UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LJUTOMER

Tourism Development Possibilities in the Community of Ljutomer

Kandidatka: Eva Mohorko Študentka rednega študija Številka indeksa: 81640984 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Turizem Mentor: dr. Anton Ogorelc, izr. prof.

Veržej, september 2009

1

ZAHVALA

Zahvaljujem se lektorju g. Marjanu Beloviču, prof. Lilijani Pozderec, direktorju LTO Prlekija Ljutomer g. Andreju Vršiču in svoji družini za podporo pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi vsem sodelujočim, ki so omogočili, da sem lahko izvedla raziskavo. Posebna zahvala pa gre mentorju dr. Antonu Ogorelcu za predloge in pomoč pri izdelavi naloge.

2

PREDGOVOR Turizem je velika priložnost za napredek določenega kraja, regije oz. države. Ta priložnost pa zahteva vedno več idej, nenehen razvoj, povezovanja in sodelovanja turističnih ponudnikov ipd. Pomembno je, da vemo kaj vse lahko prinese turizem kraju kot turistični destinaciji, prebivalcem tega kraja, zaposlenim v turistični dejavnosti in seveda turistom, ki pridejo v ta kraj. Turizem smo ljudje, mi ga ustvarjamo in razvijamo v želeno smer in mi ga doživljamo. Lahko ga doživimo kot zaposleni v turizmu, kot turisti in kot prebivalci neke destinacije, kjer se turizem izvaja. Turizem ima pozitivne in negativne posledice na kraj in lokalno prebivalstvo. Koristi se kažejo v izboljšani infrastrukturi, urejenosti in varovanju okolja, prireditvah, večje so možnosti zaposlitve, novih naložb. Vse več pa je tudi negativnih vplivov, ki se kažejo v preobremenitvi in onesnaženosti okolja, večjem prometu in tudi nezadovoljstvu krajanov glede tega. Negativnih vplivov v celoti ni mogoče odpraviti, jih pa lahko zmanjšamo. Pomembno je, da izdelamo strategije za dolgoročni razvoj in obstoj turistične dejavnosti, ki temeljijo na socialni, kulturni, okoljski in ekonomski odgovornosti, prav tako pa potrebujemo tudi spremembe v sami turistični organiziranosti. Pomembno je, da se povežejo podjetja turistične dejavnosti v mrežo oz. grozd, ki bi spodbujala povezanost turističnih produktov, na kar že naletimo v bolj razvitih turističnih državah. Tako bi dosegli konkurenčno prednost, prav tako pa bi s trajnostnim razvojem turizma dosegli, da destinacija ne bi izgubila svoje prvotne podobe in namena, svoje privlačnosti, poleg tega pa bi ostala zanimiva tako za turiste kot domačine. Občina Ljutomer je dosegla velik napredek v razvoju turizma, ima pa še veliko potencialov, ki bi jih lahko izkoristili. Prlekija, ki velja za deželo bogate kulinarike, vrhunskih vin, goric, klopotcev, termalnih vrelcev in kasačev, kulturne in naravne dediščine je zato pritegnila moje zanimanje, da se ji posvetim v diplomski nalogi, predvsem eni največjih izmed njenih občin, t.j. v občini Ljutomer. S tem diplomskim delom bom prikazala kakšna je turistična razvitost v občini Ljutomer, kakšne so možnosti razvoja turizma, predvsem pa kakšno je mnenje lokalnega prebivalstva o razvoju turizma, njegovih vplivih, in kakšno vizijo o turizmu imajo. Hkrati je to priložnost, da na osnovi analize mnenj krajanov, njihovih različnih pogledov, podam ugotovitve, ki bodo prikazale najustreznejše smernice za razvoj turizma v občini v prihodnje, saj mnenja domačinov pri snovanju turistične politike niso vedno upoštevana. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del predstavljata poleg uvoda še dve poglavji. Najprej predstavim teoretične osnove za problem, ki ga raziskujem. Nadalje prikažem možne posledice turističnega razvoja in kakšen vpliv imajo na lokalno prebivalstvo. Glede na posledice razvoja predstavim še trajnostni razvoj turizma. V tretjem poglavju analiziram sedanje stanje turizma v občini Ljutomer in njene značilnosti. S SWOT analizo ugotovim, kakšne so priložnosti in prednosti, nevarnosti in slabosti razvoja turizma.

3

Raziskovalni del je predstavljen v četrtem poglavju, kjer analiziram rezultate ankete. Podane so ugotovitve o zaznavanju lokalnega prebivalstva o vplivih turizma v občini Ljutomer, ali so zadovoljni z razvojem turistične ponudbe, kako ga doživljajo in kako vidijo razvoj turizma v prihodnje.

4

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema .....................................................................5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..........................................................................6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ...............................................................................6

2 TEORETIČNE OSNOVE TURIZMA .........................................................................7

2.1 Vplivi turizma na razvoj lokalne skupnosti ...............................................................8 2.1.1 Socialni vpliv .....................................................................................................8 2.1.2 Ekonomski vpliv .................................................................................................9 2.1.3 Vpliv na okolje ................................................................................................. 10

2.2 Trajnostni razvoj turizma........................................................................................ 11 3 ANALIZA STANJA TURIZMA V OBČINI LJUTOMER ....................................... 15

3.1 Osnovne značilnosti občine .................................................................................... 15 3.1.1 Geografske značilnosti ..................................................................................... 16 3.1.2 Gospodarske značilnosti .................................................................................. 17 3.1.3 Demografske značilnosti .................................................................................. 18

3.2 Analiza stanja turistične ponudbe ........................................................................... 20 3.2.1 Nastanitvene zmogljivosti ................................................................................ 21 3.2.2 Ponudba kulturnih dobrin ................................................................................ 24 3.2.3 Turizem na podeželju ....................................................................................... 26 3.2.4 Termalni turizem in ohranjanje zdravja ........................................................... 28

3.3 SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ljutomer .............................................. 29 4 ANALIZA RAZISKAVE O ZAZNAVANJU DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI LJUTOMER ............................................................................ 33

4.1 Metodologija raziskave .......................................................................................... 33 4.2 Analiza rezultatov raziskave o zaznavanju domačinov o vplivih turizma ................ 33

4.2.1 Zaznavanje domačinov o pomembnosti turizma ............................................... 34 4.2.2 Stališča domačinov o pozitivnih in negativnih vplivih turizma .......................... 37 4.2.3 Mnenja domačinov o prihodnjem razvoju turizma............................................ 39

4.3 Ugotovitve raziskave zaznavanja domačinov o vplivih turizma .............................. 42 5 SKLEP ......................................................................................................................... 44

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Turizmu se obeta dinamičen razvoj. Ljudem in državi prinaša dohodek. Je večpomenska in raznovrstna dejavnost, ki pa je odvisna od pričakovanj turistov in okolja, v katerem se dogaja. Turizem ima pomembno vlogo pri spodbujanju regionalnega razvoja, še zlasti v gospodarsko manj razvitih območjih. Da bi preprečili ogrožanje narave in okolja, se moramo zavedati naravovarstvenih in družbenih norm. Vendar zavedati se in poznati vplive turizma ni dovolj. Uskladiti je potrebno vse vplive, vire vplivov in upoštevati interese prebivalcev. Pri razvijanju turistične dejavnosti je še kako pomembno mnenje domačinov in njihova podpora turizmu. Pojavljajo se različna mnenja glede turizma, saj lahko turizem lokalni skupnosti prinese številne pozitivne učinke (nova delovna mesta, redno vzdrževanje in posodabljanje javnih dobrin, spodbujanje investicij v dodatno infrastrukturo, itd.) kot tudi negativne učinke (povečan promet, hrup, kriminal, okoljske spremembe in drugo). Poleg obrti, kmetijstva in industrije se je v občini Ljutomer uspešno razvijal tudi turizem. Na začetku je bil za to območje značilen lovni turizem, pozneje sta se okrepila zdraviliški in vinsko-kulinarični turizem. V razgibani zeleni pokrajini je mnogo naravnih in kulturnih znamenitosti, trgov, gradov in cerkva, sakralnih znamenj (kapelice, kipi raznih svetnikov, križi ipd.), vinogradov in vinskih kleti, na katere so domačini še posebej ponosni. Občina je z namenom pospeševanja turizma, leta 1999 ustanovila Javni gospodarski zavod za turizem, t.i. Lokalno turistično organizacijo Prlekija Ljutomer. V diplomskem delu sem se osredotočila predvsem na domačine občine Ljutomer. S pomočjo anketnega vprašalnika bom raziskala njihovo zaznavanje o vplivih turizma v občini in s tem prikazala mnenja domačinov, ki ponavadi nimajo vpliva na razvoj turizma. Dodaten razlog za to raziskavo je, da takšna raziskava v občini še ni bila izvedena.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je raziskati možnosti razvoja turizma v občini Ljutomer, kot ga vidijo domačini.

Cilji diplomskega dela so:

� predstaviti teoretične osnove za raziskovalni problem; � podrobneje ugotoviti, kakšen pomen ima turizem za domačine občine Ljutomer; � analizirati stališča domačinov in turističnih delavcev občine o vplivih turizma na

lokalno skupnost; � ugotoviti kakšen pogled imajo domačini o razvoju turizma v prihodnje; � proučiti možnosti dodatne turistične ponudbe v občini.

6

Osnovne trditve diplomske naloge so: � skupni pozitivni vplivi presegajo negativne vplive turizma na domačine v občini

Ljutomer; � domačini, ki so zaposleni v turistični dejavnosti, zaznavajo več koristi od turizma

kot ostali domačini; � domačini se zavedajo, da je prihodnost razvoja turizma v trajnostnem razvoju; � domačini so mnenja, da turistični potencial podeželja v občini Ljutomer ostaja

neizkoriščen.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomski nalogi bom predpostavljala, da bo:

� turistična dejavnost ostala med pomembnejšimi dejavnostmi za razvoj območja; � glavna ponudba temeljila na neokrnjeni naravi; � lokalno prebivalstvo pripravljeno sodelovati pri izvajanju ankete.

V diplomskem delu sem se geografsko omejila na območje občine Ljutomer. Osredotočila sem se na lokalno prebivalstvo občine Ljutomer. Anketo, izvedeno med domačini občine, sem omejila na vzorec 100 oseb.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo bo makroekonomska statična raziskava, ki delno spada tudi na področje ekonomske geografije. V teoretičnem delu naloge bo uporabljen deskriptivni pristop (opis sedanjega stanja turizma) in znotraj le-tega naslednje metode:

- metoda deskripcije; - komparativna metoda; - metoda kompilacije, s katero bom povzela nekatere splošne rezultate in spoznanja

drugih avtorjev na turističnem področju; - zgodovinska metoda.

Diplomsko delo bo temeljilo tudi na empiričnih metodah raziskovanja stališč lokalnega prebivalstva občine Ljutomer. Poleg raziskave na terenu bo uporabljena domača in tuja literatura in internetni viri, da bom lahko zbirala in obdelovala podatke. Podatki bodo prikazani opisno, tabelarično in slikovno.

7

2 TEORETIČNE OSNOVE TURIZMA

Turistični proizvod obsega vse dobrine, ki jih nudi turistično gospodarstvo turistu ali obiskovalcu in le-ti po njih povprašujejo. K turističnemu proizvodu spadajo vse privlačnosti turistične destinacije, to so naravne, kulturne in socialne privlačnosti. Turizem vpliva na gospodarstvo, družbo, okolje in kulturo. Opredeljujejo ga čas, prostor in človek. Obstaja več definicij turizma, ki so se izoblikovale skozi čas. Turizem definirajo dejavnosti oz. aktivnosti, povezane z gibanjem. Sem spada potovanje ljudi v turistične destinacije, bivanje oseb izven svojega življenjskega okolja za ne več kot leto dni zaradi motivov kot so zabava, rekreacija, posli…(Ogorelc, 2001, 10). Turizem kot sistem sestavljata turistična ponudba in turistično povpraševanje. Velik vpliv na turistično povpraševanje ima turistična ponudba in privlačnosti s katerimi razpolaga. Turistična ponudba je lahko (Planina in Mihalič, 2002, 155):

� primarna turistična ponudba zajema dobrine oz. proizvode, ki jih ni več mogoče proizvesti v enaki kakovosti in uporabni vrednosti (gore, morje ali zgodovinske znamenitosti);

� sekundarna turistična ponudba pa obsega tiste turistične dobrine, ki jih lahko proizvaja človek v zahtevani količini in kakovosti (ceste, hoteli).

Na turistično povpraševanje vplivajo še prosti čas turista, njegovi dohodki, izobrazba, novo okolje, ki ga želi odkriti, motivi in tudi življenjska doba ljudi ipd. Turistično gospodarstvo se mora razvijati skladno z drugimi panogami, kar se je izkazalo kot zelo uspešno v drugih razvitih evropskih državah (Švica, Avstrija), ki so z ukrepi ekonomske politike ta razvoj vzpodbujale in usmerjale. V turistični ponudbi teh držav prevladujejo manjši turistični objekti in družinska podjetja (Ogorelc, 2001, 17). Podobna ponudba je tudi na območju občine Ljutomer. Dandanes se veliko govori o grozdenju oz. mreženju. V Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma (RNUST) 2007-2011 pojmujejo, da mreženje predstavlja prihodnost. S tem lahko prodremo na globalni trg in postanemo razpoznavni. Turistična dejavnost bo uspešna, če se bo integrirala v mrežo na vseh ravneh, od nacionalne do regionalne ravni, in sodelovala z drugimi organizacijami v tej mreži (Uran in Ovsenik, 2006, 28). Turistični grozd je definiran kot geografska koncentracija neformalno povezanih podjetij, specializiranih dobaviteljev, ponudnikov storitev, podjetij iz sorodnih dejavnosti in institucij na določenem območju, znotraj tega pa sočasno prihaja do sodelovanja in konkuriranja med vsemi omenjenimi subjekti (Porter, 1998, 90). V Strategiji razvoja slovenskega turizma so izpostavljeni nekateri razlogi za nezadovoljiv razvoj turizma v nekaterih krajih v Sloveniji: pomanjkanje strategije, zastarele metode trženja, nerazvita infrastruktura, podcenjene turistične dejavnosti, slab sistem izobraževanja in usposabljanja, neustrezna podpora razvojnim usmeritvam, nepovezanost

8

oblikovalcev turistične ponudbe, premajhen delež zasebnega sektorja, nizka raven turistične kulture in znanj, slabo poznavanje trga, nizke naložbe, nizka kakovost storitev, preveč optimistično zastavljeni cilji, nepovezanost z domačim prebivalstvom in nepoznavanje osnov za turistični razvoj (Tajnikar, 2000, 12-15). Vse to pa zavira uspešen razvoj turizma.

