cesarskih) mestih. Sodniku in mestnemu svetu je podelil pravico do sodstva na mestnem pomeriju (območje), vendar sta mu morala izročiti de-nar od sodstva. Mesto je prejelo pravico do dveh letnih sejmov: na ulrikovo, 4. julija, in na lukeževo, 18. oktobra. Z zagotovilom varnosti (sejemski mir) štirinajst dni pred sejmom in štirinajst dni po njem.

Mestne pravice je mesto pridobilo v času, ki je obetal spremem-be in velike izzive, turška nevarnost, verski boj, puntarija in bolezni …

Levi breg Save pa je zaznamovala priključitev Videmske župnije k samostanu Kostanjevica na Krki leta 1331, kar je veljalo vse do razpustitve samostana leta 1786.

Grad Rajhenburg je na svojem skalnem pomolu nad reko Savo gospodoval že vsaj od 9. stoletja. Prva pisna omemba vključu-je območje in utrdbo, ki je bila v začetku 10. stoletja v boju z Madžari porušena. V letih 1131 do 1147 je grad na novo zgradil salzburški nadškof Konrad. Danes je lepo viden najstarejši

143• Krško •

Listina iz 1154/55The Document from 1154/55

The first written mentions of the town in 895 and 1154, joined banks of Richenburch and Gurcheuelt

The most interesting information is data on the first written mentions. The majority of the first records date back to the Middle Ages. The oldest documented record, even though doubtful, is a record made in Oettingen in Germany. On 29 September 895, the German King Arnulf signed a document with which he gave a number of his properties to his feudato-ry Valtun who held this land by feudal tenure. The bestowed properties also included three imperial farms in Brestanica – (Richenburch) and “another property across Sava in Krško” (Gurkeuelde – Krško or Krško Polje).

The names of Gurkeuelde and Richenburg appear for the second time in 1154 in an undoubtedly original document, which is preserved in the State Archives in Graz (Austria). The document is the first mention of the primal parish of Videm

ob Savi and the town of St Rupert (Videm pri Savi). The name Gurkeuelde is mentioned in relation to the transfer of the Ter-nbrech property lying along the Sava River in the Krka Diocese in 1154 when the Bishop of Gurk in Carinthia, Roman I, bou-ght this property from the Carinthian Duke Henry during the March of the Holy Roman Empire under King Frederick.

The middle ages under the mighty castles

The area of today’s Municipality of Krško was shaped by three castles and three manors – the Rajhenburg Castle on the Styri-an side and the Castles Krško and Leskovec pri Krškem (Šraj-barski Turn) on the Carniolan side. The southern part of the municipality and the area of the Videm primal parish is marked by the connection with or the jurisdiction of (incorporation with) the Cistercian monastery in Kostanjevica na Krki.

In the early centuries, the territory was owned by different no-ble families. In the Late Middle Ages, two families of Bavarian

Hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu / Kept by the Styrian Provincial Archives in Graz

146 • Krško •

Rajhenburg so rešili menihi trapisti, na Šrajbarskem turnu pa je rodbina Auersperg kljubovala novim razmeram in se jim vedno znova uspešno prilagajala.

V 16. stoletju se s pomenom in pristojnostmi upravljanja v območje priključi tudi leskovški grad – Šrajbarski turn

V dobrih časih grajskega življenja vseh treh gradov se v 14. stoletju pojavi tudi grad Thurn am Hart v Leskovcu pri Krškem. Leta 1515 so ga opustošili in izropali uporni kmetje, sredi-na stoletja pa mu je prinesla renesančno podobo. Po novejših raziskavah je grad nastajal hkrati z leskovško župnijsko cerkev, mojstri renesančne arhitekture pa so prišli iz Italije. Od tam je prišel tudi lastnik Janez Krstnik Valvasor, predhodnik slavnega Janeza Vajkarda, ki ni bil njegov krvni naslednik, a je Valvasor 16. stoletja poskrbel, da so Valvasorjevi ostali na Kranjskem tudi naprej.

Janez Krstnik Valvasor je kot trgovec na svojih potovanjih srečeval imenitne ljudi, med njimi tudi lastnika krškega gra-du, vojskovodjo Ivana Ungnada. Najprej je pridobil gospostvo Laško, potem pa je med letoma 1560 in 1570 dobil v najem ali kupil gospostva Konjice, Klevevž, Šrajbarski turn, Medija, Širje nad Zidanim Mostom, Kostanjevica na Krki in druge posesti (npr. štiri vinograde v Starem Strmecu), odkupil je tudi zastav-no pravico za gospostvo Laško. V Krškem je imel oskrbovalni center: žitno skladišče, kašče za moko, plavajoči mlin na Savi, njegovo delovanje pa je seglo na široko območje.

