26

.

Na koj na~in se menuvaat

crkovnite granici i kako se

odreduva crkovnata jurisdikcija?

Niz istorijata toa se slu~uvalo

glavno na eden na~in, a toa e

na~inot odnadvor: sekoga{ koga po

pat na vojna ili dogovor se osvoju-

vale izvesni tu|i teritorii, ili se

vra}ale svoi, ili koga pritoa se

formirale novi dr`avi, ili se

obnovuvale stari, kako i sekoga{

koga toa bilo po volja na dr`avnata

(carskata) vlast, se prekrojuvale

crkovnite granici i se menuvala

crkovnata jurisdikcija. Premin, Bojiken post 2005

MPC i SPC

Ovoj nadvore{en na~in naj~esto bil i pastirski opravdan i zatoa e sankcioniran so

svetite kanoni na Crkvata (IV Vsel. 17; II Vsel. 2). Samo vo slu~ajot na R. Makedonija i

Makedonskata Pravoslavna Crkva od nam dobro poznati politi~ki pri~ini ovaa crkovno-

pastirska i kanonska praksa e prekinata. Postoi u{te eden, nedozvolen, nadvore{en

na~in, koj e zasnovan na principot na etnofiletizmot, a toa e crkovnoto organizirawe vo

dijasporata, kako i podelbata na crkovnata jurisdikcija vrz nacionalna osnova (Rusi i

Ukrainci) vo edna i ista pravoslavna dr`ava, kako {to e primerot vo Ukraina. Teoretski

postoi i na~inot ‘od vnatre'.

Mo`eme li vo slu~ajot ‘Vrani{kovski' da prepoznaeme obid za promena na realnata

crkovna jurisdikcija?

Kako ideja vo glavite na nekolkumina preambiciozni srpski episkopi - da, no toa ne e i

glavnata ideja na Vrani{kovski! Vo R. Makedonija nitu postoeja znaci za podgotovka na

promena na realnata crkovna jurisdikcija nitu pak postoeja pastirski uslovi za nea.

Vrani{kovski mnogu dobro ova go znae{e. Zatoa i ovoj nepromislen obid {to nekoi

episkopi na SPC preku nego go napravija za da ottrgnat del od pastvata {to $ pripa|a na

MPC definitivno propadna.

So kakvi posledici se soo~uvame sega, posle s# {to se slu~i, i {to vsu{nost saka{e da

postigne Vrani{kovski, odnosno {to be{e negovata glavna ideja i cel?

Prodlabo~uvaweto na administrativno-crkovniot raskol pome|u dvete sestrinski Crkvi,

MPC i SPC, golemata soblazna predizvikana od ovoj spor kaj tradicionalnite hristi-

jani vo dvete pravoslavni i bratski zemji, kako i prekinot na dijalogot me|u dvete Crkvi,

i toa vo edna faza koja be{e s# poblisku do prifatlivo crkovno re{enie se posledicite

so koi sega se soo~uvame i koi treba da gi iscelime. Se slu~i golem razdor i grev pred

Boga, i toa vo vreme koga Pravoslavnata Crkva treba da gi zacvrsti svoite redovi.

Koga go barame, pak, vinovnikot na edno zlodelo, najprvo se pra{uvame koj ima korist od

toa i taka naj~esto doznavame i koj e storitelot i {to e negovata cel. Vo na{iov slu~aj,

pokraj |avolot, edinstvena korist od novonastanatata situacija ima Vrani{kovski: vo

ramkite na SPC go so~uva svojot episkopski ~in, koj ve}e mu be{e zagrozen vo MPC, i

zgora na s# se zdobi so visoki crkovni tituli. Toa, za `al, be{e i negoviot motiv i nego-

vata glavna ideja i cel.

Zo{to go tvrdite ova?

Zatoa {to prebeguvaweto vo SPC se sovpa|a so vremeto koga pove}emese~nata vnatre{na

kontrola ovlastena od Svetiot Sinod na MPC ja zaokru`uv{e istragata okolu negovoto

nezakonsko finansisko i materijalno rabotewe. Za del od negovoto nezakonsko rabotewe

osven od crkovniot sud osuden e ve}e i od gra|anskiot sud na Republika Makedonija na

27Premin, Bojiken post 2005

kazna zatvor od dve godini.