2.1 Vplivi turizma na razvoj lokalne skupnosti Vsaka občina ima možnost, da v okviru svojih pristojnosti in ukrepov ter s pomočjo raznih podpor, strokovnih in finančnih, uresniči vse potrebno za razvoj svojega področja, tudi turistične dejavnosti. Lokalna skupnost mora predvideti vplive, ki ji jih lahko prinese turizem. Turizem je potrebno skrbno načrtovati, proučiti njegove vplive in učinke. Naloga lokalne skupnosti bi morala biti v načrtovanju turizma, ki ni škodljiv, torej temelji na trajnem razvoju in skrbi za neokrnjeno naravo. Pomembno je, da pri tem upošteva tudi domačine in njihove interese. Ker je turizem dosegel pomembno socio-ekonomsko vlogo širom po svetu, je treba zagotoviti, da je uravnotežen z drugimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji. Turistična dejavnost je bila počasi povezala gospodarsko moč z okoljskimi in socialnimi zahtevami. Medtem ko je turistično gospodarstvo pripravljeno izboljšati svoje izdelke in storitve (postati bolj trajnostno v naravi), obstaja konflikt med opravljanjem gospodarske pridobitve ter družbeno in okoljsko odgovornostjo. Na primer, povečanje števila turistov v destinaciji pogosto vodi v konkurenco virov, pri čemer so pogosto turisti tisti, ki pridobivajo na račun lokalnega prebivalstva. Socialni in okoljski vplivi turizma na lokalno prebivalstvo so zato lahko globlji (De Lacy et. al., 2002, 14). Turizem je mogoče razumeti tudi kot vodilo za preoblikovanje lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja bolj trajnostno alternativo. Eno splošno sprejetih načel v doseganju tega je v okviru lokalnih skupnosti, ki se vključujejo v načrtovanje in upravljanje turizma. Sodelovanje lokalne skupnosti v turizmu lahko podpira in ohranja lokalno kulturo, tradicijo, znanje in prakse, ohranja različnost in ustvarjanje ponosa do svoje dediščine. Sodelovanje skupnosti in nadzor razvoja turizma bo zagotovil, da ostanejo turistični prihodki v gostiteljskih skupnostih. To bo povečalo sredstva za preživljanje in ustvarilo pomemben vir dohodka, spodbudo in motiviranje lokalnih skupin, neposredne čezmejne kulturne izmenjave pa bodo pripomogle k ohranjanju, varovanju in ohranjanju okolja (De Lacy et. al., 2002, 14, 15). Pomembni so predvsem trije vplivi turizma na razvoj lokalne skupnosti: socialni vpliv, ekonomski vpliv in vpliv na okolje.

2.1.1 Socialni vpliv

Splošno velja, da naj ne bi bilo turistov v destinaciji več kot je število domačinov, saj lahko to pripelje do raznih sporov.

9

Domačini se lahko počutijo zapostavljene in zato nezadovoljne s tradicionalnim načinom življenja; tega lahko zaradi občutka manjvrednosti začnejo opuščati. Razvoj turizma v nekem kraju lahko privede do večje prisotnosti kriminala in drog. Turizem pa ima tudi ugodne socialne učinke, kot so: povečani dohodki in zaposlenost, zgrajena turistična infrastruktura, urejenost okolja; to vse pa omogoči dvig življenjske ravni lokalnega prebivalstva (Mihalič, 1995, 53). Vloga lokalnega prebivalstva je pogostokrat zapostavljena, ko gre za razvoj turizma na podeželju. Zaradi tega je turizem pogosto načrtovan izven turističnega kraja (But, 2000, 58). To pomeni, da v nekaterih (tujih) turističnih destinacijah gradijo turistične objekte izven lokalnega naselja, da bi ločili domačine in turiste zaradi možnih sporov. Domačini se lahko počutijo ogrožene s strani turistov, do konfliktov lahko prihaja zaradi nestrpnosti, na primer že pri daljših čakalnih vrstah v trgovinah, gneče na parkiriščih ali v samem kraju, javnem prevozu, hrupu, onesnaževanju ipd. S tem, ko ločijo turiste od domačinov, prikrajšajo turiste za nova spoznanja, izkušnje, ki bi si jih pridobili ob spoznavanju načina življenja domačinov, njihovih dejavnosti, navad, običajev. Sicer pa, če obiskovalci cenijo kulturno dediščino in način življenja v destinaciji, lahko s tem spodbudijo tudi ponos skupnosti do svoje dediščine in trenutnega načina življenja, kar pa lahko pripomore k ohranjanju lokalnih obrti, tradicije in običajev ter zmanjšanja učinka, ko domačini posnemajo vedenje turistov (Bramwell in Lane, 2005, 23). Občina bi tako morala upoštevati različna mnenja in poskrbeti za socialno okolje. Če želimo ustvariti pozitivne priložnosti za razvoj skupnosti moramo vključiti lokalno skupnost. Če obstaja sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, bo treba infrastrukturo načrtovati in razvijati celovito. Priročne oblike za skupno sodelovanje deležnikov so regionalna turistična združenja oz. lokalne turistične organizacije (De Lacy et. al., 2002, 16).

2.1.2 Ekonomski vpliv

Turizem vpliva na narodno gospodarstvo saj ustvarja nove možnosti zaposlovanja, vpliva na plačilno bilanco, t.j. priliv deviz v državo, na bruto domači proizvod, na razvoj območij, ki še niso razvita in na druge dejavnosti, ki so potrebne za razvoj turizma v nekem kraju (Mihalič, 1995, 108). Omogoča tudi posodabljanje infrastrukture, izgradnjo novih objektov, nove naložbe itd. Stroški razvoja bodo vedno višji v kraju, ki še nima razvitega turizma in infrastrukture, zato so v ta kraj potrebna višja vlaganja. Za še ne turistično razvit kraj je na začetku pomembno privabiti čim večje število turistov in to število vzdrževati, da se pokrije vložen kapital. S spremljanjem turizma v Evropi lahko zasledimo, da je okrog 12,5% vseh delovnih mest povezanih s turizmom. V prihodnje bo Evropa s turizmom ustvarila približno 35% bruto domačega proizvoda. V slabše razvitih destinacijah, kot je npr. Južna Amerika, napovedujejo porast turistične dejavnosti za 16%. Glede na te napovedi lahko opazimo kako pomemben je turizem za gospodarstvo (But, 2000, 56) .

10

V Sloveniji spada turizem kot dejavnost pod Ministrstvo za gospodarstvo. Od leta 2004 je direktorat za turizem začel delovati kot samostojen direktorat pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo. Direktorat ima dva sektorja, enega za razvoj in promocijo turizma, drugega za investicijsko politiko in razvoj poslovnega okolja (Povzeto po http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/ [30.7.2009]). Za turistično dejavnost je ponekod značilna visoka stopnja monopola, kar pomeni koncentracijo storitev in dobička v zelo redkih velikih nadnacionalnih družbah. V mnogih državah turistični objekti večinoma pripadajo tujcem. Kot rezultat se izkaže odliv sredstev, zasluženih v turizmu. Prav tako mnogi turisti ponavadi kupujejo večino svojih materialov, izdelkov in storitev v svoji državi izvora. Tako pomemben delež dohodkov iz turizma obdrži država izvora, namesto da bi jih zadržale države, ki gostijo turiste. Da bi zmanjšali odliv sredstev, je treba stremeti k večji udeležbi lokalne skupnosti v turizmu, kjer se lokalne zmožnosti oskrbe okrepijo in to tako da so proizvodi destinacije v lasti lokalnega prebivalstva. Drug dejavnik pri zmanjševanju odliva sredstev je ugotoviti, katera vrsta turizma se bo spodbujala. Na primer, visoki dohodki od turizma bodo zahtevali zagotavljanje zelo visoke kakovosti in višjih cen blaga. To lahko dejansko povzroči povečano iztekanje v nekaterih primerih, kljub višjemu dohodku, ki ga lahko ustvari. Potencial uhajanja s strani množičnega turizma je lahko višji kot bi bil pri okoljskem turizmu ali ekoturizmu, ker za to skupino veljajo lokalni viri kot del turistične izkušnje (De Lacy et. al., 2002, 15). »Turizem, ki ni prijazen do okolja ekonomsko škoduje sam sebi« (Mihalič, 1995, 70) in zato postane vprašljivo, če je smiselno še naprej razvijati turizem, ki prinese več stroškov kot koristi.

2.1.3 Vpliv na okolje

Osnovna sestavina turističnega razvoja je poleg okolja neokrnjena narava. Ta se z grajenjem vedno novih turističnih objektov, turistične infrastrukture in prometnih poti vedno bolj krči. Poleg tega k obremenitvi okolja veliko prispevajo turisti, še posebej večje skupine turistov, ki onesnažujejo okolje z raznimi odpadki, smetmi, parkiranjem na zelenicah ipd. Ugotavljanje vplivov na okolje je v svoji najpreprostejši obliki orodje za načrtovanje oz. izvajanje razvoja ali projekta v zgodnjih fazah. Obvezna je presoja skladnosti načrtovanih aktivnosti in je formalni postopek načrtovanja in napovedovanja okoljskih posledic razvojne dejavnosti. To pa je podlaga za odobritev ali zavrnitev homologacije predloga za razvoj (De Lacy et. al., 2002, 12). Ključni elementi ugotavljanja vplivov na okolje so (Prav tam, 12):

� razsežnosti - opredelitev ključnih vprašanj in skrbi zainteresiranih strani; � pregled - odloči, ali je potrebna presoja vplivov na okolje, ki temelji na zbranih

podatkih; � prepoznavanje in vrednotenje alternativ - seznam območij in alternativnih tehnik in

učinkov vsakega območja;

11

� ukrepi za ublažitev negotovosti - pregled predlaganih ukrepov za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje morebitnih negativnih učinkov projekta;

� izdajanje okoljskih ugotovitev - poročilo o ugotovitvah presoje vplivov na okolje. Pozitivni vplivi turizma na okolje se kažejo v vzpodbujanju zaščite naravnega okolja, kar je možno iz samega zaslužka od turizma. Zaradi turizma postaja pokrajina zanimiva, saj izboljšuje kakovost pokrajine in povečuje njeno privlačnost, zaradi turizma se oblikuje tudi ekološka zavest (Mihalič, 1995, 54). Negativni vplivi na okolje pa so onesnaževanje voda, zraka, pokrajine, hrup, ogrožanje rastlin in živali, opustitve tradicionalne dejavnosti ipd.. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da se lokalna skupnost zaveda, kako pomembno je skrbno razvijati turizem na svojem območju, da ne bo ogrozil naravnega okolja (Prav tam, 54). Vedno se okoljski gospodarski instrumenti, kot je npr. načelo »onesnaževalec plača«, uporabljajo za doseganje varstva okolja. Ti so uspešno in učinkovito dopolnilo tradicionalnih nadzorov. Pod določenimi pogoji gospodarske spodbude bolj verjetno vplivajo na podjetja in posameznike ter doseganje želenih rezultatov, kot pa okoljski predpisi sami. Načelo »onesnaževalec plača« pomeni, da bi tisti, ki onesnažujejo okolje in uničujejo biotske raznovrstnosti kraja nosili stroške vseh negativnih učinkov onesnaženja oz. uničenja. Da bodo onesnaževalci plačali za storjeno škodo, se morajo hkrati zagotoviti spodbude za izvajanje trajnostnih praks. Te ustvarjajo dohodek in so nadomestilo za tiste v družbi, kateri občutijo negativne učinke onesnaževanja. Koncept ima potencial, ki vključuje mehanizem za preoblikovanje netrajnostnih praks v trajnostne prakse, hkrati pa zagotavlja finančne vire, ki omogočajo preoblikovanje. Onesnaževanje in drugi viri uničenja okolja, se morajo odražati v stroških blaga in storitev, kateri povzročajo onesnaževanje pri proizvodnji in/ali potrošnji. Obstoječe tržne cene še vedno ne odražajo skupnih okoljskih stroškov (De Lacy et. al., 2002, 13). Nekatere možne težave javno-zasebnega partnerstva so (Prav tam, 13):

� kdaj in koliko naj onesnaževalec plača še vedno ni jasno; � kako določiti stopnjo dajatve za doseganje želene ravni zmanjšanja onesnaževanja; � kako prepoznati onesnaževalce; � izvajanje in nadzor ter � tveganje ali investitorji in razvijalci lahko plačajo zgolj simbolično globo za

storjene nepopravljive negativne posege na lokalno okolje.

2.2 Trajnostni razvoj turizma Podeželski in regionalni turizem je industrijski sektor za katerega so značilna turistična podjetja v manjšem obsegu in na območjih, kjer so zemljišča rabljena predvsem za kmetijsko udejstvovanje, gozdarstvo ali naravna območja. Obstajajo številni izdelki, ki jih razvija turizem na podeželju, npr.: ogledi, kampiranje, pohodništvo, obisk prijateljev in sorodnikov, zgodovinska mesta, doživljanje dediščine in kulture, umetnosti in obrti, obisk narodnih parkov. Lokalne skupnosti pridobijo precejšnje koristi iz turizma na podeželju, vendar pod pogojem, da je turizem trajnostno in odgovorno načrtovan in upravljan (De Lacy et. al., 2002, 15).

12

Takšne koristi vključujejo (Prav tam, 15): � gospodarske koristi - povečan dohodek iz nekmetijskih dejavnosti - diverzifikacija

regionalnega gospodarstva in boljše zaposlitvene možnosti na podeželskih območjih v teh dejavnostih;

� socialne koristi - uporaba objektov tako za obiskovalce kot skupnosti (lokalnega prebivalstva) in izboljševanje življenjskega sloga prebivalcev z razvojem turistične infrastrukture, storitev;

� kulturne in okoljske koristi - možnosti za interakcije z ljudmi iz drugih kultur in okolij in dajejo občutek ponosa na svoj kraj, potrebo po ohranjanju kulturne in naravne lepote območja ter ohranjanje in krepitev kulturnih in naravnih značilnosti na območju skupnosti.

Trajnostni oz. trajni oz. sonaravni turizem je ena izmed novejših oblik turizma, ki je povezan s skrbjo za naravno okolje, ekologijo in se zaveda nevarnosti, ki jih lahko prinaša turizem za krajino. Sonaravni turizem zagotavlja trajni obstoj in razvoj tako, da ne izčrpava naravnih in družbenih virov. Trajnostni razvoj »zadovoljuje potrebe sedanje generacije in ne zmanjšuje možnosti bodočim generacijam, da bodo zadovoljile svoje lastne potrebe« (Our Common Future, 1987, 8, povzeto po Mihalič, 1995, 58). Tak razvoj skrbi, da v prihodnosti ne bo prišlo do večjih negativnih posledic (ekoloških, ekonomskih in socialnih). V sodobnih literaturah že zasledimo nove izraze za turizem, ki si prizadeva ohranjati naravno okolje. Pojavljajo se pojmi kot so kakovostni turizem, zeleni ali ekološki turizem, odgovorni turizem, odgovorni in inteligentni turizem. Vsak pojem zase pomeni delati dobro za okolje in se razvija v takšni smeri, da poskuša s čim manj negativnimi vplivi, dolgoročno varovati okolje. Doseganje trajnostnega razvoja, zlasti trajnostnega turizma, zahteva celosten pristop lokalne skupnosti, kar vključuje okoljsko zakonodajo in politiko, udeležbo lokalne skupnosti, konkurenčnost turističnega gospodarstva, posamezne ukrepe in strategijo trajnostnega turizma. Trajnostni razvoj vključuje sodelovanje vseh skupin in institucij v družbi. Sliki na naslednji strani prikazujeta dimenzije, ki jih je treba upoštevati pri vzpostavljanju trajnostnih politik in strategij (De Lacy et. al., 2002, 11).