Janez Krstnik je v Šrajbarskem turnu umrl 2. novembra 1581, v oporoki je svojemu soimenjaku in rojaku Hieronimu Valvasorju zagotovil sredstva za nadaljevanje imena Valvasor in posredno tudi za delovanje slavnega Janeza Vajkarda. Gospostvo so pode-dovali trije bratje Moscon, v 17. stoletju pa ga prevzame rodbina Auersperg, ki ostane lastnica gradu z nekaj presledki vse do leta 1903.

Burno 16. stoletje – v senci krvavih bojev Bohorič v svoji krški šoli odkrije izjemnega Dalmatina

Po pridobitvi mestnih pravic, prevzemu obrambnih nalog so Krško, Krško polje in celotno območje današnje občine Krško vstopili v burno 16. stoletje, stoletje kmečkih uporov, turških vpadov, nalezljivih bolezni in stoletje »herezije«.

Majhno slovensko ljudstvo se je od 14. do 17. stoletja po podat-kih zgodovinarjev dvignilo v več kot 120 kmečkih vstajah. Tudi prebivalci med Bohorjem in Gorjanci so pri tem »vneto sodelo-vali«. Med najbolj osovraženimi gospodi na začetku 16. stoletja je bil prav krški Jurij Thurn, ki je skrbel še za druga cesarjeva zemljiška gospostva, Svibno, Kočevje, ob tem pa še za freisinški Klevevž. Nezadovoljstvo je bilo veliko in splošno, kot primer naj služi podatek, da so morali hrvaški tovorniki iz Slavonije, ki so z žitom prihajali v Krško in ga tu zamenjevali za morsko sol, ob tem plačevati dvojno mitnino. Ob začetku prvega slovenskega kmečkega upora leta 1515 so na Kočevskem ubili prav osovra-ženega Jurija Thurna. Pred koncem maja pa so uporniki oplenili Rekštanj, Boštanj pri Sevnici, sredi junija grad Brežice, za tem pa še gradova Rajhenburg in Raka.

Zaradi nenehne turške nevarnosti so leta 1535 Krško opremili s topovi, tako so se lahko obranili Turkov leta 1545, vendar pa so Turki na tem pohodu opustošili vse vasi med Kostanjevico in Krškim. Po tem času pa naj bi turški vpadi skorajda popolnoma prenehali oziroma se občasno pojavili na manjših območjih.

Okoli leta 1547 naj bi se pred preganjalci domnevno na krškem gradu skrival Primož Trubar, pisec prve slovenske tiskane knjige, ki jo je pripravljal tudi v Krškem. Katekizem je namreč izšel leta 1550, lahko pa je v tem času pripravljal ustanovitev protestant-sko usmerjene šole v Krškem in urejal vrnitev Adama Bohoriča. Po šolanju se je le-ta vrnil v svoje rojstne kraje. Vodil je latinsko šolo za mlade dolenjske plemiče v Krškem med letoma 1551 in 1563 in tako postal odličen slovenski šolnik, pisec prvega šol-skega reda in kasneje prvi slovničar slovenskega jezika. Sredina 16. stoletja je prinesla prvi intelektualni razcvet in širjenje ideje o slovenskem narodu in jeziku, kar so zagotovo podpirali tudi trije ključni gospodje – Janez Krstnik Valvasor na leskovškem gradu, Ivan Ungnad v Krškem in Rajhenburški na Rajhenburgu.

Šola, v katero je vstopil mladi Krčan Jurij Dalmatin, je bila tik ob župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista (zgrajeni vsaj že v 14. stoletju, predelani pa 1582) in tik ob »Mencingerjevi« hiši, v kateri so bili ob obnovi leta 2012 odkriti portreti – zagotovo protestantski in zagotovo portreti takrat pomembnih in znanih ljudi. Do zdaj še neznani slikar je v frizu, nekaj več kot meter dvignjenim nad tla dvorane prvega nadstropja, upodobil sodob-nike z uporabo črne in rdeče barve. Kdo so plemiči ali meščani s hermelinskimi ovratniki, kdo so dame, ki jih spremljajo, in ka-teri par je upodobljen z ljubečim pogledom in rahlim objemom? Izjemno odkritje, ki postavlja mesto Krško in območje v središče dogajanja v 16. stoletju, podobnih portretov na Slovenskem ne najdemo. Ali so prav ti upodobljenci poleg Trubarja in Bohoriča spodbujali mladega nadarjenega Krčana, da je skupaj z njimi izbral trnovo pot skrbi za slovenski narod in jezik? Dalmatin je desetletje svojega življenja posvetil prevajanju Biblije v slovenski jezik. Nalogo je opravil odlično. Biblija je »ugledala luč sveta na novega leta dan 1584« in pripomogla k utrditvi, predvsem pa ohranitvi slovenskega jezika in naroda.

