uvodnik, obina, osnovna ola uvodnik, obina, osnovna ola

Zimsko-pomladno brstje

Prvi tevilki v letu bi morali na pot zapisati najve. Najprej bi morali na naslovnico postaviti velik vpraaj. Vpraaj, kaj bomo v tem letu storili. Bi morali odpreti, z velikimi rkami zapisati e malo pozabljene obljube iz asov volitev, pocukati za rokav vse, ki so stopili ez meje e monega, morda celo z nekoliko povianim glasom povpraati gospode v Ljubljani pa e kje, ki nam za na denar bolj ali manj slabo vladajo. Jih morda vpraati, kaj imamo mi od naih skopo posejanih naravnih danosti. Se vpraati, si tudi sami postaviti nekaj vpraajev. Kaj lahko storimo sami? Kakne so nae monosti in loveke sile? Ali sploh vemo (Morda kdaj povabimo nae diplomante znanje iz naih krajev, e nam utegnejo svetovati, pomagati.) Mar tudi mi ne troimo preve energije za povsem nepotrebne "petire", ko ni ve prave meje in mere med dobronamernim in ?

Bi se morda morali kronoloko spomniti prave gore lepih prireditev pred novim letom, bi morali zapisati o prireditvah, ki so nam jih pripravili godbeniki Mute, Pernic in drugi ob novem letu pa ob kulturnem prazniku? Bi zapisali o koncertih na Jerneju, Pern icah? Lahko b i dokumentirali nastope naih pevcev in pevk, vse od mladih glasov pa do jesenskega cvetja, zapisali in pohvalili vse, kar nas razvedri in v regiji postavlja ob bok najboljim. Morda bi se morali spomniti mnoice naih drutev in organizacij. Skoraj pozabljamo, da tudi pri nas delujeta Rdei kri pa Karitas in e kaj, kar je potrebno za znosno ivljenje loveka za soloveka. Za vsem namre stojijo nai skromni, skoraj anonimni obani. Vsaj omembo bi zasluil skoraj sleherni na obrtnik, saj je del naega gospodarstva in blai nam stiske. O kmetih danes navadno govorimo, da jim e nikoli ni lo tako dobro. V bistvu je to res, tudi nam je dobro, e ne stojimo v vrstah za kruh, mleko, meso. Vemo pa, da morajo prekleto garati in biti dobri gospodarji in e teji asi jih akajo. Menda tudi ne priakujemo, da bodo zopet nosili

cokle. Pa o naih pridnih otrocih, o njihovih uspehih od vrtcev do fakultet bi morali pisati, jih spodbujati. In s i ne zatiskati oi niti pred njihovimi teavami

Preprian sem, da bi morala prva tevilka v letu 2007 v globalu, pomislite, vasih znam uporabiti celo kakno sodobno besedo, prinesti predstavitev nalog za to leto. Verjamem pa tudi, da bomo med letom uspeli osvetliti veino tega, kar omenjam, in tistega, kar pa prezremo. tevilki bi zaelel na pot veliko smelosti, seveda s kritino potenostjo, ki jo je treba negovati, kadar dajemo na papir neka dogajanja ali stanja.

Domaa obrt kot razvojna prilonost za regijoRezultati priloenega vpraalnika bodo v pomo pri nartovanju razvoja na podroju domaih obrti

V okviru projekta Muka Bistrica celostno urejanje poreja in okrepitev ezmejnega sodelovanja za razvoj smo zbirali predloge krajanov o tem, kakne spremembe na Muti elijo. Med obilico zbranih predlogov sem izbrala podroje domaih obrti, ki bi bile v tem okolju e posebno zanimive. Rada bi raziskala, koliko znanja o domaih obrteh je na Muti e prisotnega, kaken razvoj si krajani na tem podroju sploh elijo in predstavljajo in kakne spremembe za celoten kraj bi razvoj na tem podroju po njihovem mnenju prinesel.

V ta namen sem pripravila vpraalnik, ki je priloen tokratni tevilki Muana in je sestavljen i z dveh delov. V prvem delu spraujem po e obstojeem znanju s podroja domaih obrti, v drugem delu pa po vaem razmiljanju v zvezi z razvojem

Kristl Valtl,

lan urednitva

domaih obrti v vaem kraju. Izvedla bom tudi nekaj intervjujev s

prebivalci Mute, da natanneje raziem njihovo stalie do domaih obrti kot eni izmed monih prilonosti za regionalni razvoj. Rezultate vpraalnika in intervjujev bom objavila v prihodnji tevilki Muana in upam, da bodo Muti in njenim krajanom v pomo pri nadaljnjem nartovanju razvoja domaega kraja.

Vpraalnike lahko reite v okviru druine vsi skupaj. Tiste, ki boste napisali, da elite sodelovati pri delu skupine, ki se bo ukvarjala z domaimi obrtmi, prosim, da napiete tudi telefonsko tevilko. Za skupino bom organizirala posebno sreanje, kjer bom predstavila rezultate vpraalnika. Na sreanju bo tudi dovolj prilonosti za pogovor o monostih za razvoj na tem podroju.

V l j u d n o v a s p r o s i m , d a vpraalnike oddate do vkljuno 25 . 4. 2007, in sicer na sledeih lokacijah: Obina Muta, trgovina Tu na Zgornji Muti, trgovina Tu na Spodnji Muti, trgovina Merkator na Zgornji Muti, vea cerkve sv. Primoa.

e ne zna, e ne pomeni, da si len in zabit Nihe nima take pomanjkljivosti, ki je ne bi mogli kje uporabiti. (B. Emerson)

ivimo v asu velikih sprememb na vseh podrojih naega ivljenja. Vasih tem spremembam kar teko sledimo. Tako je tudi na podroju olstva. V zadnjih nekaj letih se tu dogajajo velike spremembe. Z njimi se spreminjajo tudi vrednote. eTmeljno naelo sodobnega sveta temelji na pravici do razlinosti. In prav je tako.

Maja Cimerman

Muan

ap r i l 2007 l e tn ik I V tev i l ka 10

b r e z p l a n o g l a s i l o O B I N E M U T A

obinajavni zavodidrutvaportupnijagospodarstvokmetijstvointervjuneko in daneskriankapprriillooggaa:: Ekolokekmetijev obiniMutapriloga:

10

2osnovna ola osnovna ola

olska zakonodaja je zelo dobro poskrbela za otroke s posebnimi potrebami. Z njimi se sreujemo vsak dan, pa najsi gre za gibalno oviranega uenca, uenca z unimi teavami, uenca z razvojno motnjo ali uenca z govorno-jezikovno motnjo.

Menim, da je na Muti za to populacijo otrok e vrsto let dobro poskrbljeno. Tako imamo v kraju e ve kot petindvajset let osnovno olo s prilagojenim programom, ki je uspeno izobrazila in vzgojila kar lepo tevilo uencev, ki so se v kasnejem ivljenju enakovredno vkljuili v nao drubo, kljub temu da so bili v okolju mnogokrat zaznamovani.

eprav je osnovna ola s prilagojenim programom v sebi pogostokrat nosila negativen prizvok, sem e danes prepriana, da je za nekatere uence najprimerneja oblika izobraevanja, saj so se mnogi uenci v njej poutili prijetno. V tej oli je v razredu manj otrok, znanje pridobivajo postopno ter ga utrjujejo na razline naine. Program je zasnovan bolj praktino. Una snov se posreduje po vseh monih poteh, predvsem pa z otrokovo aktivnostjo. In kar je najpomembneje: v njej uenci doivljajo uspeh, ki ga v redni oli niso bili vajeni.

V isti stavbi kot OPP je tudi delavnica pod posebnimi pogoji, ki usposablja in skrbi za stareje osebe z motnjami v razvoju. Verjetno ni Muana, ki teh oseb ne bi poznal, saj jih vsakodnevno sreujemo na ulicah. Vsi so polni ivljenjskega optimizma, nasmejani in zadovoljni z majhnimi stvarmi, v marsiem bi nam lahko bili za vzgled.

Kot specialna pedagoginja delam na mat i n i O , k je r nud im individualno strokovno pomo uencem s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraevalni program osnovne o le s pr i lagojenim izvajanjem in ta program resnino tudi zmorejo oz. dosegajo vsaj minimalne cilje, ki so predpisani za napredovanje.

Pri svojem delu se sreujem s tevilnimi problemi. Biti otrok je vasih prava drama, e posebej e okolje

priakuje od tebe ve, kot zmore. Pogosto odrasli ljudje ne razumemo, da smo si med seboj zelo razlini, da imajo nekateri uenci razline primanjkljaje, da vsi ne sprejemajo znanja po isti poti. Skratka, vsak ima svoje potrebe. Statistika kae, da je uencev z unimi teavami v osnovni oli okrog 15 %. Vse premalo upotevamo tisto, kar otrok zna in zmore. Prav zato ima moje delo posebne razsenosti, saj pomagam uencem, ki pogosto doivljajo hudo stisko. Znanje osvajajo poasi, korak za korakom. Tako jim pomagam na podroju branja, pisanja, raunanja, motorike, pomnjenja, miljenja, zaznavanja, koncentracije

Znano je, da so uenci, ki v daljem asovnem obdobju do iv l ja jo neuspeh, nesamozavestni in teje prilagodljivi, pravimo, da je ogroena njihova samopodoba. Teave se omilijo, e pri uencu vzpodbujamo mona podroja, kot so rone spretnosti, port, raunalnik Seveda jim pri tem pomagajo tudi uitelji, ki so na tem podroju iz leta v leto bolje strokovno usposobljeni. Moje naelo je, da bi vsak otrok, ne glede na sposobnosti, moral imeti prilonost, da je v razredu kdaj zvezda.

Prav tako je nujno sodelovanje s stari, da uvidijo, kaj njihov otrok resnino zmore in kako se mora uiti, da bo doivljal uspeh.

In kako uenci doivljajo mojo individualno pomo? Naj natejem nekaj misli, ki so jih zapisali ali izrekli. Komentar verjetno ni potreben.

& Pri uiteljici Marijani je fajn, ker vedno delam kaj drugega. Nikoli ni dolgas. Uiteljica si vedno vzame as zame.

& Uim se preko igre, kar mi je ve.& Vesel sem, ker me uiteljica

velikokrat pohvali.& Drugi soolci so mi fau, ker

lahko grem na obravnavo v kabinet.

& Sploh nimam obutka, da se uim, tako je zanimivo.

& Sedaj tudi jaz vem, da zmorem.

Red je vedno pas pripet

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije e d r u g o l e t o s o d e l u j e v M e d n a r o d n e m p r o j e k t u z a spodbujanje uporabe otrokih varnos tn ih sedeev Euch i res (European pub l i c awareness campaign on the use of seat belts and child restraints systems). Namen tega projekta je spodbujanje pravilne uporabe otrokih varnostnih sedeev

Presenetili so nas

S prisrnim vabilom so nas mamice uenci O Muta v etrtek pred materinskim dnevom povabili v telovadnico na prireditev opek za mamo.

Najmlaji, do etrtega razreda, so eno uro pred tem v avli prizidka mamicam, babicam in ostalim sorodnikom ter prijateljem predstavili svoj program glasbe, plesa, recitacij in celo prisrne dramatizacije. Seveda so ob koncu uenci mamice presenetili e z rono izdelanim darilom. koda le, da je avla premajhna za vse, ki bi ob taknih prilonostih eleli videti nastop svojih devetletkarjev.

Nato smo bili vsi povabljeni tudi v telovadnico, na skupno prireditev vseh uencev, kjer so ob bogatem kulturnem programu uenci pripravili e stojnice z izvirnimi, rono izdelanimi spominki.

Utrinek s prireditve v telovadnici

M. M. Lesjak

Marijana Senica,mobilna specialna

pedagoginja

Muan 3

osnovna ola, vrtec

osnovna ola, vrtec

ter varnostnih pasov med vonjo v avtomobilu. Otroci v Sloveniji poznajo akcijo pod imenom priljubljene figurice PASAVEK. Lik pasavca je izbran zato, ker ima ta ival v jezikih vseh sodelujoih drav v tem projektu

v svojem imenu tudi besedo pas in tako e poudarja uporabo varnostnega pasu.

Zaita otroka v avtu je eden najuinkovitejih ukrepov za izboljanje varnosti. Projekt je v lanskem letu potekal samo v vrtcih, v le tonjem letu pa zajema tudi o snovnoolske otroke d o dvanajstega l eta.

V letonjem letu smo se projektu prikljuili tudi otroci prve triade O Muta z uiteljicami. e v mesecu septembru je prvi razred, kot vsako olsko leto, priel z uvajanjem in seznanjanjem s prometno varnostjo. Prvi olski dan je g. Kreuh pripravil pomembne napotke za uence in stare. Stari so skupaj z otroki prisluhnili predavanju o varnosti na cesti, varni olski poti, spremljanju otroka v olo Uenci so prejeli broure in knjiico Red je vedno pas pripet ter kresniko in rumeno rutico.

V mesecu oktobru nas je pri predmetu Spoznavanje okolja zopet obiskal policist g. Kreuh in nas popeljal pe skozi na kraj, nam pokazal varne poti ter pomagal pri uenju prekanja ceste v domaem okolju.