13

Slika 1: Človeške dimenzije

Vir: Prescot-Allen, 2001, povzeto po De Lacy et. al., 2002, 11.

Slika 2: Dimenzije ekosistema

Vir: Prav tam. Okoljsko načrtovanje in nadzor razvoja1 Večja uporaba zemljišč za turizem je v mnogih državah povzročila navzkrižje interesov med turisti in potrebami prebivalstva države gostiteljice. Da bi čim bolj zmanjšali vplive na rabo zemljišč, morajo razvojni načrti vsebovati nabor razvojnih smernic za trajnostno rabo tal, vode in naravnih virov. Potreben je učinkovit zakonodajni okvir, ki določa standarde za

1 Povzeto po De Lacy et. al., 2002, 12.

DIMENZIJE EKOSISTEMA

KRAJINA - Raznolikost in kakovost gozdov, - kmetijska zemljišča in drugi zemljiški ekosistemi, vključno z njihovimi spremembami, ohranjanji in degradacijo.

VODA - Raznolikost kakovosti celinskih voda in morskih ekosistemov, vključno z njihovimi spremembami jezov in drugih struktur, onesnaževanje in odvzem vode.

ZRAK - Lokalna in notranja kakovost zraka in - stanje ozračja.

ŽIVALSKI SVET

- Prosto živeče vrste (prosto živeče in udomačene), - prebivalstvo, - genska raznovrstnost.

RABA VIROV - Energija in materiali, - odpadki, odstranjevanje in recikliranje, - pritiski iz kmetijstva, ribištva, - lesarskega, - rudarskega sektorja in drugih sektorjev.

ČLOVEŠKE DIMENZIJE

ZDRAVJE IN PREBI-

VALSTVO - Fizično in duševno zdravje, - bolezni, - smrtnost, rodnost, - demografske spremembe.

BLAGO-STANJE

- Gospodarstvo, - finančni sistem, - dohodki in - revščina, - inflacija, - zaposlovanje, - trgovina, - materialne dobrine, - infrastruktura, - osnovna potreba po hrani, vodi, - zavetje.

ZNANJE IN KULTURA

- Izobraževanje, raziskave, znanje, - komunikacija, - sistemi prepričanja in izražanja.

SKUPNOST - Pravice in svoboščine, - upravljanje, - institucije, - pravo, mir, - kriminal, - civilni red.

ENAKOST - Razdelitev koristi in bremena med moškimi in ženskami in med gospodinjstvi, etničnih skupin, - druge družbene delitve.

14

fizične zmogljivosti za turizem in rabo zemljišč v razvoju turizma. Ti standardi morajo biti nato uspešno uveljavljeni. Obstajajo različne lestvice načrtovanja in razvoja:

� nacionalna raven, � regionalna raven, � lokalna raven.

Lokalna raven je najbolj pomembna v turizmu. Načrtovanje in ureditev turizma je potrebno usmeriti na posebno destinacijo, saj vpliv razvoja turizma ne bo enak na vseh destinacijah. Vpliv je različen glede na skupnosti in območja (destinacije). Pomembno je, da se turistične destinacije razvijajo znotraj svojih meja, da ustrezajo posebnim zahtevam, kot so socialno-ekonomske in okoljske razmere v lokalni skupnosti. Treba je ohraniti usklajenost s splošnimi mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi standardi in smernicami. Lokalna skupnost lahko močno zmanjša negativne vplive in poveča pozitivne vplive turizma. Potrebno je skrbno načrtovanje, ki temelji na razumevanju lokalnih prebivalcev in njihovega življenja in na razumevanju različnih tipov turistov, ki prihajajo k njim, v njihovo destinacijo. Obstaja potreba po celovitem (in holističnem) pristopu do načrtovanja turistične destinacije. Ekološka in socialna zavest pri oblikovanju, oblikovanje infrastrukture in urejanje krajine je nepogrešljivo pri zagotavljanju usklajenosti med razvojem turizma in varstvom okolja. Trajnostno načrtovanje in projektiranje turističnega kraja lahko vodi do večjega povezovanja turističnih objektov in naravnega okolja, ki jih obdaja, kar lahko pomaga zmanjšati vplive teh objektov na okolje. Ugotavljanje vplivov na okolje je lahko učinkovit način za načrtovanje zmanjševanja negativnih vplivov na razvoj turizma, saj pomaga določiti, ali se bo projekt trajnostno razvijal. Ugotavljanje vplivov na okolje pomaga preprečiti negativne okoljske in družbene vplive, ki se lahko pojavijo v zgodnji fazi razvojnega procesa. Poleg tega pa je treba tudi stalno preverjanje učinkov (De Lacy et. al., 2002, 14). Občina Ljutomer vsako leto sodeluje pri projektu »Moja dežela - lepa, urejena in čista«, ki ga razpiše Turistična zveza Slovenije. Pri projektu sodelujejo vsa turistična društva, šole in vrtci na območju občine. Gre za ocenjevanje urejenosti kraja, šol, vrtcev, in kar je ključno, vsako leto se pokaže, da je ozaveščenost o ohranitvi naravnega in urejenega okolja večja, prav tako tudi pripravljenost na sodelovanje v projektu.

15

3 ANALIZA STANJA TURIZMA V OBČINI LJUTOMER

3.1 Osnovne značilnosti občine2 Občina ima sedež v mestu Ljutomer, ki velja za »metropolo« Prlekije. Ljutomer se je kot naselje prvič omenilo v letu 1294, leta 1365 je postalo trg, mesto pa leta 1927 (PRA, 2001, 22). Občina Ljutomer je bila ustanovljena leta 1994. Občinski praznik, 9. avgust, se vsako leto praznuje s tradicionalnim sejmom, imenovanim »Prleški sejen po celen Lotmerki«, ki se ga udeleži ogromno število ljudi, tudi od drugod. Ljutomer, glavno središče občine Ljutomer, so skozi čas prešli razni dogodki in pojavi, kot so kuga, kobilice, toča, velike suše, požari in vpadi Turkov ter Krucov (Novak, 2008, 23). Med dejavnostmi, ki so se razvile, je prevladovala obrt lončarstva, kovaštva in čevljarstva, pozneje tudi obrt usnjarstva, mlinarstva in opekarništva. Šele pozneje pa se je začela razvijati industrija (kovinska, gradbena, lesna, živilska in farmacevtska). Zaznamovala sta ga vinogradništvo in konjereja. V ljutomerskem grbu (slika 3) je glavna figura prav enorogi konj.

Slika 3: Grb občine Ljutomer

Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/5/53/Ob%C4%8Dina_Ljutomer_grb.gif [9.8.2009]. Občino zaznamujejo raznovrstne značilnosti. V nadaljevanju so prikazane geografske, gospodarske in demografske značilnosti občine.

2 Povzeto po spletni strani: http://obcinaljutomer.si/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=26 [29.7.2009] in spletni strani: http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=50&Itemid=103 [29.7.2009].

16

3.1.1 Geografske značilnosti

Občina Ljutomer leži na severovzhodu Slovenije. Zajema severovzhodni del Slovenskih goric in Mursko polje. Je središče Prlekije, ki skupaj s Prekmurjem spada k večji pokrajinski enoti države - Pomurju. Severovzhodni del občine Ljutomer pokrivajo polja, travniki, manjši gozdovi in velike sklenjene vasi; jugozahodni del pa vinogradi, gozdovi in manjša razložena naselja. Površina občine meri 107,2 m2. Podnebje je subpanonsko, na leto pa pade povprečno 1000 mm/m2 padavin. Nadmorska višina se giblje od 170 m v ravnini in do 352 m v gričevju.

Slika 4: Terasaste gorice na Jeruzalemu

Vir: http://www.welcome-to-slovenia.com/datoteke/slike/7dff3eadcff936b43f76ca6739534b12.8539201.jpg [19.8.2009]. Občino sestavlja 44 vasi: Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Drakovci, Gresovščak, Globoka, Godemarci, Grlava, Ilovci, Jeruzalem, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Slovenskih goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara Cesta, Stročja vas, Šalinci, Vidanovci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Železne Dveri (PRA, 2001, 22). Naselja so razdeljena v devet krajevnih skupnosti (KS Cezanjevci, KS Cven, KS Krištanci, Šalinci, Grlava, KS Ljutomer, KS Mala Nedelja, KS Radoslavci, KS Stara cesta, KS Stročja vas, KS Železne Dveri).

17

3.1.2 Gospodarske značilnosti

Skozi čas je Ljutomer postajal vedno večje gospodarsko, upravno in kulturno središče. Ustanovile so se prve rokodelske zadruge, večinoma lončarske, kovaške, tkalske, čevljarske in sodarske. Gospodarski in tudi kulturni razvoj je pospešila gradnja železniške proge. Leta 1890 je bila zgrajena železniška proga Gornja Radgona-Ljutomer, leta 1924 pa proga Ormož-Ljutomer-Murska Sobota (Novak, 2008, 15). V občini je registriranih je več kot 350 obrtnikov, samostojnih podjetnikov in malih podjetij. Najpomembnejše gospodarske dejavnosti v občini so kmetijstvo, vinogradništvo, živilsko-predelovalna, tekstilna in lesno-predelovalna industrija, trgovina, gostinstvo, gradbeništvo in turizem. Takoj za občinama Ormož in Gornjo Radgono je po ustvarjenem dobičku občina Ljutomer. V letu 2004 je ustvarila 728.000.000 SIT, kar je dobre 3.000.000 EUR dobička, pri čemer so najdonosnejše dejavnosti pridobivanje peska in gramoza, proizvodnja sedežnega pohištva, proizvodnja strojev in naprav. V celotni Prlekiji je največ samostojnih podjetnikov v občini Ljutomer (v letu 2004 jih je bilo registriranih 347 in zaposlujejo 526 ljudi).

Tabela 1: Podjetja v občini (2005-2007)

Število podjetij Število oseb, ki delajo 2005 2006 2007 2005 2006 2007

Ljutomer 434 478 488 2.451 2.591 2.684 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp [8.8.2009].

Tabela 2: Obrtni obrat OOZ

OOZ Samostojni podjetniki

Gospodarske družbe in druge pravne osebe Obrtni obrati skupaj

d.o.o. d.n.o. d.d. k.d. ostale skupaj

Ljutomer 353 54 2 0 0 1 57 410 Vir: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=9 [8.8.2009]. Pomembnejši gospodarski subjekti na območju občine so3: - samostojni podjetniki.:

� Instalacije Kapun, Stročja vas (izgradnja strojnih instalacij) � Kmetijska mehanizacija, Mota (prodaja kmetijske mehanizacije in rezervnih delov) � Lončarstvo Žuman, Ljutomer (izdelovanje lončarskih izdelkov) � Nepremičnine SV Ljutomer (posredovanje v prometu z vsemi vrstami nepremičnin,

s svetovanjem na nepremičninskem področju, z managmentom nepremičnin in s posredovanjem bančnih produktov)

� Pevoton Ljutomer (trgovina na drobno-mobilna telefonija) 3 Povzeto po spletnih straneh: http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=66&Itemid=119, http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=65&Itemid=118, http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=69&Itemid=122 [10.8.2009].

18

� Pro-bike, Ljutomer (prodaja in servis koles, zastopstvo) � Vartal, Cezanjevci (varnost, trgovina, alarmi) � Tehnika Ljutomer (trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za

motorna vozila) � Vitražni atelje, Cven (izdelava izdelkov domače in umetne obrti iz stekla)

- družbe z omejeno odgovornostjo: � AOP Ljutomer (e-računovodstvo) � Cleangrad, Ljutomer (proizvodnja kovinskih izdelkov) � Komunala, Ljutomer (zbiranje, čiščenje in distribucija pitne vode) � Ograje Mihalič, Stročja vas (ograje in ograjni sistemi) � PSC Ljutomer (prodaja in servisiranje vozil) � Segrap d.o.o. Ljutomer (pridobivanje gramoza in peska, gradbeništvo in inženiring)

- ostali gospodarski subjekti subjekti: � Območna obrtna zbornica Ljutomer

3.1.3 Demografske značilnosti

Število prebivalcev v občini narašča. V občini so štiri osnovne šole, gimnazija in vzgojiteljska šola, nižja glasbena šola, sedem vrtcev ter trije župnijski uradi. Po zadnjem popisu iz leta 2002 je občini Ljutomer 11.720 prebivalcev, od tega 5.733 moških in 5.987 žensk (Tabela 3). V Statističnem uradu Republike Slovenije iz leta 2008 je bilo v občini Ljutomer skupno že 11.845 prebivalcev, od tega 5.788 moških in 6.057 žensk4.

Tabela 3: Prebivalci občine Ljutomer po spolu (popis 2002)

Ženske 5.987 Moški 5.733

SKUPAJ 11.720 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp [30.7.2009]. Popis iz leta 2002 je na območju občine Ljutomer zabeležil 3.906 družinskih in nedružinskih gospodinjstev.

Tabela 4: Gospodinjstva po številu članov (popis 2002)

Gospodinjstva - SKUPAJ

Povprečna velikost gospodinjstva

Ljutomer 3.906 3,0 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp [4.8.2009].

4 Spletna stran: http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-0901.pdf [30.7.2009].

19

V tabeli spodaj je prikazano število občanov po izobrazbi. Največ jih spada v razred srednje izobrazbe.

Tabela 5: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po izobrazbi (popis 2002)

SKUPAJ Srednja izobrazba - nižja in srednja

poklicna

Srednja izobrazba

- strokovna in splošna

Višja izobrazba

Visoka dodiplomska

izobrazba

Visoka podiplomska

izobrazba

Ljutomer 9.946 3.008 2.097 427 367 30 Vir: Prav tam. V občini je vse skupaj 5.705 aktivnih prebivalcev, od tega 4.615 zaposlenih in 322 kmetovalcev.

Tabela 6: Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu (popis 2002)

Zaposlitveni status -

SKUPAJ

Delovno aktivno

prebivalstvo - SKUPAJ

Zaposlene osebe

Samozaposlene osebe -

SKUPAJ

Samozaposlene osebe -

samostojni podjetniki, osebe, ki

opravljajo poklicno dejavnost

Samozaposlene osebe -

kmetovalci

Brezposelne osebe

5.705 4.615 3.937 678 356 322 1.090 Vir: Prav tam. V spodnji tabeli vidimo, da je največ delovno aktivnih prebivalcev občine zaposlenih v storitveni dejavnosti.

Tabela 7: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti (popis 2002)

Skupine dejavnosti - SKUPAJ

Kmetijske Nekmetijske Storitvene Neznano

4.615 438 1.928 1.954 295 Vir: Prav tam. Za ljudi, ki živijo v Prlekiji, je značilna dobra volja, odkritosrčnost, šaljivost in gostobesednost. Prebivalci so posebej ponosni na svojo kulinariko in vino, zato obiskovalce vedno radi postrežejo s kozarcem rujnega.

