N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH · 2009-06-11 · Poplava je na območju Mestne občine Maribor naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih deževnih padavin ali

1

Mestna občina Maribor

N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA

OB POPLAVAH

2

Ko mirno tečem ne ogrožam nikogar, pa vendar...???

VSEBINA NAČRTA – DOKUMENTOV:

1. Nesreča za katero se izdela načrt 03 2. Obseg načrtovanja 10

3. Koncept zaščite, reševanja in pomoči 12

4. Potrebne sile, sredstva in razpoložljivi viri 15

5. Organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja 21 in alarmiranja

6. Aktiviranje sil in sredstev 29

7. Upravljanje in vodenje 30

8. Ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči 33

9. Osebna in vzajemna zaščita 37

10.Razlaga pojmov in okrajšav 39 11.Drugi dokumenti in priloge 39

3

1. NESREČA ZA KATERO JE IZDELAN NAČRT - UTEMELJITEV NAČRTOVANJA:

Ta načrt je izdelan za primer nesreče ob poplavah v Mestni občini Maribor in določa organizacijske vsebine izvajalcev ukrepov in nalog sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Temelji na regijskem načrtu, ki je temeljni načrt in dokumentacijskih podatkih poplav v preteklem obdobju oz. ocenah upraviteljev vodotokov. Pogojujejo ga ocena ogroženosti, razvojni načrti in programi ter normativni akti, ki določajo organizacijo in delovanje javne gasilske službe in drugih organiziranih subjektov ob nesreči ob poplavah.

Poplava je na območju Mestne občine Maribor naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih deževnih padavin ali naglega taljenja snega v Alpah, redko na Pohorju in Kozjaku, ali medsebojnega skupnega delovanja - zaradi padavin in istočasnega taljenja snega. Kombinacija izdatnih padavin in taljenja snega običajno povzroča poplave ob reki Dravi, lokalna neurja na območjih 50 do 100 km2

pa na

pritokih Drave. Take poplave običajno nastopijo zelo hitro. Poplave lahko povzročijo tudi rušitve pregrad na reki Dravi. Do poplavljanja lahko pride tudi zaradi zajezenega vodotoka, povzročenega z zemeljskim plazom v ozkih dolinah ali nesposobnosti odvoda vode zaradi premajhne sposobnosti odvajanja vode skozi kanalizacijski sistem – te so najpogostejše.

Značilnosti površinskih vodotokov Severovzhodni Sloveniji

Viri nevarnosti poplav

Območje MOM v Vzhodnoštajerski regiji poplavno ogrožajo vsi vodotoki, ki tvorijo skupaj s pritoki naslednja porečja in sicer:

• porečje Drave ki obsega Dravo od državne meje v Dravogradu do jezu v Melju s pritoki s Pohorja in Kozjaka

• porečje Drave :od jezu v Melju do državne meje v Zavrču s pritoki iz Slovenskih goric in Dravskega polja

• porečje Pesnice s pritoki,

4

Slika 1. Rečni režimi rek v Sloveniji Poplavno vplivno zaledje Drave je v Avstriji. Vpliv zalednih vod iz Slovenije je na ta vodotoka zanemarljiv in imajo hudourniški značaj. Hudourniški pritoki pa imajo na takšen vpliv, da jim dajejo karakteristiko hudourniških vodotokov.

Porečje Drave

Značilnosti porečja Porečje Drave je močno razvejeno in izdatno vodnato. Po karakteristiki pretokov sodi Drava v snežni režim. Zanj sta značilna po en maksimum in minimum. Nadpovprečne vode nastopijo aprila in dosežejo maksimum v pozni pomladi (maj) ter ostajajo take vse do julija. Ob intenzivnih odjugah pogojenih z intenzivnimi padavinami pa tudi v pozni jeseni (november). Kvantitativna analiza porečja Drave na slovenski strani je naslednja : sama Drava 154 km 9, 3 %pritoki dolžine do 20 km 380 km 22, 9 %vodotoki pod 20 km 1127 km 77, 8 %

5

Na odseku od Dravograda do Maribora je zgrajenih 6 pretočnih hidroelektrarn (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok). Izvedeni energetski in vodnogospodarski objekti v ozki Dravski dolini zagotavljajo ustrezno protipoplavno varnost. V tem delu je reka stisnjena med cesto in železnico, ki ju ob visokih vodah ne ogroža, urbane sredine pa so locirane izven poplavnih vplivov Drave. So pa zato lahko problematični hudourniški pritoki Drave. Na odseku pod Mariborom je visokovodni režim pod vplivom treh derivacijskih elektrarn (Zlatoličje, Formin in Čakovec). Zaradi zaraščene struge reke Drave se zmanjšuje njena pretočnost, zato pa se povečuje vpliv dovodnih kanalov teh elektrarne, na poplavno varnost. Normalni pretok v strugi reke Drave je enak biološkemu pretoku - poleti 20 in pozimi 10. Poplavno območje omejuje cesta Maribor - Duplek oziroma rob Dravskega platoja v Loki, Rošnji, Staršah in Zlatoličju. Pritoki Drave pod Mariborom nimajo večjega poplavnega vpliva, lahko pa se zaradi narasle Drave razlivajo pred izlivom. Srednji letni pretok reke Drave v Mariboru je 296 m3/s, najvišji znani pa 4.700 m3/s, leta 1851. Pretok 2.500 m3/s se ocenjuje kot 100 letna visoka voda. Kanali, ki odvajajo in dovajajo vodo elektrarnam so zgrajeni za maksimalni pretok vode 500 m3/s. Pri pretokih pod 450 m3/s teče po strugi le biološki minimum, struga pa prevzema tudi vse vode višje od 450 m3/s s tem, da se pri visokih vodah delež pretoka, ki ga prevzema kanal znižuje. Poplavne karakteristike porečja Realno je, ob upoštevanju vseh objektivnih danosti, pričakovati na reki Dravi največjo nevarnost poplav od maja do meseca oktobra, razen v izjemno toplih jesenih, ko se ta čas lahko podaljša še v november. Poplavno področje ob reki Dravi obsega ca 55 ha urbanih in ca 2945 ha ostalih površin. Večina poplavnih površina je v predelu Dravskega in Ptujskega polja. Lokalno pa ogrožajo tudi hudourniški pritoki Drave. Potoki in ogrožene lokalne skupnosti so navedeni v tabeli ki je v prilogi. Pretoki reke Drave ki dosegajo vrednosti okoli 1000 m3/s na HE Dravograd, ne povzročajo nobenih poplav. S prvimi poplavnim ogrožanjem se srečamo pri pretokih okoli 1800 m3/s v strugi Drave, pod jezom v Melju. Takrat so že ogrožane stanovanjske zgradbe pod Malečnikom vendar je ta od ureditve struge ob izgradnji avtoceste minimalna oz. bi lahko ocenili nična. Tudi utrjena brežina ob naselju Dogoše podaja oceno, da vode Drave do pretoka 1800 m3/s več ne ogrožajo

6

stanovanjskih objektov. Pričakovati je le izlitje Drave na polja pred dupleškim mostom. Med poplavno nevarne pritoke Drave spadajo: Lobnica, Habidov potok, Brestrniški potok, Kamniški potok, Rošpoški potok, Pekerski potok, Razvanjski potok Vsi našteti potoki so na posameznih odsekih regulirani. Zaradi neurejenih odtočnih razmer pa pri večjem nalivu ali dolgotrajnejšem deževju poplavljajo na posameznih delih.

Slika 2. Padavinska karta Slovenije

Ogroženost zaradi poplav

Hidrološke značilnosti v občini torej določa reka Drava, ki teče skozi občino in jo deli na dva dela. Od meljskega jezu teče v dveh krakih in sicer po naravni strugi in po kanalu HE Zlatoličje, ki je zgrajen vzporedno s strugo. Stoletne vode reke Drave ocenjujejo kot najvišji pretok 2.500 m3/s, kar bi imelo za posledico poplavljanje predelov Rotovža in Melja ( urbani del ) in površin niz vodno od meljskega jezu Izlivi vode izven struge se pojavljajo že ob pretoku 1800 m3/s, vendar je ogroženih le nekaj hiš; poplavljeni bi bili le kletni prostori. Poplavne karakteristike reke Drave: Dinamika odtoka r.Drave kaže v enem letu maksimum v juniju, minimum pa v

7

mesecu februarju, kar je karakteristično za vode nivalnega tipa. V glavnem povzročajo velike vode r.Drave močni spomladanski in poletni nalivi ob istočasnem močnem taljenju snega v alpskem območju. Na odseku Drave med Dravogradom in Ormožem je izgrajenih 8 elektrarn, od tega je 6 elektrarn steberskega tipa in so locirane v strugi reke Drave in dve elektrarni kanalskega tipa. Obe kanalski elektrarni imata jezovno zgradbo z zapornicami ( Melje, Markovci), kjer so od jezovne zgradbe do strojnice zgrajeni umetni dovodni kanal po katerem teče obratovalna voda nazaj v naravno strugo r.Drave. Preko dovodnih kanalov dovajajo na strojnico elektrarne do 500 m3/s, kar pomeni, da je za toliko manjši pretok vode med posameznim jezom in odvodnima kanaloma, ki mora v vsakem primeru zagotavljati biološki minimum t.j. 10-30 m3/s. V primeru nastopa visokih voda imajo pri DEM izdelan postopek za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, katerega osnova sta “Obratovalni pravilnik DEM za visoke vode r.Drave “ in matematični model za zmanjševanje konic poplavnega vala, ki daje rezultate do pretokov okoli 2.500 m3/s. Model predvideva, da se začne ukrepati, ko doseže voda v profilu HE Lavamund 1.000 m3/s s tendenco naraščanja, kar pomeni za DEM, da po posebnem programu začnejo nižati zajezitve akumulacijskih jezer, da bi v tako pridobljene prostore sprejeli del poplavnega vala. Pretok do 1.000 m3/s ne povzroča nobenih poplav, pretoki nad 1.000 m3/s, predvsem nad 1.500 m3/s, pa v stari strugi r. Drave dol-vodno od Maribora že povzroča izlive vode in poplave manjših ali večjih površin. Vendar je glede pretokov potrebno upoštevati, da se med jezovoma Melje - Markovci zmanjša pretok za 400 m3/s, kolikor je odteče po kanalu SD1. Poplavne karakteristike v primeru rušitve ene ali več vodnih pregrad na Dravi pa imajo naslednje obeležje:

• če se iz kakršnegakoli vzroka poruši pregrada, udari voda, ki je zbrana v akumulaciji, po strugi navzdol v obliki vala s skoraj navpičnim čelom, istočasno pa se v akumulaciji oblikuje negativni val, ki se širi proti toku. Strmo čelo vala se lahko širi s hitrostjo več 10 km/h, vendar se višina in hitrost zmanjšujeta z oddaljenostjo od pregrade.