28

Ednostavno re~eno, faten na delo vo kra`ba se ispla{i za svojata visoka crkovna pozici-

ja i prebegna vo SPC za tamu da ja so~uva. Istovremeno, za da bide prifaten, mora{e da $

gi ponudi na taa Crkva i svoite uslugi protiv MPC. Zarem ima u{te nekoj naiven da veru-

va deka s# lo{o {to se slu~i vo posledno vreme pome|u MPC i SPC se slu~i zaradi

nekakvi ideali, zaradi nekakvo kanonsko i liturgisko edinstvo i isceluvawe na nekakov

raskol? Gospod da ~uva od takvi zabludi!

Sekako, ne treba da se zaboravi i negovata ideja da stane Arhiepiskop, kako i negovite

krajno naru{eni odnosi so Sinodot na MPC. Se nadovrzaa mnogu nepromisleni i ira-

cionalni raboti... Sepak, grevot go mrazime, a gre{nikot go qubime... Od mene mu e

prosteno...

Vo {to se sostoi odgovornosta na SPC vo vrska so nastanatata kriza?

Nekoi episkopi na SPC se obidoa da ja iskoristat nastanatata kriza vo MPC za svoja

li~na promocija vo zadkulisnata borba okolu patrijar{iskiot prestol vo SPC. Prosto,

ja zagrizaa mamkata: vo obidot da ja so~uva svojata visoka crkovna pozicija Vrani{kovski

se poslu`i so la`ni informacii i vetuvawa, odnosno deka u{te golem broj episkopi,

sve{tenici, monasi i veren narod od R. Makedonija zaedno so nego }e se priklu~at kon

SPC ako toj ja dobie nivnata poddr{ka, iako dobro znae{e deka toa ne e vistina. Vakvata

informacija nikoj od odgovornite episkopi na SPC ne ja proveri - rabota koja mo`e{e

da se zavr{i so edno podigawe na telefonska slu{alka. Spored mene, nivnata odgovornost

e mnogu pogolema.

Kolku politika ima vo site ovie crkovni slu~uvawa?

Mnogu, da ne re~am s# e politika. Videte, na ~isto teolo{ko nivo vo Ni{ nie gi vosogla-

sivme re~isi site dotoga{ni kanonski i liturgiski nedorazbirawa pome|u nas i postig-

navme eden nacrt-dogovor so SPC mnogu popovolen otkolku {to na primer nekoi Crkvi

imaat so Carigradskata Patrijar{ija. Nekoi Crkvi, na primer kako Gr~kata, obvrzani se

da odat vo Carigrad za varewe na Svetoto miro (so koe se sovr{uva Svetoto Kr{tevawe)

i od tamu go dobivaat, so {to se doveduva vo pra{awe i samata nivna avtokefalnost. Nie

vo nacrt-dogovorot izdejstvuvavme od srpskite episkopi Svetoto

miro da go varime vo Skopje, a vo Belgrad da odime na

~inot na podgotovkata na Svetoto miro sa-

mo kako svedo{tvo na zaednica-

ta {to ja imame vo

Svetiot Duh.

Premin, Bojiken post 2005

MPC i SPC

29Premin, Bojiken post 2005

Svetoto miro, soglasno svetite kanoni na Crkvata, mo`e da go podgotvuva sekoj episkop

vo svojata eparhija i toa istovremeno e eden instrument so koj{to episkopot go kontroli-

ra svoeto sve{tenstvo. No ne mo`e podgotovkata na Svetoto miro da bide instrument so

koj }e se kontroliraat celi pomesni Crkvi. Site episkopi {to moraat da odat za pod-

gotvuvawe na Svetoto miro vo Carigrad se sveduvaat na vikarni episkopi na Patrijarhot,

a nivnite Crkvi fakti~ki ja gubat svojata avtokefalnost.

No, otkako bezmalku i bez pogolemi nesoglasuvawa ja utvrdivme crkovnata sodr`ina na

rabotniot dokument, nie vedna{ se razidovme i se sudrivme so srpskata komisija koga na

red dojde politi~kata dimenzija i sodr`ina na dogovorot. U{te na samiot raboten so-

stanok vo Ni{, a toa stoi negde vo zapisnicite, i na{i i nivni, jasno im predo~ivme i gi

predupredivme srpskite delegati deka bez terminot 'samostojnost' i bez imeto 'Make-don-

ska Pravoslavna Crkva' nema nikakov dogovor so niv nitu vakov dogovor mo`e da pomine

kaj Svetiot Sinod na MPC. Taka i se slu~i. U{te na prvata sednica na na{iot Sinod

posle Ni{ rabotniot dokument be{e ednoglasno i bez diskusija otfrlen kako pastirski

nedooformen, so nade` na pastirski podobro re{enie po prodol`uvaweto na razgovorite.