20

3.2 Analiza stanja turistične ponudbe5 V zadnjih štirih letih (2003 in vključno 2006) je turistična dejavnost na območju občine Ljutomer zelo napredovala: povečalo se je število gostov, nočitev, za četrtino se je povečala turistična potrošnja, razpoznavnost občine6. Porasle so investicije za gradnjo novih nastanitvenih objektov, kot so Bioterme Mala Nedelja, Dvorec Jeruzalem, turistične kmetije in infrastrukturo. Povečala se je ponudba prireditev, obnavlja se mesto Ljutomer, Jeruzalem in TIC Jeruzalem, obnovljena je trgovina s spominki in vinoteka na Jeruzalemu. Turistično informiranje se izboljšuje7, uvedli so turistični portal v devetih jezikih (www.jeruzalem.si8), sodelujejo s tujimi mediji in tako večajo svojo promocijo. Nastanitvene kapacitete nudijo že skoraj vse turistične kmetije, turistično vodenje je urejeno z Odlokom, občina je pridobila tudi status zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer in si pridobila sredstva na javnih razpisih. Občina Ljutomer je z ustanovitvijo javnega gospodarskega zavoda za turizem naloge s področja pospeševanja turizma dodelila Lokalni turistični organizaciji Prlekija Ljutomer. Na področju razvoja turizma je bilo od takrat storjenega veliko, predvsem pod njenim okriljem. Razvoj, izvedba in prepoznavnost turističnih produktov je skrb LTO, odgovorna je tudi za turistično informativne centre. Funkcije LTO so še (Uran in Ovsenik, 2006, 35):

� promocija lokalnega turizma in izvajanje programa tržnega komuniciranja; � oblikovanje celotne turistične ponudbe v občini; � informiranje obiskovalcev v turističnih informativnih centrih; � spodbujanje uporabe in razvoja turistično informacijskih sistemov; � trženje celotne turistične ponudbe in pospeševanje prodaje; � sooblikovanje in promocija turistične ponudbe Slovenije; � izvedba investicijskih projektov in povezovanje v grozde; � vključevanje aktivnosti turističnih društev; � spodbujanje razvoja in urejanja objektov turistične infrastrukture.

Občina Ljutomer na LTO Prlekija Ljutomer ni prenesla nalog s področja načrtovanja, organiziranja in izvajanja politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja9.

5 Povzeto po: Strateški razvojni in trženjski načrt turistične destinacije zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer za obdobje 2008-2011, 9. 6 Razpoznavnost občine je narasla s pomočjo tržne znamke Jeruzalem Slovenija. 7 V turističnih informacijskih centrih so leta 2003 zabeležili 25.199 obiskovalcev, leta 2007 je število naraslo na 23.452 obiskovalcev (Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008). 8 Od 1.8. do 31.12.2007 je bilo zabeleženih 32.312 obiskov na spletni strani www.jeruzalem.si (Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008). 9 Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Ur.l. 2/04) v 19. členu določa, da je načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja v pristojnosti občin. Občine lahko opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena prenesejo na pravne osebe, ki so pridobile status za delovanje v javnem interesu v skladu s 15. členom tega zakona in delujejo na področju spodbujanja turizma. Pri načrtovanju, organiziranju in izvajanju politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja občine upoštevajo usmeritve Strategije slovenskega turizma. Strategija v 5. členu opredeljuje analizo stanja in cilje turizma v načrtovanem obdobju. Strategija je temeljni dokument načrtovanja turizma in se sprejme za

21

LTO Prlekija Ljutomer je partnerica v Gospodarskem interesnem združenju RAST iz Maribora10. Premalo je bilo narejenega na področju razpoznavnosti naše države kot turistične destinacije in s tem tudi Prlekije. Prometne povezave z ostalo Slovenijo niso bile zadovoljive, dokler ni bila odprta pomurska hitra cesta. V tabeli na naslednji strani so prikazani obiskovalci TIC-ev v Ljutomeru in na Jeruzalemu. Vsako leto poišče informacije večje število ljudi, tako domačinov kot turistov.

Tabela 8: Obiskovalci TIC-ev

LETO TIC Ljutomer TIC Jeruzalem

SKUPAJ Domači Tuji Domači Tuji 2002 758 465 4.265 6.972 12.460 2003 815 545 7.816 16.023 25.199 2004 734 586 7.138 17.363 25.821 2005 754 603 7.445 18.345 27.147 2006 352 672 4.512 12.010 17.564 2007 415 554 8.469 19.752 29.190

Vir: Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008.

3.2.1 Nastanitvene zmogljivosti

V zadnjih letih je na področju nočitvenih kapacitet nastalo nekaj turističnih kmetij z nastanitvijo in že prej obstoječe turistične kmetije so dopolnile svojo ponudbo z ureditvijo nočitvenih kapacitet. Sobo-dajalci so trenutno štirje. Turistične kmetije z nastanitvijo ustrezajo trem in štirim jabolkam po lestvici za ocenjevanje turističnih kmetij; apartmaji in sobe pa so ocenjeni med dvema in tremi zvezdicami. Hotel Jeruzalem Ljutomer je bil prenovljen v letu 2006 in ustreza kategoriji treh zvezdic. Trenutno je zaprt, vendar pričakujejo skorajšnje ponovno odprtje. Z odprtjem Dvorca Jeruzalem je dobila občina nastanitveni objekt štirih zvezdic. Občina Ljutomer razpolaga s približno 264 posteljami, kar je še vedno premalo, ko gre za turistične vrhunce. V občini ni mladinskega hotela. Prospekti in zloženke o turistični ponudbi turističnega območja Prlekija Ljutomer so dosegljivi na vseh TIC-ih v Sloveniji, v tujini na predstavništvu STO in turističnih agencijah doma in v tujini. V tabeli na naslednji strani so podatki o prenočitvenih objektih v občini Ljutomer s številom ležišč.

obdobje petih let (Več informacij na spletni strani: http://www.uradni-list.si/1/content?id=46633&part=&highlight=zakon+o+spodbujanju+turizma [30.7.2009]) 10 Namen partnerstva je, da postane občina Ljutomer lažje dostopna in da privabijo čim večje število letalskih gostov; gre za nizko cenovne letalske družbe.

22

Tabela 9: Nastanitve v občini Ljutomer (2008)

NAZIV KRAJ LEŽIŠČA Stacionarni turizem na podeželju,

Pihlarjeva domačija Radomerje 16

Turistična kmetija Jureš Globoka 10 Turistična kmetija Frank-Ozmec Slamnjak 17

Apartmaji Kuhar Stara Cesta 8 Cven 2

Gostišče Vinski hram, Brenholc Jeruzalem 51 Bar, market in nočitev Ob brajdi,

Slavko Kreft Stročja vas 7

Hotel Jeruzalem Ljutomer 81 Turistična kmetija Med jelšami Mala Nedelja 14

Turistična kmetija Žinko Moravci v Slov. goricah 6 Dvorec Jeruzalem Jeruzalem 20 Gostilna Slekovec Mala Nedelja 6 Apartmaji Silva Cezanjevci 9

Počitniška hiša Podhamer Nunska graba 8 Apartmaji JAS-MAR Radoslavci 10

Turistična kmetija Vrbnjak Kuršinci 18 Vir: Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008. Julija (2009) je svoja vrata odprl čisto novi hotel aMord. Hotel aMord je kategorije treh zvezdic, lociran je ob osnovni šoli Mala Nedelja, na mestu kjer razgled seže vse do Goričkega v Prekmurju. Obiskovalcem omogoča razne sprehode in izlete v naravi, piknike, domače specialitete. V sklopu hotela je zdravstvena postaja, frizerski salon, prodajalna z živili in lastno parkirišče. Hotel ima tri nadstropja, v prvih dveh so sobe (38 dvoposteljnih sob), v tretjem nadstropju se nahaja konferenčna dvorana s 60 sedeži. V hotelu je restavracija s 120 sedeži, terasa in dnevni bar (Šoštarič, 2009, 22).

Tabela 10: Število gostov in nočitev (2008)

Ponudnik

Število gostov Število nočitev Domači Tuji Domači Tuji

Dvorec Jeruzalem 146 200 167 287 Hotel Jeruzalem 3.418 1.039 8.294 2.187

Stari hrast / / 222 39 Turistična kmetija Jureš 60 25 20 80

Turistična kmetija Frank Ozmec 60 43 138 138 Sobe Kreft 42 83 74 114

Vinski hram Brenholc 159 299 233 302 Apartma Kuhar Stara Cesta 27 20 43 92 Apartma Kuhar Jeruzalem 13 5 25 9

Turistična kmetija Med jelšami 114 29 378 45 SKUPAJ 4.039 1.743 9.594 3.293

Vir: Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008.

23

Kljub pomanjkanju prenočitvenih kapacitet je občina privabila veliko število turistov, tako domačih kot tujih. Število tujih gostov presega domače, kar je razvidno iz tabele. V tabeli manjkajo podatki gostov in nočitev za leto 2008 v Gostilni Slekovec in Turistični kmetiji Žinko. Hotel Jeruzalem, v mestnem jedru Ljutomera, je zabeležil največje število gostov in nočitev, med vsemi ponudniki ima tudi najvišje število sob (81). Kako dolgo bo zaprt se ne ve, v LTO Prlekija Ljutomer so optimistični glede ponovnega odprtja. Je tudi edini hotel v samem mestu Ljutomer. V naslednji tabeli je razvidno spremljanje nočitev domačih in tujih gostov od leta 2005 do 2008 pri posameznih turističnih ponudnikih.

Tabela 11: Nočitve gostov (2005-2008)

Ponudnik 2005 2006 2007 2008

Domači Tuji Domači Tuji Domači Tuji Domači Tuji Hotel

Jeruzalem 17.241 1.725 14.597 1.711 8.908 1.707 8.294 2.187 Turistična

kmetija Križan 32 18 45 49 105 56 378 45

Turistična kmetija Frank-Ozmec 75 31 110 555 201 932 138 138

Turizem Pihlar 400 135 305 95 180 83 222 39

Turistična kmetija Jureš 480 320 280 290 30 300 20 80

Apartma Kuhar 0 365 54 22 28 24 43 92 Vinski hram 0 0 0 0 49 147 233 302 Sobe Kreft 25 10 80 35 174 219 74 114

Turistična kmetija Žinko 6 4 7 3 6 0 0 0

Dvorec Jeruzalem 0 0 0 0 62 41 167 287 SKUPAJ 18.259 2.608 15.558 2.757 9.740 3.289 9.569 3.284 Vir: Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008. Povečan prihod gostov beležijo v Dvorcu Jeruzalem, Vinskem hramu, apartmajih Kuhar, Pihlarjevi domačiji in turistični kmetiji Križan, predvsem je več domačih gostov kot tujih. Število gostov se je najbolj opazno zmanjšalo v Hotelu Jeruzalem v Ljutomeru.

24

3.2.2 Ponudba kulturnih dobrin

V Občini Ljutomer se letno odvije nekaj čez 100 kulturnih prireditev. V LTO Prlekija Ljutomer so izdelali programe za trženje kulturne ponudbe potrebno bi bilo nadgraditi programe še za tuji trg, saj bi tako privabili več obiskovalcev iz tujine. Kulturne prireditve so v povprečju dobro obiskane, z ustrezno promocijo in programi bi lahko bilo obiskov še več, predvsem iz tujine. Kulturo bi bilo potrebno razvijati kot pomembno sestavino produkta, saj je zanimiva za seniorje, družine, srednje generacije in mlajše, predvsem šolske generacije. Zato je pomembno, da se ponudniki kulturnih prireditev povežejo in izdelajo skupne programe, tudi prilagojene tujim obiskovalcem. Leta 1905 je bil v okviru čitalnice Ljutomer prikazan prvi slovenski filmski zapis predsednika čitalnice Karola Grossmanna (Novak, 2008, 21). Njemu je vsako leto posvečen festival v Ljutomeru in sicer Grossmannov festival filma in vina11 v Ljutomeru (letos že peti po vrsti), kjer potekaj trije programi: filmski, glasbeni in vinski program. Letos je privabil okrog 8000 obiskovalcev. Predstavil se je Salon Jeruzalem, tekmovali so vinarji, ki so pripravili številne degustacije vrhunskih vin. Predstavili so se režiserji in filmi, tudi iz tujine, vrtele so se projekcije, celovečerci, glasbeni dokumentarci. Ker je bil letos poudarek na grozljivkah, so pripravili parado zombijev po mestu Ljutomer. Filmi so se vrteli na treh različnih lokacijah v Ljutomeru (kino dvorana Kulturni dom, Mestni kino, kino Klub), na koncu pa so bila podeljena priznanja, t. i. Hrupni mački, najboljšim v posameznih kategorijah filmov. Dogajanje se je končalo z glasbenim večerom. Glede na obsežne kulturne prireditve ima občina še vedno podobo vinske dežele, ponudi pa lahko marsikaj več. Narašča povpraševanje po doživljajskem turizmu, kar pa bo potrebno novih izgradenj turistične infrastrukture, predvsem Mure, gramoznic, goric, vse skupaj pa bi bilo smiselno povezati še s kulturnim turizmom. Kultura se počasi uveljavlja kot ena temeljnih sestavin turistične ponudbe, vendar je vseeno premalo vključena v turistično ponudbo. Prisotna je v večini krajev občine. Zgodovinskih spomenikov je na območju občine ogromno, a tudi ti niso dovolj izkoriščeni, tvorili pa bi lahko pomembno sestavino turistične ponudbe, saj so vredni ogleda, zaznamujejo te kraje in njihovo zgodovino. Kulturni objekti na območju občine so12:

� Cerkev sv. Lenarta, Podgorci; � Cerkev Žalostne matere božje, Jeruzalem; � Cerkev Sv. Duha, Grabe; � Cerkev sv. Trojice, Mala Nedelja � Cerkev sv. Roka in Sebastjana, Cezanjevci � Čebelarski muzej v Krapju; � Gasilski muzej v Spodnjem Krapju; � Kmečki muzej v Pristavi; � Rojstna hiša dr. Franca Miklošiča, Radomerščak;

11 Več informacij na spletni strani: http://www.grossmann.si/ [28.8.2009]. 12 Nekatere kulturne objekte, naštete obrti, prireditve, turistična društva sem poiskala s pomočjo reklamnega materiala, pridobljenega v LTO Prlekija Ljutomer in TIC Ljutomer, nekatere tudi preko interneta ter literature po Novaku (2008, 16-18).

25

� Mestno jedro Ljutomera (sestavljajo ga trije trgi, vsak ima svoje sakralno znamenje): - Stari trg z Anino kapelo, - Glavni trg s kipom Brezmadežne Marije, - Cerkveni trg oz. Miklošičev trg s kapelico Sv. Florijana;

� Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Ljutomer; � Kužno znamenje device Marije, kip sv. Sebastjana in sv. Roka na Glavnem trgu v

Ljutomeru; � Doprsni kip Franca Miklošiča; � Muzej Ralo v Cubru (razstava starega kmečkega orodja); � Mestna hiša, Ljutomer; � Razstavno prodajna galerija Ante Trstenjak, Ljutomer (odprta je samo po

naročilu); � Muzejska zbirka o I. slovenskem narodnem taboru za Zedinjeno Slovenijo in

Splošna muzejska zbirka Ljutomer, � Cerkev Sv. Trojice, Mala Nedelja, � Rojstna hiša jezikoslovca dr. Franca Miklošiča, Radomerščak, � Rojstna hiša ilirskega pesnika Stanka Vraza, Cerovec, � 100 let stara preša - stiskalnica, Radomerje.