VODNE PREGRADE IN POLAVNA OGROŽENOST Vodne pregrade Na reki Dravi od Dravograda do Maribora je zgrajenih šest pretočnih hidroelektrarn in od Maribora proti Ormožu dve kanalski hidroelektrarni – Zlatoličje in Formin. Pomembna objekta sta še jez Melje v Mariboru, i sodi k HE Zlatoličje in jez Markovci, ki sodi k HE Formin.

8

Velike vodne pregrade so zaradi poplavnega vala, ki nastane ob porušitvi ali prisiljenega preventivnega pospešenega praznjenja ob denivelaciji, najbolj nevaren gradbeni objekt. Zemeljske pregrade se lahko porušijo zaradi prelivanja visokih (katastrofalnih) voda in erozije kot posledice prelivanja, betonske pregrade-jezovi pa zaradi zdrsa pod vplivom vodnega pritiska ali nesreč (porušitve v vojni, teroristično dejanje). V primeru porušitve pregrad nastane poplavni val, ki pa lahko nastane tudi zaradi pospešenega in prisilnega praznjenja akumulacijskega bazena. Nastanek poplav-poplavnega vala zaradi porušitve pregrad ob dobrem opazovanju ne more priti nenadoma brez predhodnih znakov – povečano izpiranje, razpoke v objektih, razpoke na zapornih objektih. Izvedeni energetski in vodnogospodarski objekti v dravski dolini zagotavljajo ustrezno proti poplavno varnost. Opis vodnih pregrad Poplave lahko nastanejo zaradi pospešenega praznjenja akumulacij na Dravi zaradi okvar in nesreč (porušitve v vojni) na pregradah ali porušitvah nasipov dovodnega kanala HE Zlatoličje in imajo veliko skupnih značilnosti, med ostalim, da lahko do takih poplav pride tudi v času, ko ne obstojajo objektivne okoliščine – v sušnem obdobju, in je zato lahko presenečenje toliko večje. Ob pravočasno izvedenem alarmiranju in obveščanju bi bile posledice močno omiljene. To potrjuje tudi predpostavka, da porušitev pregrade ne predstavlja dodatne nevarnosti za nižje ležeče pregrade, ker v takem primeru HE s pospešeno denivelacijo pripravijo bazene za sprejem novih količin vode, ni več nobene akumulacije, med hidroelektrarnami pa se pretaka samo naravni pretok. Poplavno pa je pomemben pretok, ki nastane ob pospešeni denivelaciji, ta pa je lahko identičen katastrofalnim poplavam traja manj časa. Dodatno poplavno nevarnost, s potencialom katastrofalnih poplav za celo dravsko porečje od Radelj do Ormoža, predstavlja izgradnja višinske zajezitve Sobota za pretočno HE Golica. HE leži v Avstriji ob reki Dravi, na nadmorski višini 344,5 m. Vodo za obratovanje dobiva iz zajetja reke Bistrice, katera se v pretoku biološkega minimuma izliva pri Muti v Dravo. Zajetje ima volumen okrog 16 milijonov m3 vode, gladina pa niha med 1053 in 1080 m nadmorske višine. Višinska razlika med gladino

9

zajetja in izlivom Bistrice v Dravo pri Muti – ca 730 metrov, na razdalji 14 km, kar priča o veliki kinetični energiji, ki bi se sproščala ob morebitni porušitvi pregrade. Možni vzroki porušitve pregrad Dravski jezovi in nasipi Okvare na napravah in jezovih niso pogoste, lahko se pojavijo na zapornicah HE Zlatoličje, ko rešeta zamašijo naplavine vendar se lahko v tem primeru voda iz kanala preusmeri v strugo reke Drave, kar poveča pretok vsaj za pretok 350m3/s. Na ostalih pregradah okvare v proizvodnem ciklusu – agregatih ali posamezni zapornici nimajo tako drastičnih posledic, saj ne spremenijo pretokov in ti ostajajo enaki kljub okvari. Pregrade in nasipi so grajeni na pričakovane potresne intenzitete tako, da potresi do VIII. Stopnje MKS ne bi povzročali porušitev. S tem pa je skoraj izključena tudi hipna porušitev. Tako ostaja največja nevarnost rušitev sistemov samo v vojni. S topovskim ali raketnim obstreljevanjem se da poškodovati pregrade in nasipe tako, da bi prišlo do nekontroliranega pretoka s poškodovane pregrade oz. odtekanje vode iz nasipov. Posledice bi bile pogojene z višino vode v akumulacijah, naravnega pretoka in širino porušitve. Pri nasipih za dovodni kanal HE Zlatoličje pa se tem parametrom pridruži še kraj, ker ta pogojuje izlivanje vod iz kanala v staro strugo reke Drave ali pa razlitje na območju Dravskega polja. Glede na trdnost zgradb in sistem gradnje, jih z diverzantskimi akcijami ni možno poškodovati do te mere, da bi prišlo do takega intenzivnega iztekanja vode, ki bi imelo za posledice poplave. Zajezitev za HE Golica Možni vzroku porušitve HE Golice:

• Notranje izpiranje s pronicajočo vodo • Visoke zgornje vode • Potres • Drugi zunanji mehanski vzroki (sabotaža)

Po zagotovilih upravljavca so možni vzroki porušitve HE Golice, zaradi stalnega nadzora in spremljanja posameznih parametrov, bolj teoretični, kot dejanski.

10

Poplave kot posledica porušitve pregrad Iz opisov porušitev je razvidno, da pri nasutih pregradah nikoli ne pride do trenutne ali popolne porušitve, temveč se pregrada ruši postopno, zaradi izpiranja, ki pa se zmanjšuje s padanjem kote zajezitvene vode. To ima za posledico nižje kote dokončne porušitve, glede na rezultate trenutne porušitve. Trenutna ali hipna porušitev kot najtežja varianta nesreče obstaja je kot teoretična možnost. Porušitev jezov mirnem času lahko povzroči le naravna sila – potres. Pri porušitvi pri normalnem obratovanju Q 450 m3/s, gladina skokovito naraste v odsekih nizvodno od porušene pregrade med 4 in 8 metrov. Poplavni val, ki nastane ob porušitvi, potrebuje zelo malo časa, da doseže posamezne objekte, saj potuje z veliko hitrostjo do 35 km/h. HE Fala Višina porušitvenega vala za elektrarno je 6 metrov. Po 2 minutah poplavljene hiše Fala 60, vikend naselje na levem bregu, po 8 minutah je poplavljen del naselja Smolnik. Do naselja Ruše, kjer je poplavljenih nekaj stanovanjskih hiš ob ribiškem domu potuje čelni val 15 minut. V naselju Brestrnica je potopljena zgradba čolnarskega društva pri mostu po 22 minutah po porušitvi. Čolnarna Boris Kidrič, Čolnarna MTT, čolnarna Galeb, DEM so potopljene v 26 minutah po porušitvi. HE Mariborski otok Višina porušitvenega vala za elektrarno 4m. Potopljen je Mariborski otok ter most, ki ga povezuje z levim bregom. Po 2 minutah po porušitvi so potopljene: zgradbi na Otok 20 in 20a (Koblarjev zaliv) ter zgradbe Adamičeva 52, Obrežna 74, 76 (na desnem bregu). Do vodnega stolpa in tržnice pride čelni val v 7 minutah. Po 9 minutah je poplavljen Meljski most 100 m za Meljskim mostom čelni val preplavi krono levega visokovodnega nasipa za približno 0,5 m v dolžini 700 m in preplavi Meljski bazen. Jez Melje doseže čelni val po 11 minutah po porušitvi ter prelije desni visokovodni nasip in poplavi zgradbe Ob Dravi 1, 2 in 3, tovarno Svila ter se razlije po poplavnem območju. Jez Melje Višina porušitvenega vala za jezom je 3,5 m. Porušitev jezu pomeni nenaden porast vode, pri čemer vodni val potuje s hitrostjo 22 km/h po stari strugi in poplavi bregove ter doseže približno višino stoletne visoke vode.

11

Posledice porušitev HE Golica Za HE Golica je najbolj verjetna kombinacija postopne rušitve in običajnega obratovalnega pretoka na reki Dravi, najmanj pa kombinacija trenutne porušitve in katastrofalno visokih voda na Dravi. Zaradi velike količine in hitrosti vode bi bile posledice izredno težke, reakcijski časi pa izredno kratki. Matematični model potovanja poplavnega vala za HE Golico (povzetek iz študije) je bil izdelan za dva načina rušenja jezu, to je trenutno rušenje in postopno ter za dve različni vodni stanji Drave (obratovalni pretok 450 m3/s in 10.000 letne vode ob pretoku 4.200 m3/s). Oddaljenosti posameznih objektov po vodnem toku od izliva Bistrice v Dravo so naslednje:

• HE Fala 32 km • HE Mariborski otok 47,5 km in • Jez Melje 53,5 km.