Bitno e deka so neprifa}aweto na na{eto ustavno ime - Makedonska Pravoslavna Crkva

- i so neprifa}aweto na samostojniot status na na{ata Sveta Crkva od strana na SPC i

posle scenarioto 'Vrani{kovski' {to nekoi srpski episkopi brzopleto go organiziraa,

jasno za site se projavi ~isto politi~kata dimenzija na problemot me|u na{ite Crkvi.

Toa najmnogu od s# poka`uva deka nekoi crkovni lideri se izgubile vo lavirintot na sve-

tovnata politikata, a deka dogmite i kanonite na Crkvata gi koristat samo kako sredstvo

na psiholo{ka vojna. Ednostavno ka`ano, problemot e imeto 'Makedonija' koe treba{e da

go nema, a na koja zada~a rabotea nekoi srpski episkopi, pred s# zaradi svoite golemosrp-

ski interesi.

O~igleden e obidot na odmetnatiot mitropolit Jovan da se pretstavi kako ma~enik, kako}e go objasnite ova?

Da, site sme svedoci na o~ajni~kiot, protivzakonski i necrkoven obid na biv{iot

Povardarski Mitropolit so cel za sigurna korist: ili da uspee da privle~e svoi pri-

vrzanici ili od celata situacija da izleze kako ma~enik. Ednostavno nema{e

drug izbor. Zamislete kakov }e mu be{e rejtingot vo SPC ako

pokraj toa {to ne uspea da privle~e narod ne uspee{e

da se stekne i so ma~eni~ki imix vo niv-

nite o~i?

30 Premin, Bojiken post 2005

Navistina, negovoto pastirsko

proma{uvawe e evidentno, toj ne uspea da

otcepi del od makedonskiot narod i da go

priklu~i kon SPC. No, steknuvaweto so

ma~eni~ki imix vo o~ite na nekoi naivni

i neinformirani lu|e nadvor od R. Make-

donija delumno mu uspea. Samo {to, Pravo-

slavnata Crkva ne e bez duhoven kriterium

za toa {to e vistinsko ma~eni{tvo, a {to

la`no. Na prvoto duhovno nivo, koga na-

{eto srce e s# u{te zarobeno od stra-

stite, demonot napa|a od vnatre, zatoa {to

ima sloboden pristap (preku strastite),

no samo so intenzitet na predizvikuvawe

pomisli, ~uvstva i `elbi, koi ako gi pri-

fatime pa|ame. Na vtoroto nivo, koga

na{eto srce e dovolno o~isteno od stra-

stite, demonot ne mo`e da napadne odnatre

(preku strastite), odnosno zaradi ~istota-

ta na srceto takviot vid napad ne mu e dov-

olen za da predizvika pad i zatoa toga{

napadot se slu~uva preku lu|e koi{to se

robovi na strastite, a podbucnati od nego.

Na ova nivo ne sme pove}e del od svetot.

Na ova nivo sme nositeli na darot na

umnosrde~nata molitva i na prosvetlenos-

ta na umot. Napadot preku lu|e e porealen

i sekoga{ dovolno silen za da go razbudi i

pottikne nedopreobrazeniot del od stra-

stite i da sozdade uslovi za na{ pad. Vid-

liviot napad preku lu|e, iako na po~e-

tokot e naso~en kon pottiknuvawe na site

nedopreobrazeni strasti vo nas, na krajot

otkako nema da uspee sekoga{ se sveduva na

javno neprijatelstvo i omraza. Ova e neop-

hoden stadium niz koj{to mora da pomine

sekoj podvi`nik na umnosrde~nata molit-

va, koj odgovaraj}i so qubov na sekoe

neprijatelstvo se udostojuva so darot na

premin od 'prosvetluvawe' kon

'obo`enie'.