Pogoste so tudi tradicionalne prireditve, kot so:

� Pustna povorka v Ljutomeru, ki poteka vsako pustno nedeljo; � Praznik vina in domačih jedi v Podgorcih je vedno v soboto, ki je najbližja prvemu

maju; � Prleški sejem v Ljutomeru, druga sobota v avgustu; � Grossmanov festival filma in vina v avgustu, Ljutomer; � Prleška poletna noč v Ljutomeru; � Praznik trgatve v Ivanjkovcih je na zadnji vikend v septembru; � Martinovanje na prostem v Ljutomeru na enajsti november in izvolitev vinske

kraljice. Domača obrt je zelo razvita na tem območju. V domači obrti je dolgo prevladovalo lončarstvo in te ohranjene izdelke iz lončevine lahko vidimo razstavljene v etnoloških oddelkih in pri samih izdelovalcih, novi lončarski izdelki pa so naprodaj na tradicionalnih letnih prireditvah, sejmih. V občini delujejo:

� Unikat Belec, prodaja in prikazovanje izdelovanja spominkov (Železne Dveri) � Sodarstvo Viher (Podgradje) � Lončarstvo Žuman, muzej in izdelovanje lončarskih izdelkov (Ljutomer) � Lectarija Peischel (Ljutomer) � Vitraž atelje Stajnko (Cven) � Pečarstvo in lončarstvo Žuman (Noršinci).

Turističnih društev v občini Ljutomer je 15: TD Ljutomer, TD Železne Dveri – Radomerje, TŠD Branek Branoslavci, TKD Mak Pristava, TD Mala Nedelja-Radoslavci, TKD Babinci, TD Pütar KS Stročja vas, TD Stara Cesta, TD Cven, TD Nočni pohodniki Precetinci, TD Kosci Godemarci, TD Hamburger Ljutomer, TD Prlek Ljutomer, Turistično navtično rekreacijsko društvo AXA Stročja vas in pa Turistično naravno kulturno čebelarsko društvo čebelica Krapje. Turistična društva organizirajo razne gledališke predstave, tržnice,

26

sejme, pohode (Miklošičev pohod, Grossmanov pohod) in podobna druženja na področju spodbujanja turizma.

3.2.3 Turizem na podeželju

Turizem na podeželju je v razcvetu. Vedno več je turističnih kmetij, ki nudijo tudi prenočišče in dopolnilne dejavnosti za svoje goste. Počitnice na turističnih kmetijah pomenijo neposreden stik z naravo in ljudmi, njihovo kulturo, navadami, z domačimi specialitetami, domačo pristno kuhinjo ter hišnimi deželnimi vini, žganjem, naravnimi domačimi sokovi in medom. Turistične kmetije v občini so naslednje13:

� Turistična kmetija Pri teti Marti, Cerovec, � Turistična kmetija Jureš, Globoka, � Turistična kmetija Frank-Ozmec, Samnjak, � Stacionarni turizem Pihlar, Radomerje, � Turistična kmetija Med jelšami, Moravci, � Turistična kmetija Stari Hrast, Radomerje, � Turistična kmetija Na koncu vasi, Cven, � Turistična kmetija Žinko, Moravci in � Izletniška kmetija Belec v Železnih Dverih.

Turizem na podeželju se uspešno razvija. Ljudje skrbijo za svoje okolje in urejeno okolico. Turistične kmetije, ki so večina med zelenjem, nudijo tudi možnost dodatnih doživetij. Pripravljajo programe za skupine, ki lahko zajemajo npr.: spust po reki Muri, ogled Jeruzalemske vinske ceste, lokalne znamenitosti, kopanje v bližnjih termah, dana je možnost kolesarjenja, sprehajalne poti, jahanje, vožnjo s kočijo, rafting, vožnjo s kajaki in kanuji ipd. Za vsako kolesarsko pot na območju občine je izdelan zemljevid z vsemi znamenitostmi in gostinsko ponudbo. Na vseh poteh so usmerjevalne označbe za kolesarske poti. Zloženke z opisi vseh poti je mogoče dobiti v TIC Ljutomer. V LTO Prlekija Ljutomer posedujejo 13 koles, ki jih posojajo obiskovalcem. Vse poti pa potekajo po cestah z motečimi avtomobili, zato bi bilo potrebno urediti kolesarske in pohodne poti ter temu primerno infrastrukturo. Priljubljena izletniška točka so tudi:

� Hipodrom v Ljutomeru, kjer si lahko obiskovalci ogledajo trening kasačev, hleve ter pogoste in priljubljene kasaške dirke, ki so prav posebno doživetje;

� Klet Ljutomerčan v Ljutomeru, kjer degustirajo vina; � Sodarska delavnica Viher v Podgradju; � možnost kampiranja in ribolova dajejo Gezove jame na Moti; � na Gajševskem jezeru je možno deskanje in ribolov; � kdor se želi športno rekreirati pa ima na voljo Rekreacijski center Ljutomer. � Posebno sliko občine Ljutomer dajejo jeruzalemske gorice z Dvorcem Jeruzalem in

jeruzalemsko vinsko cesto.

13 Turistične kmetije sem poiskala s pomočjo reklamnega materiala v TIC Ljutomer in s pomočjo interneta.

27

Jeruzalemska vinska turistična cesta – VTC 15 ponuja obiskovalcem razkošno naravo in vrsto kleti. Gorice premorejo različne vrste prsti, tako da uspeva več sort vina, kot so: šipon, chardonnay, laški rizling, rumeni muškat, muškat otonel, renski rizling, sauvignon, traminec, sivi pinot, beli pinot. Vsako leto na 15. avgust, na skoraj vseh turističnih kmetijah postavljajo klopotce (slika 5), pripravijo razne domače dobrote in vino (PRA, 2001, 6).

Slika 5: Klopotec

Vir: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_other_tourist_offer%5C1%5C2005%5C103_01_lto_prlekija_63877.jpg [19.8.2009]. Jeruzalem privablja veliko obiskovalcev zaradi same pokrajine, zaradi vrhunskih vin, prenovljenega Dvorca Jeruzalem in prijaznih prebivalcev. Jeruzalemska vinska turistična cesta nas popelje skozi prostrane terasaste gorice, mimo vinski kleti, kjer so skoraj obvezne degustacije raznih sort vin. V tabelah spodaj lahko primerjamo števila obiskovalcev Jeruzalema za leto 2007 in 2008.

Tabela 12: Statistika obiskovalcev na Jeruzalemu (2007)

MESEC SLOVENSKI TUJI SKUPAJ Maj 534 2.164 2.698 Junij 538 2.253 2.791 Julij 1.052 2.452 3.504

Avgust 1.394 3.038 4.432 September 1.639 4.297 5.936

Oktober 2.259 3.419 5.678 November 1.053 2.129 3.182 SKUPAJ 8.469 19.752 28.221

Vir: Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008.

28

Tabela 13: Statistika obiskovalcev na Jeruzalemu (2008)

MESEC SLOVENSKI TUJI SKUPAJ Januar 21 11 32 Februar 180 200 380 Marec 350 722 1.072 April 693 1.366 259 Maj 684 2.118 2.802 Junij 611 2.458 3.069 Julij 1.350 2.981 4.331

Avgust 1.580 3.231 4.811 September 1.482 3.973 5.455

Oktober 2.143 3.658 5.801 November 1.011 1.931 2.942 December 386 296 682 SKUPAJ 10.491 22.945 33.436

Vir: Prav tam. Poleg kulturne dediščine je na območju občine Ljutomer izrazita tudi naravna dediščina. Ob reki Muri se je pokrajina skozi čas spreminjala, saj je reka spreminjala svojo strugo in nastajale so mrtvice ter stoječe vode, kar je zaraslo visoko drevje in močna podrast, kjer danes lahko najdemo različnih vrst rastlin, dvoživk, 200 vrst ptic. Pokrajina je zelena in bogata, zanimiva za vsakega obiskovalca. Zanimivost so tudi terasaste gorice na Jeruzalemu. K naravni dediščini občine Ljutomer spadajo:

� Ribniki na Podgradju-drstišče, � Gnezdišče sivih čapelj na Moti.

3.2.4 Termalni turizem in ohranjanje zdravja

Trend preživljanja prostega časa je v skrbi za lastno zdravje. Povečuje se povpraševanje po aktivnih počitnicah in wellness programih. Vedno več ljudi kolesari, se udeležuje pohodov in se razvaja v kopališčih, ki nudijo savne, masaže in druge terapije. Vedno več je aktivnih starejših ljudi, ki pomenijo povečano povpraševanje po kakovostnih in zdravju prijaznih ponudbah. Na območju občine Ljutomer je termalni turizem razvit v Moravcih v Slovenskih goricah. Že leta 1978 je obstajalo majhno kopališče, ki so ga domačini začeli koristiti za turistične namene in je danes zraslo v Bioterme Mala Nedelja14. V mestu Ljutomer je odprto le letno kopališče Ljutomer. V promocijskem materialu turističnih informacijskih centrov, se termalno kopališče Bioterme Mala Nedelja opisujejo kot prostor v zelenem gričevnatem svetu severovzhodne Slovenije, ki je obkrožen z neokrnjeno naravo in prijaznimi ljudmi. Od večjih mest so oddaljene kar nekaj kilometrov; od mesta Ljutomer 15 km, od Ptuja 19 km, Ormoža 28

14 Leta 2002 je majhno kopališče prevzela družba Segrap d.o.o. iz Ljutomera in nastale so Bioterme Mala Nedelja. Glavna dejavnost podjetja je pridobivanje gramoza in peska, ukvarja se tudi z gradbenim inženiringom.

29

km. Leta 2004 je bil odprt nov zunanji bazenski kompleks (devet bazenov) z zalivom z divjo reko, leta 2008 pa notranji bazenski kompleks (pet bazenov) z restavracijo in wellness centrom. Bioterme imajo 2.000 m2 vodnih površin, notranje in zunanje bazene s toplo termalno vodo (temperatura v bazenih je med 27 ºC in 38 ºC). Za sončenje so urejene terase, travnate površine in drevesa, ki nudijo senco. Termalna voda iz prve vrtine, ki je globoka 2.273 m, ima ob izviru 43 ºC. Leta 2008 so izvrtali drugo vrtino, ki je globoka 1.537 m, temperatura vode pa je 51,5 ºC. Voda ne vsebuje naftnih primesi, nima neprijetnega vonja in okusa. Uporablja se za lajšanje želodčnih težav, uravnavanje želodčne kisline, voda s temperaturo nad 38 ºC se uporablja za kopeli proti boleznim lokomotornega sistema, ginekoloških boleznih. Voda se uporablja tudi za medicinsko gimnastiko, proti revmi, prezgodnjemu staranju ipd. Posebnost termalne vode v Biotermah je ta, da je voda pitna. Pitje te vode blagodejno vpliva na prebavo, krvni tlak in dobro počutje. Ob prihodu v Bioterme si lahko privoščimo tudi brizganec s termalno vodo. Bioterme so odprle tudi wellness center, da svojim obiskovalcem popestrijo svojo ponudbo. Tako nudijo pet savn (dve finski savni, zeliščna, turška in infra savna), masažni salon, fitnes, kozmetični salon in solarij. V Biotermah so poskrbeli tudi za gostinsko ponudbo, saj imajo samopostrežno restavracijo, gostinski lokal, kiosk s hitro hrano in pijačo, kiosk s sladoledom, občasno pa je tudi mogoče naleteti na prodajo domačih in svežih kvašenih izdelkov. Potrebno je zgraditi prenočitvene kapacitete, saj nekateri gosti pri izbiri preživljanja prostega časa dajejo prednost kopališčem, ki imajo urejene prenočitvene objekte. Poleg izgradnje hotela je v planu tudi ureditev kampov. Gradnjo hotel s štirimi zvezdicami, ki naj bi bil končan leta 2010. V neposredni bližini se nahaja Gostišče med jelšami. Turistična kmetija gosti najrazličnejša slavja (do 200 oseb), imajo prostorno pokrito teraso, specialiteta so pristne domače pogače (kvasenice, prleška gibanica, ajdovi krapci). Razpolagajo s šestimi sobami in možnostjo polpenziona15.

3.3 SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ljutomer Za ljutomersko občino predstavlja turizem dolgoročno razvojno možnost. Če želimo občino Ljutomer tržiti kot turistično destinacijo, ki bo razpoznavna tako doma kot v tujini, moramo raziskati svoje notranje in zunanje okolje. SWOT analiza je tehnika strateškega vodenja in se uporablja za predstavitev prednosti in slabosti (interna analiza) ter priložnosti in nevarnosti (zunanje analiza) družbe, mesta, občine na enostaven način. Namen analize je opredeliti potencialne vire konkurenčne prednosti in notranjo potrebo po ukrepanju. Namen analize je ugotoviti, katere so trenutne prednosti in slabosti (Promberger et. al., 2007, 11). V našem notranjem okolju so naše

15 Več informacij na spletni strani: http://www.jeruzalem.si/index2.php?stran=vsebina&id=80&lang=sl_SI [30.7.2009].

30

prednosti in slabosti, v zunanjem pa priložnosti, ki jih moramo izkoristiti in pa nevarnosti, ki lahko pretijo razvoju. Vse to opredeljujemo v SWOT16 analizi turistične ponudbe občine Ljutomer. Strateško načrtovanje za razvoj občin, mest in regij ima analogije s cilji na osebnem ali poslovnem področju. Cilji so tesno povezani z želenimi predstavami. Potrebno je sprejeti vse ukrepe za uresničevanje vizije, da bo le-ta dejansko uresničena. Zastaviti si je treba dolgoročno smiselne in koristne cilje za ravnanje, saj se lahko usmerjamo ravno pri težavah oz. nasprotnih učinkih. Prav to velja tudi za skupnosti, mesta in regije. Strateške usmeritve so prednost za posameznika. Vedeti, kam in kaj želimo, pomaga pri učinkovitem in ciljno usmerjenem sprejemanju odločitev. Enako velja za podjetja in je ta ideja pravzaprav uresničena v obliki strateško podkovanega vodstva podjetja oz. uprave

(Promberger et. al., 2007, 2). Vsako podjetje ima svojo vizijo in svoje strategije. Vizija je usmerjena v nedoločeno prihodnost in pomeni željeno stanje ali nek ideal. Njen namen je določiti pravo smer, izraziti pomen in vrednote, da pomagajo realizirati zastavljen cilj (Promberger et. al., 2007, 3). Vizija Slovenije kot turistične destinacije se iz vidika trženja glasi: »Slovenija postane (pri ciljnih segmentih povpraševanja) globalno prepoznavna turistična destinacija, znana po izrazito raznovrstnih lokalnih karakterjih svoje ponudbe« (Ravnikar, 2007, 14). Tudi občina Ljutomer ima svojo vizijo. V Strateškem razvojnem in trženjskem načrtu turistične destinacije zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer za obdobje 2008-2011 (2007, 31) je predstavljena vizija občine, ki se glasi: »Občina Ljutomer (turistično območje Prlekija Ljutomer) bo postala prepoznavna turistična destinacija z inovativno, konkurenčno, kakovostno, raznoliko in atraktivno turistično ponudbo, ki bo temeljila na naravni in kulturni dediščini, tradiciji, trajnostnem in sonaravnem razvoju ter partnerstvu in bo pritegnila obiskovalce za preživljanje počitnic na tem območju ter omogočala ustvarjanje novih delovnih mest za lokalne prebivalce«. Razvoj turizma se usmerja v smeri vizije, predvsem v smeri zagotavljanja trajnostnega razvoja. Namen SWOT analize je ovrednotiti turistično ponudbo, ugotoviti kakšno je stanje turizma in kakšne vse so možnosti razvoja turizma v občini. Na naslednji strani je prikazana tabela SWOT analize turistične ponudbe v občini Ljutomer.