Pestro dogajanje so sooblikovali tudi leskovška župnika Martin Duelacher in Polidor de Montagnana ter pridigar Weixler. Ce-lotno območje pa je zaznamovala tudi gradnja župnijske cerkve in gradu Leskovec pri Krškem v sredini 16. stoletja, po silovitih vpadih Turkov leta 1532 in 1545. Obe arhitekturi, renesančno oblikovani, a navdahnjeni z reformacijo, pričata o času, kate-rega materialne ostanke na Slovenskem najdemo le redko. V Leskovcu pri Krškem v cerkvi Žalostne Matere božje (nekdaj Marije na jezeru) lahko o burnem obdobju pred več kot 450 leti razmišljamo ob osmerokotni, kot kelih oblikovani prižnici z ini-cialkama MD (Pahorjeva z novimi dognanji interpretira iniciali kot začetnici imena župnika Martina Duelacherja, prav tako naj bi bil naslikan njegov grb) in s palmami okrašeno nogo, posebej pa ob kapitelih. Vsak je drugačen, vsak je skrbno oblikovan in ima svoj odsev tudi v žal danes neprepoznavnih in večinoma uničenih kapitelih arkadnega hodnika bližnjega gradu Šrajbar-ski turn. Ob podrobnem pogledu najde obiskovalec tudi kapitel z domnevno upodobitvijo glavnega mojstra.

147• Krško •

The turbulent 16th century – in the shadow of bloody bat-tles, Bohorič discovers the exceptional Dalmatin in his school in Krško

After acquiring town rights and assuming their defence po-sition, Krško, Krško Polje and the entire territory of today’s Krško Municipality entered a turbulent 16th century, a century of peasants’ revolts, Turkish invasions, infectious diseases and a century of “heresy”.

The small Slovenian nation rose in over 120 revolts from the 14th to the 17th century. The inhabitants of the area between Bohor and Gorjanci “fervently participated” in these revolts. One of the most hated lords in the early 16th century was Jurij Thurn of Krško, who also managed other emperor’s fiefdoms in the area – Svibno and Kočevje and the Klevevž (Klingenfels) Castle owned by the Bishops of Freising. In the first Sloveni-an peasant revolt in 1515, the hated Jurij Thurn was killed in Kočevje. Before the end of May, the rebels plundered Rekštanj, Boštanj near Sevnica, in mid-June the Brežice Castle and after-wards also the castles Rajhenburg and Raka.

Due to a constant Turkish danger, the Krško Castle was equi-pped with cannons in 1535 which allowed them to fight off the Turks in 1545; however it was during this invasion that the Turks plundered all the villages between Kostanjevica and Kr-ško. The Turkish invasions almost completely stopped after this or happened only occasionally in smaller territories.

It is supposed that around 1547, Primož Trubar hid in the castle from his persecutors. He was the writer of the first published Slovenian book, which he partially prepared in Krško. Catechi-smus was published in 1550 and during this time he was able to arrange the setting up of the Protestant school in Krško and arranged for the return of Adam Bohorič, who returned to his home town after completing his studies. He managed the Latin School for young noblemen of Dolenjska in Krško during the years 1551 and 1563 and became a distinguished Slovenian pedagogue, the writer of the first school order and later the first Slovenian grammarian. The mid-16th century also brought a flourish of intellectual thought and the widespread emergen-ce of the idea of a Slovenian people and language, which was undoubtedly supported by three eminent men – Janez Krstnik Valvasor in the Leskovec Castle, Ivan Ungnad in the Krško Castle and the Rajhenburg family in the Rajhenburg Castle.

The school that welcomed the young Jurij Dalmatin from Krško was located immediately next to the Church of St John the Evangelist (built at least already in the 14th century and recon-structed in 1582) and right along the Mencinger House. When the latter opened its doors in 2012 after refurbishment, it un-veiled what are undoubtedly Protestant portraits of important and famous individuals of the time. So far an unknown author depicted his contemporaries in black and red on the frieze slightly more than a metre above the ground of the hall on the first floor. Who are the noblemen or townsmen with ermine collars? Who are the ladies accompanying them? Who are the

Rajhenburg leta 1925Rajhenburg in year 1925

Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica / Kept by The National Museum of Contemporary History, Unit Brestanica