Prikaz potovanja čelnega vala v primeru trenutne ali postopne porušitve jezu HE Golica, glede na različen naravni pretok reke Drave Predviden čas potovanja vodnega vala do jezu na Dravi v

minutah Objekt Trenutna porušitev ob

pretoku Postopna porušitev ob pretoku

450 m3/s 4200 m3/s 450m3/s 4200 m3/s HE Fala 76 66 93 80 HE Mariborski otok 130 98 146 111 Jez Melje 158 132 178 131 Tabela: Prikaz potovanja poplavnega vala ob rušitvah jezu za HE Golica (DEM) Odsek Fala – Mariborski otok Levi breg – voda poplavi cerkev Sv. Janeza in zgradbe ob njej ter domačijo Krebs v Ruškem brodu. Desni breg . pod elektrarno voda preplavi cesto in nižje ležeče hiše: zgradbe med cesto in Dravo pri Vrabarju in Orozelu. Nizvodno od Krivca pri Turšem zidu bi voda na kratkem odseku preplavila cesto. V Rušah bi bile poplavljene zgradbe okoli Metalplasta in transformatorske postaje, strelišče, Vampel in zgradbe pri ribiškem domu. Na zadnjem delu pred HE MB otok pade nivo vode pod zajezeno gladino.

12

Odsek Mariborski otok – Melje Preplavilo bi celotni Mariborski otok – rekreacijski center Levi breg – preplavilo bi sprehajalno pot, ki leži vzporedno Bezenškovi ulici in leži tik ob Dravi. nizvodno od mostu pri Strmi ulici bi bile ogrožene najnižje ležeče hiše, vodni stolp in tržnica in najbližje ležeče zgradbe na obeh straneh mostu. Voda bi dosegla tudi Oreško nabrežje. Desni breg – poplavljeno bi bilo nekaj zgradb naselja Studenci, ki leže tik ob Dravi. Na zadnjem delu pred jezom Melje pade nivo vode pod zajezeno gladino. Nizvodno od jezu Melje se val že močno splošči. Primerjava posledic porušitve pregrade HE Golica s posledicami porušitve posameznih Dravskih stopenj: Na vseh odsekih so posledice ob porušitvi HE Golice večje, kot bi bile od posledice porušitve posameznih dravskih elektrarn. Ta ugotovitev velja za obratovalni pretok Q 450 ali ob porušitvi pri visokih vodah Q 4200 m3/s. Razlike med maksimalnimi kotami so naslednje: Bazen Razlika med maksimalnimi kotami zaradi porušitve HE

Golica in porušitve neposredno gorvodno HE v posameznih bazenih pri pretoku

Q 450 m3/s Q 4200 m3/s Gorvodna centrala HE Fala Do 2 m Do 1 m HE Ožbalt HE Mariborski otok Do 4 m Do 1 m HE Fala Jez Melje Do 3 m Do 1,5 m HE Mariborski otok Porušitev HE Golice pri obratovalnem pretoku Drave, daje nizvodno od Melja nižje ali enake kote vode kot pri porušitvi posameznih dravskih elektrarn. Maksimalne kote poplavne vode zaradi porušitve HE Golica so na tej relaciji: enake kot v primeru porušitve ob nastopu visokih voda oz. nekoliko višje, kot v primeru porušitve dravskih objektov pri obratovalnem pretoku. Posledice porušitve HE Golica pri sočasnem nastopu 10000 letne vode na Dravi

13

Odsek Fala – Mariborski otok Levi breg – poplavljena bi bila domačija Krebs v Ruškem brodu in gostišče Pec. Ogrožen je tudi gasilski dom v Viltušu. V Brestrnici bi bil ogrožen Veslaški klub Branik in najbližje zgradbe ter čolnarna. Desni breg – pod elektrarno je poplavljena cesta in vse zgradbe okrog domačij Vrabar in Orozel. Lokalno bi bila preplavljena cesta pri Turškem zidu, v Rušah pa skupina zgradb nad Smolnikom in Lobnico, nižje ležeče zgradbe v trikotniku Lobnica-lokalna cesta –Drava ter zgradbe ob stari in novi vodni črpalki. V Juršah bi bila ogrožena najnižja stavba ob pritoku Bistrice. Pred HE MB otok pade nivo vode pod zajezeno gladino. Odsek Mariborski otok – Melje Mariborski otok bi bil poplavljen več metrov visoko. Levi breg – poplavljena bi bila sprehajalna pot, ki nizvodno od Otoka teče po obrežju Drave, ogrožene so tudi zgradbe, ki ležijo ob njej. Poplavljene bi bile tudi hiše pri izteku Strme ulice na obrežje, pa tudi vse zgradbe med Strmo ulico in starim mostom, ki leže nižje od otroškega vrtca ter zgradbe v Usnjarski ulici. Med cestnim in železniškim mostom bi bilo poplavljeno Mariborsko sejmišče. Nizvodno od železniškega mostu bi bile poplavljene naslednje zgradbe: TMI Košaki, Henkel in okoliške zgradbe, zgradbe, ki se nahajajo med Kejžerjevo ulico ter ulico Kraljeviča Marka, ulico heroja Šaranoviča in Dravo ter ves del naselja Melje proti jezu z izjemo višje ležečih hiš ob Trdinovi in Principovi ulici. Desni breg – poplavljeno bi bilo 10 hiš naselja Studenci, tovarna Svila Maribor in zgradbe, ki leže med njo in jezom. Za področje nizvodno od jezu Melje bi bila gladina takšna kot v primeru stalnega toka pri pretoku Q 5500 m3/s. Posledice bi bile približno iste kot pri porušitvi jezu Melje pri nastopu visokih voda. Pričakovane posledice poplav Materialna škoda, ki bi nastala v primeru rušitve katerekoli pregrade bi bila zelo velika, tudi sam naravni pretok v takem primeru nima odločilne vloge. Poleg poplavljenih hiš lahko realno računamo tudi na človeške žrtve. Pričakovane posledice ob porušitvi pregrad so lahko naslednje: Katastrofalne poplave, ki nastanejo skoraj sočasno s porušitvijo, pod jezom v Melju zaradi pospešene denivelacije bazenov HE na Dravi,

14

Motnje v cestnem in železniškem prometu, povezava med Mariborom in Duplekom bi bila mogoča samo preko Slovenskih goric, na Dravskem polju pa po ne poplavljenih obvoznicah, Poplavljeni bodo številni urbanizirani predeli, v Mariboru industrijska cona v Melju in območje tovarna Svila, pod Mariborom pa individualne stanovanjske zgradbe, kmečka gospodarstva in oprema, kmetijska proizvodnja za dalj časa onemogočena, Poškodovana je komunalna infrastruktura – vodovod, kanalizacija, toplovodi z objekti, plinovodi z objekti, PTT omrežje, elektro omrežje bi razpadlo, … Odvisno od letnega časa, uničena bi bila kmetijska letina, Ogroženi so posamezni viri pitne vode: vodnjak na Mariborskem otoku, Vrbanski plato, Dravsko polje. Možnost verižne nesreče S predpostavko, da bo zaradi poplave prišlo do ogroženosti, obstaja verjetnost nastanka še naslednjih nesreč:

• porušitev stanovanjskih objektov ob reki, poškodbe ljudi, • muljni nanosi in številne naplavine, • vdor v infrastrukturne objekte (velika gospodarska škoda, zaradi izpada

proizvodnje), • zdrs plazov, • epidemije (velika nevarnost vdora onesnažene vode v vodno omrežje), • onemogočena normalna cestna povezava in motnje prometa, • poškodovana komunalna infrastruktura, • razlitje nevarnih snovi, predvsem naftnih derivatov, kot so kurilno olje in

motorni bencin, ki jih imajo posamezna gospodinjstva in bencinski servisi, • ogroženi posamezni viri pitne vode.

MOŽNOST PREDVIDEVANJA PORUŠITVE PREGRAD Predvidevanje možne porušitve pregrad je mogoče ob dobrem opazovanju objektov. Simptomi so: prelivanje, razpoke, ki se večajo, precejanje, ipd. Opaženi bi bili že nekaj dni ali vsaj nekaj ur pred porušitvijo. Hipna porušitev pregrad pa je možna v izrednih in v vojnih razmerah ali ob katastrofalnem potresu. Poplavne karakteristike drugih vodotokov: Reka Pesnica je do železniške proge Maribor - Šentilj regulirana na 50-letne vode s pogojem pravilnega delovanja akumulacije Pernica I in II.Kritična stopnja ogroženosti nastopi, če se pravočasno ne prazni količina vode v akumulaciji Pernica II in doseže vodostoj višino 300 cm.

15

Vodotoki:Bresterniški, Kamniški in Rošpoški potok imajo značaj hudourniških potokov, ki v primeru večjih nalivov na področju Kozjaka predstavljajo poplavno nevarnost za zaselke ali skupine hiš nizvodno ob vodotokih. Vodotoki:Lutmerski, Pekerski in Radvanjski potok imajo značaj hudourniških vodotokov. Lutmerski potok v primeru visokih voda zalije kletne prostore in dvorišča ob Lackovi cesti.Pekerski potok poplavlja v naselju Pekre pri križišču Bezjakove ulice, Ceste Graške gore in Lackove ceste, na teh mestih poplavlja zavoljo zamuljenosti in premajhne propustnosti cestnih izpustov.Radvanjski potok poplavno ogroža predvsem spodnji del Radvanja, kjer se ob večjem nalivu razlije po okoliških zemljiščih.