16 SWOT analiza (iz začetnic angleških besed: Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats) pomeni analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.

31

Tabela 14: SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ljutomer

PREDNOSTI SLABOSTI � ugodna geografska lega, � tradicija kasačev in konjeništva, � termalni turizem, � vodni viri (Mura, jezera, gramoznice), � bogata naravna in kulturna dediščina, � bogata enogastronomska ponudba, � urejene tematske poti, � gostoljubno prebivalstvo, � zavarovana območja, � geografsko in kulturno zaokroženo

območje Prlekije, � že uveljavljene blagovne in tržne

znamke (Jeruzalem, Bioterme, Ljutomerčan),

� organizacija tradicionalnih in drugih prireditev.

� neustrezno ovrednotena naravna in kulturna dediščina,

� premalo nastanitvenih kapacitet, � neprepoznavna gostinska ponudba, � ni skupne razvojne vizije za turizem v

občinah na območju Prlekije, � premajhna podjetniška iniciativa, � slabo razvita turistična infrastruktura, � poplavno območje, � slabo razvite dopolnilne dejavnosti na

kmetijah, � nezadostna usposobljenost za delo v

turizmu, � politika zaposlovanja kadrov v turizmu, � premalo vlaganj v turistično

infrastrukturo. PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

� bližina letališč (Maribor, Gradec, Zagreb)

� razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, � razvoj podjetništva, � možnosti razvoja trajnega turizma, � razvoj integralnih turističnih produktov

(kasači, vino, kulinarika, terme), � oblikovanje blagovnih znamk, � sodelovanje obmejnih regij, � razvoj prireditev, � razvoj turistične infrastrukture, � razvoj celoletnega izletniškega turizma.

� možna omejitev za razvoj turizma in gospodarstva,

� nesposobnost črpanja sredstev EU, � pomanjkanje lastnih sredstev, � nasprotujoči interesi posameznikov, � onesnaženost okolja, � neustrezna infrastruktura, � nezainteresiranost domačinov, � nelojalna konkurenca med turističnimi

organizacijami, � nepripravljenost turističnih ponudnikov

za sodelovanje. Vir: Strateški razvojni in trženjski načrt turistične destinacije zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer za obdobje 2008-2011, 10. Območje občine ima zaradi svojih naravnih in kulturnih danosti velike priložnosti za razvoj kakovostne turistične ponudbe in ima vse potrebno za razvoj turizma, ki temelji na trajnostnem razvoju. V bližini so že uveljavljeni turistični kraji, kot so Moravske Toplice, Radenci, Banovci in Bad Radkersburg (v sosednji Avstriji), in lahko služi kot dopolnilna turistična ponudba za hotelske goste prej omenjenih krajev. Vedno več ljudi si želi preživeti počitnice aktivno. V občini Ljutomer lahko te aktivnosti dopolnimo s kulinaričnimi užitki in drugimi atrakcijami, kot so sejmi in prireditve. Pomembno je, da vse to povežemo v kakovosten integralni turistični proizvod, ki bo deležen skupne promocije. Trenutna turistična ponudba še ni dovolj povezana in razpoznavna, manjkajo nastanitvene kapacitete.

32

Potreben je izobražen in usposobljen kader in tudi večje število zaposlenih v turizmu. V turistični ponudbi ni zajeta vsa kulturna dediščina, ki je na tem območju zelo bogata, primanjkuje pa tudi finančnih sredstev. Turistično bolj urejene bi lahko bile kolesarske in pohodniške poti.

33

4 ANALIZA RAZISKAVE O ZAZNAVANJU DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI LJUTOMER

4.1 Metodologija raziskave Diplomsko delo je makroekonomska statična raziskava, ki delno spada tudi na področje ekonomske geografije. Kot merski instrument sem v raziskavi uporabila anonimen anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj, kjer so bili odgovori že dani in so anketiranci obkrožili svoj odgovor ali več odgovorov, pri štirih vprašanjih je bila dana tudi možnost, da zapišejo lasten predlog. Populacijo sestavljajo lokalno prebivalstvo in sicer zaposleni v turistični dejavnosti na območju občine in drugi domačini. Vseh anketiranih je 93. Vprašalnike sem oddala naključnim domačinom na območju občine; vprašalnike, ki sem jih oddala zaposlenim v turistični dejavnosti, pa sem omejila na čas enega tedna, t.j. od 20.7. do 27.7.2009. Vseh anket skupaj je bilo 100. V času anketiranja ni bilo vrnjenih sedem anketnih vprašalnikov, ostali so bili izpolnjeni pravilno. Vsak vprašalnik sem oštevilčila in podatke iz vprašalnikov vnesla v računalnik s pomočjo računalniških programov Word in Excel. Rezultati raziskave so prikazani številčno in v odstotkih. Za prikaz rezultatov sem uporabila grafe in tabele.

4.2 Analiza rezultatov raziskave o zaznavanju domačinov o vplivih turizma Od 100 razdeljenih anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih 93, kar predstavlja 93 odstotno realizacijo vzorca, 7 anket v času anketiranja ni bilo vrnjenih. Na naslednji strani so najprej prikazani osnovni podatki anketiranih prebivalcev občine po spolu in zaposlitvi v turistični dejavnosti ter starosti.

34

Graf 1: Anketiranci po spolu

27%32%

59%

14%

27%

41%41%

59%

100%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

moški ženske skupaj

zaposleni v turističnidejavnosti

drugi domačini

skupaj

Vir: Lastna raziskava (2009). Od skupno 93 anketiranih je 55 (59%) žensk in 38 (41%) moških. V turistični dejavnosti je med anketiranimi zaposlenih 55 (59%) oseb, od tega 30 (32%) žensk in 25 (27%) moških. Med ostalimi 38 (41%) anketiranimi domačini je 25 (27%) žensk in 13 (14%) moških.

Tabela 15: Anketiranci po starosti

STAROST fr fr% do 18 1 1% 19-30 31 33% 31-45 33 35% 46-60 23 25%

61 in več 5 5% SKUPAJ 93 100%

Vir: Lastna raziskava (2009). Podatki o starosti so rangirani v petih skupinah. Največji delež anketiranih je v starosti od 19 do 45 let.

4.2.1 Zaznavanje domačinov o pomembnosti turizma

Občina Ljutomer se turistično uspešno razvija. Naslednji graf ponazarja kako zadovoljni so domačini z dosedanjim razvojem, s turistično ponudbo in kako ocenjujejo privlačnosti občine.

35

Graf 2: Zadovoljstvo domačinov z razvojem turizma

9%7%

22%

62%

0%

13% 14%

18%

50%

5%

11% 10%

20%

57%

2%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

zelo

nezadovoljen

nezadovoljen niti eno niti drugo zadovoljen zelo zadovoljen

zaposleni v turističnidejavnosti

drugi domačini

skupaj

Vir: Lastna raziskava (2009). Najvišji odstotek je dosegel odgovor, da so prebivalci občine zadovoljni s samim razvojem. Skupaj 53 anketiranih je obkrožilo odgovor »zadovoljen«, kar predstavlja 57% vseh anketiranih. Od teh so bolj zadovoljni z razvojem zaposleni v turistični dejavnosti, ki jih je ta odgovor obkrožilo 34 (62%). Ostalih domačinov, ki so ravno tako zadovoljni z razvojem turizma, je bilo 19, kar je 50% od vseh anketiranih domačinov. Odgovoru »zadovoljen« sledi po številu odgovorov, odgovor »niti eno niti drugo«. Vseh skupaj, ki so obkrožili ta odgovor je bilo 19 (20%).

Graf 3: Zadovoljenost krajanov s turistično ponudbo

13%

35%

11%

38%

4%3%

21%

16%

55%

5%9%

29%

13%

45%

4%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

redno zelo pogosto redkokdaj včasih nikoli

zaposleni v turistični dejavnosti

drugi domačini

skupaj

Vir: Lastna raziskava (2009).

36

Največji odstotek anketiranih krajanov je odgovorilo z »včasih« (45%), to je 42 krajanov, od tega zaposlenih v turistični dejavnosti 21 (38%) in ostalih domačinov prav tako 21 (55%). Naslednji najvišji odstotek je prinesel odgovor »zelo pogosto«, to je skupno 27 (29%) anketiranih. Turistična ponudba torej zadovoljuje potrebe krajanov. Glede na to, da je lokalno prebivalstvo zadovoljno s samim razvojem turizma v njihovem kraju, je bilo postavljeno tudi vprašanje, kaj je po njihovem mnenju največja privlačnost občine Ljutomer, ki privablja turiste. Navedeni so bili možni odgovori (varnost, ugodne cene, prijaznost prebivalcev, urejenost okolja, kulinarika in vino, kasaštvo, sejmi, vinska cesta Jeruzalem, termalno kopališče v Moravcih) in tudi možnost, da sami dopišejo svoj predlog. Pri tem vprašanju so anketiranci lahko obkrožili več možnih odgovorov.

Graf 4: Ocena privlačnosti občine Ljutomer za turiste

3%

6%

14%

7%

22%

11%

5%

22%

13%

1%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

varnost ugodne cene prijaznost

prebivalcev

urejenost

okolja

kulinarika in

vino

kasaštvo sejmi vinska cesta

Jeruzalem

termalno

kopališče v

Moravcih

drugo

privlačnosti

Vir: Lastna raziskava (2009). Rezultati kažejo, da občina Ljutomer najbolj privlači turiste s svojo »kulinariko in vinom«, kar je obkrožilo 43 (22%) anketiranih. Od tega je bilo največ odgovorov s strani domačinov, ki niso zaposleni v turistični dejavnosti (23, kar je 30%). Enako število je bilo tudi odgovorov za »vinsko-turistično cesto Jeruzalem«, ki ga je obkrožilo največ med zaposlenimi v turistični dejavnosti, to je 32 (26%) anketirancev. Sledita odgovora »prijaznost prebivalstva« (14%) in »termalno kopališče Moravci«, to so Bioterme Mala Nedelja (13%). Za tem sledita odgovora »kasaštvo« z 21 obkroženimi odgovori (11%) in »urejenost okolja« z 13 odgovori (7%). V rubriko pod »drugo« sta zapisala svoje mnenje le dva anketiranca (1%) in sicer: »kolesarstvo« in »Glavni trg v Ljutomeru«. Oba sta zaposlena v turistični dejavnosti.

37

4.2.2 Stališča domačinov o pozitivnih in negativnih vplivih turizma

Turizem prinaša negativne in pozitivne vplive v kraj, kjer se razvija, in na tamkajšnje prebivalstvo. Lokalno prebivalstvo se tega dobro zaveda in po raziskavi sodeč prevladujejo pozitivni vplivi turizma.

Tabela 16: Ocena pozitivnih vplivov turizma

Pozitivni vplivi turizma

Ocena (%) zelo maj-hen vpliv

majhen vpliv

niti eno niti drugo

velik vpliv

zelo velik vpliv

Povečevanje gospodarske dejavnosti 4% 20% 19% 37% 19%

Ustvarjanje novih delovnih mest 10% 17% 10% 34% 29% Povečevanje kakovosti življenja

domačinov 5% 26% 16% 34% 18%

Promocija kraja 0% 11% 15% 42% 32%

Vzdrževanje/posodabljanje javnih dobrin 0% 18% 25% 32% 25% Povečevanje pripadnosti domačinov

kraju 1% 16% 22% 40% 22%

Spodbujanje investicij v infrastrukturo 3% 15% 26% 41% 15% Obiskovanja zanimivih

dogodkov/prireditev 0% 9% 13% 45% 33%

Več možnosti za razvedrilo in rekreacijo 1% 8% 9% 44% 39% Izboljševanje odnosov med ljudmi 2% 15% 31% 32% 19% Pripravljenost na prostovoljno delo 16% 28% 19% 26% 11%

Spodbujanje izobraževanja prebivalcev 9% 25% 28% 27% 12% Drugo (dober zaslužek) 0% 0% 0% 0% 100%

Vir: Lastna raziskava (2009). Med pozitivnimi vplivi, ki jih prinaša turizem kraju, je najvišjo oceno, torej zelo velik vpliv turizma, prejel odgovor »več možnosti razvedrila in rekreacije«, kar je mnenja 36 anketirancev (39%). Sledita odgovora »obiskovanje dogodkov/prireditev«, ki ga je obkrožilo 31 (33%) anketiranih in odgovor »promocija kraja«, vsega 30 (32%) anketiranih. Podoben vrstni red je pri oceni »velik vpliv«, le da ima tukaj opazno višji odstotek odgovor »spodbujanje investicij v infrastrukturo«, to je 38 (41%) vseh anketiranih ter odgovor »povečevanje pripadnosti domačinov kraju«, kar je 37 (40%) vseh anketiranih. Turizem ima velik vpliv po mnenju 32 (34%) anketiranih tudi na ustvarjanje novih delovnih mest in povečevanje kakovosti življenja domačinov. Po mnenju 26 (28%) anketiranih ima turizem majhen vpliv na pripravljenost ljudi na prostovoljno delo, prav tako ni opredeljenih 26 (28%) anketiranih o vplivu turizma na spodbujanje izobraževanja domačinov. Pod »drugo« je samo en anketiranec, zaposlen v turistični dejavnosti, dopisal »dober zaslužek« od turizma.

38

Tabela 17: Ocena negativnih vplivov turizma

Negativni vplivi turizma

Ocena (%) zelo maj-hen vpliv

majhen vpliv

niti eno niti drugo

velik vpliv

zelo velik vpliv

Zmanjševanje kakovosti življenja domačinov

17% 42% 25% 14% 2%

Komercializacija kulture, izginjanje domače obrti in drugih tradicionalnih

dejavnosti

15% 33% 22% 23% 8%

Zmanjševanje kmetijskih površin 10% 27% 31% 27% 5% Zviševanje cen nepremičnin 4% 31% 8% 45% 12%

Omejevanje dostopa do javnih dobrin 15% 34% 28% 16% 6% Povečana gneča pri uporabi storitev 8% 37% 23% 24% 10%

Prometni zastoji 8% 29% 19% 26% 18% Povečevanje občutka ogroženosti 22% 29% 24% 15% 11%

Naraščanje kriminala in uživanja drog 13% 29% 15% 22% 22% Posegi v prostor (preoblikovanje krajine) 5% 17% 18% 35% 24% Povečano onesnaževanje javnih površin 4% 20% 16% 32% 27%

Povečanje hrupa 6% 12% 14% 37% 31% Drugo 0% 0% 0% 0% 0%

Vir: Lastna raziskava (2009). Iz zgornje tabele je razvidno, da ima turizem največji negativni vpliv na povečanje hrupa, kar je mnenja 34 (37%) anketiranih in povečano onesnaževanje javnih površin, kar je obkrožilo 30 (32%) anketiranih. Po mnenju 37 (45%) anketiranih ima turizem velik vpliv na zviševanje cen nepremičnin in po mnenju 33 (35%) vprašanih na posege v prostor. Turizem ima majhen vpliv na zmanjševanje kakovosti življenja domačinov (42%), to je 39 vprašanih. Prav tako ima majhen vpliv na izginjanje domače obrti po mnenju 31-ih (33%) anketiranih in na omejevanje dostopa do javnih dobrin, kar pa je obkrožilo 32 (34%) anketiranih. Ni zaznati velikih negativnih vplivov na gnečo pri uporabi storitev, na prometne zastoje, pri naraščanju občutka ogroženosti ali naraščanju kriminala. 29 (31%) anketiranih ni opredeljenih oz. ne zaznajo majhnega ali velikega vpliva na zmanjševanje kmetijskih površin.