Skozi celo olsko leto uiteljice in vzgojiteljice pazimo in vedno znova opozarjamo otroke na varno hojo in spremljanje prometa. Kadar gremo na oglede ali izlete, se drimo pravil varne hoje v koloni na cesti, po ploniku in predvsem varnega prekanja ceste.

Uenci se na to hitro navajajo, zato je treba e posebej paziti, da smo s svojim obnaanjem in ravnanjem v prometu odrasli otrokom dober vzo.r Seveda pa tega uiteljice brez pomoi starev ne zmoremo same. Otroci zelo dobro vedo, kaj bodo posnemali v prvi vrsti od nas odraslih. Bodimo jim dober vzgled.

Meseca februarja smo v vzgojno-izobraevalnem procesu uiteljice nadaljevale z osveanjem o prometni varnosti. Spoznali smo prometne

znake v naem kraju, e posebej za pece pomembne prometne znake v olski okolici. Spoznali smo, kdo je sopotnik v vozilu (avto, avtobus) in kakno naj bo sopotnikovo vedenje v razlinih prevoznih sredstvih.

Celoten projekt smo zakljuili s pogovorom o otrokih sedeih v avtomobilih, o varni vonji v otrokem sedeu. Otroci so pripovedovali, kako uporabl jajo varnostni pas in avtosede, e so pripeti in e se jim je e pripetila prometna nezgoda. Risali so sebe, pripetega v avtomobilu, nauili smo se pesmico s pouno prometno vsebino, opazovali smo slike in broure, zbirali fotografije, brali zgodbe s prometno vsebino, pisali zgodbice, stripe in pesmice

Nazadnje smo pripravili e skupno razstavo ter povabili policista, da nam je ob nai razstavi spregovoril o otrokih sedeih in pripenjanju v avtomobilih ter prikazal nekaj spotov prometnih nezgod.

Uiteljice prve triade O Muta

Uenci so ustvarjali na temo prometa

Pasavectudi v vrtcuV mednarodni projekt EUCHIRES - RED JE VEDNO PAS PRIPET smo se vkljuile tudi tri skupine otrok drugega starostnega obdobja iz Vrtca Muta, ki smo dejavnosti izvajale po skupinah.

V tem projektu smo uresnievali naslednje cilje:

& otroka seznanimo z varnim in zdravim nainom ivljenja;

& otrok pridobiva veine, povezane s prometno varnostjo (prekanje ceste, prepoznavanje nevarnih situacij v prometu, upotevanje prednosti, predpisov, izogibanje prometnim nezgodam).

Muan

PASAVEK JE MOJ PRIJATELJ

Z NJIM JE V AVTU VEDNO VARNO,

VOZITI SE RES ZABAVNO,

E VSI VEMO KAJ JE RED.

RED JE VEDNO PAS PRIPET.

4vrtecvrtec

Izvajali smo nartovane aktivnosti in dejavnosti:

&

pogovor z otroki o varnosti v prometu (hoja plonik, kresnike, rutice, sedenje v otrokih sedeih s pripetimi pasovi, vonja s kolesi elada )

& opazovanje prometa glavna, regionalna cesta (pogled z Zgornje na Spodnjo Muto), poimenovanje prevoznih sredstev, opazovanje vonje, prehitevanje pravilnosti, tetje ;

& deklamacija Red je vedno pas pripet (utrjujemo in osvajamo deklamacijo);

& barvanje in risanje pasavkov;& ples ob petju in glasbi: Mi gremo pa

na morje (gibalno uprizarjanje);& plastificiranje podlog prtikov za

malico in kosilo;& igramo se promet igra vlog

(vozila, prometni znaki, voznik, policist, peec);

& udeleujemo se prometa: hoja po varnih poteh, plonik, pravilno prekanje cest (prehodi za pece), pepot Zgornja -Spodnja Muta;

& obiemo otroke v mlaji skupini in jih povpraamo, kako se vozijo z avtomobili in kje (spraevanje otrok otroka), demonstracija otrok na svojem sedeu;

& ogled in opazovanje posameznikov ob prihodu v vrtec (pripetost, razlini sedei primerjanje);

& pogovor o varnih prevozih otrok z avtomobili od doma v vrtec in nazaj;

& sodelovanje s stari preko reklamnega gradiva in s tem skrb za povezanost vrtca in otrokove druine;

& slikanje ceste in prometa ter prevoznih sredstev.

In e nekaj zanimivosti iz otrokih ust na vpraanji: KJE SEDITE V AVTU, KADAR SE PELJETE? in ZAKAJ SE MORAMO PRIP ASATI?

KJE SEDITE V AVTU, KADAR SE PELJETE? VITA: Zmeraj, ko se z avtom odpeljemo, me mama ali ati pripaeta. Jaz imam rdei stol, Vid pa modrega.AN: Od spredaj ne! Od spredaj sta ata in mama. Jaz se vasih ne znam pripasati, brat me pa ne hoe, ko se zna.MARIJAN: Od zadaj. e me ata pozabi pripasat, mu reem, da me mora, potem me pa. DIMITRIJ: Na mojem stolku. Pripasa me pa ata.LIAM: S sestro sediva zadaj, ata in mama pa spredaj. Vasih se pripasam sam, vasih me ata.TJAA: Na mojem stolku. Pripaem se sama, ko se e znam, e pa imam debelo jopo, se ne morem, takrat me pa ata.TIMI: Od zadaj, tam, ko imam mali stolek, in pripasam se sam.JAKA: Zadaj lepo sedim in se lepo obnaam.ALJA: Zadaj v sedeu in pripasam se sam, nobeden mi ne govori, da se moram.KLAVDIJA: Od zadaj na sedeu. Pripaem se sama ali pa me sestra, ko ji ata in mama reeta.TANJA: Na zicu. Jaz se sama pripaem, ker sama vem kako.MINEJA: Od zadaj na zicu in se tudi sama pripaem.

ZAKAJ SE MORAMO PRIPASA TI ?VITA: Ko ata in mama tako reeta. AN: Nimam pojma! Zaradi policije se gre. MARIJAN: Ko je fajn, e sem pripasan.DIMITRIJ: Ko ata stopi na premzo, da me ne vre v ipo.LIAM: Zato da nas policija ne vidi. TJAA: Zato ko so policije vsepovsod, ko e se ne, te zaprejo v zapor.TIMI: e mama hitro pelje, pa je rdea, pa zapremza, potem me lahko vre naprej ali nazaj ali pa skozi okno.JAKA: Zato da atana ne policija dobi.ALJA: Da nas policija ne topa. Enkrat se nisem pripasal, ko sem pozabil, pa sem se skril pod sede.KLAVDIJA: Da me ne vre naprej.TANJA: Da te ne policija topa.MINEJA: Da nas ne policija ustavi in da ne plaamo denarja.

Muan

Igramo se promet

Ustvarjamo s pasovkom

5

vrtec, srednja ola vrtec, srednja ola

Vsi, ki z otroki delamo, z njimi ivimo, jih uimo in vzgajamo, smo jim vzgled. Tako v naih slubah, pri delu, igri, na cesti in doma. Predolski otroci so iskreni in tako so mi povedali vsak svojo zgodbo o pripenjanju z varnostnimi pasovi. Sprva, ob zaetnih vpraanjih, je veina otok menila, da se pripaemo zaradi policije. Kasneje, po vseh dejavnostih in aktivnostih, pa so o svoji varnosti v avtomobilu razmiljali e drugae.

Projektno delo na Srednji oli Muta

V okviru projektnega dela smo se dijaki 2. letnika ekonomske usmeritve na Srednji oli Muta odloili, da bomo izdelali skupinski projekt o prenovljeni pepoti na Dobravi pri Radljah ob Dravi. Dobrava je na prvi pogled majhen kraj, a po dobrosrnosti in prijaznosti vaanov veliko mesto. Krajani so veinoma lani Kulturno-portno-turistinega drutva Dobrava (KTDD). Predsednik drutva je g. Ivan Peovnik. Drutvo izvaja razline projekte na veliko podrojih. Glas o njihovem doslej najvejem projektu pa je priel tudi do nas dijakov.

Z veliko truda, podpore in z dobro organizacijo so vaani Dobrave obnovili staro pepot, ki vodi tik ob reki Dravi. Obnova te poti je zahtevala okoli 1000 prostovoljnih ur dela in truda krajanov. Delo je potekalo veinoma na roke in je bilo zaradi tega teavno, a krajani so ljubitelji narave in je niso hoteli uniiti ali pokodovati s stroji ali umetnimi materiali. V okviru tega projekta sta brata Duan in Andrej Horvat obnovila tudi staro kapelico na koncu pepoti. Pepot je opremljena z lesenimi klopmi, kjer se lahko obiskovalci spoijejo in sprostijo. Prava paa za oi je visei most, ki ga je ob pomoi krajanov izdelal g. Joe Topler. Ob poti lahko zasledimo tudi

Anita Klug, vzgojiteljica

izbrane tablice in misli, ki nam kaejo pot. Da pot nikakor ni dolgoasna, dokazuje tudi zanimivo narejena baraka z lutko Pupnludla, ki je za Dobrane prava legenda. al ni zapisov, ki bi priali o zgodovini ali okolici pepoti.

Dijaki nae ole smo si pot ogledali in bili smo navdueni, saj je resnino edinstvena. Pripravili smo nart dela in se tega resno lotili. Intervjuvali smo mojstra izdelave mostu g. Joeta Toplerja in predsednika KTDD g. Ivana Peovnika. Oba sta nas presenetila z odprtostjo in pripravljenostjo pomagati. aTko smo pridobili veliko informacij o samem poteku dela in organizaciji ter zbrali precej materiala, da smo lahko prieli z izvedbo projekta. Zdelo se nam je pomembno, da izdelamo spletno stran pepoti, da bi si jo lahko vsi ogledali. Poleg tega smo pripravili tudi brouro, v kateri smo predstavili zanimive toke pepoti, kot so olnarna, visei most, misli

Ko se oziramo na opravljeno delo, nikakor ne smemo pozabiti omeniti

nae mentorice ge. Karmen Keti. Brez njene pomoi in napotkov nam projekt zagotovo ne bi uspel.

Skupinsko delo je nas dijake zblialo in tako projekt ni bil samo vaja za maturo, ki nas aka letos, ampak predvsem izkunja v ivljenju, ki nas je nauila, kaj vse lahko doseemo, e delamo v skupini in z elanom.

Gotovo je pepot pritegnila tudi vao pozornost. Zato pot pod noge in gremo na oddih na Dobravo pri Radljah ob Dravi.

Ve informacij o pepoti lahko najdete na spletni strani nae ole: http://www2.arnes.si/~ssmbmut3.

Pa da ne boste mislili, da Dobrani mirujejo, pot namre nadaljujejo proti Zg. Viingi.

Tanja pes, dijakinja zakljunega letnika

ekonomske usmeritve

Raunalnika pismenost za odrasle

V letu 2006 je bilo v okviru projekta Raunalnika pismenost za odrasle, financiranega s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za olstvo in port, na Srednji oli Muta izvedenih 240 ur raunalnikega izobraevanja za 72 kandidatov v starostni skupini od 26 do 62 let.

Temeljni namen programa je popularizirati in spodbuditi splono rauna ln iko p ismenost med odraslimi, omogoiti vsem kar na jbo l j o uporabo osebnega raunalnika, predstaviti prednosti njegove uporabe in ponuditi osnovno raunalniko usposabljanje, ki omogoa aktivno vlogo v informacijski drubi vsem, ne glede na starost ali doseeno izobrazbo.

Muan

Visei most je prava paa za oi

Na poti ne boste zali

6Udeleenci v programu izobraevanja:

Od 72 udeleencev je s preizkusom znanja izobraevanje uspeno zakljuilo 62 kandidatov, ki so s tem pridobili javnoveljavno potrdilo o dokonanju programa Raunalnika pismenost za odrasle.

Tudi v letonjem letu bomo na nai oli nadaljevali z izvajanjem teajev

&

raunalnitva, tujih jezikov in ivanja.

so spoznali osnovne komponente raunalnika in osnovne pojme informacijske tehnologije;

& so se nauili uporabljati osnovne funkcije osebnega raunalnika in operacijskega sistema;

& so se nauili organizirati in upravljati z nosilci podatkov in datotekami, pisati, oblikovati in tiskati besedilo;

& so se nauili uporabljati internet, d ruge sp le tne s to r i tve in elektronsko poto, nekateri tudi uporabljati preglednice v Excelu.

Bogomir Likar, ravnatelj

m o n o s t i h r a z v o j a n o v i h izobraevalnih programov v regiji ter o kadrih oziroma poklicih, ki bodo v prihodnje aktualni.

Projekt traja dve leti. Vse aktivnosti, ki smo jih opravili v enem letu, smo zbrali v samoevalvacijskem poroilu.