Umnosrde~nata molitva e

dar Bo`ji na

posovr{ena molitva koj go dobivaat

podvi`nicite {to se nao|aat na vtoriot

stepen od duhovniot rast koj se narekuva

'prosvetluvawe na umot', kako i dar koj go

dobivaat vistinskite ma~enici zaradi

Hristos. Zatoa, ~ovek {to do`ivuva javno

neprijatelstvo i omraza, a nema umnosr-

de~na molitva - ni pred stradaweto ni

potoa - kako Vrani{kovski, podobro vo

slu~ajov neka se zapra{a zo{to go predade

svojot narod i Crkva, otkolku da se smeta

za ma~enik, i podobro e da n# po{tedi od

izjavi vo stilot: „zatvoren zaradi Hristos

i vo temnica prosvetlen“.

Vrani{kovski vo intervju za eden nedel-

nik ~lenovite na Sinodot gi okarakte-

rizira kako celosno amoralni li~nosti -

eden kako sou~esnik vo ubistvo, drugi so

leplivi prsti za pari, treti kako poli-

tikanti koi menuvaat stavovi sekoj den.

Vo taa negova izjava, tempirana tokmu vo

ovoj moment, crkovniot vrv vo „argumen-

tite“ na raskolnikot gleda javna investi-

cija za zavr{nata presmetka so MPC.

Kako go tolkuvate toa Vie?

Toa {to go pravi Vrani{kovski vo poli-

ti~kiot `ivot se narekuva negativna kam-

pawa. Toa e nepravoslaven i necrkoven

na~in so koj se obiduva da odvoi veren

narod od MPC i da go privle~e kon sebe.

Edno e da privle~e{ kon sebe narod so

svojot duhoven avtoritet, a drugo e da se

obide{ toa da go napravi{ so javno sudewe

i osuduvawe ili so kleveti i lagi. Vo

Pravoslavnata Crkva ne va`i principot

'celta gi opravduva sredstvata'. Toa e znak

na slabost i nesigurnost, i na poraz. No,

takviot na~in e i krivi~no delo zaradi

koe e osuden i so kazna zatvor od nadle`-

niot sud. Ovaa sudska odluka ja prifati i

amerikanskiot State Department koj vo svo-

jot godi{en izve{taj objavi deka vo

Republika Makedonija nema zatvoreni

zaradi versko ubeduvawe. I na krajot,

takviot na~in govori za nego samiot,

MPC i SPC

31Premin, Bojiken post 2005

kako {to gi otkriva i site onie {to se

duhovno prazni ili slepi i koi ne mo`at da

go sfatat Evangelieto Hristovo. A tamu

ubavo pi{uva: kade {to e trupot, tamu i

orlite }e se soberat. [to zna~i toa? Kade

{to ima duhoven Otec so umnosrde~na

molitva, odnosno Otec ~ija li~nost e pre-

obrazena od Bo`estvenata blagodat na Kr-

{tenieto - koja{to se projavuva od negovoto

oslobodeno od strastite srce, takov ~ie{to

preobrazeno slovo e so golema vlast i sila i

zatoa dlaboko prodira vo srcata na lu|eto i

im nosi svetlina i sila i nade` i gi

privlekuva kon sebe, tamu lu|eto }e se

soberat i tamu }e se slu~i Crkva. Ako takvi

bea lu|eto od srpskiot visok klir ili ako

takvi bea onie {to gi ispratija da formi-

raat paralelna erarhija vo R. Makedonija,

borbata }e be{e te{ka i }e razmislevme

dali mo`ebi ova {to go pravat ne e i Bo`ja

volja. Sega nema pri~ina za voznemiruvawe.

Dali razgovorite so SPC }e prodol`at?

Veruvam i se nadevam deka treba i deka }e

prodol`at. Toa e stav i na Vselenskiot Pa-

trijarh Vartolomej i na Ruskiot Patrijarh

Aleksij II koj se ponudi sebe si i kako po-

srednik, kako i na drugite Crkvi. Kon ova

poso~uva i na{ata posledna sredba vo Ni{

i rabotniot dokument tamu donesen. Inte-

resno e {to i onie koi{to go branat i onie

{to go napa|aat ovoj dokument zaboravaat

deka e toa, kako {to i samiot negov naslov

veli nacrt-dogovor, a ne kone~en dogovor.