Na kratko o izbranih znamenitih Krčanih A Brief Overview of the Selected

Famous People of Krško

170 • Krško •


Ambrož - Matija Gubec (1538–1573) je bil v letih 1572–1573 skupaj z Ilijo Gregoričem vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki ga je sprožilo kruto ravnanje plemiča Ferenca Tahyja. V bitki pri Stubičkih Toplicah na Hrvaškem so ga zajeli in pri-vedli v Zagreb, kjer so ga javno mučili, mu nadeli vročo železno krono in na koncu razčetverili.Čeprav je bil Gubec poražen, je postal slovensko-hrvaški ljudski junak, ki se ga spominjamo v različnih umetniških delih. Nje-gov kip je postavljen na osrednjem, po njem poimenovanem, trgu Vidma, ki je bil oblikovan v sedemdesetih letih 20. stoletja, v času razvoja levega brega mesta Krško, gradnje Nuklearne elektrarne Krško in ob praznovanju 500. obletnice pridobitve mestnih pravic. Kip Matije Gubca je ustvaril akademski kipar Tone Kralj – upodobil ga je kot odločnega vojskovodjo, ki svojo vojsko vabi čez reko Savo naprej v boj. 4. svečana (februarja) 1573 so puntarji odšli skozi Videm, Rajhenburg, Blanco in Sev-nico do Planine, Jurkloštra in Pilštanja, nato v Kozje in Šempe-ter, kjer jih je čez štiri dni premagala cesarska vojska.Adam Bohorič (okoli 1520–1598) se je rodil v Brestanici ali v okolici, mladost je domnevno preživel v Krškem. Na artistični fakulteti dunajske univerze je pridobil naziv bakalaver (najnižja stopnja akademske izobrazbe) in nadaljeval šolanje v Witten-bergu. Bil je humanistično in glasbeno izobražen, tu pa je ver-jetno prišel tudi v stik z Luthrovimi idejami in protestantskim naukom.Vrnil se je v Krško, kjer je od leta 1551 do sredine leta 1563 vodil latinsko šolo. Med njegovimi učenci je bil tudi Krčan Jurij Dalmatin. Adam Bohorič je leta 1581 sodeloval v komisiji za revizijo Biblije, leta 1583 pa je pomagal Dalmatinu pri tisku Biblije v Wittenbergu. Ob Dalmatinovem prevodu Biblije z letnico izida 1584, je tudi Bohorič izdal knjigo – slovensko slovnico z naslovom Arcticae horulae succisivae. Bohoričevo podobo je ustvaril akademski kipar Matjaž Počivav-šek. Odlitek stoji pred Osnovno šolo Adama Bohoriča Bresta-nica in v Gaju zaslužnih občank in občanov v krškem mestnem parku. Jurij Dalmatin (okoli 1546–1589), rojen v Krškem, kjer je pre-živel tudi mladost, se je šolal v »Bohoričevi šoli«. Hiša je sedaj del Mestnega muzeja Krško. Bohorič je zaznal Dalmatinovo

željo po znanju in mu skupaj s Primožem Trubarjem omogočil nadaljevanje šolanja v Nemčiji, kjer je Jurij Dalmatin magistriral in začel iskati službo. Leta 1572 so ga kranjski deželni stanovi povabili v Ljubljano za pridigarja. Leta 1575 je kot prva knjiga iz tiskarne Janža Mandelca v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod Jezusa Siraha (faksimile izdan leta 1974). Leta 1578 je tiskar Mandelc natisnil Dalma-tinov prevod prvega dela Svetega pisma, Mojzesovih knjig – Pentatev ha (Biblia, tv ie vsiga Svetega pisma pervi deil).Leta 1580 je postal član cerkvenega sveta in uradni vizitator. Ves čas pa je skrbno opravljal svoje življenjsko delo – pripravljal prevod Biblije v slovenski jezik. Napori in sanje o izdaji prevoda so se končno začele uresničevati 22. aprila 1583, ko je Dalmatin s sodelavci odšel na pot v Nemčijo. Še isto leto je bila Biblija z letnico 1584 natisnjena v Wittenbergu v 1.500 izvodih, 50 na boljšem papirju. Leta 1584 je bila na zanimiv način – pretežno v sodih – pripeljana v Slovenijo oziroma na Štajersko, Koroško in Kranjsko, skrbnik tega »zaklada« pa je bil Dalmatinov učitelj in prijatelj Adam Bohorič. Podobo Jurija Dalmatina je ustvarila akademska kiparka Vladi-mira Štoviček. Slavni polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) je svoje plodno in zanimivo življenje zaključil jeseni 1693 v Krškem. Znanje in izkušnje je nabiral na potovanjih po tujini (Evropi in Severni Afriki) in v vojaških službah. Leta 1687 je na Bogen-šperku ustanovil lastno grafično podjetje, prvo na Slovenskem. Za člana angleške kraljeve družbe so ga sprejeli po njegovi raziskavi svetovnega fenomena presihajočega Cerkniškega jezera. Leta 1689 pa je izšla Slava vojvodine Kranjske, izjemno in obsežno delo, kjer je zbral vse, kar je bilo mogoče, o velikem delu današnje Slovenije.Žal pa je bil manj uspešen gospodar in je moral zaradi preveli-kih izdatkov prodati večino svojega premoženja. Ko so se leta 1693 Valvasorjevi naselili v leto prej kupljeno hišo v Krškem, so s sabo pripeljali tudi številne predmete iz gradu Bogenšperk. Leta 1894 so Krčani izbrali hišo številko 85 za Valvasorjev zadnji dom, z novimi raziskavami leta 2006 in objavo leta 2008 pa je bilo potrjeno, da je prava Valvasorjeva krška hiša južni del hiše, ki je poimenovana po Janezu Mencingerju. V Krškem sta