MOM je poplavno najbolj ogroženo zaradi premajhne sposobnosti odvajanja vode skozi kanalizacijski sistem v primerih neviht, ki so vse pogostejše. Število zalitih kletnih prostorov in industrijskih objektov je večja, kot velja ocena za visoke vode oz. poplave ki bi jih povzročile 100 letne vode reke Drave. Učinki poplav na ljudi, zgradbe in okolje

Poplave so izredno dinamičen pojav. Zbiranje in odtok povečanih količin padavin povzročata intenzivne procese erozije ne samo v strugi, temveč v celotnem povodju. Kalnost vodotoka se izredno poveča. Poleg rinjenih plavin, ki jih voda vleče po dnu, proces je intenziven v Dravi pod jezom v Melju; odplavlja in tudi nosi različne plavajoče predmete. Plavajoči predmeti (debla večjih dreves) se na zoženih odsekih vodotoka (mostovi) zagozdijo in zajezijo vodo. Ti procesi bistveno spreminjajo obratovalne režime HE Zlatoličje s tem pa sam pretok Drave pod jezom v Melju. Z nadaljnjim povečanjem pretoka se zajezitev poruši in povzroči dodatni porušitveni poplavni val v strugi vodotoka. Voda se zaradi povečanega pretoka razliva po okoliških kmetijskih površinah in ogroža posamezne stanovanjske zgradbe. Poplave pri ljudeh povzročajo najrazličnejše poškodbe, ki nastanejo zaradi visoke vode, odnašanja predmetov, ali poškodbe, ki nastanejo zaradi reševanja predmetov iz narasle vode. Poleg poškodb povzročajo poplave pri ljudeh tudi psihično prizadetost (strah, poškodba doma in drugo). Poplave lahko zahtevajo tudi človeška življenja, najpogosteje zaradi utopitev. uničenja infrastrukture. Voda uničuje opremo, sprožajo se plazovi, ki lahko ogrožajo stanovanjske objekte. Za daljše obdobje je onemogočena kmetijska pridelava, poškodovani so gozdovi in drugo. Poplavljanje kulturne krajine, infrastrukture in pozidave povzroča škodo, ki jo lahko razvrstimo v neposredno in posredno škodo. Ko se pretok zmanjša in se voda umakne v strugo, zapušča na poplavljenih površinah naplavine, plavajoče predmete, onesnaženje in drug

16

Pričakovane - verjetne posledice poplav so lahko :

• poškodbe objektov, zlasti tistih ki so v neposredni bližini vodotokov ali v nižjih predelih, v skrajnem primeru so krajši čas neuporabni za bivanje, • poplavljene kmetijske površine in izguba letine, • motenje v oskrbi prebivalstva s pitno vodo iz lokalnih vodovodov, • motenje v oskrbi z električno energijo, • motenje v cestnem prometu in prekinjen železniški promet (Maribor - Dravograd) zaradi hudournikov, • rušenje manjših mostov in brvi • zalitje opreme, strojev in proizvodov ob zalitju kleti in proizvodnih obratov • zamuljenost cestišč in kleti

Verjetnost nastanka verižne nesreče ob poplavah Ob poplavah v MOM je verjetnost spremljajočih pojav kot so plazovi zelo velika, zlasti v Slovenskih goricah na Pohorju in Kozjaku. V preteklih letih smo zaznali posamezne manjše, zdrse blatnih tokov, kar da slutiti, da lahko pride tudi do njih. Kot verižne nesreče ob poplavah lahko pričakujemo

• površinska, globinska in bočna erozija na vseh vodotoki, • zemeljski in hribinski plazovi, • rušenje dreves ob hudourniških vodotokih, ki lahko poškodujejo

stanovanjske objekte in druga materialna sredstva, na katera bi padla • poškodbe infrastrukture( elektrika, vodovod, plin, telefon, ceste, mostovi).

Zemeljski ( za snežne je manjša verjetnost) plaz lahko zapre tok vodi in oblikuje zajezitev vode v ozkih dolinah na Pohorju in Kozjaku. Zaradi verižnih nesreč lahko ob katastrofalnih poplavah pride do smrtnih žrtev in dodatnih poškodb objektov in infrastrukture, vendar le v omejenem številu

17

2 . OBSEG NAČRTOVANJA Ravni načrtovanja glede na nosilce načrtovanja: Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah zaradi poplav se izdela na naslednjih ravneh ( lokalna skupnost, regija in država ). Temeljni načrt je državni načrt. . Raven načrtovanja glede na vzrok: Načrt obravnava ukrepanje in reševanje ob poplavah. Raven načrtovanja glede na možne posledice nesreče: Načrt obravnava ukrepanje in sile ob poplavah. Posledice so podobne in primerljive saj ni pričakovati rušilnih učinkov vode na objekte oz. je obseg posledic vglavnem zalitje objektov.

Temeljne ravni načrtovanja

Temeljni načrt zaščite in reševanja ob poplavah je državni načrt. Državni načrt se podrobneje razčleni tudi za Vzhodnoštajersko regijo, ki ga izdela Izpostava URSZR Maribor. Mestna občina Maribor izdela in uskladi z načrtom regije načrt MOM. S tem načrtom se urejajo ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v pristojnosti Mestne občine Maribor.

Načela zaščite, reševanja in pomoči

Zaščita, reševanje in pomoč ob poplavah se organizirajo v skladu z naslednjimi načeli:

• Načelo preventive: Občine in država v okviru svojih pristojnosti izvajajo ukrepe, ki zmanjšujejo možnost nastanka poplav, oziroma izvajajo ukrepe, ki zmanjšujejo posledice poplav.

• Načelo pravice do varstva: Po zakonu ima vsak zagotovljeno pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob nesreči imata zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi dejavnostmi.

• Načelo pomoči: Ob poplavah je vsak dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Vsaka pomoč je načeloma brezplačna.

• Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev: Pri zaščiti in reševanju so občine dolžne uporabiti svoje sile in sredstva, in le če te ne zadoščajo niti ni

18

zadostno vključevanje sil in sredstev sosednjih občin, se vključi v pomoč in reševanje država.

• Načelo obveznega izvajanja odločitev: Vodenje zaščite in reševanja temelji na obveznem izvajanje odločitev organov, pristojnih za vodenje

• Načelo javnosti: Občine in država morajo v skladu s pristojnostmi seznaniti prebivalstvo z nevarnostjo nastanka naravnih nesreč kot tudi z ukrepi, ki so predvideni za preprečevanje in odpravljanje posledic nesreč.

• Načelo zakonitosti: Nihče ni dolžan in ne sme izvesti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.

19

3. KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB POPLAVI:

Temeljne podmene:

Temeljne podmene načrta zaščite in reševanja ob poplavah so:

• Varstvo pred poplavami v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma pristojnosti zagotavljajo državni organi,. državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda, lokalne skupnosti in lokalne gospodarske javne službe, prebivalci kot posamezniki in občani prostovoljno organizirani v raznih društvih in drugih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem (gasilci, potapljaško društvo, klubi z dejavnostjo na vodi ), javne reševalne službe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje.

• Načrt MOM je izdelan za poplave, ki nastanejo zaradi naravnih pojavov, kadar nastopijo poplave na kateremkoli vodotoku in območju na območju MOM in kadar lokalne javne službe ne zadoščajo za učinkovito izvajanje nalog zaščite in reševanja..

• Poplave lahko ogrožajo človeška življenja, živali in materialne dobrine neposredno zaradi delovanja vodnega vala, zaradi poškodb objektov in naprav na Dravskih elektrarnah, poškodb ali porušitve mostov in druge prometne infrastrukture, vodnogospodarske infrastrukture in naraslih naravnih vodotokov. Naštete objekte morajo upravljavci na prizadetem območju pregledati takoj po poplavah. Poplave lahko posredno ogrožajo človeška življenja in živali, če poplavna voda prodre v predelavo, uporabo, pretovarjanje, skladiščenje, ali pa pride do poškodb na električnih, plinskih in drugih napeljavah.

• Za preprečevanje in zmanjšanje škode zaradi poplav ter za zaščito prebivalstva je potrebno takoj opozoriti na nevarnost nastanka poplav.

• Če poplave nastopijo nenadoma (nepričakovani močni nalivi), sile za zaščito, reševanje in pomoč na prizadetem območju takoj začnejo z dejavnostmi za zaščito in reševanje ljudi, živali in materialnih dobrin.

Zamisel izvedbe zaščite in reševanja

Koncept odzivanja ob poplavah ( prepis regijskega načrta )

Koncept odziva ob poplavah temelji na posledicah, ki jih povzroči poplava na ljudeh, naravi in na objektih.

20

Agencija RS za okolje na podlagi meritev opozarja pred poplavami rek . Pri tem sodeluje tudi s službami v sosednjih državah, kar velja še posebno za zgornji tok rek Drave. Na nevarnosti visokih voda reke Drave opozori dispečarska služba Dravskih elektrarn.

• Naraščanje vodotokov (preseženi pogojni vodostaj - vodostaj je dosegel kritično točko in zahteva stalno spremljanje razmer). Hidrološka prognostična služba Urada za meteorologijo prične redno spremljati stanje vodostajev, ko reke presežejo pogojne vodostaje (Drava nad Q 500).

• Poplave (stanje pripravljenosti za ukrepanje). Ko je pogojni vodostaj presežen in še narašča (Drava nad Q 800 v strugi pod jezom v Melju), se vzpostavi stanje pripravljenosti za ukrepanje. Izvaja se obveščanje javnosti in prebivalstva, alarmiranje ogroženega prebivalstva, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, določitev zaščitnih in drugih ukrepov, zbiranje informacij in posredovanje podatkov, izvajanje nalog in ukrepov zaščite, reševanja in pomoči, informiranje javnosti, ocenjevanje škode, spremljanje stanja in zaključek aktivnosti.

• Katastrofalne poplave nad pretokom 2500 m3. Izvaja se alarmiranje,

obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, na osnovi napovedi poteka nesreče in ocene situacije, Pristojni poveljniki CZ in vodje intervencij določajo zaščitne ukrepe in naloge.

V primeru nesreče – izrednega dogodka poplava - praviloma ukrepamo v naslednjem zaporedju aktivnosti:

DOGODEK – NESREČA: POPLAVA

OBVEŠČANJE O IZREDNEM DOGODKU OCENA DOGAJANJA NAPOVED RAZVOJA IZREDNEGA DOGODKA

21

Uporaba načrta Načrt zaščite in reševanja ob poplavah MOM se aktivira, ko je v občini v porečju Drave ali hudourniških vodotokov prišlo do poplav oz. ob poplavah v urbanem delu mesta zaradi učinkov meteornih voda.