39

Graf 5: Prevladovanje pozitivnih vplivov nad negativnimi vplivi turizma

2%

9%

16%

51%

22%

0%

5%

11%

53%

32%

1%

8%

14%

52%

26%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

sploh se ne

strinjam

ne strinjam

se

niti eno niti

drugo

strinjam se zelo se

strinjam

zaposleni v turistični dejavnosti

domači

skupaj

Vir: Lastna raziskava (2009). Da prevladujejo pozitivni vplivi turizma na kraj in prebivalce, se strinja 48 (52%) anketiranih. Strinja se 28 (51%) anketiranih, ki so zaposleni v turistični dejavnosti in 20 (53%) ostalih domačinov. Prav tako je visok odstotek dosegel odgovor »zelo se strinjam« in sicer ga je obkrožilo 24 (26%) anketiranih. Strahu med lokalnim prebivalstvom pred morebitnimi negativnimi vplivi razvoja turizma še ni zaznati.

4.2.3 Mnenja domačinov o prihodnjem razvoju turizma

Turizem v občini se razvija. V naslednjih ponazoritvah so prikazana mnenja domačinov, kako pojmujejo svoj vpliv na razvoj turizma v občini, kakšen se jim zdi nadzor turizma, kako občina usmerja turizem in kakšne predloge imajo za razvoj turizma v prihodnosti v občini Ljutomer kot turistični destinaciji. Grafi so prikazani na naslednji strani.

40

Graf 6: Vpliv domačinov na razvoj turizma

9%

20%

33%31%

7%

11%

37%

21% 21%

11%10%

27%28%

27%

9%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

sploh se ne strinjam ne strinjam se niti eno niti drugo strinjam se zelo se strinjam

zaposleni v turističnidejavnosti

ostali domačini

skupaj

Vir: Lastna raziskava (2009). Trditev »domačini imamo zadosten vpliv na snovanje turistične politike in na proces odločanja v našem kraju« med skupnimi anketiranci ni pokazala niti strinjanja niti ne strinjanja, največji odstotek je zabeležen pri odgovoru »niti eno niti drugo«, to je 26 (28%) anketiranih. Opazi se le pri anketiranih, ki so zaposleni v turistični dejavnosti, da se jih večina, to je 17 (31%) anketiranih strinja s tem, da imajo vpliv na snovanje turistične politike in proces odločanja. Pri ostalih domačinih pa je najvišji odstotek pri odgovoru »ne strinjam se«, to je 37% oz. 14 anketiranih domačinov, kar pa ni dobro.

Graf 7: Predlogi za razvoj turizma v prihodnje

28%

12%

21%

5% 6%

26%

1% 1%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

naravi prijazen

turizem

vlaganja v

prenočitvene

objekte

športno-

rekreacijski

turizem

igralniški turizem kongresni turizem popestritev

ponudbe

omejitev turizma drugo

predlogi

Vir: Lastna raziskava (2009).

41

Najvišji odstotek je dosežen pri prvem predlogu, to je »naravi prijazen turizem«, ki ga je obkrožilo skupno 62 (28%) krajanov. Sledi 58 (26%) anketiranih, ki si želijo dodatne turistične ponudbe ali njeno popestritev. Na tretjem mestu je po številu odgovorov »športno rekreacijski turizem«, ki si ga želi 48 (21%) anketiranih. Vlaganja v nove prenočitvene objekte bi bila potrebna v očeh 27 (12%) vprašanih. Manjše odstotke odgovorov sta prejela kongresni (6%) in igralniški turizem (5%), trije anketirani pa bi omejili turizem. Pod rubriko »drugo« so trije anketiranci dodali svoje predloge: zabava na prostem, vinsko-kulinarični turizem in iskali bi ponudbo oz. možnosti, ki drugje še niso razvite.

Graf 8: Usmerjanje turizma s strani občine Ljutomer

2%

55%

42%

0%2%3%

39%

47%

0%

11%

2%

48%

44%

0%

5%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

turizma sploh ne

usmerja

premalo ravno prav preveč ne vem

zaposleni v turistični dejavnosti

ostali domačini

skupaj

Vir: Lastna raziskava (2009). Skupno število anketiranih, ki so se odločili odgovoriti, da občina Ljutomer premalo usmerja razvoj turizma je bilo 45 (48%), od tega je največ, 30 (55%), zaposlenih v turizmu. Večini od ostalih domačinov se zdi usmerjanje s strani občine ravno pravšnje, obkrožilo jih je 18 (47%), čeprav takoj sledi odstotek 39%, to je 15 anketiranih domačinov, pri odgovoru, da turizem premalo usmerja.

42

Graf 9: Nadzor razvoja turizma

9%

18%

29%

42%

2%0%

16%

26%

55%

3%5%

17%

28%

47%

2%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

sploh se ne

strinjam

ne strinjam se niti eno niti

drugo

strinjam se zelo se strinjam

zaposleni v turistični dejavnosti

ostali domačini

skupaj

Vir: Lastna raziskava (2009). Nadzor razvoja, glede vplivov na okolje, je dober. Tako meni skupno 44 (47%) anketiranih, od tega 23 (42%) zaposlenih v turizmu in 21 (55%) ostalih domačinov. 28% oz. 26 anketiranih se ne more opredeliti ali se strinja s tem ali ne (odgovor »niti eno niti drugo«), ne strinja se pa vsega 17% anketiranih, to je 10 (18%) zaposlenih v turizmu in šest (16%) ostalih domačinov.

4.3 Ugotovitve raziskave zaznavanja domačinov o vplivih turizma Anketiranci so prebivalci občine Ljutomer, razdelili pa sem jih na zaposlene v turistični dejavnosti in ostale domačine. Velika večina jih je zadovoljna z dosedanjim razvojem turizma, trenutna turistična ponudba pa v veliki meri zadovoljuje tudi njih. Osnovne privlačnosti občine Ljutomer kot turistične destinacije so po mnenju vprašanih krajanov kulinarika in vino, vinska turistična cesta Jeruzalem in Bioterme Mala Nedelja. Pri vprašanju, kako naj bi se v prihodnje razvijal turizem v občini, če bi o tem lahko odločali sami domačini, je največ odgovorov prejel ravno naravi prijazen turizem. Dobro vino potrebuje ohranjeno naravo. Vinska turistična cesta Jeruzalem ponuja prav zelenje, drevesa in gorice. Bioterme Mala Nedelja npr. ležijo v zelenem gričevnatem svetu, obkrožene z neokrnjeno naravo. To kaže, da je turizem v naravi že razvit, potrebno ga je le voditi v pravo smer. Turizem je potrebno razvijati naprej na način, ki ne bo začel kaziti podobe zelenega okolja. Turizem vpliva na možnosti za razvedrilo in rekreacijo, na obiskovanja zanimivih dogodkov in prireditev (sejmi, koncerti, kasaške dirke idr.), sama promocija kraja se s turizmom poveča. Zaradi skrbi za urejeno okolje in infrastrukturo se povečuje tudi kakovost življenja domačinov, prav tako pripadnost domačinov kraju. Vsi ti pozitivni

43

vplivi presegajo negativne vplive. Nekaj negativnih vplivov kaže, po mnenju krajanov, na onesnaževanje javnih površin, hrup je moteč, domačine skrbi poseg v prostor oz. preoblikovanje krajine. Bolj destinacija postaja turistična, bolj se dražijo cene nepremičnin. Vendar pa kljub negativnim vplivom ni zaznati strahu pred razvojem turizma oz. njegovih negativnih vplivih. Anketirani so pri vprašanju, ali prevladujejo pozitivni vplivi turizma nad negativnimi vplivi na njihov kraj, izkazali strinjanje, prav tako pri zadnjem vprašanju, da je nadzor turizma dober. Verjetno ravno zaradi dobrega nadzora razvoja turizma lokalno prebivalstvo trenutno ne zaznava negativnih vplivov turizma na njihov kraj. Glede na vpliv na snovanje turizma, razvoja turizma v občini ni bilo izstopajočega podatka. Skoraj enak odstotek se jih strinja s to trditvijo, da imajo zadosten vpliv na snovanje turistične politike in na proces odločanja v občini, kot tisti, ki se ne strinjajo s to trditvijo. Večina anketiranih se je odločila za nevtralen odgovor, ne strinja se niti z enim niti z drugim možnim odgovorom. Občina Ljutomer po mnenju domačinov ustrezno usmerja razvoj turizma, razen pri zaposlenih v turistični dejavnosti, je zaznati, da občina stori premalo. Potrebno bi bilo večje število zaposlenih v turizmu, prav tako pa tudi večja finančna podpora občine turizmu.

44

5 SKLEP Občina Ljutomer je poznana predvsem po ponudbi vina (»vinskem turizmu«), vendar nudi tudi druga raznovrstna turistična doživetja. Vino in kulinarika sta res med najbolj razpoznavnimi značilnostmi občine, je pa v zadnjem času moč opaziti velik napredek v razvoju. Razvija se termalni turizem in v sklopu Bioterm Mala Nedelja raste nov hotel, prenovljen je bil Glavni trg v mestu Ljutomer, kjer potekajo čez leto razne prireditve, prenovljeno je bilo tudi letno kopališče Ljutomer, letos je bil zgrajen nov hotel aMord v Moravcih, prenovljen je bil Dvorec Jeruzalem na Jeruzalemu itd. Občina postaja vedno bolj priljubljen turistični kraj. Kljub temu, kar je bilo do sedaj narejenega, je turistični proizvod občine Ljutomer potrebno še naprej usmerjati, spodbujati, predvsem pa obnavljati, da ne bo zastarel. Turizem je priložnost za trajnostni razvoj turistične destinacije. Za območje občine Ljutomer je značilna izredno bogata kulturna dediščina, neokrnjena narava, bogata kulinarika in odlična vina. Glede na turistično infrastrukturo, tradicijo krajev, kulturo in naravo, je v občini možno razvijati naslednje zvrsti turizma: enogastronomski turizem, termalni turizem, kulturni in aktivni doživljajski turizem. Veliko število anketiranih si želi dodatne in popestrene turistične ponudbe. Razvijali bi naravi prijazen turizem in nove prenočitvene objekte. Kar turiste najbolj privlači v občino Ljutomer, je po mnenju domačinov kulinarika, vino in vinsko-turistična cesta Jeruzalem. Glede na to se čutijo s ponudbo zadovoljeni tudi sami domačini in so zadovoljni s trenutnim razvojem turizma v občini. Kljub temu si želijo sedanjo ponudbo in dogajanje v kraju popestriti. Za hitrejši turistični razvoj bo potrebno razviti ustrezen sistem strokovnega izobraževanja in vzpostaviti sistem strokovnega svetovanja ter promocije turizma (Tkalčič, 2000, 115). LTO Prlekija Ljutomer potrebuje za uresničitev zastavljene strategije razvoja usposobljen in izobražen kader. Potrebno je povezovati turistične ponudnike v grozde z drugimi s turizmom povezanimi podjetji, poskrbeti za razpoznavnost, privabiti tuje partnerje, organizirati prireditve, zagotoviti potrebno infrastrukturo, povezati občino s sosednjimi občinami v širše turistične produkte ipd., zato je potrebno zaposliti večje število sposobnih ljudi, da bo strategija razvoja dobro izpeljana in uresničena. Mnenja anketiranih, ki so zaposleni v turistični dejavnosti kažejo, da je s strani občine storjeno premalo za ustrezno usmerjanje turizma. Pridobiti bi bilo potrebno finančna sredstva in tudi izobražen ter številčnejši kader. Povprečna stopnja izobrazbe turistov narašča, z njo pa se povečuje zanimanje za umetnost, kulturo, zgodovino, dodatna izobraževanja, duhovnost in pa zanimanje za naravo. Ponudbo moramo oblikovati na spoštovanju narave, kulture in ohranjanju tradicij. Dokler posegi v naravno okolje niso pretirani in dokler turizem ne postane masovni turizem, tako dolgo bo spodbujanje razvoja turizma lahko potekalo v skladu s trajnostnim razvojem turizma. Prav tako bo zadovoljno tudi lokalno prebivalstvo. Rezultati ankete so pokazali, da se domačini ne strinjajo s tem, da imajo zadosten vpliv na proces odločanja o razvoju turizma v občini. Na tem področju bi bilo potrebno storiti več, saj so pri razvoju turizma še kako pomembni domačini in njihovo mnenje. So posebna ciljna skupina in so neposredno povezani z razvojem turizma. Turistična ponudba za turiste mora biti namenjena tudi njim. Potrebno bo oblikovati takšno turistično ponudbo, ki ne bo moteča za lokalno prebivalstvo.

45

Pozitiven in odprt odnos lokalnega prebivalstva do turistične dejavnosti in turistov občine Ljutomer je ključnega pomena za razvoj turizma, zato jim bo treba nameniti posebno pozornost pri snovanju nadaljnjega razvoja turizma. Ljudje so zadovoljni z razvojem in s samim nadzorom razvoja. Anketirani zaznavajo več pozitivnih vplivov turizma kot negativnih. Predvsem so zadovoljni s tem, da imajo več možnosti za rekreacijo in razvedrilo, obiskujejo zanimive dogodke in prireditve, s tem pa se tudi povečuje njihova pripadnost svojemu kraju. Zaradi turistične ponudbe je občina bolj promovirana. Dobro mnenje in odnos domačinov do turizma bo potrebno vzdrževati. Prav tako bo potrebno ohranjanje pozitivnih vplivov na kraj. Vse to je ključ do uspešnega razvoja. Večji negativni vplivi turizma niso zaznani, najbolj moteča za domačine sta hrup in onesnaževanje javnih površin. V SWOT analizi so bile prikazane pomanjkljivosti turistične ponudbe občine, ki pa jih mora občina postopoma odpraviti. V diplomski nalogi je opisana tudi turistična ponudba občine Ljutomer. Predstavljeni so pogledi domačinov o razvoju turizma in njegovih vplivih, kar je pripomoglo k uresničitvi ciljev te diplomske naloge. Zastavljene osnovne trditve so bile potrjene. Skupni pozitivni vplivi presegajo negativne vplive turizma na domačine v občini Ljutomer. Domačini, ki so zaposleni v turistični dejavnosti zaznavajo več koristi od turizma kot ostali domačini. Domačini se prav tako zavedajo, da je prihodnost razvoja turizma v trajnostnem razvoju in so mnenja, da turistični potencial podeželja ostaja neizkoriščen.

