Marko Kiauta Morala in etika,

TEMELJ ZAUPANJA

Obstoječe (moralne) vrednote ohranjajo sedanje stanje. Do novega želenega stanja pomagajo nove (etične) vrednote. Naloga vodilnih je vodenje procesa etike, ki prepoznava nove vrednote, ter vzgaja da zaživijo v kulturi organizacije. Razvoj gre od kulture, “Svet sem jaz” k kulturi “Sem del sveta”.

NAMEN ČLANKA Sistemske izboljšave so, kolikor razumem, največje priložnosti za izboljšave. Izboljšav sistema pa ne more biti brez sprememb pogledov. S prispevkom bi rad pripomogel temu, da orodja PDCA, standardizacija, merjenja, .... še bolj koristno pomagajo tudi na področju razvoja vrednot (pogledov), ki so kriteriji, po katerih se ljudje odločamo. ZAUPANJE, TEMELJ (kakovosti) ODNOSOV Diskusija na strokovnem svetu SZKO o izboru teme letošnje konference ni prav hitro pripeljala do končne odločitve, ki je “S kakovostjo do zaupanja in trajnostnih rezultatov.” Ali je zaupanje preveč mehko področje, da bi sodilo v področje poslanstva vodenja kakovosti, v področje standardov in merjenja? Ali tudi zaupanje lahko razvijamo po PDCA pristopu? Zdi se, da o tem nismo povsem prepričani. Zato se mi je zdelo primerno, da se o tem področju še kaj naučim in podelim z vami, člani SZKO. Tema je sicer zelo zanimiva, a je zahtevna in obsežna, saj se spušča na področje medčloveških odnosov. NALOGA VODITELJSTVA: ZAUPANJE Za začetek si pomagajmo z usmeritvami standarda za področje vodenja kakovosti ISO 90041, ki postavlja vodenje odnosov v samo jedro prizadevanja za kakovost. Kulturo zaupanja in spoštovanja vodstvo ne more razvijati (le) z govorjenjem o tem2. Bistvena so dejanja in so izkušnje, ki jih vodstvo ustvari za zaposlene. Standard za doseganje trajnostnega uspeha usmerja delo vodstva v ustvarjanje skladnosti identitete zaposlenih z identiteto organizacije. Standard končno podpira glavni proces razvoja organizacije: zakaj obstojamo (poslanstvo), kakšnemu konkretnemu uspehu si prizadevamo (vizija), kateri način razmišljanja nas bo pripeljal do tja (vrednote), kako bomo ta način razmišljanja vgradili v sedanji način (kultura)3. Usmerja, da naj bo del aktivnosti najvišjega vodstva promocija kulture zaupanja in integritete, promocija trajne prisotnosti skupnih vrednot, pravičnosti in etičnega obnašanja na vseh nivojih organizacije ter individualna in kolektivna krepitev vrednot organizacije4. ODNOS MED OBSTOJEČIMI IN NOVIMI VREDNOTAMI Standard opozarja, naj bo vodstvo pozorno na razlike med (moralnimi) vrednotami obstoječe kulture organizacije in (etičnimi) vrednotami, ki so jih v organizaciji prepoznali kot tiste, katerih

1 ISO 9004:2018; Quality management – Quality of an organization – Guidance to achive sustained success 2 Adizes: The Four Factors for Creating a Culture of Mutual Trust and Respect, 27.9.2017 http://www.ichakadizes.com/the-four-factors-for-creating-a-culture-of-mutual-trust-and-respect/ 3 ISO 9004:2018; točka 6.2 Poslanstvo, vizija, vrednote in kultura 4 ISO 9004:2018; točka 7.2, podtočke b), e) in g)