Poslanstvo naega dela je otroka popeljati v svet glasbe

V svetu naglice in negotovosti, ki nas obdaja, je glasba skrito pribealie, v katerem lahko odkrivamo vse, kar globoko v sebi elimo utiti in izkusiti. V glasbi najdemo svoj mir, v njej razivimo svoje veselje in radost, z njo izpojemo skrite elje in ustva. Lahko jo imamo samo zase, z njo pa se lahko dotaknemo tudi tujih src in si odpremo pot do njih.

Zaetki razvoja glasbene ole Melodija segajo v leto 1991, ko sem na Ravnah na Korokem ustanovila podjetje Melodija, d.o.o., ki se je ukvarjalo s pouevanjem elektronske klaviature. Po selitvi na Muto leta 1995 sem zaela s pouevanjem elektronske klaviature tudi na Muti.

V tem obdobju je javna glasbena ola v Radljah privedla stare uencev z Mute in upana obine Muta do velikega nezadovoljstva, zlasti zaradi problematike prevozov otrok v Radlje. Nezadovoljstvo se je stopnjevalo do take mere, da mi je takratni upan obine Muta, g. Ivan Draubaher, podal pobudo za ustanovitev zasebne glasbene ole, ki bi enakovredno nadomestila dejavnost Glasbene ole Radlje. Pobudo za ustanovitev zasebne glasbene ole na Muti je podprl tudi takratni obinski svet, ki je na svoji seji podal soglasje za ustanovitev glasbene ole.

Kristina Navotnik, vodja projekta POKI

Srednja ola Muta vkljuena v projekt POKI

Na Srednji oli Muta smo se v letu 2006 vkljuili v nacionalni razvojni pro jekt Ponud imo odras l im kakovostno izobraevanje POKI, ki ga ob podpori Ministrstva za olstvo in port ter Evropskega socialnega sklada razvija Andragoki center Slovenije.

Za vkljuitev v projekt POKI smo se odloili, ker elimo vsem udeleencem izobraevanja omogoiti in ponuditi kakovostno izobraevanje ter ohraniti stvari, ki jih delamo dobro, in izboljati podroja, ki to potrebujejo.

V projekt so vkljueni ravnatelj, uitelji, udeleenci, vodja izobraevanja odraslih in zunanje interesne skupine, skratka vsi, ki so povezani z izobraevanjem odraslih.

Na podlagi anketne analize smo se odloili, da bomo za predmet samoevalvacije izbrali podroje Izobraevalna organizaci ja in partnerji. Znotraj tega podroja smo pod robne j e obde l a l i na i ne informiranja, vpliv delodajalcev na nartovanje, vsebino in izpeljavo izobraevalnega procesa. S pomojo dveh izpeljanih fokusnih skupin pa smo eleli pridobiti podatke o

srednja ola, glasbena ola srednja ola, glasbena ola

N O V O NA SREDNJI OLI

MUTA

V olskem letu 2007/08 bomo na Srednji oli Muta vpisovali v tri tekstilne programe:

3-letni program IZDELOVALEC OBLAIL -

NOVO, NOVO, NOVO!!!!

2,5-letni program POMONIK KONFEKCIONARJA

program poklicno-tehnikega izobraevanja

KONFEKCIJSKI MODELAR (3 + 2 leti)

Poleg tekstilnih programov bomo vpisali tudi en oddelek programa

PREDOLSKA VZGOJA.

Muan 7

V Sloveniji sta bili v tem obdobju samo dve zasebni glasbeni oli, ki sta pridobili soglasje za izvajanje javnoveljavnega programa osnovnega glasbenega izobraevanja s strani Ministrstva za olstvo in port.

Zakonski pogoji za ustanovitev zasebne glasbene ole so bili tako po strokovni kot po administrativni plati na prvi pogled nedosegljivi. Zaela sem orati ledino, velikokrat sem naletela na ovire, za katere sem mislila, da jih ne bom mogla premagati. Po petih letih vztrajanja sem izpolnila vse zahteve ministrstva.

Dne 22. 2. 2000 je komisija za u g o t a v l j a n j e i z p o l n j e v a n j a predpisanih pogojev za izvajanje javnoveljavnega programa osnovnega glasbenega izobraevanja pregledala vso dokumentacijo in prostore, kjer smo izvajali pouk (v svoji hii na Flisovi ulici), in ugotovila, da Melodija, d.o.o., izpolnjuje vse pogoje in se vpie v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraevanja. V olo se je lahko vpisalo skupaj najve 56 uencev, izvajali pa smo lahko pouk pripravnice, pihal, trobil in klavirja.

Skoraj leto dni kasneje, 5. 1. 2001, smo prejeli e odlobo, da Zasebna glasbena ola Muta, Melodija, d.o.o., izpolnjuje tudi pogoje za financiranje iz dravnega prorauna, in tako smo postali tretja zasebna glasbena ola v Sloveniji.

Zdi se, da smo dosegli zadani cilj, pa ni bilo tako. ele zaelo se je trdo delo in dokazovanje, da smo dobra ola, bolja ali vsaj enakovredna vsem javnim olam v Sloveniji.

Iz leta v leto se je v olo elelo vpisati ve uencev in potreba po iritvi izobraevalnih programov je bila vse veja. Z veanjem tevila uencev se je zaela tudi prostorska stiska, zato sva se z moem odloila, da z lastnimi sredstvi zgradiva glasbeno olo na Muti.

Tudi pri gradnji ole sem morala slediti zahtevam ministrstva, ki je natanno opredelilo zahteve za gradnjo olskega objekta. 1. 12. 2003 smo se preselili v nove prostore Zasebne Glasbene ole Muta.

Ob preg ledu prostorov in dokumentacije nam je Ministrstvo za olstvo odobrilo raziritev programov in s tem poveanje tevila uencev. Danes olo obiskuje 95 uencev,

i z b i ra j o pa med t r i na j s t im i instrumenti. Nae uence pouuje dvanajst akademsko izobraenih, priznanih slovenskih uiteljev.

Rezultati kaejo, da smo ena izmed boljih ol. To dokazujejo tevilni doseki naih uencev na raznih tekmovanjih. Tako smo od leta 2002 do danes na regijskih tekmovanjih mladih glasbenikov celjskega in korokega obmoj a dosegli eno priznanje, dve bronasti in eno srebrno priznanje ter osem zlatih priznanj, na dravnih tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenij edve priznanji, tiri srebrne in eno bronasto plaketo ter po eno zlato plaketo in prvo ter drugo nagrado.Z elo uspeni pa smo b i l i t u d i na mednarodn ih tekmovanjih, kjer smo osvojili tiri diplome, drugo in etrto nagrado in kar trikrat prvo nagrado.

V letonjem letu so se tekmovanj udeleili: ANA VERDINEK, violina (diploma), TJAA CVETKO, flavta (1. nagrada), ROK KOTNIK, saksofon (4. nagrada, diploma, zlato

priznanje, bronasta plaketa), NATALIJA PUNGARTNIK, oboa (zlato priznanje, srebrna plaketa).

Tekmovanja pa niso vse, kar se dogaja na nai oli, so samo eden od pokazateljev uspenosti. Enak pomen za intelektualni in glasbeni razvoj naih otrok imajo vsi nastopi, ki jih uenci izvedejo v naem Modrem salonu, na prireditvah v osnovni oli in v kraju, pri sodelovanju v amaterskih godbah

Poslanstvo naega dela je otroka popeljati v svet glasbe tako, da jo bo vzljubil in mu bo sopotnica vse ivljenje, pa naj bo njegova poklicna odloitev kakrnakoli e.

Ob spotovanju osebnosti in z vsestranskimi dobrimi eljami nam bo vsako olsko leto prineslo veliko zadovoljstva.

Andreja Likar

glasbena ola glasbena ola

Danes olo obiskuje 95 uencev

Muan

8JSKD, zdravstveni dom JSKD, zdravstveni dom

Obmona izpostava Radlje ob Dravi vabi:

Prijavite pa se lahko tudi na razpis za 7. OBMONO SREANJE LIKOVNIH USTVARJALCE, Vza tematsko razstavo TUDI RNA JE BARVA. Ljubiteljski likovniki lahko sodelujete z enim ali najve tremi med seboj vsebinsko ali oblikovno povezanimi deli. Razpisana tema ne omejuje ne vsebine ne sloga, prav tako pridejo v potev vse tehnike in

&

materiali. Ustvarjalci se lahko odloijo

Ob slovenskih dnevih knjige in UNESCO-vem svetovnem dnevu knjige vabimo na e 3. literarni veer z naslovom MLADI IN KNJIGA, ki bo 20. aprila ob 19. uri v knjinici na Muti. Mladi literati, dijaki, tudentje so se lahko prijavili na literarni nateaj z liriko ali kratko prozo. Po izboru komisije za razpis bomo nekaj prispevkov izbrali za literarni veer, osrednja gostja pa bo Barbara Korun. To literarno sreanje je namenjeno predvsem mladim. Z njim elimo spodbujati kreativnost, bralno in jezikovno kulturo, irjenje znanja in obzorja, kritinost ter medsebojno komunikacijo, predvsem pa sledimo potrebam ter pioim in mentorjem na sodoben nain odgovarjamo na njihova iskanja.

& Sreanje odraslih pevskih zborov bo 21. aprila ob 19. uri v Gasilskem domu v Vuzenici.

& Sreanje otrokih pevskih zborov obin Muta, Podvelka, Ribnica na Pohorju, Vuzenica in Radlje ob Dravi bo 24. aprila ob 17. uri v osnovni oli na Muti.

za katerokoli temo (krajino, portret, anrski prizor, tihoitje, povsem nepredmetno reitev ), za kakrenkoli slogovni izraz in katerokoli tehniko (risbo, sliko, grafiko, kola, relief, malo plastiko, keramiko, meano tehniko ). Edini pogoj je barva: likovna dela morajo biti izvedena preteno s rno barvo.

Likovna dela s prijavnico lahko oddate v Knjinici Radlje ob Dravi vsak dan od 8. do 14., v torek od 8. do 17. ure ter v soboto od 9. do 12. ure, najkasneje do etrtka, 10. maja 2007. Otvoritev razstave bov petek, 1. junija 2007 v, prostorih Knjinice Rad l j e ob D rav i . S t rokovna spremljevalka sreanja mag. Simona Javornik bo izbrala likovna dela za regijsko razstavo, ki bo septembra 2007 v Radljah ob Dravi.

Cvetka Miklavc, vodja JSKD,

OI Radlje ob Dravi

Ugodno vpliva na poutje ljudi, ki so v stresu, so depresivni, ivijo v strahu ali socialni izoliranosti. Gibanje je dobra prilonost, da si pridobite nove prijatelje ali znance.

Kaj vam priporoamo? Hojo seveda. Hoja je popolna telesna dejavnost za zdravje. Koristi celemu telesu. Priporoa se pol ure hoje na dan. S hojo krepite svoje srce, zniujete krvni tlak, zmanjujete monost srne kapi, izbolja se stanje miic in sklepov. Navsezadnje - primerna je za vsakogar, je preporsta, varna in celo zastonj. Hodimo lahko kjerkoli in kadarkoli. Zato hodite veliko in uivajte v gibanju. V megli, somraku in temi se ne pozabite zaititi s svetlobnimi varovali.

Z rednim izvajanjem telesne dejavnosti boste spretneji, telesno vzdrl j iveji . Postal i boste samozavestneji, pomlajeni in zadovoljni sami s sabo. Izgovore na stran in dovolite si zautiti, da imate ivljenje v svojih rokah.

Povabila vas bom, da opravite preizkus telesne zmogljivosti: test hoje na 2 km.

To je enostaven, natanen, varen tes t za do loevan je te lesne zmogljivosti med 20. in 65. letom starosti. Omogoa, da vam doloimo telesno zmogljivost na osnovi hitre hoje na 2 km in dobljenih rezultatov, asa hoje in srnega utripa ob koncu hoje. Upoteva vao starost, spol telesno teo in telesno viino. Primeren je za vse telesno dejavne in nedejavne ljudi, priporoa se, da se po estih mesecih ponovi.

Kje se dobimo?

Vabljeni, da se katerega izmed testov tudi udeleite. Potrebna sta le vaa volja, portno oblailo in obutev. Pred testom ne pijte alkohola in ne uivajte poivil. Pred testom se ne smete preobilno najesti in opravljati

&

tejih del.

19. 4. in 10. 5. 2007 ob 15.00 STADION RADLJE

& 17. 5. 2007 ob 15.00 KAPLA& 7. 6. 2007 ob 15.00 VUHRED

POLJE& 20. 9. 2007 ob 15.00 BREZNO, na

igriu pred osnovno olo& 11. 10. 2007 ob 15.00 MUTA,

cesta proti pokopaliu

Gibanje je zdravilo

Gibanje je osnovna lovekova potreba, tako kot potreba po zraku, hrani, vodi in svetlobi. Telesna nedejavnost je za zdravje tvegano poetje. Zviuje krvni tlak in raven holesterola, poveuje monost obolevnosti za rakom in sladkorno boleznijo tipa 2. V kolikor se temu doda nezdrav nain prehranjevanja, je zdravje posameznika zaradi nezdravega ivljenjskega sloga zelo ogroeno. Ali povedano drugae: lovek, ki je telesno nedejaven, s svojim nainom ivljenja ogroa svoje srce kot lovek, ki pokadi 25 cigaret na dan.