Adam Bohorič

Martin Hočevar

171• Krško •


Matija Gubec

tako znani dve Valvasorjevi hiši, obe pa sta v javni lasti in dosto-pni. V prvi, poimenovani po njem, deluje Mestni muzej Krško, v drugi Fakulteta za energetiko, del hiše pa je tudi del Mestnega muzeja Krško.Dragotin Ferdinand Ripšl (1820–1887), videmski župnik, se je zelo zgodaj začel ukvarjati s kmetijstvom, predvsem s sadjar-stvom. V času službovanja v Loki pri Zidanem Mostu je spisal knjižico Kratki nauki za sadjerejo, ki je prvič izšla leta 1867 na Dunaju. Posavje je bilo za sadjarstvo zelo ugodno, česar se je Dragotin Ripšl dobro zavedal in je bil zlasti na tem področju zelo aktiven. Manj znana ali skoraj neznana so Ripšlova jabolka, ki so jih imenovali »tafeljček«.Bil je pisatelj in kronist, med drugim je napisal obsežno Videm-sko kroniko, predvsem pa je bil pesnik lahkotnih »vsakdanjih« pesmi, kakršne je tudi zbiral. Nekaj pesmi je v sodelovanju z »domorodci iz Šentjurja«, brati Ipavci – Antonom, Benjaminom in Gustavom – leta 1859 objavil v pesmarici, ki nosi naslov Pesmarica za kratek čas ino ne iščejo nobene večne slave. V njej je objavil tudi danes slavno pesem Majolka. Njegov nagrobnik je vzidan na zunanji strani župnijske cerkve sv. Ruperta na Vidmu. Martin Hočevar (1810–1886), podjetnik, mecen in donator, se je zapisal v krško zgodovino z izgradnjo meščanske šole v Krškem. Podaril jo je krškemu šolskemu okraju. Med drugim je kupil tudi hišo št. 85 v Krškem in jo mestu podaril za hiralnico, leta 1894 pa so jo razglasili za Valvasorjev zadnji dom. Po smrti Martina Hočevarja je žena Josipina zgradila tudi mavzolej, v katerem sta zakonca pokopana, leta 1894 pa so mu meščani pred stavbo šole postavili doprsje, delo kiparja Josipa Müllnerja iz Salzburga. Trg med župnijsko cerkvijo sv. Janeza Evangelista in šolo se še danes imenuje po njem – Hočevarjev trg. Josipina Hočevar (1824–1911) je danes znana predvsem kot donatorka in mecenka, zlasti na področju šolstva. Financirala je študij kiparja Ivana Zajca in slikarja Frana Klemenčiča. Z možem sta ustanovila 16 različnih štipendijskih skladov. Med donacijami Cerkvi je treba omeniti npr. 20.000 forintov za ustanovitev Župnije Krško. Številne donacije so bile namenjene tudi rodni Radovljici, kjer je leta 1906 omogočila izgradnjo vodovoda. V Krškem je poskrbela za več novogradenj, med drugim za novo pokopališko cerkev sv. Križa v Krškem

Anton Aleksander Auersperg - Anastazij Grün

(danes Dvorana v parku). Leta 1897 je bila zgrajena nova cerkev sv. Ruperta na Vidmu, leta 1899 pa bolnica (danes Mladinski center Krško). Ivan Lapajne (1849–1931), prvi učitelj in ravnatelj meščanske šole v Krškem, je bil med prvimi pisci slovenskih učbenikov, bil pa je tudi med pobudniki in ustanovitelji prvega slovenskega pedagoškega društva, ki je bilo ustanovljeno prav v Krškem leta 1886. Ustanavljal je posojilnice, pisal in izdajal knjige ter skrbel za napredek šolstva in poučevanje v slovenskem jeziku. Poleg knjige Krško in Krčani (izdana leta 1894), ki je med najbolj znanimi knjigami o Krškem, je za področje in potrebe domo-znanstva spisal knjigo Opis krškega okrajnega glavarstva (1884). Jernej Pečnik (1835–1914), sicer dacar, se uvršča med naj-bolj znane slovenske ljubiteljske arheologe 19. stoletja. Bližina Drnovega, že stoletja znanega rimskega najdišča, mu je nudila možnost sodelovanja z muzeji na Dunaju in Kranjskim de-želnim muzejem v Ljubljani, a tudi zaslužka, saj so bili muzeji pripravljeni arheološke najdbe plačati. Sodeloval je z dunajsko Centralno komisijo za varovanje spomenikov. Potoval je po Dolenjski in odkrival neznana najdišča. Med njimi tudi Aj-dovsko jamo pri Nemški vasi in Libno, kamor je prvič stopil 14. oktobra 1885. Libna, ki leži na štajerski strani, je sodila v interesno območje graškega deželnega muzeja. Izkopavanja je organiziral graški kustos dr. Wilhelm Gurlitt, njegov nadzornik je bil videmski župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, skupaj pa so v letih 1885 in 1886 prekopali 12 gomil. Jernej Pečnik je leta 1904 v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko objavil članek Prazgodovinska najdišča na Kranjskem, kar je bilo do začetka druge svetovne vojne najboljši seznam arheoloških najdišč na območju.Janez Mencinger (1838–1912), pisatelj in pravnik, je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici. V Krškem je po mnenju literarnih zgodovinarjev napisal najboljši deli: utopični roman Abadon s podnaslovom Bajka za starce (1893) in potopisni esej Moja hoja na Triglav (1897). Domnevno je okoli leta 1908 pisal Meniške spomine, ki so nedokončani. Posvečeni so Krškemu, Trški gori in meniškim vinogradom. Janez Mencinger je pokopan v mestnem Gaju zaslužnih občank in občanov.