Ona {to e bitno za me|ucrkovnoto dogo-

varawe e faktot deka kakov bilo kone~en

dogovor me|u Crkvite prifa}aat ili odbi-

vaat samo nivnite Sinodi ili Sobori. Zna-

~i, jasno e deka bez soglasnost na Sinodot na

MPC i Soborot na SPC i bez potpisite na

dvajcata Poglavari nikakov dogovor ne mo-

`e da bide prifaten i validen. Zatoa, pot-

pisite na ~lenovite na dvete komisii se

irelevantni vo taa smisla duri i ako potpi-

{ea kone~en, a ne samo nacrt-dogovor. [to e

u{te pozna~ajno, nitu Patrijarhot Pavle i

biv{iot Povardarski Mitropolit se po-

vikaa na nekakov 'Ni{ki dogovor' pri for-

miraweto na Srpskiot egzarhat vo Make-

donija, nitu Srpskiot egzarhat sproveduva

takov dogovor, nitu pak takov dogovor pos-

toi. Postoi nacrt-dogovor kako rabotna

verzija vrz koja u{te treba da se vosoglasu-

vaat stavovite na dvete komisii.

Zna~i, i od posledniot raboten dokument

od Ni{ i od potpisite na ~lenovite na

dvete komisii tokmu taa moralna i pravna

obvrska proizleguva za dvete Crkvi, a toa e

obvrskata da se prodol`at razgovorite.

Dali zatvoraweto na

Vrani{kovski e pre~ka

za prodol`uvawe na

razgovorite?

Da, relativna

pre~ka, no ima

na~in da se

re{i: toa e

odluka za negovo

pomiluvawe zaradi

prekin na neprijatel-

stvoto so SPC. Toa ne

zna~i deka krivi~noto

delo ne postoi, no ako SPC

od svoja strana se otka`e od

dosega{niot na~in na re{avawe

na crkovniot problem, toga{ bi

se sozdala druga atmosfera i bi

mo`elo da sledi pomiluvawe

kako odluka na Pretsedatelot na

Dr`avata. Ovoj ishod bi bil pri-

fatliv. Zna~i SPC i

Vrani{kovski treba da

prestanat so nedozvolen napad

vrz ovie tri komponenti -

sve{tenstvoto i narodot,

imeto na Crkvata i ti-

tulata na Poglavarot,

kako i crkovniot imot -

- zatoa {to vakviot napad nepobitno govori deka glavna nivna cel e raznebituvawe na

MPC, a ne formirawe na nova verska zaednica.

No, treba da im ovozmo`ime na lu|eto i uslovi da vidat kade se. Ako ne izlezat od psiho-

lo{kata sostojba na 'progoneti', nema nivna resocijalizacija. Razmisluvam kako duhoven

otec...

[to Vi pre~i vo politi~kiot `ivot na Republika Makedonija?

Paranoja i ludost i golemo predavstvo e koga trgnuvaj}i od svoja li~na korist ili od

omraza i `elba da se sru{i Branko ili Qup~o, Hari ili Vlado, se odi do tamu da se ru{i

Makedonskata dr`ava. Isto taka, paranoja i ludost i golemo predavstvo e koga trgnuvaj}i

od svoja li~na korist ili od omraza i `elba na primer da se sru{i Kiril ili Naum se

ru{i Makedonskata Pravoslavna Crkva. Potrebno i edinstveno normalno e vo site javni

potezi {to zemaat politi~ki razmeri da se pretpo~itaat demokratskite ili Bo`jite pro-

cesi na promena i da se ~uva svesta deka lu|eto se minlivi, no deka Republika Makedonija

i Makedonskata Pravoslavna Crkva mora da ostanat do krajot na vekot. I ne treba da gi

sveduvame na{ite nedorazbirawa na nivo na li~na omraza, razdori i javni navredi, tuku

silata i znaeweto da si gi tro{ime vo ponuda na konstruktivni predlozi i re{enija, vo

delotvorna qubov kon Tatkovinata i Crkvata. Dokolku, pak, se slu~i nekoga{ na{ite

sueti da n# razdelat, sigurno eden den, ako ostaneme na linija na branikot na Tatkovinata

i Crkvata, povtorno }e se najdeme i }e ja vozobnovime na{ata

zaednica.

Zatoa, koj svesno }e izleze predavnik na Crkvata i

na Dr`avata, a nema da se pokae za toa, voop{to

neka ne se somneva, Bog }e mu sudi u{te tuka,

vo ovoj zemen `ivot! Takviot }e se seti na

ovie zborovi koga }e dojde ~asot, samo

toga{ da ne bide kasno... Ova ne e ana-

tema, ova e tatkovsko predupreduvawe i

molba.

MPC i SPC