Zavedati se moramo, da naloba zdravega naina ivljenja v mladosti ohranja in omogoa kvalitetnejo mlado starost. To pomeni, da so ljudje, ki so telesno dejavni vso ivljenje, v starosti mlaji od svojih neaktivnih vrstnikov za 10-20 let.

Gibanje ne krepi samo naega telesa, ampak tudi duo psiho.

Muan 9

zdravstveni dom, drutva zdravstveni dom, drutva

Cilj, ki naj vas ene v biti aktiven/a: izgledati bolje, poutiti se bolje, predvsem pa se zabavati. In vedite: Vedno je pravi as, da naredite, kar je prav! (Martin Luther King, jr.)

Pozdravljeni do prihodnji!

Kmeka godba Pernice

e eno od nepozabnih

Zopet so se sreali proti koncu

preteklega leta pri nas godbeniki, mi jim reemo muzikanti, iz sosednjih Sobot in seveda tokratni gostitelji, Kmeka godba Pernice. Bil je dan, kot bi ga prav za nas ulili iz istega brona. Topel, poln sonca, ljudi nasmejanih lic Vsakemu je zlezel prijazen pozdrav kar sam od sebe na usta. Je sosed sosedu preerno ponudil roko, potrepljala sta se po ramenu, povpraala o zdravju pa o tem, kako napreduje glasba in e je kaj novih tim.

Saj pomnite, veste, kako smo orali prve brazde naega godbenega sodelovanja s sosedi, lahko bi zapisali kar znanci, tam z one strani nekdanje elezne zavese. Na obeh straneh je bilo veliko nezaupanja, ki pa se je dralo nekako na vijih ravneh. lovek, sosed, kmet teh planin, muzikant s tradicijo iz starih asov je vedel in mislil drugae. oT svojo druganost od uradne politike so ljudje v praksi potrdili in udejanjili mnogokrat. Da ne ponavljamo, kako smo si znali in hoteli pomagati in sodelovati tudi preko meje. Na loveki ravni smo si lahko vedno zaupali kot sosed sosedu. In tako je priel tudi tisti, na zaetku zelo meglen dan, ko smo se prvi sreali tam med mejnimi zapornicami na Mlakah in

Danica Ladinek, vms(Zdravstveni dom Radlje,

zdravstvena vzgoja)

kasneje v sonnem dnevu zakljuili nae prvo sreanje na Pernicah. Naslednje leto smo enako prisrno obutili sprejem pri sosedih in tudi to je najbr za sabo potegnilo e drugana sodelovanja, Kvarto saks in druge skupine. Tako smo zopet prieli tudi uradno iveti kot ljudje tega planeta, kot mejaki, ki vemo, da ne grizemo drug drugega. Prav preko vsem razumljivega jezika glasbe in not ustvarjamo, zopet iemo in najdemo davno opuene steze, ki so normalne za ljudi dobre volje in stanovalce tega planeta. In tu in tam smo samo ljudje, ki se bijemo za im bolj znosno ivljenje in lepo soitje s sosedom.

Tokrat so nai Sobotane priakali pred gasilskim domom na Muti. Po glasbenem, uradnem uvodu ter prijetnih osebnih pozdravih smo se odpravili v Bistriki jarek. S ponosom je

na predsednik Peter Krajnc lahko tokrat pokazal Glasbeni d om Pernianov in tudi povedal, koliko so postorili godbeniki sami in koliko je primaknila obina. Res nekaj lepega, res presenetljivo, so komentirali sosedje.

lovek je resnino sreen, da lahko vsaj na stara leta s ponosom ree, da si od tu doma, je povedal eden najstarejih sosedov.

Po manji pogostitvi smo se pognali proti Pernicam. Ampak mimo kmetije Herman pa ne gremo. Sem segajo zaetki naega sodelovanja, od tu se je vedno nekako vlekla nit

povezave. Ustavili so avtobus in zadonele so poskone koranice, celo zaplesali smo. eprav povsem nenapovedani, smo bili postreeni, kot se pa za sosedski obisk spodobi.

Pravi muzikantarski sprejem pa je bil vendarle pri stari oli, ko so zaigrali sprejemno melodijo domaini in nato e sosedje, nazadnje pa se je vse kar samo po sebi zlilo v skupno muziciranje.

ele takne prilonosti v resnici potrdijo, da glasba res ne pozna meja, da podira vse pregraje. e posebej najmlaji glasbeniki, tisti, ki se ele nekako iejo, najdejo takoj medsebojne nitke in simpatije, takoj najdejo svoje kotike, svoj smeh, nova poznanstva. In nazadnje spoznamo,

da pravzaprav tudi jezikovnih ovir ni, vsaj ne tako visokih, kot vasih menimo.

Pa e n ekaj l epega, k ar vunderen je bilo. Nae goste iz Avstrije smo povabili e na vonjo s splavom. Povedali so, da so za splave celo e sliali in da je bila vonja zanje doivetje brez primere. Lepo je z naimi sosedi.

Kristl Valtl

Tako smo se pa postavili pri Hermanu

Muan

10

Joefov koncert na Muti

Kmeka godba Pernice je organizirala 14. Joefov koncert. Prireditev se je odvijala 16. 3. 2007 v telovadnici O na Muti. Godbeniki so povabili v goste izvajalce razlinih zvrsti glasbe. Iz njihovih vrst so na koncertu zaigrali harmonikarji s Pernic. Sami mladi, veseli, lepi,

korajni. Tudi v ansamblu Veritas igrajo trije fantje iz Kmeke godbe Pernice, navduili so nas z glasbo in vokali. S Sv. Primoa nad Muto je priel poklepetat z voditeljico, zaigrat na frajtonarico in zapet olarek s smislom za humor in glasbo, Rudi Breznik. V ansamblu enk pa pravijo, da niso zmeraj za enk. So pa za posluat in pogledat. Ansambel Ptujskih pet je na Muti tako ali tako e udomaen. Po evropsko, pardon, po avstrijsko, so jo urezali isto pravi avstrijski muzikanti z mladim slovenskim talentom. e Ansambel Toneta Rusa se je narodno-zabavno predstavil.

Skupina Skuter je e nekaj drugega, posebej navduuje nas mlaje. Prinesli so drugano ivahnost. Prav! Pa Fredi Miler? Aja, Fredi je pa sploh posebne, tudi za Muane. Vasih si nad njim navduen, vasih se lahko zgraa, e ne poslua besedila do potankosti; nasploh pa, e vpraate mene (kdo pa mene sploh kaj vpraa), prijetna popestritev. Prav je imel, da se ni dal! Na koncertu sicer nisem bila

zaradi njeeeeeega. Sem pa prila zaradi Pernianov, saj so jih tudi oni kar nekaj urezali. Pa Miha Koritnik je nekaj oltavih razdrl, je kar po svaje kiro reko. Meni je ostala v spominu tista kruta, ko se mu bobnca e od osmega merca ni vrnla dumo. Policiji pa le ne bi prjavo, ka pa jo zot prenejo.

Prireditev je povezovala gospa Darja Vrhovnik, ki ni pozabila niti na sponzorje. Vem, da jih je bilo precej, in mislim, da so tudi dovolj sponzorirali. e jaz se jim zahvalim v imenu pernike godbe. Kajne, kaj si upam? Saj mislim, da predsednik Kmeke godbe Pernice gospod Peter Krajnc ne bo hud, eprav

izgleda strog in resen. Pravi predsednik. estitam za prireditev in hvala tudi za druga glasbena doivetja z vami, Perniani.

Marija Omulec

Meani pevski zbor Zvon

Za nami je deset let veselja, ljubezni do petja in druenja

Meani pevski zbor Zvon nadaljuje poslanstvo Obrtnikega mokega pevskega zbora Zvon, ki je deloval od jeseni leta 1991 do konca leta 1996. Zvon je ponovno zazvonil leta 1997 v meani zasedbi pod vodstvom Petre Straunik. Tako v letonjem letu praznujemo deseto obletnico delovanja.

Meane generacije, veselje, ljubezen do petja in druenja to je meani pevski zbor Zvon. V zboru zdruujemo pevsko znanje pevke in pevci, ki verjamemo, da lahko z vlaganjem lastnega dela in prostega asa s petjem ohranjamo zbor, ki se kvalitetno predstavlja v obini Muta in izven nje. Osnovni namen pevskega zbora je med obani e zlasti med mladino in poslualci vzbujati zanimanje za aktivno zborovsko delovanje in tako posredovati kulturne vrednote umetnikih stvaritev razlinih avtorjev.

Trenutno v zboru prepeva 23 pevk in pevcev. Vaje imamo dva-do trikrat tedensko po dve uri, pred revijo, koncerti ali nastopi pa tudi vekrat ter loeno po glasovih. V svoj program uvramo slovenske ljudske in umetne pesmi v priredbah razlinih avtorjev,

drutva drutva

Program je povezovala Darja Vrhovnik

Revija pevskih zborov v Breznu

Muan 11

rnske duhovne pesmi, boine napeve in zabavne pesmi.

S svojim bogatim repertoarjem smo meseca januarja v lanskem letu na povabilo gostiteljev sodelovali in nastopili na koncertu ob prazniku Svetih treh kraljev na Sv. Jerneju. Marca smo izvedli dvodnevne intenzivne vaje, prav tako na Sv. Jerneju, kjer sta nas gostila lana zbora. Pevski program intenzivnih in tedenskih vaj smo predstavili na obmoni reviji pevskih zboro,v ki je bila 8. aprila v telovadnici O Brezno - Podvelka. Po mnenju strokovnega spremljevalca Mitje Gobca, ki je v strokovni oceni pohvalil delo zbora in zborovodkinje, smo bili predlagani za nastop na regijskem tekmovanju pevskih zborov. Z nastopom smo toerj potrdili dobro in kvalitetno delo zbora.

V mesecu maju smo se udeleili osme Zvonarjade v martnu pri Litiji, kjer je prepevalo, se druilo ter izmenjalo izkunje e osem zborov z imenom Zvon. Ob svoji deseti obletnici bomo v mesecu juniju, v okviru obinskega praznika, organizatorji letonjega sreanja.

V juliju smo se prvi v asu naega delovanja odpeljali na dvodnevni izlet v zahodni predel Slovenije, kjer smo izkusili nepozabno doivetje na brzicah reke Soe, se ob veernem druenju skupaj veselili in veliko prepevali. Izlet smo organizirali in plaali pevci sami. Ob spoznavanju tamkajnjih krajev in znamenitosti pa ni manjkalo prijateljskega druenja in veselega prepevanja domainom in gostom z razlinih predelov sveta.

Ponovno smo se zbrali v avgustu in po nekaj vajah nastopili na letnem odru v Obaltu na prireditvi Je pa sobota veer. V mesecu novembru smo se predstavili v Slovenj Gradcu, kjer smo sodelovali pri prepevanju zdruenega korokega pevskega zbora ob 110-letnici Splone bolninice Slovenj Gradec. Posebej pester pa je bil december. Z boino-novoletnim koncertom smo se najprej skupaj z naimi prijatelji, Tamburakim orkestrom iz Dragatua, predstavili v dvorani v Podvelki. Na pobudo lastnice gostilne Pri lipi Helene Kresnik Paek smo za njene goste v rotundi Janeza Krstnika na Sp. Muti izvedli tri koncerte z boinimi napevi. Koncerte so gostje iz razlinih krajev Slovenije sprejeli z navduenjem in posebnimi vtisi o naem majhnem

kraju in njegovih znailnostih. Kot e nekaj let zapovrstjo pa smo

pevsko leto zakljuili z boino-novoletnim koncertom v kleti gostilne Pri lipi. V goste smo tokrat povabili godalni kvartet iz Maribora. Z dobro obiskanim koncertom, prijetnimi obutki ob druenju z gosti in nekaterimi sponzorji po koncertu smo zakljuili pevsko leto 2006 in e se veselimo in pridno ustvarjamo za jubilejno pevsko leto 2007.

Gasilsko drutvo

astni predsednik

V skladu z vsemi pravili statuta in gasilskih obiajev so gasilci naega gasilskega drutva na zadnjem obnem zboru podelili gasilskemu tovariu Hubertu Nemcu plaketo astnega predsednika drutva. aTko imamo sedaj gasilci ob astnem poveljniku tudi astnega predsednika.

e pred leti so namre z nazivom astnega poveljnika poastili gasilskega astnika Alojza Erteja, st. Tovari Erte je bil namre dolga leta izjemno predan gasilec in poveljnik industrijskih gasilcev in velja za spotovano legendo v gasilskih vrstah. Nemec pa je svoje delo vtkal preteno v dejavnost in razvoj trkih gasilcev ter opravljal tudi funkcije v posameznih organih na dravni ravni.