foto / photo: Peter Marinšekfoto / photo: Peter Marinšek

174 • Krško •

Viri in literatura | Sources and literature

Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Krško. Ur. Alenka Černelič Krošelj. Valvasorjev raziskovalni center Krško, Krško, 2006.

Almanah občine Krško 2009. Založba Neviodunum, november 2009.



Analiza podjetništva in turizma za občino Krško na osnovi podatkov za leto 2011. Občina Krško, Center za podjetništvo in turizem Krško, junij 2012.

Analiza podjetništva za občino Krško na osnovi podatkov za leto 2010. Občina Krško, Center za podjetništvo in turizem Krško, junij 2011.

Anton Aleksander grof Auersperg - Anastazij Grün, razprave. Ur. Mira Miladinović Zalaznik, Stane Granda, Nova revija, Ljubljana, 2009.

Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva: z mitološkim uvo-dom. Ur. Jakob Kelemina, Jakob. Založništvo Humar, Bilje, 1997.

Brenčič, Polona, Mavsar, Silvo, Šribar, Ljudmila: Krško; stoletje na razglednicah. Založba Neviodunum Krško, 2003 in 2010.

Brestanica, zbornik člankov in razprav. Turistično društvo Bresta-nica, Brestanica, 1982.

ČASopis ZA ŠPORT, Glasilo OŠ zveze, 1997, 1998.

Cerkve. Vodnik po cerkvah v občini Krško. Občina Krško, BooM d. o.o., Krško, Krško, 2009.

Černelič Krošelj, Alenka: Projekt izrabe (aplikacije) zgradb kul-turnozgodovinske vrednosti v občini Krško. Valvasorjev raziskoval-ni center Krško, 2003.

Černelič Krošelj, Alenka: Iz zapuščine Josipine Hočevar: go-spodarstvo in štipendijski skladi. Valvasorjev raziskovalni center Krško, Krško, 2006.

Černelič Krošelj, Alenka: Poročna pogodba in dve oporoki. Mestni muzej Krško, Krško, 2011.

Černelič, Franc: Center za podjetništvo in turizem Krško. Analiza stanja turizma v občini Krško, 2011.

Fürst, Irena: Trapisti v Rajhenburgu: Grad Brestanica. Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, 1993.

Golec, Boris (et al.): Dolgo razsvetljensko 18. stoletje. Katalog razstave. Krško, Mestni muzej Krško, 2012.

Golec, Boris (et al.): Raziskava za del muzejske zbirke 18. stoletje na obeh straneh meje. Poročilo o delu. Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana, 2012.

Golec, Boris: “Valvasorji v Krškem – kdaj, kje, s kom in kako.” Janez Vajkard Valvasor in Krško. Ur. Alenka Černelič Krošelj, Val-vasorjev raziskovalni center Krško, 2008, str. 13–42.

Granda, Stane: Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49. Do-lenjska založba, Novo mesto, ZRC SAZU, Ljubljana, 1995.

Granda, Stane: Majavi vogel nemškega štirikotnika. V: Župnija sv. Lovrenca v Brežicah. Ur. Jože Škofljanec. Župnija sv. Lovrenca Brežice, Brežice, 2003.

Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi, Leksikon slovenske grajske zapu-ščine. DZS, Ljubljana, 1999.

Janez Vajkard Valvasor in Krško. Ur. Alenka Černelič Krošelj. Valvasorjev raziskovalni center Krško, 2008.

Krajevni leksikon Dravske banovine. Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani: ali Uprava krajevnega leksikona Dravske banovine v Ljubljani, Ljubljana, 1937.

Kronika Gasilske zveze Krško 1955–2005. Krško, 2005.

Kronika priprav na XV. Kongres GZS. Krško, 2008.

Krško – stoletje na razglednicah. Druga, dopolnjena izdaja, Za-ložništvo Neviodunum, junij 2010.