uveljavitev bo pripomogla realizaciji vizije in trajnosti poslovanja. Naloga vodstva je zmanjševati to razliko in podpreti uvajanje novih vrednot v kulturo organizacije. Napredek raste s prehodom od obstoječih na nove vrednote, ki jih narekujejo nova (spo)znanja in nove razmere. Vrednote za prihodnost so vrednote družbene odgovornosti5. Standard družbene odgovornosti narekuje:”Organizacija naj ravna etično”. RAZLIKA MED MORALNIMI IN ETIČNIMI VREDNOTAMI Moralne vrednote6 pravimo tistim vrednotam, po katerih se večina ljudi v določenem času in družbi ravna7. Po njih ocenjujemo ali je neko ravnanje moralno ali nemoralno. “Ni vsaka svinjarija že kaznivo dejanje”8 je znana misel, ki kaže na to, da se moralnih načel družbe mnogi ne držijo, družba pa se (še) ni dogovorila, da jih sankcionira. Vloga moralnih vrednot je bistvena za ohranjanje obstoječega stanja. Etične vrednote9 pravimo tistim vrednotam, do katerih se dokoplje posameznik ali skupina, na osnovi tehtanja, kaj je v določenem času in okolju dobro in kaj ni. Tako se vrednote tekom razvoja spreminjajo. V današnjem času je marsikaj nesprejemljivo, kar je tisočletja veljalo za sprejemljivo. In obratno. Za uveljavitev novih spoznanj se ta oblikujejo v različne oblike institucionaliziranih etičnih vrednot od (Hipokratove) prisege, (10 božjih) zapovedi, (etičnih) kodeksov, načel (kakovosti/odličnosti) pa vse do zakonov, ki neupoštevanje sankcionirajo. Ko ljudje začnejo ravnati po (novo) dogovorjenih etičnih vrednotah, postanejo to nove moralne vrednote. Težave s sprejemanjem novih vrednot so eden od pomembnih (če ne glavni vzrok) za žal dokaj pogosto manj uspešno uvajanje ISO 9001, kjer mnogokrat formalnost postane pomembnejša od resnične privrženosti kakovosti. Tako nastane birokratska kultura kakovosti kot pravilnosti (skladnosti s pravili) namesto kulture kakovosti kot koristnosti (za odjemalca, izvajalca in družbo). Vloga etičnih vrednot je bistvena za usmerjanje razvoja oziroma za spremembe družbe (slika 1). Kot ugotavlja predsednik našega Slovenskega združenja za zdravstvo, Boštjan Kersnič, so moralne vrednote v resnici bistveno bolj pomembne kot etične. So to, kar je družba sprejela v globino. Etika pa ponuja vrednote - etične vrednote, ki naj bi v prihodnosti zaživele kot moralne vrednote. 5 SIST ISO 26000:2010 Družbena orgovornost; 4 Načela družbene odgovornosti, 4.4 Etično ravnanje 6 Vlado Sruk: LEKSIKON MORALE IN ETIKE, 1999, str 305-317; Morala: Skupek pravil, norm, vrednot, po katerih se oseba odloča. Spreminja se od družbe do družbe, od generacije do generacije; moralnost: nravnost, kaže se v odnosu do sebe, do soljudi, do sveta 7 A. Ihan: Državljanski eseji; str. 13, 2012, Beletrina Povzetek: Morala je anatomsko dejstvo, je materialni pojav, ki ga je možno meriti, je program odločanja v naših možganih. Morala so načela odločanja na osnovi izkustveno uveljavljenih življenjskih praks ravnanja ljudi drug z drugim v neki skupnosti. Na osnovi njih lahko načrtujemo svoja dejanja in predvidevamo verjetne odzive okolice. S tem se varujemo, da nas okolica ne bi zavrnila ali celo kaznovala 8 Izjava Zdenke Cerar, nekdanje generalne državne tožilke, ministrice za pravosodje 9 Vlado Sruk: LEKSIKON MORALE IN ETIKE, 1999, str 133-142; Etičnost: skladnost z etičnimi merili ...normami, standardi, kodeksi, ...