Naziv tovari so gasilci ohranili skozi mnoge reime in spremembe preteklega stoletja v dananji as. Zveni veliko bolj ustveno in odgovorneje kakor suhoparni gospod, ki ga iz vljudnosti pa moramo uporabljati, podobno kot smo morali vasih povsem neprimerno uporabljati naziv tovari, tako reko hudo zlorabljati to lepo besedo.

lani Meanega pevskega zbora

Zvon

Kristl Valtl

Zeliarski kroek Kamilice

Dobrodoli med nami!

lani Zeliarskega kroka Kamilice se sestajamo vsako prvo sredo v mesecu v prostorih drutva upokojencev. Poleti gremo v naravo, kjer si v ivo pogledamo rastline. Ob prijetni skodelici zelinega aja spoznavamo rastline in pomen njihovih uinkovin, kako jih razmnoujemo, kdaj in kje jih nabiramo. Zelo pomembno je tudi pravilno suenje in shranjevanje ter sama priprava ajev poparek, zvarek, prevretek. Iz strokovne literature razberemo tudi, za kaj in kako so zdravilne rastline uporabne.

Vsako leto organiziramo pouni izlet. Obiskali smo e zeliarko Fani v Mali Mislinji, si ogledali bogat izbor zeli in degustacijo zelinih namazov in napitkov v prenovljenem obrambnem stolpu ike kartuzije ter se napotili v Negovo, kjer pripravljajo velik zelini park.

Vsa ljudstva sveta se e od nekdaj zdravijo in si ohranjajo zdravje z zelii. e nai predniki so ugotavljali, da za vsako bolezen raste zel, le najti jo je treba. Nekdaj je bil lovek veliko bolj povezan z naravo, dandanes pa radi pozabljamo na bogate izkunje in vedenje naih prednikov ter jemljemo kemine preparate. Ob tem pa se mnogokrat ne zavedamo stranskih uinkov.

K srei pa vse ve ljudi tudi danes ugotavlja, da lahko z zelii uinkovito in razmeroma poceni skrbimo za svoje zdravje, zato zdravilne rastline znova dobivajo vse vejo veljavo. edalje ve ljudi prihaja do spoznanja, da se splaa iveti z naravo. Zeliarski kroek Kamilice pri Drutvu upokojencev in invalidov Muta zdruuje takne ljudi. Vso leto pridno nabiramo in suimo zelia ter jih razstavljamo v knjinici na Muti. Dobrodoli med nami!

Zinka Jauovec

drutva drutva

Muan

12

Dutvo invalidov Muta

Uspeni v metanju pikada

portniki Drutva invalidov (DI) Muta so se v preteklem letu udeleili tevilnih tekmovanj. V soboto, 21. 10. 2006, je na Muti v gostilni Pri lipi potekalo 2. dravno prvenstvo invalidov v metu pikada - ekipno. Organizator je bila Zveza za port invalidov Slovenije, izvajalec pa DI Muta. Po predhodnih kvalifikacijah in prijavah se je na dravno prvenstvo uvrstilo 11 mokih in 11 enskih ekip, med njimi tudi moka ekipa DI Muta (v postavi: Bojan Burja, Drago Vimer, Joe Freidl, Vojko Verdinek in Bojan Tratnik), ki je postala dravni prvak.

Igralci pikada DI Muta so pometli s konkurenco tudi na drugih tekmovanjih ekipno in posamezno na obmoju Koroke: moka ekipa je

dosegla prvo mesto v koroki ligi drutev invalidov, na Vuzenikih dnevih in na Radeljskih sreanjih. V posamezni konkurenci na Vuzenikih dnevih so prva tri mesta prav tako osvojili lani DI Muta (1. Joe Freidl, 2. Vojko Verdinek, 3. Drago Vimer). enska ekipa DI Muta je v Vuzenici osvojila etrto, v Radljah drugo in v koroki ligi osmo mesto.

V kegljanju so se na dravno prvenstvo v letu 2006 uvrstili trije lani DI Muta in dosegli naslednje rezultate: v kategoriji K5 (nacionalna kategorija) Bojan Tratnik 25. mesto, Ivan Lesjak 37. mesto; v kategoriji K4 (pokodba ene roke) Joe Freidl 4. mesto.

Malkov port vabi

portno drutvo Od A do (Od abecede porta do portnega treniranja) je bilo ustanovljeno v letu 2006. Glavni cilji drutva so usmerjeni v dvig gibalne aktivnosti ljudi, slednje pa drutvo trenutno uresniuje z dvema programoma: MALKOV PORT in GIBANJE ZA ZDRAVJ E.Ustanovitelja drutva in vodji vseh projektov sta Gregor Likar in Mitja Rozman, absolventa in zunanja sodelavca na Fakulteti za port.

Program MALKOV PORT, ki poteka na osmih korokih olah in vrtcih skozi vse olsko leto in je namenjen otrokom od 4. do 9. leta s t a r o s t i , v s e b u j e n a s l e d n j e podprograme: Malkova ura gimnastike (gimnastina abeceda), Malek loparek (spoznavanje s portnimi pripomoki in njihovim namenom), Malek z ogo

(elementarne male motvene igre), Malek tekalek (atletska abeceda), Malkova plesna delavnica

(elementarne plesne igre) inM alek igralek ( igre, ki vkljuujejo elementarne oblike lovekovega gibanja).

Program Malkov port pa ne poteka samo v portnih prostorih, ampak izvaja drutvo aktivnosti tudi v naravi. Zimski program se imenuje Malkov smuarski dan , na katerega se skupaj odpravijo otroci iz vseh ol in vrtcev na Korokem. V ospredju je ola smuanja, igre na snegu in prijetno druenje z vrstniki. V toplejih dneh pa bo drutvo otroke razveselilo z Malkovimi plavalnimi dnevi, ko se bomo vsi skupaj z Relaxovim avtobusom odpeljali vodnim vragolijam nasproti.

JUHUHU, POITNICE BODO KMALU TU Tik pred poletnimi poitnicami,

20.5.2007, bo drutvo za vse otroke na Korokem organiziralo 1. MEGA MALKOVO ZABAVO. Na poligonu podjetja Relax Trans, d.o.o., (lokacija Kovtrov most) bodo poleg glasbenih gostov( Spidi, Mini super zvezde, Dejan Vivod, Mini dame )

otrokom ez dan na voljo portne delavnice (najrazlineje portno-druabne igre), plesne igre, u s t v a r j a l n e d e l a v n i c e , preizkuanje v varni vonji s kolesom itd .Stari pa se bodo lahko pomerili v spretnostni vonji z Relaxovimi avtomobili. Generalni sponzor prireditve je Relax Trans, d.o.o.

Malki na Korokem se tudi med poitnicami ne bodo dolgoasili. Zanje bo drutvo v letnem bazenu v S l o v e n j G r a d c u i n o ko l i c i organiziralo olo plavanja, dejavnosti v naravi (pohodnitvo, preivetje v naravi, taborjenje ), portno-druabne igre, igre na mivki itd.

Ve informacij najdete na nai spletni strani: w ww.oda-s.si.

Svetovna podprvakinja

Meseca septembra je v Franciji, v parikem Domu portov potekalo do sedaj najveje in po udelebi najtevilneje svetovno prvenstvo v savateju, verziji assaut (lahki dotik). Barve slovenske reprezantace je zastopala 19-letna Marina Dobnik z

Gregor Likar

drutva, port drutva, port

Muan

Dravni prvaki

Marinin rezultat je plod tekega dela in priprav JF

13

Gortine in se odlino odrezala. S fantastinimi predstavami, borbenostjo in izjemno tehniko si je prepriljivo priborila 2. mesto in s tem naslov svetovne podprvakinje v kategoriji do 60 kg. S svojo predstavo je zasenila tudi svetovno prvakinjo in se ni in ni mogla otresti tamkajnjih novinarjev.

Rezultat je plod tekega dela in priprav, saj se je Marina v mesecu juliju udeleila enotedenskih priprav v francoskem Vichyju. Priprave so vodili elitni strokovnjaki za savate na svetu, potekale pa so na tamkajnji portni akademiji Creps. Priprav so se udeleili tudi vrhunski borci, kot na primer Djibrine Fall - Telemaque, svetovni profesionalni prvak v savateju.

Omenimo e, da si je Marina nastop v izbrani vrsti zagotovila kot aktualna dravna prvakinja.

Del zaslug za ta res vrhunski uspeh gre tudi Obini Muta in njenemu upanu g. Borisu Kralju, ki sta ji s finanno pomojo omogoila odhod na svetovno prvenstvo.

Skrivnost jasli in kria

eprav je bila v bistriki dolini - kjer skuamo s skupn im i momi uresnievati zamisel arhitekta Andreja Lodranta o ekolokem parku Franikov gaj - nova kapela Jasli in kri blagoslovljena e ob obinskem prazniku, 25. junija 2006, skupaj z novo godbeno sobo pernike kmeke godbe na pihala, smo jo lahko dokonno uredili ele do konca preteklega leta.

K izdelavi barvnih oken smo povabili domaina, akad. slikarja Darka Lesjaka, ki ivi in ustvarja v Mnchnu. Z veseljem je ta izziv sprejel in najprej naredil narte za obe barvni okni, ki so bili vsem zelo ve. V enem oknu je upodobil zvezdo, ki je spremljevalka Jezusovega rojstva, v drugem pa trnovo krono, ki je simbol Jezusovega trpljenja in smrti na kriu.

Luka Mlja, trener SKD

Pozneje pa so e v steklarski delavnici 'Gustav van Treeck' v Mnchnu izdelali vitrae po starem postopku s sprotnim barvanjem in vlivanjem posameznih delov vitraa.

port, upnija port, upnija

Jaslice in kri ob boiu 2006

Barvna okna v novi kapeli

Muan

14

upnija, gospodarstvo upnija, gospodarstvo

Hkrati pa je dr. Mirko Topler, ki je bil pred dobrimi desetimi leti e pobudnik za ekoloko kapelo, kakor takrat za kip sv. Franika, tudi tokrat naprosil dr. Lojzeta Pogorelca za velik kri, ki bi bil primeren za to kapelo. Dr. Pogorelec se je lotil dela in spet iz odpadnega eleza izdelal krianega Jezusa. Lesen hrastov kri za Krianega je izdelal Franc Vrhnjak. Skoraj istoasno so bili vgrajeni tudi vitrai. Tako so bile za boi 2006 e postavljene jaslice in nad njimi kri. Z ene strani je nanje sijala svetloba betlehemske zvezde, z druge je gledala trnova krona.

In prav v tistem asu smo odkrili knjigo sv. Edith Stein 'Jasli in kri', ki nam je razkrila globljo vsebino nae kapelice:

Na sijaj lui,ki izhaja iz jasli,pada senca kria.

Lu ugasne v temini velikega petka,a se sijajneja dvignekot sonce milostiv jutru vstajenja.

S Sinom lovekovim skozi trpljenje in smrt dospeti k veliastvu vstajenja to je pot za vsakogar od nas, za celotno lovetvo.

Kapelica Jasli in kri v bistriki dolini vabi: Pridi, da se tukaj srea s skrivnostjo svojih jaslic in kria!

Joe Berginc

Predstavljamo dejavnost

VERMA - majhno, a uspeno podjetje

VERMA, obdelava kovin, Vojko Verdinek, s.p., je uspeno druinsko podjetje, ki se ukvarja s kovinskopredelovalno dejavnostjo, zaposljuje pet delavcev in veino (kar 90 %) izdelkov izvozi v drave Evropske unije. O zaetkih podjetja, teavah, ki so pestile samostojne podjetnike v okviru nekdanjega politinega reima, in o dananjih razmerah na podroju malega gospodarstva v obini Muta je posebej za bralce Muana spregovoril direktor podjetja Vojko Verdinek.

Kaj bi lahko povedali o zaetkih delovanja vaega podjetja?

Korenine segajo v leto 1978, v obdobje socializma oz. komunizma v

bivi Jugoslaviji, ko smo prieli s popoldansko obrtjo v kletnih prostorih stanovanjske hie. Izdelovali smo manje izdelke iz kovin in nudili storitve razreza sosednjim podjetjem.

Zaradi potrebe po vejih prostorskih kapacitetah smo zgradili novo delavnico, v kateri smo leta 1980 zaeli z obratovanjem, z redno obrtjo in irim spektrom proizvodov in polproizvodov iz kovine ter poveali tevilo zaposlenih na pet delavcev.

So bile torej monosti za razvoj malega gospodarstva v asu Jugoslavije ugodne?

Nikakor ne. V asu bivega jugoslovanskega sistema samostojnim podjetnikom ni bilo lahko, saj se je pisal as kapitalizma, ki je izkorial delavca, samostojne podjetnike pa oviral pri svobodi odloanja in izraanja, tako da smo lahko delovali le preko dravnih podjetij, skratka bili smo privesek firmam v dravni lasti.

Po razpadu Jugoslavije leta 1990 smo zaradi izgube trga najprej izgubili delo samostojni podjetniki, tako da sem moral iskati delo v sosednji Avstriji in Nemiji.

Imel sem sreo, saj sem uspel v slabem letu nadoknaditi izgubljen trg pri naih severnih sosedih, za katere e danes delamo v 90-ih %.

Za razvoj malega gospodarstva pa tudi as po letu 1990 ni bil ugoden, saj so bile obresti za kredite zelo visoke in tudi davna politika nam ni bila naklonjena.

Kako pa je s tem danes in konkretno v naem okolju?