46

POVZETEK V diplomski nalogi sem raziskala sedanje stanje turizma v občini Ljutomer, njene značilnosti in stališča lokalnega prebivalstva o razvoju turizma. Razvoj turizma ima pozitivne in negativne socialne, ekonomske in ekološke vplive. Z raziskavo mnenj lokalnega prebivalstva sem prišla do ugotovitev, da prevladuje več pozitivnih vplivov turizma kot pa negativnih. Več koristi od turizma zaznavajo domačini, ki so dejavni v turistični dejavnosti kot ostali anketirani domačini. Ugotavljanje pozitivnih in negativnih vplivov turizma pa ni dovolj. Uskladiti je potrebno vse vplive in vire vplivov, upoštevati pa tudi interese prebivalcev, da se zagotovi razvoj, ki ne bo škodoval nikomur, ne naravnemu ne družbenemu okolju. To bi dosegli s trajnostnim razvojem turizma, s čimer se strinjajo tudi domačini. Prav tako so mnenja, da turistični potencial podeželja ostaja neizkoriščen. Želeli bi si dodatne turistične ponudbe in več dogajanja v svojem kraju. Občina Ljutomer ima velike potenciale za razvoj turizma in tudi stališče domačinov do razvoja turizma je pozitivno. V prihodnosti bo potrebno odpraviti vse slabosti turistične ponudbe, ki so bile ugotovljene v SWOT analizi. Dejstva, kot so na primer rast zasedenosti prenočitvenih kapacitet, povečanje delovnih mest v turistični dejavnosti, povečanje števila turistov kažejo na uspešen razvoj turizma, vendar še kljub temu niso izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnjo uspešnost. Pogoj za uspešen razvoj turizma v občini Ljutomer je tudi povezovanje vseh turističnih ponudnikov z drugimi podjetji na tem območju, ki so povezana s turizmom v t.i. turistične grozde, s tem pa naredili turistični produkt občine Ljutomer bolj zanimiv. Ključne besede: občina Ljutomer, turizem in lokalno prebivalstvo, vplivi turizma, trajnostni razvoj turizma, turistični grozd. ABSTRACT In my thesis I explore the current state of tourism in the community of Ljutomer, its characteristics and views of local people about tourism development. Tourism development has positive and negative social, economic and ecological impacts. With a survey of views of local people I came to the conclusion that positive impacts of tourism prevail over the negative ones. Locals who are engaged in tourist activities normally sense more benefits from tourism than other respondents. However, determination of positive and negative impacts of tourism is not enough. To ensure that development will not adversely affect the natural nor the social environment, it is necessary to bring all the resources and the effects of several impacts together as well as take into consideration the interests of the residents. The solution lies in the enhancement of a sustainable development of tourism, which, as the survey shows, is deemed as appropriate by the locals too. In addition, they believe that rural tourism potential remains untapped. Moreover, they would like to develop more tourist attractions and organize more activity and events in general in their area.

Municipality of Ljutomer has great potential for tourism development and the residents support it as well. In the future the community needs to eliminate all weaknesses of the tourist offer, which have been recognised by the SWOT analysis. Facts, such as growth in

47

accommodation occupancy, employment increase in the tourism activities, increase of the number of tourists already indicate a successful development of the tourism. However, there are still some conditions to be fulfilled that would ensure a continued success in the sector. One of those is also cooperation of the tourism providers with other companies related to tourism in the area into »clusters«, thus making the tourism product of community Ljutomer more attractive. Keywords: community of Ljutomer, tourism and residents, tourism impacts, sustainable tourism development, cluster.

48

SEZNAM LITERATURE

1. Bramwell, B. in Lane, B. 2005. Interpretation and sustainable tourism The potential and the pitfalls. V Interamerican Journal of Environment and Tourism: 1, 20-28.

2. But, F. 2000. Turizem, kmetijstvo, podeželje in Evropska Unija. V Slovenski

turizem in naše vključevanje v evropske integracije, Portorož: Turistična zveza Slovenije: 56-72.

3. De Lacy, T. in drugi. 2002. Delivering a sustainability strategy for tourism

destinations. V Public/Private Partnerships for Sustainable Tourism. APEC Tourism working group.

4. Mihalič, T. 1995. Ekonomija okolja v turizmu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Ekonomska fakulteta.

5. Novak, M. 2008. Elementi oblikovanja ljutomerske kulturne pokrajine do sredine 20. stoletja. V Review for History and Ethnography, 79 (1-2): 10-27.

6. Ogorelc, A. 2001. Mednarodni turizem. Maribor: Univerza v Mariboru,

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

7. Planina, J., in Mihalič, T. 2002. Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

8. Porter, M. E. 1998. Clusters and the new economics of competition. Harvard

Business Review, 76 (6): 77–90.

9. Promberger, K. in drugi. 2007. Strategische Städtentwicklungsplanung, Innsbruck 2015 – Quo vadis?. V Working paper, 30/2007.

10. Ravnikar, D. in drugi. 2007. Strategija trženja slovenskega turizma 2007/2011.

Ljubljana: Slovenska turistična organizacija.

11. Tajnikar, M. 2000. Slovenski turizem na poti v Evropsko Unijo. V Slovenski turizem in naše vključevanje v evropske integracije. Portorož: Turistica 2002: 11-20.

12. Tkalčič, M. 2000. Primerjava sistema strokovnega izobraževanja in

izpopolnjevanja za potrebe turizma v Evropski uniji in Sloveniji. V Slovenski turizem in naše vključevanje v evropske integracije. Portorož: Turistica: str. 111-115.

13. Uran, M. in Ovsenik, R. 2006. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma

2007-2011. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, direktorat za turizem.

49

SEZNAM VIROV

1. Grossmannov festival filma in vina. [online]. Dostopno na: http://www.grossmann.si/ [28.8.2009].

2. Interno gradivo LTO Prlekija Ljutomer, 2008.

3. Lokalna turistična organizacija. [online]. Dostopno na:

http://www.jeruzalem.si/index2.php?stran=vsebina&id=80&lang=sl_SI [30.7.2009].

4. Ministrstvo za gospodarstvo. [online]. Dostopno na:

http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/ [30.7.2009].

5. Občina Ljutomer. [online]. Dostopno na: http://obcinaljutomer.si/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=26 [29.7.2009].

6. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. [online]. Dostopno na:

http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=9 [8.8.2009].

7. Prleška razvojna agencija Giz Ljutomer. 2001. Povezovanje vinskih cest Slovenije in Hrvaške. Ljutomer.

8. Spletna stran Prlekije. [online]. Dostopno na:

http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=50&Itemid=103 [29.7.2009], http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=66&Itemid=119 [10.8.2009], http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=65&Itemid=118 [10.8.2009], http://www.prlekija.info/index.php?option=com_content&task=view&id=69&Itemid=122 [10.8.2009].

9. Statistični urad Republike Slovenije. [online]. Dostopno na:

http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp [30.7.2009], http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp [4.8.2009], http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp [8.8.2009], http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-0901.pdf [30.7.2009].

10. Šoštarič, M. 2009. Minister Vlačič odprl hotel aMord. Večer: 193/09, 22.

11. Vlada RS. 2004. Zakon o spodbujanju turizma. Uradni list RS, št. 2/2004. [online]

Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=46633&part=&highlight=zakon+o+spodbujanju+turizma [30.7.2009]

50

KAZALO TABEL Tabela 1: Podjetja v občini (2005-2007) ........................................................................... 17 Tabela 2: Obrtni obrat OOZ ............................................................................................. 17 Tabela 3: Prebivalci občine Ljutomer po spolu (popis 2002) ............................................ 18 Tabela 4: Gospodinjstva po številu članov (popis 2002) ................................................... 18 Tabela 5: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po izobrazbi (popis 2002) ............................... 19 Tabela 6: Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu (popis 2002) ............................ 19 Tabela 7: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti (popis 2002) .................. 19 Tabela 8: Obiskovalci TIC-ev .......................................................................................... 21 Tabela 9: Nastanitve v občini Ljutomer (2008) ................................................................ 22 Tabela 10: Število gostov in nočitev (2008) ..................................................................... 22 Tabela 11: Nočitve gostov (2005-2008) ........................................................................... 23 Tabela 12: Statistika obiskovalcev na Jeruzalemu (2007) ................................................. 27 Tabela 13: Statistika obiskovalcev na Jeruzalemu (2008) ................................................. 28 Tabela 14: SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ljutomer ...................................... 31 Tabela 15: Anketiranci po starosti .................................................................................... 34 Tabela 16: Ocena pozitivnih vplivov turizma ................................................................... 37 Tabela 17: Ocena negativnih vplivov turizma .................................................................. 38 KAZALO GRAFOV Graf 1: Anketiranci po spolu ............................................................................................ 34 Graf 2: Zadovoljstvo domačinov z razvojem turizma ....................................................... 35 Graf 3: Zadovoljenost krajanov s turistično ponudbo........................................................ 35 Graf 4: Ocena privlačnosti občine Ljutomer za turiste ...................................................... 36 Graf 5: Prevladovanje pozitivnih vplivov nad negativnimi vplivi turizma......................... 39 Graf 6: Vpliv domačinov na razvoj turizma ...................................................................... 40 Graf 7: Predlogi za razvoj turizma v prihodnje ................................................................. 40 Graf 8: Usmerjanje turizma s strani občine Ljutomer ....................................................... 41 Graf 9: Nadzor razvoja turizma ........................................................................................ 42 KAZALO SLIK Slika 1: Človeške dimenzije ............................................................................................. 13 Slika 2: Dimenzije ekosistema ......................................................................................... 13 Slika 3: Grb občine Ljutomer ........................................................................................... 15 Slika 4: Terasaste gorice na Jeruzalemu ........................................................................... 16 Slika 5: Klopotec ............................................................................................................. 27

51

PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik

VPRAŠALNIK

1. Osnovni podatki (obkrožite številko pred odgovorom): Spol:

Starost: 1 Do 18 let 2 19 – 30 let 3 31 – 45 let 4 46 – 60 let 5 61 in več let Ali ste zaposleni v turistični dejavnosti? 1 Da 2 Ne

2. Ali ste zadovoljni s sedanjim razvojem turizma v vašem kraju?

1 Zelo nezadovoljen 2 Nezadovoljen 3 Niti eno niti drugo

4 Zadovoljen 5 Zelo zadovoljen

3. Kaj po vaše najbolj privlači turiste v občino Ljutomer? (več možnih odgovorov) 1 Varnost

2 Ugodne

cene 3 Prijaznost

prebivalcev 4 Urejenost okolja 5 Kulinarika in vino

6 kasaštvo 7 sejmi 8 Vinska cesta Jeruzalem

9 Termalno kopališče v Moravcih

10 Drugo (dopišite): _________________

4. Ali turistična ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca občine? 1 redno 2 zelo pogosto 3 redkokdaj 4 včasih 5 nikoli

1 moški 2 ženski

52

5. Ocenite moč pozitivnih vplivov turizma za domačine v vašem kraju / občini. Prosim, da na lestvici od 1 (zelo majhen vpliv) do 5 (zelo velik vpliv) obkrožite vašo

oceno. Pozitivni vplivi turizma Ocena

zelo maj-hen vpliv

majhen vpliv

niti eno niti drugo

velik vpliv

zelo velik vpliv

Povečevanje gospodarske dejavnosti 1 2 3 4 5 Ustvarjanje novih delovnih mest 1 2 3 4 5 Povečevanje kakovosti življenja

domačinov 1 2 3 4 5

Promocija kraja 1 2 3 4 5 Vzdrževanje/posodabljanje javnih dobrin 1 2 3 4 5 Povečevanje pripadnosti domačinov kraju 1 2 3 4 5

Spodbujanje investicij v infrastrukturo 1 2 3 4 5 Obiskovanja zanimivih

dogodkov/prireditev 1 2 3 4 5

Več možnosti za razvedrilo in rekreacijo 1 2 3 4 5 Izboljševanje odnosov med ljudmi 1 2 3 4 5

Pripravljenost na prostovoljno delo 1 2 3 4 5 Spodbujanje izobraževanja prebivalcev 1 2 3 4 5 Drugo (dopišite):_____________________ 1 2 3 4 5

6. Ocenite moč negativnih vplivov turizma na domačine v kraju / občini! Prosim, da na lestvici od 1 (zelo majhen vpliv) do 5 (zelo velik vpliv) obkrožite vašo

oceno. Negativni vplivi turizma Ocena

zelo maj-hen vpliv

majhen vpliv

niti eno niti drugo

velik vpliv

zelo velik vpliv

Zmanjševanje kakovosti življenja domačinov (motenje bivanja domačinov)

1 2 3 4 5

Komercializacija kulture, izginjanje domače obrti in drugih tradicionalnih

dejavnosti

1 2 3 4 5

Zmanjševanje kmetijskih površin 1 2 3 4 5 Zviševanje cen nepremičnin 1 2 3 4 5

Omejevanje dostopa do javnih dobrin 1 2 3 4 5 Povečana gneča pri uporabi storitev 1 2 3 4 5

Prometni zastoji 1 2 3 4 5 Povečevanje občutka ogroženosti 1 2 3 4 5

Naraščanje kriminala in uživanja drog 1 2 3 4 5 Posegi v prostor (preoblikovanje krajine) 1 2 3 4 5 Povečano onesnaževanje javnih površin 1 2 3 4 5

Povečanje hrupa 1 2 3 4 5 Drugo (dopišite):_____________________ 1 2 3 4 5

53

7. Pozitivni vplivi turizma v kraju (v primerjavi z negativnimi) prevladujejo! 1 Sploh se ne

strinjam 2 Ne strinjam se 3 Niti eno niti

drugo 4 Strinjam

se 5 Zelo se strinjam

8. Domačini imamo zadosten vpliv na snovanje turistične politike in na proces

odločanja v našem kraju/občini! 1 Sploh se ne

strinjam 2 Ne strinjam se 3 Niti eno niti

drugo 4 Strinjam

se 5 Zelo se strinjam

9. Če bi imeli moč odločanja, kako naj se v prihodnje razvija turizem v vaši

občini, kaj od navedenega bi najverjetneje storili? (več možnih odgovorov) 1 Spodbujal/a bi naravi prijazen turizem 2 Spodbujal/a bi vlaganja v nove prenočitvene objekte 3 Spodbujal/a športno-rekreacijski turizem 4 Spodbujal/a igralniški turizem 5 Spodbujal/a kongresni turizem 6 Popestril/a ponudbo in dogajanje v kraju 7 Omejil/a bi obseg turizma 8 Drugo (dopišite):________________________________________

10. Menite, da občina Ljutomer ustrezno usmerja razvoj turizma?

1 Turizma sploh ne usmerja

2 Ga premalo usmerja

3 Ravno prav

4 Preveč 5 Ne vem

11. Nadzor razvoja turizma (glede vplivov na okolje) je zelo dober.

1 Sploh se ne strinjam

2 Ne strinjam se 3 Niti eno niti drugo

4 Strinjam se

5 Zelo se strinjam