PREDLOG UKREPOV IN NALOG Z/R/P

SKLIC ORGANOV VODENJA Z/R/P

ODLOČANJE O AKTIVIRANJU –MOBILIZACIJI SIL IN SREDSTEVAKTIVIRANJE – MOBILIZACIJA SIL IN

SREDSTEV Z/R/P

IZVAJANJE NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

PRILAGAJANJE DEJAVNOSTI NASTALIM RAZMERAM

SPREMLJANJE POTEKA NESREČE

22

4. SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA Pregled sil, služb, in organov, ki sodelujejo pri izvajanju nalog ob nesreči Sile in službe CZ:

• Poveljnik CZ MOM • Namestnik poveljnika CZ • Štab CZ MOM • Enota za hitro intervencijo MOM

Državni organi – v pristojnostih po državnem načrtu:

• URSZR – Izpostava MB – Regijski center za obveščanje • Center za socialno delo – Enota Maribor • Policija - Policijska uprava Maribor • Inšpekcijske službe ( gradbena, varstva okolja, varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami ) Občinski organi:

• Župan • Podžupan za komunalne dejavnosti • Mestna uprava:

o Komunalna direkcija o Oddelek za družbene dejavnosti o Oddelek za finance o Oddelek za splošne in pravne zadeve

Javne službe:

• Javna gasilska služba MOM o poklicna gasilska enota o enote PGD ( 11x)

• Zdravstveni dom A. Drolc – Služba nujne medicinske pomoči • PLINARNA Maribor • ELEKTRO Maribor • JKP NIGRAD d.d. Maribor s kooperanti • JKP SNAGA Maribor • CESTNO PODJETJE MARIBOR • ZZV Maribor • Veterinarska bolnica Maribor

Sile in službe CZ: • Poveljnik CZ MOM • Namestnik poveljnika CZ

23

• Štab CZ MOM • Enota za hitro intervencijo MOM

Druge reševalne sile MOM:

• GRS – enota MB • REPS • RAFT • LD Malečnik

Podjetja:

• GP Podlesek d.d. • Gostinstvo – TVT STORITVE • Avto-dvigala SLAČEK s.p.

24

Pregled kadrovskega in materialnega potenciala javne gasilske službe: JGS KADROVSKA SESTAVA JAVNE GASILSKE SLUŽBE V MO MARIBOR (stanje na 31.12.2008) Številčno stanje članstva: Enota: Kat. Operativni člani * Mladina in

žene** Veterani** Ostali

člani** Skupno:

PGD Brezje I. 27 43 5 0 75PGD Dogoše I. 39 29 12 5 85PGD Kamnica II. 24 43 5 1 73PGD Malečnik II. 92 49 10 3 154PGD Maribor - mesto III. 40 37 22 5 104PGD Pekre II. 32 33 9 1 75PGD Pobrežje III. 37 27 13 4 81PGD Radvanje III. 35 22 12 4 73PGD Razvanje II. 29 33 6 6 74PGD Studenci II. 36 21 7 0 64PGD Zrkovci I. 40 27 1 1 69JZZPR Maribor *** VII. 58 0 0 0 58SKUPNO: 489 364 102 30 985 * Podatki iz aplikacije Vulkan ** Podatki iz operativnega poročila GZM za 2005 *** Število zaposlenih operativnih poklicnih gasilcev Struktura poklicnega dela JGS po sistematizaciji JZZPR Maribor

Poveljnik 1Vodnik gasilskega voda 4Pomočnik vodnika gasilskega voda

4

Vodja gasilskega oddelka 4Gasilec reševalec - tehnik 4Gasilec reševalec - voznik 20Gasilec reševalec 21SKUPNO: 58

25

PGD

Bre

zje

PGD

Dog

oše

PGD

Kam

nica

PGD

Mal

ečni

k

PGD

Mar

ibor

-mes

to

PGD

Pek

re

PGD

Pob

režj

e

PGD

Rad

vanj

e

PGD

Raz

vanj

e

PGD

Stu

denc

i

PGD

Zrk

ovci

SKU

PNO

:

tečaj za bolničarja 1 2 1 4 tečaj za poveljnika GD 1 1 4 5 1 2 14 tečaj za reševalca na vodi 1 2 3 tečaj za reševalca ob nes.z NS 2 4 6 tečaj za strojnika 7 8 7 17 18 10 11 5 5 12 11 11

1 tečaj za strojnika avtolestve 2 2 tečaj za tehničnega reševalca 2 4 2 3 11 tečaj za t.r.pri helik.intervencijah

3 1 4

tečaj za uporabnika IDA 5 2 8 8 17 4 4 4 6 12 3 73 tečaj za delo z mot.žago 1 1 tečaj za gaš.notranjih požarov 4 6 9 1 4 1 25 tečaj za voditelja čolna 4 2 12 8 1 6 7 40

SKUPNO: 294

OPREMLJENOST JAVNE GASILSKE SLUŽBE V MO MARIBOR (stanje na dan 31.12.05) 4.2.5. Vozila Z.št. Enota Znamka in tip Vrsta Letnik

1. PGD BREZJE

TAM 190 GVC 16/25 1989 2. RENAULT MASTER GVM-1 2002 3. PGD DOGOŠE

TAM 190 GVC 24/50 1989

4. CITROEN JUMPER GVM-1 2005 5. PGD KAMNICA

IVECO EUROC. GVC 16/25 2005

6. TAM 5500 GVC 16/25 1973 7. VW TRANSP. GVV-1 1997 8. PGD MALEČNIK


9. TAM 110 GVC 16/50 1974 10. RENAULT MASTER GVM-1 2005 11. PGD MARIBOR-

MESTO

MERCEDES 1719 GVC 16/25 1977 12. MAGIRUS 170 ALK 1976 13. MERCEDES 1113 GVC 16/8 1975 14. VW LT PV-1 1990 15. PEUGEOT BOXER GVM-1 1999 16. PGD POBREŽJE


17. TAM 5500 GVC 16/25 1978 18. VW TRANSP. GVM-1 1993

26

19. KIA SPORTAGE PV-1 1999 20. PGD STUDENCI

IVECO DALLY GVV-2 2001

21. TAM 5500 GVC 16/40 1969 22. TAM 130 GVC 16/25 1986 23. MERCEDES 100 D GVM-1 1991 24. PGD PEKRE

TAM 5500 GVC 16/25 1973

25. PEUGEOT BOXER GVM-1 2002 26. MITSUBIS. L 200 VGP-1 2000 27. LAND ROVER PV-1 1982 28. PGD RADVANJE

MERCEDES 1113 B GVC 16/25 1974

29. IVECO EUROC. GVC 16/25 2005 30. MERCEDES UNIMOG GV-2 1973 31. MAGIRUS 170 ALK 1973 32. PEUGEOT BOXER GVM-1 1999 33. PGD RAZVANJE

RENAULT MIDLUM GVC 16/25 2003

34. IVECO 170 GVC 16/40 1973 35. RENAULT TRAFIC GVM-1 2004 36. HUNDAY GALOPER PV 1 1998 37. PGD ZRKOVCI

TAM 125 GVC 16/25 1981

38. FIAT DUCATO GVM-1 2000 39. POVELJSTVO JGS

OPEL FRONTERA PV-1 1998

40. NISSAN SUNNY PV-1 1994 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51.

JZZPR MARIBOR (brez strogo namenskih vozil za izvajanje nalog GEŠP)

KIA SPORTAGE IVECO TRAKKER 270 TAM 190 T 15 MAN 280 LE IVECO TRAKKER 480 MERCEDES UNIMOG IVECO - BRONTO HD 42 MAGIRUS 170 DL 30 TAM 170 T14 TAM 130 T10 NISAN PATROL

PV-1 GVC 16/25 GVC 16/40 GVC 16/25 GVC 40/80 – S 1500 VGP-2 TD 42 ALK 30 GVC 16/50 GVV-V2

2005 2005 1996 2001 2005 1994 1999 1975 1981 1995 1995

Vsa društva ob porečju Drave imajo čolne, 200 – 400 vreč za začetno zaščito objektov in 3 – 4 m3 peska.

27

PGD

Bre

zje

PGD

Dog

oše

PGD

Kam

nica

PGD

Mal

ečni

k

PGD

Mar

ibor

-m

esto

PGD

Pek

re

PGD

Pob

režj

e

PGD

Rad

vanj

e

PGD

Raz

vanj

e

PGD

Stu

denc

i

PGD

Zrk

ovci

JZZP

R M

arib

or

SKU

PNO

:

1. O

sebn

a za

ščitn

a op

rem

a delovna obleka 22 51 32 90 40 102

56 33 43 30 18 116

633

gas.čelada interv. 14 17 15 13 25 15 16 16 15 16 14 54 230

gas.škornji int. 20 31 23 31 40 40 49 24 24 41 20 54 397

gas.rokavice int. 11 11 13 13 17 13 16 16 13 17 11 54 205

interv.zašč.obleka 12 12 15 17 18 15 18 17 16 17 12 81 250

2. k

olek

tivna

zašči

tna

in

reše

valn

a op

rem

a

gasilski delovni pas 2 2 2 2 4 2 2 4 2 2 2 9 35IDA 5 5 6 6 8 6 7 10 6 8 4 35 10

6reševalna vrv 4 4 4 4 12 4 9 8 7 7 4 16 83razt.gas.lestev 1 1 1 1 1 2 2 1 2 2 1 3 18sklopna lestev 0 0 1 1 1 0 1 1 1 0 0 2 8kljukasta lestev 0 0 1 1 1 1 0 1 1 0 0 1 7samoreševalec-Rollglis 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 4prenosna svetilka 4 13 2 10 9 4 5 10 9 15 5 55 14

1

3. c

evi i

n ar

mat

ure

A sesalna cev 10 8 8 12 10 12 12 20 8 12 4 8 124

B sesalna cev 8 4 4 3 7 7 4 8 4 4 4 4 61C sesalna cev 6 4 0 4 0 8 12 4 4 12 4 0 58B tlačna cev 16 29 25 29 39 36 52 46 41 33 18 15

3517

C tlačna cev 28 37 34 34 43 44 69 53 48 42 25 199

656

C ročnik 6 3 4 6 4 4 5 9 12 6 5 16 80B ročnik 1 1 1 1 2 1 2 2 2 2 2 8 25hidrantni nastavek 3 5 3 2 5 3 4 4 4 3 1 8 45preh.spojke AB ali BC 6 8 8 8 15 6 9 8 6 13 4 20 11

1zbiralnik ABB ali BBC 1 1 1 2 3 3 1 3 1 2 1 6 25sesalni koš A,B ali C 4 4 5 3 6 8 9 2 3 8 2 7 61trojak ali dvojak 2 4 4 3 4 6 5 4 4 3 1 9 49omejevalec tlaka 0 0 1 1 1 1 1 1 2 1 0 4 13ročnik srednje pene 1 1 1 1 2 0 3 4 3 1 1 5 23ročnik težke pene 0 0 1 1 1 1 1 1 1 0 0 7 14medmešalniki B ali C 1 1 2 1 2 0 2 2 3 2 1 6 23generator lahke pene 0 0 0 0 2 0 1 0 1 1 0 3 8