Menim, da bi morala oblast tako na dravni kakor tudi na lokalni ravni dati ve poudarka razvoju gospodarstva v industr i j i , kmet i js tvu, malem gospodarstvu, turizmu, trgovini in gostinstvu, skratka v panogah, ki ustvarjajo novo vrednost, saj bomo lahko le tako vzdrevali in izboljevali na zdravstveni, olski, portni in kulturni sistem.

Druinsko podjetje Verma, d. o. o., veino izdelkov izvozi v EU

Muan 15

gospodarstvo, kmetijstvo gospodarstvo, kmetijstvo

Zato sem zelo zadovoljen, da je na novoizvoljena lokalna samouprava izvolila nov odbor za gospodarstvo, za katerega upam, da bo na tem podroju napravil premike v korist gospodarstva. To so dokazali e na zboru obrtnikov, samostojnih podjetnikov in industrialcev v gostiu Pri lipi. Taknih druenj in posvetovanj si elim e ve v irem okolju in tudi preko naih meja.

Kaj torej menite o razvitosti gospodarstva in malega gospodarstva v obini Muta? Vidite e ve monosti razvoja? Kje so teave?

Menim, da je v nai obini nujno potrebno bolj vzpodbujati razvoj malega gospodarstva in podeelskega turizma, kajti le tako bo prilo do poveanja delovnih mest. Kakor vemo, se je naa industrija, kolikor je je e ostalo, prodala tujcem. Ti le delavcem zagotavljajo osebni dohodek po kolektivnih pogodbah, ostanek dobiek pa roma preko naih meja. S tem se na kraj siromai, saj smo kot obina na repu razvitosti v Sloveniji.

G. Vojko Verdinek, najlepa hvala za va as. elim vam e veliko poslovnih uspehov.

Za vas se je pogovarjala M. M. Lesjak.

Predstavljamo kmetije

Pavkova kmetija

Ena izmed vejih kmetij na Gortini je Pavkova, s priimkom vikart. Skupaj z Lenikovim posestvom, ki lei malo vije in je bilo dom Pavkove mame, meri 23 hektarjev. Obdelovalne zemlje je okoli 19 hektarjev. V najemu imajo e 3,5 hektarjev zemlji. Sadijo koruzo za silao in nekaj itaric. Ostalo so travniki. Na strmem terenu ez poletje

pasejo ivino, predvsem telice in zadnjih nekaj let tudi konje. Mlena proizvodnja je glavna panoga, saj imajo v hlevu okoli 40 glav govedi, v glavnem krave molznice, in mleno kvoto, naravnano na visokih 126.000 litrov. Ob takih tevilkah hektaorv, toliko glavah ivine in tisoih litrih mleka mora nekdo poprijeti za delo.

Na prvem mestu je tukaj gospodar Marjan. Fizinih opravil na kmetiji, kot

Marjan in herka Tamara oboujeta konje

Pri Pavkovih

Muan

16

kmetijstvo, muto so ponesli v svet kmetijstvo, muto so ponesli v svet

so delo v gozdu, priprava drv, oranje, setev, spravilo krme in seveda vsakodnevni opravki v hlevu in skrb za ivino, je mnogo preve za enega mokega. Vekrat je tiriindvajset ur premalo, da bi zartana dela lahko opravil. Desna roka in rama, na katero se lahko nasloni, je njegova Lenka. as, ki ji ostane ob redni zaposlitvi v tovarni, zapolni z delom v hii, na vrtu in v hlevu. Nekateri poznamo mnoge njene talente: kraenje tort, k v a k a n j e , p i s a n j e p e s m i , prilonostne, predvsem zabavne kronike in e kaj bi se nalo. Ob tekem delu in skrbeh na kmetiji njen humor prekleto prav pride. Tudi Marjan najde uitke ob delu. Prej sem e omenila konje. Z njimi as hitro mine, saj zahtevajo nego in druenje.Veliko veselja z njimi ima tudi herka Tamara, osnovnoolka, ki je e pred leti pogumno jezdila. Ata Marjan jo je spremljal s ponosom, mama Lenka pa s strahom.

Na Pavkovi kmetiji sta dolga leta pridno gospodarila Marjanova stara Ivan in Lojzka, ki tudi sedaj ne mirujeta, eprav sta oba e okoli osemdesetih. Vsako delo, ki ga opravita v hii ali okoli nje, za druino veliko pomeni. Mama in babica Lojzka ima sedaj, ko ji ostaja ve asa, e posebno veselje s kvakanjem raznih prtikov in celo zaves. Dedek in ata Ivan pa mora biti z vsemi novostmi na tekoem, zato rad prebere asopis in pogleda tudi televizijo. Prav pridejo nasveti za vsakdanjo rabo, eprav sta tehnologija in razvoj kmetijstva precej podivjala od njunih najboljih asov kmetovanja.

Pavkovi druini elim e naprej uspenega kmetovanja, naj dobro sejejo in dobro anjejo. Prav tako jim elim veliko zdravja, da bodo lahko uivali sadove svojega dela.

Marija Omulec

Intervju

Matic Slodej: Zelo pomembna je samodisciplina

e pred dobrim letom je bil na olskih straneh naega glasila objavljen kratek intervju z Maticem Slodejem, takrat e uencem Osnovne ole Muta in vekratnim dravnim prvakom v namiznem tenisu. V svojih kratkih in jasnih odgovorih je Matic, lan dravne reprezentance, med uspehi posebej izpostavil 48. mesto na evropskem prvenstvu v Pragi. Od takrat se je veliko spremenilo: julija v lanskem letu je Matic postal evropski podprvak na evropskem prvenstvu v dvojicah v Sarajevu, a je kljub temu ostal skromen, redkobeseden fant, ki rad ivi in trenira na Muti. Na vpraanja o svojem uspehu odgovarja preudarno in zrelo.

Namizni tenis je samoumeven del njegovega ivljenja e od prvega razreda osnovne ole. S talentom in vztrajnostjo je Matic postal najuspeneji igralec Namiznotenikega kluba (NTK) Muta.

Namizni tenis ima na Muti sicer e dolgo tradicijo; organizirano so ga zaeli trenirati e pred priblino estdesetimi leti na pobudo Zlatka otarca, takratnega ravnatelja O Muta. NTK pa Muta je bil ustanovljen pred devetimi leti in je danes najuspeneji portni klub v obini Muta. Mladi igralci NTK Muta so e v l. 2004 in 2005 dvakrat zapored osvojili naslov dravnih prvakov, izjemen uspeh pa so fantje v postavi: Matic Slodej, Botjan Kraser, Mitja V erdnik in Nejc Stramec ponovili 31. marca in 1. aprila letos, ko so na Ptuju znova postali dravni prvaki.

Bi lahko rekel, da je namizni tenis tvoje ivljenje?

Res mu posvetim ogromno asa. K namiznemu tenisu hodim e od prvega razreda, tri leta je bil zame to kroek, nato pa sem ga zael resno

trenirati. Danes treniram vsakodnevno po dve uri, ob sobotah in nedeljah pa veinoma tekmujem.

Dostikrat je bilo verjetno teko vztrajati. Kdo te je pri tem vzpodbujal? Kaj te ene?

Na zaetku me je igranje predvsem veselilo, danes pa me seveda enejo rezultati, ki so moja najveja vzpodbuda. Velike zasluge za to, da sem vztrajal, ima moj prvi trener Sreko Verhnjak in pa seveda moji stari, ki me vseskozi finanno podpirajo, in prijatelji. Sedaj pa trenerja Damjan Cvetko in Ivan Pajd z Lovrenca na Pohorju. Dobro se razumemo, kar mi veliko pomeni.

Kakni so spomini na lansko evropsko prvenstvo v dvojicah v Sarajevu, kjer si postal evropski podprvak?

Celotno prvenstvo je trajalo tirinajst dni. Vse dni smo preiveli v dvorani, le en dan smo imeli prosto in smo lahko li na ogled mesta. Bilo je zanimivo, a naporno. Tekmovali smo posamezno, ekipno in v dvojicah, kjer sem bil najuspeneji. Igral sem skupaj z Janom ibretom iz Murske Sobote in zasedla sva drugo mesto, bolji je bil le poljsko-hrvaki par.

Matic v akciji

Muan 17

Kako so tvoj uspeh sprejeli Muani?

Ko sem se vrnil, me je pred bifejem Time out akalo veliko ljudi, priredili so mi prisren sprejem in me res prijetno presenetili.

Na Muti je veliko mladih, perspektivnih igralcev namiznega tenisa. Kaj bi svetoval tistim, ki so ele na zaetku svoje portne poti?

Zavedati se morajo, da bodo uspeli le, e bodo pridno trenirali in e bodo pripravljeni za uspeh tudi kaj rtvovati. Zelo pomembna je samodisciplina.

ki je oitno tebi ne manjka . Si tudi dijak prvega letnika Gimnazije Ravne na Korokem. Verjetno je potrebno zelo veliko samodiscipline, da ti uspe usklajevati vsakdanje naporne treninge in zahteven gimnazijski program?

S tem nimam vejih teav. V osnovni oli sem bil vsa leta odlien in tudi sedaj nimam bistveno slabih ocen. Imam status portnika, kar mi omogoa napovedano spraevanje in dalje opraviene izostanke. Uim se, ko imam as. Hvaleen sem starem, ki so me tako vzgojili, da se mi ni teko za uspeh tudi emu odpovedati.

Verjetno si vpisan v portni oddelek?

Ne, obiskujem sploni oddelek, ker menim, da se lahko tu ve nauim in mi bo laje na maturi.

Soolci so verjetno ponosni, da imajo v razredu tako uspenega portnika?

Da, ko so izvedeli za moje uspehe, so bili navdueni. Vasih pa se seveda pojavi tudi nevoljivost, e posebej zaradi privilegijev, ki izhajajo iz mojega statusa.

Ti ob vsem tem sploh ostane kaj prostega asa? Sploh zna biti navaden najstnik s tevilnimi pubertetnikimi problemi ?

Nekaj prostega asa mi ostane med vikendi, e ni tekem. Takrat ponavadi s prijatelji igram nogomet ali koarko. Kdaj pa kdaj si res elim, da bi imel ve asa zase, podobno kot moji vrstniki.

Kakni pa so tvoji narti za prihodnost?

Rad bi e naprej ostal v dravni reprezentanci. Upam, da bomo z ekipo e veliko dosegli in da bomo napredovali v ligi. Seveda si elim spet postati dravni prvak tudi posamezno in zmagati na im ve turnirjih.

Poleg tega moram uspeno konati srednjo olo, razmiljam e tudi o tudiju fizioterapije. Neko pa bi rad postal tudi trener mladih talentov.

Se na Muti dobro pouti? Ponuja domae okolje dovolj monosti za tvoj razvoj ali pa meni, da bi bil lahko kje drugje e uspeneji?

Na Muti mi je ve. Tu imam svoje prijatelje in tudi namizni tenis je tu dovolj razvit, da mi nudi vse monosti za uspeh, zato nameravam tu tudi ostati.

Za konec pa e vpraanje: Ali kdaj bere Muana?

Vedno ga pregledam. Zdi se mi zanimiv, posebej e intervjuji, ki predstavljajo pomembne Muane, in zelo sem ponosen, da lahko pri tem tokrat sam sodelujem.

Matic, hvala za tvoj as. elim ti e veliko uspenih nastopov in im manj pokodb.

Za vas se je pogovarjala M. M. Lesjak.

M a t i c s t r e n e r j e m a i n s o i g r a l c i i z N T K M u t a

Muan

muto so ponesli v svetmuto so ponesli v svet

Dravni prvaki s trenerjema in vodstvom NTK Muta

18

za najmlaje, utrinki za najmlaje, utrinki

Prijateljstvo

Mijav, mijav, phh! Pazi se, spraskam te tako hudo, da bo joj! je divje opozarjala muca kuka. Sreala sta se prav na vogalu stanovanjskega bloka ob klopci. Muca je skoila na klop. Kua se je tako prestrail nasrene muce, da je pod njim nastala luica, pa e take ni utegnil dvigniti. Bilo mu je nerodno pred muco, ki mu je bila sicer ve, saj sta se e vekrat videla. Saj veste, e je muca sploh lahko kuku ve. Kua se je zbral in se poskual braniti:

Hov, hov, Mjavkica, ne bodi huda. Saj ti ni noem. Sluajno sem pritekel

tod mimo. Navadno grem na sprehod na drugo stran bloka. Hov, ho.v

Kaj me briga, kam gre ti na sprehod, mijav. e vedno te lahko opraskam, e me bo napadel. Kar poglej te moje ostre kremplje.o T staro klop sem e isto ostrgala, pa je lesena, kako bom ele tebe, samo poskusi se premakniti. Phh, phh! mu je grozila muca.

Skrij kremplje in poravnaj dlako na hrbtu, saj si taka kot je. Povesi rep, ki izgleda kot sablja. Tako hudobno gleda in mi nisi ni ve. Saj vidi, da ti ni noem, jo je miril kua.

Mjavkica je stala pri miru in pozorno opazovala psa. Bala se ga je, on pa je, kljub temu da ji je lepo govoril, bevskajoe skakal okoli nje.