Krško skozi čas. Zbornik ob 500-letnici mestnih pravic. Ur. Lado Smrekar, Skupščina Občine Krško, Krško, 1977.

Krško. Turistično spoznavanje kulturnozgodovinskih dragocenosti občine (vodnik). Občina Krško, Občinska turistična zveza, Krško, 2009.

Kulturna dediščina industrijskih panog. Zbornik 11. vzporednic med slovensko in hrvaško etnologijo. Ur. Alenka Černelič Krošelj, Helena Rožman, Željka Jelavić, Slovensko etnološko društvo, Lju-bljana, 2011.

Lapajne, Ivan: Opis krškega okrajnega glavarstva v zemljepisnem in zgodovinskem oziru. I. Lapajne, Ljubljana, 1884.

Lapajne, Ivan: Krško in Krčani. Odbor za olepšanje mesta Krško, Krško, 1894. Faksimile Zavod Neviodunum, Krško, 2004.

Lokovšek, Janja: Regionalni učinki rudnika Senovo (diplomsko delo), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geo-grafijo, Oddelek za zgodovino, 2008.

175• Krško •

Mavsar, Silvo: Speedway v Krškem, Krško, 2002.

Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm: zbornik ob 850-letnici prve pisne omembe pražupnije Videm ob Savi. Ur. Alenka Černelič Krošelj, Mitja Markovič. Župnija Videm – Krško, Valvasorjev raziskovalni center Krško, Krško, 2007.

Melik, Anton: Posavska Slovenija. Ljubljana, 1959.

Mlinarič, Jože: Kostanjeviška opatija 1234—1786. Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac, 1987.

Naše kmetijstvo. Zbornik ob 10-letnici KGZS – Zavoda Novo mesto, Novo mesto, 2011.

Ob 750-letnici Sv. Križa. Ur. France Novak, Krajevna skupnost Podbočje, Podbočje, 2000.

Omerzu, Jasna: Krško kot regionalni center (diplomsko delo), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2009.

Počkar, Ivanka: Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov: življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic. Društvo za oživitev mesta Brežice, Brežice; Valva-sorjev raziskovalni center Krško, Krško; ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 2005.

Posavski obzornik, Krško, 1997–.

Predovnik, Katarina: Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem. Ljubljana, 2003.

Preinfalk, Miha: Auerspergi: po sledeh mogočnega tura. Zgodovin-ski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana, 2005.

Prostovoljno gasilsko društvo Krško 1871–2011. Krško, 2011.

Reisp, Branko: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Mla-dinska knjiga, Ljubljana, 1983.

Rupel, Mirko: Drugi Trubarjev zbornik, ob štiristoletnici slovenske knjige, Slovenska matica, Ljubljana, 1952.

Sebanc, Miško: Gospodarski razvoj v občini Krško od sredine 19. stoletja (diplomsko delo), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulte-ta, Oddelek za geografijo, Oddelek za zgodovino, 2012.

Seher, Anton: Zgodovina premogovnika Senovo. Rudnik rjavega premoga, Senovo, 1986.

Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1982.

Spletne strani podjetij, zavodov, društev in krajevnih skupnosti v Občini Krško in Novem mestu.

Stopar, Ivan: Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Lju-bljana, 1991.

Stopar, Ivan: Grajske stavbe v Vzhodni Sloveniji. 5. del: Med Koz-janskim in porečjem Save. Viharnik, Ljubljana, 1993.

Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, Dolenjska, Porečje Krke. Viharnik, Ljubljana, 2000.

Strategija razvoja kmetijstva in podeželja v občini Krško 2007-2013. Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.

Strategija razvoja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Krško. KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, julij 2007.

Strategija razvoja kmetijstva v občini Krško. Kmetijska svetoval-na služba Krško, 2000.

Strategija razvoja, Regionalna destinacijska organizacija Posavje 2011-2015. Portoalpe, d. o. o., julij 2011.

Šebek, Živko: 75 let Konjeniškega kluba Posavje, Krško, 2001.

Šebek, Živko: 80 let nogometa v Krškem, Krško, 2002.

Šebek, Živko: 50 let rokometa v Krškem, Krško, 2005.

Šebek, Živko: 50 let plavanja v Krškem, Krško, 2005.

Šebek, Živko: Življenje z reko Savo. Zavod Neviodunum, Krško, 2009.

Šebek, Živko: Zgodovina športa v krški občini, delovno gradivo.

Šolstvo in mesto Krško konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja. Ur. Alenka Černelič Krošelj. Valvasorjev raziskovalni center Krško, Krško, 2006.

Tiller, Viktor: Zbrano delo. Ur. Silvester Mavsar. Zavod Neviodu-num, Krško, 2011.

Valvasor, Janez Vajkard: Čast in slava vojvodine Kranjske. Zavod dežela Kranjske, Ljubljana, 2009‒2011.