28

4. č

rpal

ke,a

greg

ati,ž

age

MB- srednjetlačna 8 bar 2 2 2 1 1 2 1 2 2 1 1 0 17pretočna črpalka - NT 2 2 2 2 1 3 2 2 2 3 2 1 24električna potopna črpalka

3 3 1 3 2 2 5 1 2 3 1 3 29

injektor ali turb.črpalka 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 4elektr.generator-prenosni

1 2 1 1 2 3 3 3 1 3 1 5 26

elektr.generator-prevozni

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2

mot.žaga gozdarska 2 2 1 2 1 2 4 3 3 3 1 6 30motorna rezilka 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 0 5prenosni reflektorji 2 4 1 3 4 2 2 4 5 2 1 5 35elektr.podaljški 2 2 2 2 4 1 3 3 2 3 2 9 35

4.2.6. Oprema:

4.2.2. Pregled namenske opreme SZR

Z.štev. naziv opreme število kos 1. Hitro napihljivi šotor 42 m2 4 2. Hitro napihljive tuš kabine 3 3. Šotorišče raztegljivo 4 3. Naprava za črpanje vode 1 4. Grelec vode 1 5. Filtrirna naprava 1 6. Grelec zraka 2 7. Rezervoar za vodo 5000 l 3 8. Rezervoar za vodo 3000 l 4 9. Kontejner za odpadke 18 10. Agregat 4 11. Naprava za polnjene vreč 3 12. Vreče za izdelavo zapor 10.000 13. Naprava za razprševanje razkužila 1 14. Naprava za razprševanje razkužila 3 15. Vodno korito 12 16. Ozvočenje 2 17. Montažni most nosilnosti 7,5 T 2 18. Čoln + motor 25 KM 1

4.3. Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta: Z finančnim načrtom Službe za zaščito in reševanje, ki je neposredni proračunski uporabnik občinskih sredstev, se zagotavljajo sredstva za razvoj javne gasilke službe in za materialne stroške intervencij JGS. Sredstva so določena v obsegu akontacije za redno delo in ne dosegajo vseh potreb za morebitne večje intervencije ali kot nadomestilo poškodovane reševalne opreme. Ti stroški se priznajo po posebnih zahtevkih nosilcev JGS do SZR le ta pa do župana in se vodijo v proračunu kot sredstva proračunske rezerve. Priloga : Finančni načrt za 2007

30

5. OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE

Opazovanje in obveščanje se kot redna stalna javna služba v MOM organizira in izvaja v okviru enotnega sistema, kot ga ureja Uredba o organiziranju in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja ( U.list RS 45/97, 5/00 ) in Navodilo o obveščanju o naravnih in drugih nesrečah ( U. list RS 42/00, 103/01 ) in izvaja URSZR s svojo izpostavo v MOM. Za lokalni nivo pristojnosti in odgovornosti se opazovanje in obveščanje ob nesreči izvaja v skladu z Navodilom o obveščanju organov ( odgovornih oseb ) in organizacij ( odgovornih izvrševalcev ), ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč ( dokument št.: 85100-01/2000 z dne 20.10.2000, ki v prvem poglavju določa: »1. Obveščanja« Začetno obveščanje o izrednem dogodku v Mestni občini Maribor - naravni ali drugi nesreči zagotavlja Regijski center za obveščanje Maribor, organiziran pri URSZR – Izpostavi Maribor, po sprejemu obvestila o izrednem dogodku ( tel. št. 112 ). O dogodku, ki zahteva obveščanje reševalnih sil mestne občine Maribor katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, obvesti Re OiO dežurnega delavca v Javnem zavodu za zaščitno in požarno reševanje Maribor. O dogodku, ki zahteva obveščanje javnih gospodarskih zavodov, katerih ustanovitelj je MOM ali država in jih vsebina obvestila zavezuje, da reševalno ukrepajo obvesti Re OiO dežurnega delavca - odgovorno osebo podjetja. O dogodku, ki zahteva aktiviranje večjega števila reševalnih sil – služb obvesti Re OiO tudi odgovorne osebe v MOM. Priloga: Navodilo o obveščanju Priloga: Seznam odgovornih za obveščanje Način obveščanja: Začetno obveščanje med ReOiO in dežurno službo JZZPR poteka po direktni telefonski zvezi. Začetno obveščanje med ReOiO in dežurnim delavcem javnega zavoda ali podjetja -gospodarske javne službe oz. društva, poteka s sredstvi javnih telefonskih zvez .

Mestna občina MARIBOR; Načrt zaščite in reševanja ob poplavah. 30. stran .

31

Obveščanje javnosti: Obveščanje javnosti o naravni in drugi nesreči se izvaja v pristojnostih MOM po naslednjih načelih: Nosilci informiranja:

V primeru naravne ali druge nesreče posredujejo osnovno informacijo za javnost o dogodku in obsegu posledic Regijski center za obveščanje Maribor . V primeru nesreče, katere obseg zahteva aktiviranje poklicnih reševalcev JZZPR oz. delnega angažiranja javne gasilske službe, posreduje informacijo za javnost vodja intervencije izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči. V primeru nesreče, katere obseg zahteva aktiviranje gasilske službe iz več sektorjev ter drugih služb zaščite, reševanja in pomoči posreduje informacijo za javnost poveljnik gasilske službe ali direktor Zavoda za zaščitno in požarno varnost. V primeru nesreče, ko naloge zaščite, reševanja in pomoči vodi Poveljnik CZ MOM, posreduje informacijo Poveljnik ali pooblaščeni član štaba za Civilno zaščito. Informacije se posredujejo javnosti v sodelovanju s službo za informiranje pri MU MOM. V primeru nesreče, ko zaščito in reševanja vodi župan, posreduje informacijo župan oz. oseba, ki jo pooblasti. Informacije se praviloma posredujejo na novinarskih konferencah, ki jih organizira in vodi služba za informiranje MOM. Priprava informacij: Informacije o naravni ali tehnološki nesreči ter izvedenih ukrepih oz. nalogah za zaščito, reševanje in pomoč pripravlja služba za zaščito in reševanje pri mestni upravi oz. služba za podpora mestnega štaba za Civilno zaščito v sodelovanju s službo za informiranje MO MB in pooblaščenimi predstavniki reševalnih služb, angažiranih ob nesreči. Distribucija informacij: Uradno pisno informacijo o nesreči, njenem obsegu, posledicah, reševalnih ukrepih in angažiranih silah reševanja ter ocenjeni škodi, posreduje sredstvom javnega obveščanja služba za informiranje MOM. Novinarske konference se praviloma organizirajo 1x - 2x dnevno, glede na obseg nesreče in potek reševalnih aktivnosti.


32

Priloga: Seznam nosilcev javnega informiranja v MOM


33

Opazovanje in obveščanje ( po regijskem načrtu )

5 .1 .2R A Z G L A S IT E VN E V A R N O S T I

5 .1 .1O B V E S T IL O O N A R A Š Č A N J U

V O D O T O K O V

5 .1 .3O B V E Š Č A N J E P R IS T O J N IH

O R G A N O V IN S L U Ž B

5 .1 .4A L A R M IR A N J E , O B V E Š Č A N J E

J A V N O S T I O N E V A R N O S T IP O P L A V

5 .1 .5O B V E Š Č A N J E Ž U P A N O V

O G R O Ž E N IH O B Č IN IN V O D IJIN T E R V E N T N IH S IL O S T A N J U IN

P R O G N O Z I

5 .1 .6S P R E M L J A N J E , P O R O Č A N J E IN

O D Z IV A N J E

D O K U M E N T A C IJ AP O S T O P K I D IA G R A M P O T E K A A K T IV N O S T I P R IM A R N A

O D G O V O R N O S T

N E

D A

M O R SC O R S

U R S Z RC O R S

R e C OM a rib o r

R e C OM a rib o r

R e C OM a rib o r

N a č rto b v e š č a n ja

o b p o p la v a h

N a v o d ilo oa la rm ira n ju in

o b v e š č a n ju

N a v o d ilo oo b v e š č a n ju


34

Opazovanje nevarnosti nastanka poplav ( po regijskem načrtu )

Opazovanje višine vodostajev in pretokov vodotokov

Oddelek za hidrološko prognozo MOPE ARSO Urada za monitoring spremlja stanje vodostajev in pretokov v Republiki Sloveniji in sodeluje s sosednjimi državami pri izmenjavi podatkov o stanju voda na njihovem ozemlju. V vseh primerih, ko reke presežejo pogojne vodostaje oziroma pretoke, se spremljanje in obveščanje. Poplave je mogoče napovedati. S spremljanjem hidrometeoroloških razmer v zgornjih delih vodotokov in upoštevanjem vode iz pritokov ter same prepustnosti vodotokov lahko z dokajšnjo natančnostjo predvidimo čas, v katerem bodo vodotoki prestopili bregove. Za vsak prerez vodotoka, za katerega so izdelane intervencijske vrednosti, je izdelan popisni list, ki vsebuje osnovne podatke merskega mesta, povodje, način pridobitve podatkov (limnograf, leto, HE) in ime upravljavca merskega mesta. Sledijo podatki o karakterističnih pretokih, pretočni krivulji in najviše izmerjenih visokih vodah. Na popisnem listu “b, in c” so podatki o ogroženih objektih pri posameznih vodostajih. Določenih je pet stopenj (od H1 do H5) intervencijskih vrednosti višine vodostajev. Dosežene vrednosti na vodomerni postaji pomenijo naslednje: • H1 (Q1) vodostaj je povišan, • H2 (Q2) stalno spremljanje razmer, • H3 (Q3) stanje pripravljenosti za ukrepanje, • H4 (Q4) ukrepanje in • H5 (Q5) katastrofalne poplave. Višini vodostajev H1 in H2 sta opozorilni višini, s katerima se zaznava zvišanje gladine in s tem ogroženost zaradi poplav. Pri višini H3 vode že poplavljajo in začne se intervencija na terenu. Obvestilo o naraščanju vodotokov CORS posreduje ReCO Maribor na podlagi napovedi in opazovanj Hidrološke prognostične službe Urada za meteorologijo Republike Slovenije.