Ne bevskaj tako. To mi govori samo zato, da bi se umirila, skrila svoje oroje, potem pa hop, bi me ti napadel s svojo pasjo eljustjo. Ne, ne, ne bo me!

No, prav, bom pa utihnil. Poglej, sem e tiho.

Prav, gleda pa e zmeraj grdo in ker te ne poznam, ti ne zaupam.

In kaj naj naredim, da mi bo verjela? se ji je dobrikal kuek.

Muca je pomislila in mu ukazala: Pojdi tja za vogal bloka in pridi isto poasi, ampak zares isto poasi, nazaj. e bo to zmogel, ti bom popolnoma zaupala. e pa ne, potem se mi ve ne pribliuj!

Kua si je elel, da bi se lahko kdaj lovil z muco, saj ni bilo v bliini nobenih pasjih prijateljev, zato je pristal na njen ukaz.

Videla bo, da bom zmogel. Ti pa medtem ne uidi.

Kuek je sicer odel okoli vogala, a mu ni bilo isto vseeno, da mu je muca ukazovala. Muca pa se je nabrito posmehovala, e kako me tale uboga. Ampak ko se je psiek poasi prizibal nazaj, mu je muca prijateljsko stekla nasproti. Povohala sta se, Mjavkica se je podrgnila obenj in tako sta sklenila veliko prijateljstvo. Nato sta skupaj odla na potep.

Marija Omulec

Blagoslov Ali verjamete v sanje? V tiste prave,

ki vas ponoi preganjajo ali uspavajo? Mogoe mi bo kdo pritrdil, a veina

vas bo to zanikala. Vem, saj sem tudi

sama med njimi. A moj oe jim je neko verjel in izkazalo se je, da je bilo tako prav.

Povedala vam bom njegovo zgodbo in razkrila, zakaj ob nai hii e ve kot trideset let stoji kapela in s kaknim namenom je bila postavljena.

Do leta 1961 je naa druina bivala po raznih gruntih, kot najemniki so obdelovali najeta polja z vso ljubeznijo in skrbjo vestnega gospodarja ter ob vsem svojem delu e odsluevali najemnino.

Na pobudo tedanjega upnika, ki je oetu uspel vcepiti misel o redni zaposlitvi in o pokojnini na stara leta, se je ta zaposlil v tovarni in zael ob rednem mesenem dohodku razmiljati o uresnievanju svojih velikih sanj o osamosvojitvi. V odkup so mu ponudili majhno staro hiico, ki bi jo lahko odplaeval na obroke.

Silna elja je vse moneje tlela v njegovem srcu in mu dajala neprespane noi v razmiljanju in omahovanju, e zlasti ker so mu ostali lani druine nasprotovali. Pa saj to niti udno ni bilo, ker so doslej stanovali v prijetni zidani hii z velikimi okni in elektrino napeljavo, esar pa v prodajani ni bilo. Le vlane kamnite stene, po katerih je med deevjem curljala voda, in nekaj lesenih, ki pa jih je e najedala lesna goba. Mala okna so dajala malo svetlobe in prostori so zato e bolj odbijajoe delovali. eprav siromana, bila pa bi njihova last. In od tam ga na stara leta nihe ne

Skupaj s hio smo blagoslovili tudi novo kapelico

Muan 19

utrinki utrinki

isto na vrh pa e kok pul, kiriga smo nabrali okulo vaglou. Mlode diklete smo se rode tritale, kira bo prva s cirkle egn nesla dumo, tsta se bo prva enla.

egn s korpa se je ofnu ele v nedelo, ko smo prili od garvstajeja. Ko smo se fejst najedli, je aa reko otrakom: Ze pa letite h vsokemu pamu, ga streste, pa mu rete, da bi bil ti letos tak pun, ko sm zej jas.

Na vejkanono soboto al pa na vejkanoni ponedelek je gotica otrakom prnesla pisonke. To je bil pokeli, peen v toki rangli, da je mel pal v sredi lukno, natr v jo so pa dali pomarano pa poforbano jajco. Vosi je bil zravno e kok dinar. Mi otorci smo se gotici lepo zahvolili, ko smo bli strano gmajtni za vse, koj smo dobli.

Glih zato smo koma okali vejko no.

Po pripovedovanju gospe Pepce Jani,

rojene pri Beklerju na Gortini, zapisala

Marija Omulec.

Povejmo po nae

Koma smo okali vejko no

Za vejko no se je v hii popucalo, da je blo vse edno. Podi so bli vsi lisini, jih je blo treba vse zribat s pirto al pa znucano brezavo metlo in z lugom. Lug se je naredo is pipila, ko smo ga rez no namoli v vado.

Na vejki petok, te, ko se je lo h Bojemu grobu, so se dama tud pekli

pokeli, kire smo pal v soboto nesli h egnu. Maso se je skuhalo, ko so v soboto jutr prnesli egnan ojgn. Po ojgn je mou it zmerom en det. Bobnce so pa mele kuho res. rTeba je blo e jajce skuhat pa poforbat. Da niso ble somo bile, smo jih neka poforbali z orehavimi luinemi, s ibulnemi lupinemi in vse sorte travo.

Pal smo pa prprajli korp za nest h egnu. Natr smo pa nadivali: na podn smo dali maso, hren, pa jajce, pa molo soli, pa repo za seme. e kruha za vino, na vrh pa dvo pokela, eniga veiga, eniga moliga. Tak, da je biv korp videt bol visek pa lip. Smo ga e zavezali v bili titoh z mano na vrhu,

Pepca nese h egno

bi mogel pognati na cesto. A njegova srna elja in molitev v

neprespanih noeh sta mu pokazali pot. V treh noeh zapored se mu je v sanjah prikazala mlada bela ena in potrdila njegov namen z vzpodbudo, da bo na tistem kraju sreen, in z naroilom, naj ji na mestu prikaza postavi spomin.

Oe ni ve okleval, kupil je hio in nekaj zemlje okrog nje in iz stare koure sta z mamo uredila prijeten dom, poln topline in razumevanja, v katerem sta doakala lepo starost.

Tudi spomin je postavil, majhno leseno kapelico, ki jo je kljub protiverskim asom opremil z lepim kipom device Marije.

Lansko leto je tudi naa druina obutila slast vselitve v nove, veje prostore, zgrajene prav tako z veliko odrekanja in mono vero v izpolnjene sanje.

Ob novem domu je zrasel tudi nov Marijin spomin, zidana kapelica, ki smo jo skupaj s hio blagoslovili septembra lani. Vesela sem, da sem s tem izpolnila svojo obljubo Mariji in da jo lahko vsak dan poastim v mislih in s pogledom, ko stopim okrog naega doma in vem, da bomo tudi mi zadovoljno iveli pod njenim okriljem. Mislim, da smo s tem poastili tudi spomin mojih starev, ki e nekaj let poivajo na pernikem pokopaliu.

Ob tem bi rada izrekla zahvalo naima duhovnikoma, zlasti g. erugi, saj je ustvaril tako prisrno vzduje ob slovesnem obredu blagoslova, in tudi izdelovalcu Marijinega doma g. Benjaminu Lorenciju, ki je temu posvetil mnogo svojega prostega asa. Preprost lovek, delavec z ljubeznijo v srcu in s spretnimi rokami ter brez elje po zasluku. Res sem mu hvalena in elim tudi njemu uspeno gradnjo novega doma.

Bernarda Jeri

Rad bi

Rad bi, a ne znam.Rad bi, a ne morem.

Le kaj?Izkriati svojo boleino,

svoja ustva in ljubezni a.rA e povedal bi na glas,vse izgubilo bi svoj a.r

Bernarda Jeri

Muan

Ustvarjajo za vas

20

poglejmo v preteklost poglejmo v preteklost

Kdo? Kdaj? Kje? Kako?

V naem arh ivu je ve l iko fotografskega gradiva, ki pa al ni dovolj dokumentirano. Odloili smo se, da bomo izbor najzanimivejih

PRIRONIKZA

SRENEUPOKOJENCE

Pri Zalobi Maks Viktor je prvi pri nas izel prironik za upokojensko populacijo z naslovom PRAKTINI VODNIK ZA UPOKOJENCE, ki na prijazen in poljuden nain obravnava vse vidike upokojenskega ivljenja: upokojensko politiko, statistine preglede, pokojnine, bolezni, zdravstveno in socialno varstvo, izobraevanje v tretjem ivljenjskem obdobju, turizem, hobije, rekreacijo V 64 poglavjih na 350 straneh vam 38 strokovnjakov podaja strokovne in koristne informacije za upokojensko populacijo, del prironika pa je zasnovan kot pregled turistinih destinacij irom Slovenije. Skoraj sto ustanov in podjetij je omogoilo, da je prironik kljub profesionalni zasnovi, oblikovanju in obsegu cenovno dosegljiv vsakomur (19 EUR), upokojenci pa lahko naroijo prironik e z dodatnim 25%-nim popustom(14,25EUR) na tel. t. 080 15 17.

Podatke nam posredujte pisno na naslov:

Obina Muta, Glavni trg 17, 2366 Muta. Med odgovori bomo izrebali nekoga,

ki bo prejel knjino nagrado.

Do prihodnji Iz arhiva izbrskala in pripravila Angelca Mrak

fotografij pokazali tudi vam. Tokrat objavljamo fotografiji, na katerih je prikazana igra Matura, vas pa vabimo, da nam pomagate zbrati im ve podatkov - o letu igranja, o osebah na fotografijah, o vsebini, o zanimivih dogodkih in podobno. Zelo bomo veseli vaega odziva.

Pobrskajte po svojem spominu, povpraajte koga, ki bi o tem morda kaj vedel, in nam piite.

Muan Muan 21

V hvaleen spomin

Bilo je e lani. Bo kar prav, da se nekoliko odmaknemo, da se nekako razpri megla trenutnega razpoloenja in se na situ spoznanja ele pokae bistvo. eprav je sleherni lovek po svoje vrek zakladov, pa so nekateri vendarle bolj polni loveko toplih odlik, ki jih je potrebno bolj presojati s srcem kakor z omi. Tako smo se poslovili od gortinskega kovaa Krivca in njegovega sokrajana Monikovega Hanzija.

Vsak zase je bil pozitiven posebne, ki zaslui vsaj spomenik v obliki taknega zapisa. Valter je bil kova, e zadnji je toil znoj ob nakovalu in bil mentor vrsti vajencev, ki so ob razvoju li v tovarne in v svet kot cenjeni Krivevi kovai, kovai in v potenju izoblikovani ljudje. Le najstareji boste v spominu zauli njegov tipien pozdrav "Mo gnorje". Taken je pa bil, ampak slehernemu je storil uslugo, nikogar ni zapodil, niti dolnika ne In vem, dolnikov je bila dolga vrsta, pa jim niti "obiral" ni, je bil pa lovek z veliko zaetnico.

In Hanzi Monikovo niti ni posebej velika kmetija, pa je bila vedno potreba za dodatnim zaslukom. Tako je ob otrocih in svoji Ivici hodil na delo. Podobno kot Krivca se ga spomnimo ob raznih akcijah. Po drugi vojni je bila tudi Gortina vas brez elektrike, brez urejenih vodovodov, s kolovozi med hiami, s kupi problemov in velikimi obveznimi oddajami. To je bil as socialistinega kmetijstva in takratni Gortinani so v raznih odborih "skup

stopli" in marsikaj uredili, da jim je bilo laje. V taknih odborih in na stotinah veernih in nonih sej je sodeloval Monikov Hanzi, poznan kot vedno do kraja umirjen lovek in trd pogajalec, e je branil interese vasi.

Tako sta bila nedavno preminula Gortinana ob e nekaterih v bistvu tisti skali, ki ju ni premaknil politini veter (ali le toliko, kot je bilo neobhodno). Mirno lahko zapiemo, da sta si vsak po svoje v dananjo Gortino zapisala spomenike, in menda bo prav, da ju vsaj omenimo, da povemo, da ni ni nastalo samo po sebi, da Moniku in Krivcu zapiemo: Hvala sokrajana - obana.

Strainikova Krista

Kristl Valt l

V zadnjem zimskem mesecu smo se prijatelji, znanci, predvsem pa sokrajani na pernikem poivaliu pri Simonu in Judi poslovili od ene zadnjih, e ne kar zadnje, tiste povsem ta prave, z vsemi maami trpljenja preete kmetice. Nikar se ne tolaimo, da trdo delo loveka krepi, v resnici ga le preteko izame, izpije, preden doaka dostojno jesen.

Tudi Kristi so moi iztekle na tistih strminah, na eni od najbolj strmih kmetij dale naokoli. Je e poznala tisto nikjer zapisano ensko tlako prve brazde. Ob jutranjem svitu, lopato za lopato, mevtro za mevtro na glavi, ko teje korake od roba na odore strmih nji.v Ko ti tea potiska glavo med ramena, umi v sencih in srce v norem ritmu poganja kri, da zabolijo prsi. Tlaka, ki so jo v glavnem opravljale enske, le za igav greh? Strainikove njive in travniki pa so strmi, prestrmi za ibko dekle. Pa je zmogla veliko ve, kot bi ji kdo prisodil.