Valvasor, Janez Vajkard: Slava vojvodine kranjske. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.

Zapuščina Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem. Ur. Alenka Černelič Krošelj, Valvasorjev raziskovalni center Krško, 2004.

176 • Krško •

Kolofon / Impresum:

Izdala in založila / Published by: Fit media d.o.o.

Zanjo / On behalf: mag. Vanesa Čanji

Urednika / Editors: Jože Volfand in mag. Vanesa Čanji

Besedila / Texts:

O tem, kako bi Valvasor danes odkrival Krško / How would Valvasor discover Krško nowadays?: Vanesa Čanji, Lucija GornjakHej, Krčani, tu je naše mesto / Hey, people of Krško, here is our town ...: Ivan Mirt

Gospodarstvo – od celuloze do središča slovenske energetike / The Economy – From Pulp to the Centre of the Slovenian Energy Industry: Goran Rovan, Jože Volfand

Dve reki, dve deželi, dve škofiji, ena občina in njena stoletja … / Two Rivers, Two Lands, Two Dioceses, One Municipality and Its Centu-ries...: Alenka Černelič Krošelj

Na kratko o izbranih znamenitih Krčanih / A Brief Overview of the Selected Famous People of Krško: Alenka Černelič Krošelj

Fotografije / Photographies: Goran Rovan, Peter Marinšek in drugi

Oblikovanje in prelom / Design and layout: Metka Vehovar Piano, Fit media d.o.o.

Jezikovni pregled / Editorial revision: Tea Finžgar Plavčak

Prevod / Translated by: Alkemist

Tisk / Printed by: Grafika Soča

Število izvodov / No. of copies: 1.300

Celje, november 2012

Pri pripravi monografije so z gradivi, strokovnimi mnenji in pred-logi sodelovali / The following have helped in the preparation of the monograph with their expert opinions and suggestions: Majda Androjna, Vida Ban, Polona Brenčič, Ana Breznikar, Tadej Buršič, Katja Ceglar, Franc Češnovar, Ivan Čolak, Darja Dobršek, Peter Drakulič, Alojz Dvojmoč, Franc Ernestl, Irena Fürst, Boris Golec, Tom Gomizelj, Darko Gorišek, Drago Gradišek, Dušan Harlander, Magdalena Krošelj, Vladislav Krošelj, Nataša Kršak, Miloš Kukovičič, Vidka Kuselj, Mirjana Marinčič, Margareta Marjetič, Ana Nuša Masnik, Maruša Mavsar, Damjana Medved Arbeiter, Miljenko Muha, Marina Novak Rabzelj, Martin Novšak, Ida Novak - Jerele, Janko Omerzu, Lidija Petrišič Colarič, Branka Pirc, Drago Pozvek, Petra Rep Bunetič, Stane Rožman, Andrej Sluga, Rudi Smodič, Simona Stipič, Rudi Stopar, Aleš Suša, Živko Šebek, Ljudmila Šribar, Slavko Šribar, Lojze Štih, Marijan Šunta, Dušan Tomažin, Mitja Valentinc, Marko Višnar, Dušan Vodlan, Stanislav Zorko, Silva Žvar, Alenka Žuraj Balog, Regionalna razvojna agencija Posavje ter več predstavnikov podjetij in institucij.

Gradivo o športu je pripravil / Text about the sports was prepared by: Živko Šebek.

S prednaročniškim odkupom so izdajo monografije Krško omogočili / The production of this monograph was enabled through pre-publica-tion orders by: Kostak, Občina Krško, Termoelektrarna Brestanica, Hidroelektrarne na Spodnji Savi, NEK, ChargoNet, Duropack Tespack, Savaprojekt, Vipap, Gen energija in drugi.

Kazalo | Content

04 O tem, kako bi Valvasor danes odkrival Krško How would Valvasor discover Krško nowadays?

34 Hej, Krčani, tu je naše mesto Hey, people of Krško, here is our town ...

82 Gospodarstvo – od celuloze do središča slovenske energetike

The Economy – From Pulp to the Centre of the Slovenian Energy Industry

136 Dve reki, dve deželi, dve škofiji, ena občina in njena stoletja …

Two Rivers, Two Lands, Two Dioceses, One Municipality and Its Centuries...

170 Na kratko o izbranih znamenitih Krčanih A Brief Overview of the Selected Famous People

of Krško

174 Viri in literatura Sources and literature

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

908(497.4Krško) 94(497.4Krško)

KRŠKO / [besedila Vanesa Čanji ... [et al.] ; urednika Jože Volfand in Vane-sa Čanji ; fotografije Goran Rovan, Peter Marinšek in drugi ; prevod Alkemist]. - Celje : Fit media, 2012

ISBN 978-961-6283-48-9 1. Čanji, Vanesa 2. Volfand, Jože 263779584

9 789616 283489

ISBN 978-961-6283-48-9

Documents

monografija Krško