Merjenje količine padavin in napovedovanje

Za spremljanje pojava in količine padavin ima MOPE ARSO Urad za monitoring na voljo podatke meteoroloških opazovalcev, avtomatskih meteoroloških in hidroloških postaj ter podatke, ki jih posredujejo radarji in sateliti. V razgibanem reliefu so odstopanja lahko na majhnih razdaljah že zelo velika, razen tega so merska mesta v naseljenih krajih, največ padavin pa je v gorskem


35

(nenaseljenem) svetu. Padavinske karte so izdelane na podlagi izmerjenih količin in procesov nastanka padavin ob gorskih ovirah. S pomočjo vremenskega radarja dobimo podatke o pričakovani jakosti padavin, s pomočjo katerih lahko pripravimo napoved za nadaljnji razvoj padavin, kar nam je prav tako v pomoč pri napovedovanju poplav. Vremenske napovedi so okrog 80 % pravilne.

Posredovanje podatkov o nevarnosti poplav ali o poplavah

MOPE ARSO Urad za monitoring o vsaki nevarnosti poplav ali o poplavah obvesti: • Center za obveščanje Republike Slovenije (CORS) pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje • Center za obveščanje Republike Slovenije (CORS) pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje prenese informacijo Urada za meteorologijo o vsaki nevarnosti poplav ali o poplavah na območju Vzhodnoštajerske regije na ReCO Maribor Sporočilo vsebuje podatke o:

- vodotoku, ki je dosegel pogojni vodostaj ali pretok, - pričakovanem času nastanka poplav in - kraju nastanka poplav.

• ReCO prenese informacijo poveljniku in namestniku poveljnika CZ Vzhodnoštajerske regije, županom ogroženih občin in po potrebi, tudi glede na prognozo, izvede alarmiranje in aktiviranje intervencijskih enot.


36

C E N T E R Z A O B V E Š Č A N J ER E P U B L IK ES L O V E N IJ E

R E G IJ S K I C E N T E R Z AO B V E Š Č A N J E

M A R IB O R

P O V E L J N IK C Z R E G IJ EN A M E S T N IK P O V E L J N IK A

P O V E L J N IK IIN T E R V E N C IJ S K IH E N O T C Z

R E G IJ E IN S IL Z R P

S R E D S T V AJ A V N E G A

O B V E Š Č A N J AIN S IS T E M I

A L A R M IR A N J A

Ž U P A N IO G R O Č E N IH O B Č IN

INP O V E L J N IK I C Z V

T E H O B Č IN A H

Obveščanje in formiranje pristojnih organov in služb v Vzhodnoštajerski regiji

Obveščanje pristojnih organov

O nevarnosti nastanka visokih vod, ko vodotoki dosežejo intervencijski vrednosti H2, H3 in H4, CORS obvesti ReCO Maribor. Ko CORS obvesti ReCO O nevarnosti ali nastanku poplav, ki lahko prizadenejo oziroma so prizadele Vzhodnoštajersko regijo, ReCO Maribor ukrepa in obvešča po načrtu obveščanja ob poplavah. ReCO ob nevarnosti ali nastopu poplavnih vod, obvešča po naslednji prioriteti: • Vodjo I URSZR Maribor • poveljnika CZ Vzhodnoštajerske regije, • Župane in poveljnike CZ ogroženih občin, • Poveljnike gasilskih enot v ogroženih občinah ter • Lokalne radijske postaje in Večer


37

CORS

ReCO Maribor

VODJA IZPOSTAVEURSZR MARIBOR

POVELJNIK CZVŠ REGIJE

DELAVCIIZPOSTAVE

ŽUPANI OBČINOGROŽENIH OBČIN

POVELJNIKI CZOGROŽENIH OBČIN

POVELJNIKIGASILSKIH ENOT

V OGROŽENIHOBČIN

LOKALNE RADIJSKE INTV POSTAJE , VEČER

VODJEREGIJSKIH ENOT

CZ

Alarmiranje prebivalstva in obveščanje javnosti

Alarmiranje prebivalcev na prizadetem območju

Ob nevarnosti nastanka poplav na Dravi v naseljenem območju pod jezom Melje, ko so zaradi pričakovane višine vodnega vala lahko ogrožena življenja ljudi oziroma živali, ReCO Maribor začne takoj opozarjati prebivalstvo na bližajočo se nevarnost s sirenami z alarmnim znakom za preplah. Na Dravi je tako prvo opozorilo pri pretoku 500 m3/s pod jezom v Melju in s tendenco naraščanja pretoka. ReCO Maribor mora takoj po znaku za preplah posredovati obvestilo po radiu Maribor, City, Slovenske gorice, TV Studio Maribor, NET TV o vrsti nevarnosti in napotke za osebno in vzajemno zaščito in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov. V primeru nevarnosti poplav na reki Pesnici se obveščajo Radio Maribor, City, Slovenske gorice, TV Studio Maribor, NET TV.


38

V primeru nevarnosti poplav na reki Dravinji in Polskavi se obveščajo Radio Maribor, City, Rogla – Slovenske Konjice, Radio Slovenska Bistrica, TV Studio Maribor, NET TV. Če je alarmni znak dan v obmejnem območju ob reki Muri, ReCO Maribor, obvesti o vzroku proženja alarma, tudi regijski center v Avstriji (povezava še ni določena) . Za obveščanje prebivalcev o stanju na prizadetem območju so pristojne občine. Informacije o razmerah na prizadetem območju občine posredujejo prek javnih občil in na druge, krajevno običajne načine, ki jih določijo v načrtih zaščite in reševanja. Za dodatne informacije občine lahko objavijo posebne telefonske številke oziroma po potrebi organizirajo informativne centre. Ob visokih vodah obveščajo prebivalce naslednje občine: • Mestna občina Maribor, Duplek in Starše, ko poplavlja Drava, • občine Kungota, Pesnica in Lenart ko poplavlja Pesnica, • občine Oplotnica, Slovenska Bistrica če poplavlja Dravinja, • občine Slovenska Bistrica in Rače – Fram če poplavlja Oplotnica, • Občina Šentilj če poplavlja Mura. Vzhodnoštajerska regija organizira Informacijski center ko je prizadetih zaradi poplav več občin po odločitvi poveljnika CZ Vzhodnoštajerske regije .

Obveščanje javnosti

Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na nivoju Vzhodno štajerske regije je odgovoren poveljnik CZ Vzhodnoštajerske regije ob pomoči člana štaba odgovornega za informativno dejavnost. Sodelujejo še župani in poveljniki CZ občin. Aktivnosti na področju obveščanja javnosti organizira in usklajuje Informacijski center pri štabu CZ Vzhodnoštajerske regije, kadar gre za poplave, ki so prizadele več občin. Vodja Informacijskega centra v ta namen mora: • organizirati in vodi tiskovno središče, • organizirati in voditi novinarske konference, • pripravljati skupna sporočila za javnost, • spremlja poročanje domačih in tujih občil ter pripravlja izbore prispevkov,

objavljenih v njih (t. i. klipinge). V kolikor pa gre za poplave lokalnega obsega obvešča javnost prizadeta občina.


39

Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka v občilih, ki so po zakonu o medijih (Ur. l. RS, št. 35/01) dolžna na zahtevo poveljnika CZ Vzhodnoštajerske regije ali županov, vodstev v javnih podjetij in zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti države. V takih primerih so za takojšnje posredovanje sporočil Poveljnika CZ Vzhodnoštajerske regije ali občin in županov ali za javnost pristojna: • Radio Maribor, in lokalne radijske postaje, • Radiotelevizija Slovenije - Studio Maribor, RTS Maribor, NET TV, kabelski sistemi Maribora, Dnevnik in Večer


40

6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV

6.1 Aktiviranje JGS-visoke vode reke Drave s tendenco naraščanja

Začetno aktiviranje izvede Re OiO po regijskem načrtu in višini vodotoka. Aktivirajo se PGD v 3 operativne sektorju:

• PGD Pobrežje • PGD Malečnik • PGD Zrkovci • PGD Dogoše

Aktiviranje se izvede s pozivniki. O aktiviranju JGS center obvesti Poveljnika ali namestnika Poveljnika CZ MOM, ki odločata o nadaljnji pripravljenosti sil Z/R MOM oz. njihovem aktiviranju.

6.2. Aktiviranje JGS-ob hudourniških poplavah in neurju ( zalitje objektov)

O aktiviranju odloča dežurni vodnik JZZPR glede na obvestila s terena in

potrebi po ukrepanju. Praviloma se aktivirajo PGD po odgovornosti požarnega rejona.

6.3. Aktiviranje drugih reševalnih služb:

6.3.1. Aktiviranje službe nujne medicinske pomoči:

Za zavarovanje intervencije gasilske enote se takoj ob aktiviranju JZZPR aktivira tudi ekipo nujne medicinske pomoči. Nadaljnje aktiviranje le te se izvede po odločitvi reševalca NMP glede na oceno posledice nesreče in izvedene triaže na kraju nesreče.

6.3.2. Aktiviranje dežurnih služb komunalnega javnega servisa:

Na zahtevo dežurnega vodnika preko Re OiO.

6.3.3. Aktiviranje drugih sil in sredstev:


41

Na zahtevo vodje intervencije ali Poveljnika CZ MOM preko Re OiO.


42

7. UPRAVLJANJE IN VODENJE

7.1. Organi in javne službe ter njihove pristojnosti: 7.1.1. ŽUPAN Kot najvišji izvršni organ lokalne skupnosti vodi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami MOM v skladu s pristojnostmi zakonskih in lokalnih predpisov. Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

• določa kategorizacijo javne gasilske službe, • imenuje organe vodenja reševalnih sil ( Poveljnika CZ MOM, Poveljnika javne

gasilske službe ), • predlaga imenovanje direktorja Javnega zavoda za zaščitno in požarno

reševanje, • sklepa o nalogah za odpravljanje posledic nesreče in za zagotavljanje osnovnih

pogojev za življenje, • odreja naloge mestni upravi in javnim službam za odpravljanje posledic nesreče • odreja plačilo storitev reševanja in odpravljanja posledic nesreče s sredstvi

proračunske rezerve, • potrjuje načrte zaščite in reševanja MOM za posamezne nesreče • opravlja druge naloge izvršne lokalne oblasti ob požaru.