Stareji brat je padel pri Bogatcu, ob ostarelem oetu sta za havngo poprijela z Rokom. e danes nihe ne ve, kako in zakaj je nekega dne konec druge vojne pogorelo in stari mogoni hrami so li v pepel. Potihoma so govorili, da jih je udarila hudobna roka, bila je e vojna. Kar nekaj let so prevedrili pri Obromih, vmes pa iz ute na travniku s Strainikom lastno trmo e gradili nove zaasne hrame. Kar loveka dostojno kajo za ljudi in ivali, vendar v obupni strmini.

Nekoliko so si pomagali z vitli, vendar, najbolji vitel je perudarna, neumorna, trmasta loveka mo. Te Kristi menda ni zmanjkalo, nikoli. Znala je spojiti mrak z jutranjo zoro, vmes je bilo samo epec poitka. Bila je enska s udno energijo, ko ne ve, od kod jemlje. Z bratrancem Rokom sta znala delati udee, v tekih pogojih so rasli novi hrami, lepa hia, tala. Ko je ivljenje zlomilo Roka, je nadaljevala sama menda dokaz, da je v enskah ve moi kot Konno je imela tudi motiv, herko Miro.

Povsem izmozgano od tegob, izpito v strminah, je pot privedla Kristo v posteljo. Niso je silili v kakne sodobne domove, svoj prostor je dobila v domai hii ob domai oskrbi. Dobro sva se poznala, pa le poredko obiskala. Ob zadnjem obisku, baje je imela nekaken svetli trenutek, mi je dejala, da je vsaj enkrat postala srena, eprav e v postelji nepokretna, vendar srena, saj je dosanjala svoje sanje.

Ob slovesu je tela 78 let. Naa znanka, pa tako malo poznana legenda med enskami in kmeticami naih krajev.

Kristl Valtl

Valter Jani Krivev kova

Ivan Mazgan Monikov Hanzi

spominjamo se jih spominjamo se jih

Muan

22

koristili tudi za potrebe panitva. Ko je prielo primanjkovati obdelovalne zemlje v dolini, je prilo do postopne kolonizacije vije leeih predelov. Tako so zaele ponekod e v 13., predvsem pa v 14. stoletju na izkrenih obmojih sredi gozda nastajati prve samotne kmetije, ki so se pozneje zdruevale v posamezne zaselke. e zelo hitro so prieli na novo izkrene gozdne povrine in pa tudi hribovske kmetije uporabljati za potrebe panitva, imenovali so jih vajge. Sprva so na teh vajgah gojili ovce, pozneje tudi govejo ivino. Ena vajga je morala zemljikemu gospostvu letno oddati od 250 do 300 hlebkov ovjega in kravjega sira. Hlebek sira je tehtal pol kilograma, bolj cenjen je bil ovji sir.

Ves proces naseljevanja je potekal pod strogo kontrolo zemljike gosposke, ki je bila tudi izkljuni lastnik gozdnih povrin. Od 15. stoletja dalje je postajal gozd gospodarsko vedno pomembneji, saj sta potreba po lesu in tudi njegova cena hitro naraali. Uporabljal se je v gradbenitvu in lesarstvu, za kurjavo ter oglarstvo, ki je postalo za razvijajoe se fuinarstvo vse pomembneja surovina. Gosposki je gozd sluil tudi za lov (v 16. in 17. stoletju so na hribovjih Dravske doline lovili medvede, srne, lisice, zajce, divje svinje, kune, rise, volkove, divje peteline, ruevce, gozdne jerebe itd. zadnji lov na volka je bil v sredini 19. stoletja), podloniki pa so ga lahko koristili le z dovoljenjem lastnika in to predvsem za lastno uporabo. Z gozdom so gospodarili tako, da so izsekavali posamezna drevesa, golosekov so se posluevali samo takrat, ko so eleli pridobiti nove njivske ali panike povrine.

e od 14. stoletja dalje so gradbeni les in hlode prevaali s splavi po reki Dravi. Les so v dolino spravljali po Bistrici, tam, kjer to ni bilo mono, pa po lesenih drah. Bistrico so za spravilo lesa uporabljali tudi kmetje iz Rothweina in Sobot. Splavi so bili dolgi 1826 metrov, spredaj iroki 45 metrov in zadaj 78 metrov. Na enem splavu je bilo lahko poleg lesa naloenih tudi do 12.000 vinogradnikih kolov ali 40.000 skodel. V poznejih stoletjih so po Dravi vozili tudi elezo, svinec,

danes slikoviti okras pokrajine, sluijo pa tudi kot orientacijske toke.

Zemljika gospostva na obmoju gornje Dravske doline niso bila povezana v zaokroene ozemeljske celote. Posamezna zemljia so bila pogosto med seboj pomeana, od 11. do 13. stoletja pa je bila opazna celo drobitev teh posesti. Veliki cerkveni in posvetni gospodje so podeljevali dele svojih posesti posameznim malim vitezom in na ta nain krepili svojo zasebno vojsko, s katero so krotili podlonike in varovali svoja ozemlja pred sosedi. Dravska dolina, in tudi ire obmoje, je bila v 11. oziroma 12. stoletju e redko poseljena, vzrok za to je b i l tud i pr imi t iven na in kmetovanja, ki ni omogoal prehraniti vejega tevila ljudi. Predvsem samostani (v prostor Dravske doline je s svojo dejavnostjo mono posegal entpavelski dominikanski samostan, ki ga je leta 1091 ustanovil Engelbert I. Spanheimski ter mu na obmoju gornje Dravske doline podaril obsena zemljia) so v tistem obdobju z uvajanjem sodobnejega naina kmetovanja omogoi l i bo l jo izkorienost zemlje in s tem gostejo poselitev najprej niinskih, nato pa e vije leeih predelov, zato porces intenzivnejega naseljevanja in notranje poselitve naega obmoja sega v obdobje od 12. do 15. stoletja.

Nemki fevdalci so v elji, da bi poveali donosnost svojih zemljikih posesti privedli v slabo poseljeno Dravsko dolino tevilne nemke priseljence, vsekakor ne s ciljem spreminjanja narodnostne strukture prebivalstva. Vendar pa je bila posledica tega procesa vidna v postopnem nastajanju narodnostne meje (primer s strani Slovencev slabo poseljene Labotske doline) in nemkih otokov, kot sta bila Radlje in Muta, obdana s slovenskim podeeljem. oT je bilo tudi obdobje, ko so razni vitezi vazali s svojimi podlonimi kmeti iztrebili velik del ravninskega gozda.

Podatkov, kako je pravzaprav potekala poselitev hribovitih obmoij dananje obine Muta, skorajda ni, gotovo pa se sam proces ni razlikoval od sosednjih obmoij, ki se omenjajo v razlinih virih. Verjetno so posamezne ugodne lokacije naselili e Slovenci kmalu po prihodu, ire obmoje pa

Muta skozi as OBDOBJE SREDNJEGA VEKA - drugi

Poleg nastanka kraja Muta je zanimiv tudi proces poselitve ostalega teritorija obine. Oitno je, da Slovenci po prihodu v gornjo Dravsko dolino v veini niso gradi l i nasel i j in posameznih stanovanjskih ter gospodarskih objektov na starih kulturnih tleh, temve so izbrali nove lokacije, upotevajo naravne zakonitosti, ki jih danes nekateri zanemarjajo. Osnovna pogoja za naselitev sta bila odgovarjajoe zemljie in zadovoljiva oskrba z vodo, vendar stanovanjskih in gospodarskih objektov zaradi nevarnosti poplav niso gradili tik ob rekah ali potokih, temve na terasah in pobojih. Veina dolinskih naselij v Dravski dolini je nastajala ob pritoku potoka v ravnino, vendar toliko vstran, da ni obstajala nevarnost poplav in ugrezanja zemlje.

e zelo hitro se je pojavila razlika med trgom in vasjo. Medtem ko so pri izbiri lokacije za vas iskali predvsem zavetje na obrobju polj (primer Gortine), je bila pri trgih v ospredju prometna povezava, ki je bila skoraj v vseh primerih zavarovana z utrdbo, kar je razvidno pri sami Muti in tudi pri vseh ostalih trgih na obmoju gornje Dravske doline. Poleg zaselkov, ki so lahko prerasli v vasi, so v vijih predelih p r i e la nas ta ja t i posamezna gospodarstva in pa skupine hi okoli cerkva. Cerkve v vije leeih predelih so zgradili za zadovoljevanje verskih potreb okolikega prebivalstva in ravno starost teh objektov nam vsaj priblino nakazuje obdobje poselitve tega prostora. Cerkev sv. Simona in Jude na Pernicah se prvi omenja leta 1368, cerkev sv. Jerneja 1382 in cerkev sv. Primoa v 15. stoletju. Pogosto sta bili ob cerkvi, ki je v bistvu predstavljala versko in posvetno sredie ter zbiralie okolikega prebivalstva, pozneje zgrajeni e trgovina in gostilna. Te cerkve so

neko in danes neko in danes

Muan 23

steklo, lonevino in razline izdelke iz mnogih fuin, tudi iz muke. Najmoneje je promet z lesom porasel v 19. stoletju. V tem obdobju je bilo poleg mlinov (v prejnjih stoletjih so morali podloniki mleti v mlinih gosposke) ob reki Bistrici in vejih potokih zgrajenih tudi na desetine ag.

Kar se tie zemljikolastnikih odnosov, so nai predniki skoraj tiso let iveli v t. i. fevdalni drubeni ureditvi, ki se je priela postopno uveljavljati v 9. stoletju, dosegla svoj viek v 15. in 16. stoletju in se do leta 1848, ko je bila ukinjena, postopoma reformirala. Podloni kmetje so bili najemniki na hubi kmetiji, ki je bila tako velika, da je zadoala za vzdrevanje podlonikih druin in za oddajanje dogovorjenih dajatev (sprva naturalnih, pozneje v denarju ) in so morali opravljati doloeno tlako fevdalcu. ele v 18. stoletju so bili sprejeti prvi konkretneji ukrepi, s katerimi so omejili izkorianje podlonikov, zmanjali tlako ter omogoili dedne podlonike pravice do kmetije. V 15. in 16. stoletju je prielo prihajati do opaznejega razslojevanja tudi med podlonimi kmeti, kot posledica naravnih katastrof, razsajanja razl inih nalezljivih bolezni, med katerimi je bila najnevarneja kuga, ter pustoenja Turkov. Zaradi velikega upada tevila podlonikov (na nekaterih obmojih tudi do polovice in ve) so lahko posamezni kmetje s privoljenjem fevdalcev poveali svojo posest s prikljuitvijo opustelih hub, kar je bil e nekaken temelj nastajanja kasnejih kmekih posestev. Konec 16. in v 17. stoletju se je pojavila e nova skupina podlonikov, t. i. bajtlarjev, ki so se preivljali z obrtjo, dninarstvom in obdelovanjem manjih njivskih povrin, ki so jih imeli v najemu ali posesti. Najpomembneji poljini v srednjem veku sta bili r in oves, manj penica in jemen, ajda se omenja v 16. stoletju. V zaetku 17. stoletja se je mono razirilo pridelovanje koruze, ker ni bila obdavena. Koruzni ganci so konec stoletja vsaj na obmoju gornje Dravske doline postali skoraj nacionalna jed. Krompir so v naih krajih prieli uporabljati po letu 1800.

Skozi stoletja so se nenehno

spreminjali tudi stanovanjska hia, hlev in gospodarsko poslopje. Povezanosti hribovskih kmetov z dolino v prejnjih stoletjih skorajda ni bilo, zato pravimo, da je bil vsak kmet tudi obrtnik. V dolino je priel enkrat ali dvakrat letno, to se je prielo spreminjati ele konec 19. stoletja, s tem pa se je priela marsikatera hia modernizirati, oziroma spreminjati tudi svojo zunanjo podobo. Dravska dolina spada v podroje dimninega tipa hie, navadno enostavne enoprostorske zgradbe z odprtim ognjiem, v kateri so bivali lovek in ivali. Grajena je bila iz lesa, z znailno strmo streho, pokrito v niinah s slamo, v vijih predelih s skodlami in pa tudi s skorjo jelk. Kritine s skorjo so se pojavljale na obmoju Pernic. Hia se je pozneje razirila, marsikje se ji je prikljuil tudi skedenj. V 15. stoletju je v na prostor e priela prodirati rna kuhinja, ki jo je v 19. stoletju izpodrinil tedilnik. Ker je na obmoju gornje Dravske doline (razen v trgih) vladala precejnja revina, so bile dimnice v 19. stoletju e zelo pogoste. Leta 1928 je na Pernicah izginila zadnja dimnica. Kruna pe se prine v premonejih hiah pojavljati v 15. stoletju.

Poleg ali nasproti stanovanjske hie so dokaj hitro priele nastajati tudi druge stavbe. Kozolec, ki je poznan samo v slovenskih krajih, je sluil za suenje penice, jemena, koruze, fiola in detelje, izjemoma tudi za seno. Stiskalnico ali preo je imela skoraj vsaka