ODUČITEV – UNLEARNING Spreminjanje pogleda na vrednote je zelo zahtevna naloga. Konflikt interesov med zagovorniki obstoječih (moralnih) vrednot in zagovorniki novih (etičnih) vrednot, ki naj bi zamenjale obstoječe vrednote, je lahko zelo velik. Za normalen evolucijski razvoj je potrebno medsebojno zaupanje in spoštovanje10.

Slika 1: Od živali do človeka, sposobnega vedno boljšega sodelovanja; M. Kiauta, 2019

V nasprotnem primeru pride da spopada, ki je lahko tudi v obliki revolucije (npr. ob pojavu protestanstva). Lahko pa delno pride tudi celo v oblki etno-cida11, ko novo vsiljena kultura uničuje predhodno kulturo (npr. kolonizatorji, nacisti, fašisti..). Zgodovina nas uči da se preboji zgodijo le s spremenjenim razmišljanjem. Spreminjanje naših prepričanj (unlearning), še posebej vrednot, pa je psihološko boleče. Sposobnost spreminjanja načina razmišljanja raziskuje sodobna psihologija in to področje imenuje intelektualna ponižnost (Intellectual Humility12). NOV POGLED Vrednote/načela so “optika” skozi katero opazujemo in doživljamo stvarnost ter se po njih odločamo. So kompas, ki nam kaže, kaj je v naši

10 Adizes Insights; Why Mutual Trust and Respect?; 26.9.2009 www.ichakadizes.com/why-mutual-trust-and-respect/ 11 Vlado Sruk: LEKSIKON MORALE IN ETIKE, 1999, str 133-142; Etnocid, proces izrivanja, zanikanja predhodne kulture. Primer sodobnega nespoštljivega odnosa do obstoječih vrednot je uporaba pametnega telefona sredi neke situacije sodelovanja (na sestanku, na predavanju, pri druženju ob pijači in hrani, ...). Osebno vidim etnocidnost tudi v pozdravu »živjo«, s strani natakarja, s katerim se vidiva prvič. Kolonizatorji so uničevali kulturo staroselcev in tu mladi nam »staroselcem« uničujejo uporabo izraza »živjo« za tiste odnose, ki so bližnji, in spoštljiv »dober dan« za vse ostale. 12 Shane Snow: Intellectual Humility: The Ultimate Guide https://www.shanesnow.com/articles/intellectual-humility#intellectual-humility-intro

družbi sprejemljivo in kaj ni, kaj je dobro in kaj zlo. Da bi se nam problemi ne ponavljali, moramo spremeniti način razmišljanja, ki te probleme povzroča. Da pridemo do novega načina razmišljanja je nujno, da pričnemo gledati skozi “optiko” (slika 2)13 novih vrednot. V prispodobi lahko rečem, da so načela-vrednote kot nekakšna povečevalna stekla, s katerimi v starih vsebinah (lahko) prepoznamo nove detajle, nove rešitve, nove poti.

Velcro - alternativa zadrgi (ježki) je nastala, ko je George de Mestral pod mikroskopom pogledal, kako so se neka semena med sprehodom prijela njegoveobleke.

Slika 2: Nov pogled prinese nove rešitve; M. Kiauta, 2019

MIKROSKOP, TELESKOP, METAFORA, NOVE VREDNOTE Psihologinja in pisateljica Maria Konnikova, v svoji knjigi Mastermind: Kako razmišljati kot Sherlock Holmes, piše: »Za opazovanje se morate naučiti ločiti situacijo od interpretacije, sebe od tega, kar vidite.«. Nekaterim uspe spremeniti načingledanja in na kaj običajnega gledajo drugače kot večina. Vseeno ali skozi mikroskop alidaljnogled, dobesedno drugače ali metaforično. Drugačen način gledanja pomagaobičajne stvari v življenju videti na nov - neobičajen način in s tem odpira možnost za nov način razmišljanja.

DREVO KOT METAFORA Poglejmo primer spremembe pogleda s pomočjo metafore, ki mi je prišla na misel, ko sem v Kopru občudoval zdravo staro oljčno drevo. Rekel sem si: »Če gledam na človeško družbo kot na “drevo” (slika 3), lahko oporekam trditvi, ki jo je v domovini, v kateri sem rasel, večkrat ponavljal naš voditelj, namreč da svet stoji na mladih«. Pri drevesu svet ne stoji na mladih - krošnji. Stoji na starih – deblu, in to na koreninah, ki črpajo »rudnine«, spoznanja mnogih preteklih življenj. Krošnja - mladi so bistvo drevesa, a njihovo življenje mora omogočati deblo - stari. In življenje drevesa je ključno odvisno od zdravja debla.

Slika 3: Drevo človeške družbe; M.Kiauta, 2017

13 Adam Brandenburger: To Change the Way You Think, Change the Way You See, HBR, APRIL 16, 2019

Sprememba pogleda v primeru metafore drevesa za človeško družbo daje osnovo povsem drugačnemu razmišljanju. Zdravim starim daje povsem novo vlogo, povsem nove priložnosti in seveda tudi nove odgovornosti. S pomočjo metafore o drevesu spremenjeni način gledanja lahko pomaga tudi do novih vprašanj, kot je: Če je voda ključna za življenje drevesa, kaj pa ima v človeški družbi vlogo “vode”? Postavil bi tezo, da so to vrednote, ki omogočajo zaupanje, brez katerega ni odnosov, ni pretoka idej, ni inovacij, ni rasti. Metafora o drevesu nas uči, da je za življenje in razvoj družbe ključna tudi vrednota sodelovanja med starimi in mladimi. Da se pri pri ohranjanju/umikanju starih in pri uvajanju novih spoštljivo in z zaupanjem potrudita obe strani. ZAKLJUČEK Potrebujemo večji vpliv vrednot, ki spodbujajo in zagotavljajo širši interes kot je interes posameznika le zase in za današnji dan. Po naravi sem optimist in naj za konec navedem odličen zgled pristaša takih vrednot. Na letnem srečanju z delničarji Apple-a je eden od delničarjev poudarjal, da naj investicije v zeleno tehnologijo temeljijo na realni oceni upravičenosti investicije (ROI) za Apple. Direktor Apple-a Tim Cook14 je odgovoril, da je poslanstvo Apple-a služiti človeštvu in da bo ROI investicij v zeleno tehnologijo za človeštvo gotovo pozitiven. Tisti, ki jim ta ocena ni dovolj, pa morda niso primerni za delničarje Apple-a, je zaključil. Primer spremembe prioritet konkretnih vrednot, kot odziv na spremembe okolja, lahko prepoznamo tudi v spremembi povprečne starosti organizacij z S&P 500 indeksa.15 V letih 1950 je bila povprečna starost organizacij 60 let, sedaj pa je le 20 let. Po interpretaciji analitikov16 je sedanji čas postavil vrednoto prilagodljivost nad vrednoto stabilnost in dolgoročno planeranje. Osebno menim, da dolgoročni pogled nebi smel biti podrejen kratkoročnim koristim. Ja, potrebujemo tudi osebne, družinske, organizacijske in državne »investicije« z oceno ROI po kriteriju našega poslanstva in ne le po kriteriju kratkoročne uspešnosti le ene od zainteresiranih strani in tekočih potreb. Pri zelo tveganih investicijah v izboljšave kakovosti na nivoju sistemov (npr. zdravstva) je zame osebno sprejemljiva tudi politika »Zastonj ja, zaman ne!«

14 Tim Cook delivers MIT’S 2017 commencement speech https://qz.com/1002570/watch-live-apple-ceo-tim-cook-delivers-mits-2017-commencement-speech/

15 The S&P 500,[6] or just the S&P,[7][8] is a stock market index that measures the stock performance of 500 large companies listed on stock exchanges in the United States; iz wikipedie 16 Anand Chopra-McGowan: What Startup Employees Can Teach the Rest of Us About Work; HBR 24.6.2019