7.1.2. Poveljnik CZ MOM: Razen nalog in pristojnosti po določilih zakonskih in lokalnih predpisov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

• operativno vodi sile Z/R, ki so bile aktivirane ob velikih nesrečah oz. potrjuje pravilnost dela vodje intervencije;

• odreja ukrepe in naloge za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje prizadetim ob nesreči

• poroča županu o posledicah nesreče in predlaga ukrepe za odpravljanje posledic • koordinira ukrepe in naloge za zaščito in reševanje z državnimi službami

angažiranimi ob nesreči • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

7.1.3. Poveljnik JGS:

• Poveljuje in vodi aktivirane enote JGS ob intervenciji


43

• je vodja intervencije 7.1.4. Dežurni vodnik JGS:

• je vodja intervencije ob začetnem obvestilu o nesreči 7.1.5. Službe javnega komunalnega servisa:

• opravljajo naloge reševanja ali komunalnih storitev za odpravljanje posledic ob nesreči po naročilu in navodilu vodji intervencij v dejavnostih za katere so ustanovljeni ali jim je bila dodeljena javna koncesija.

7.1.6. Druge službe:

• Opravljajo naloge po naročilih za izvedbo storitev. 7.2. Operativno vodenje: Intervencijo ob nesreči - poplavi se vodi po pravilih gasilske službe. Vodi jo pristojni poveljniki gasilske enote. Za vodenje enot velja pravilo nadrejenosti gasilskih poveljnikov. Operativni vodja intervencije je ob začetnem obvestilu o požaru dežurni vodnik JGS ali njegov namestnik. Ob prihodu na kraj nesreče poveljnika JGS, prevzame vodenje intervencije le-ta. Ob nesreči, ko je potrebno aktiviranje več različnih reševalnih sil in služb prevzame vodenje Poveljnik CZ MOM in MŠCZ. Neposredno vodenje enot je v pristojnosti poveljnikov le teh. 7.3. Organizacija zvez: Komunikacija reševalnih sil ( JGS – NMP ) na intervenciji poteka izključno z mobilnimi sredstvi zvez v državnem omrežju ZARE in po pravilih kot jih za uporabe le teh določa URSZR. Komunikacija z drugimi silami in službami angažiranimi ob požaru poteka s sredstvi javnega telekomunikacijskega sistema ali s pisnimi odredbami in naročili.


44

7.4. Ukrepanje organov CZ ob poplavah – ko vodenje prevzame regijski poveljnik CZ

7.4.3O DL OČ ANJ E O

UK R E P IH

7.4. 1ZB IR ANJ E P O DATK O V O

P O S L E DIC AH, O G L E DP R IZADE TE G A O B MOČ J A

7.4.4.AK TIVIR ANJ E S IL IN S R E DS TE V ZA

ZAŠ Č ITO , R E Š E VANJ E INP O MOČ

7.4.5NAP O TITE V R E G IJ S K IH S IL NA

R E Š E VANJ A V P R IZADE TOO B MOČ J E IN O R G ANIZAC IJ A

ZAŠ Č ITE , R E Š E VANJ A IN P O MOČ I

7.4.6S P R E ML J ANJ E R AZME R IN

DE J AVNO S TI

7.4.7O B VE Š Č ANJ E O S TANJ U IN

R E ZUL TATIH S P R E J E TIHUK R E P O V

7.4.2P R E S O J A S TANJ A IN P R O G NO ZA

R AZME R

DO K UME NTAC IJ AP O S TO P K I DIAG R AM P O T E K A AK T IVNO S T I P R IMAR NA

O DG O VO R NO S T

P ove ljnik C Z V Š inč la ni š ta ba , P ove ljnik

C Z in č ta b obč ine ,pove rjenik i

R egijs k i pove ljnik , š ta b C Z

R egijs k i pove ljnik ,na m es tnik pove ljnika

R egijs k i pove ljnik ,na m es tnik pove ljnika ,š ta b C Z , poverjenik i

V odja Izpos ta ve U R S Z RMa ribor

Š ta b C Z ,V odja logis tičnega centra

in s luš be za podporo,

NE DA

O dredba pove ljnikao a ktiv ira nju

R egijs k i pove ljnik ,na m es tnik pove ljnika ,š ta b C Z , pove rjenik i

O bves tila in poroč ila

P oroč ila

O bves tila in poroč ila


45

8. UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

POPLAVA DOKUMENTI 4 PREGLED ZAŠČITNIH UKREPOV IN NJIHOVIH IZVAJALCEV – OB POPLAVAH

Dokumentacija postopek

Zaščitni ukrep: EVAKUACIJA - UMIK

Primarna odgovornost

Umik ogroženih iz poplavnega območja

Občani

Evakuacija živine JGS - občani Popis ogroženih občanov Tajnik MČ-KS+JGS Prevoz in namestitev ogroženih v ZZC CZ-Certus


Zaščitni ukrep: OSKRBA OGROŽENIH


Vzpostavitev ZZC Pekre Služba za Z/R Oskrba živine MČ-KS

MU - GO Humanitarna pomoč MO RK

Karitas Dokumentacija

postopek Zaščitni ukrep:

ZAŠČITA KULTURNE DEDIŠČINE Primarna

odgovornost Popis ogroženih objektov in dobrin,

določitev in izvedba zaščitnih ukrepov Zavod za

spomeniško varstvo Maribor


Zaščitni ukrep: GRADBENI IN DRUGI TEHNIČNI

UKREPI


Postavitev pregrad JGS Utrjevanje brežin JGS+pogodbeni

izvajalci Nadzor vitalnih komunalnih objektov Upravljalci Odstranjevanje naplavin MU-kom. Direkcija

z izvajalci Odstranjevanje mulja in blata Samopomoč KS


46

MU-javne službe Ukrepi urejanja komunalne

infrastrukture MU

Javne službe 8.2. Naloge zaščite, reševanja in pomoči

8.2.1 Tehnično reševanje ob poplavah

8.2.1.1O B VE Š ČANJ E O

NE VAR NO S T I P O P L AVE INO P O P L AVAH

8.2.1.5Č R PANJ E VODE

8.2.1.5 Z AK L J UČ E K INT E R VE NC IJ E

8.2.1.4IS K ANJ E POG R E Š ANIH

DOK UME NT AC IJ APOS T OPK I DIAG R AM P O T E K A AK T IVNO S T I PR IMAR NA

ODG OVOR NOS T

V odja interv enc ijeDelov ni na log

O bv es tilo opoplav ah

8.2.1.2G R ADNJ A IN POPR AVIL OVODNOG OS PODAR S K E

INF R AS T R UK T UR E

C O R SR eC O

Delov ni na log V odja interv enc ije

pri V G P Drav a ,V G P Mura

V odja interv enc ije 8.2.1.3

R E Š E VANJ E L J UDI, Ž IVAL I INMAT E R IAL NIH DOB R IN

E kipe C Z , P olic ijaO bv es tilo opogrešanih

V odja interv enc ije


47

8.2.2 Nujna medicinska pomoč

V okviru nujne medicinske pomoči se ob poplavah izvajajo naslednji ukrepi: • nujna (laična) pomoč, ki jo zagotovijo ekipe prve medicinske pomoči poplavno

prizadetih občin, zdravstvena pomoč, ki jo daje zdravstveno osebje na terenu ali v ambulantah zdravstvenih domov Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica,

• nujna specialistična zdravstvena pomoč, ki jo zagotavljajo v Splošni bolnišnici Maribor,

• higienski in protiepidemični ukrepi, ki jih izvajajo različne službe pod nadzorstvom zdravstvenega inšpektorata in pristojnih Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor . Ob poplavah ne pričakujemo večje število poškodb.. Manjše poškodbe bi si prizadeti prebivalci oskrbeli v okviru osebne in vzajemne zaščite. Ob poplavah lahko pride tudi do utopitev ljudi, celo med reševalci v kolikor rešujejo iz deročih vododtokov. Za reševanje na vodi in iz vode Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, ekipe za reševanje na vodi pa imajo tudi PGD, ki imajo na svojem območju poplavne vode ( v Mestni občini Maribor : PGD Studenci, Maribor mesto, Pobrežje, Dogoše, Zrkovci, Malečnik; 8.2.3. Prva veterinarska pomoč

Na poplavnem območju ni večjih farm ali koncentracije domačih živali, zato tudi niso organizirane veterinarske enote.

Prva veterinarska pomoč ob poplavah obsega:

• zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na poplavljenem območju - podatke zbirajo občine

• prvo veterinarsko pomoč poškodovanim in obolelim živalim nudijo veterinarji, ki imajo koncesijo in VURS

• prisilni zakol poškodovanih živali – klavnice z licenco (Maribor, Rače, Ptuj) • odstranjevanje živalskih trupel - Veterinarska služba (odvoz v Ljubljano ali

neškodljiv pokop – odredi VURS). V izvajanje nalog prve veterinarske pomoči se vključujejo tudi lastniki živali.

8.2.4 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje


48

Ukrepi in naloge na zaščiti reševanju in pomoči pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje ob poplavah morajo biti usmerjeni k:

• nastanitev in oskrba s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami,

• zagotavljanje delovanja nujne komunalne infrastrukture, • oskrba z električno energijo, • zagotavljanje nujnih prometnih povezav, • zagotavljanje nujnih telekomunikacijskih zvez, • zagotavljanje in zaščite nujne živinske krme in


49

9. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA

DOKUMENTACIJAPOSTOPKI

DIAGRAM POTEKAAKTIVNOSTI

PRIMARNAODGOVORNOST

9.4SPOMOČ POSEBNO OGROŽENIM

SKUPINAM PREBIVALCEV

9.2NAVODILO PREBIVALCEM O

IZVAJANJU OSEBNE IN VZAJEMNEZAŠČ ITE (objava posebne tel. številke)

Občinske svetovalneslužbe

Informacijski centri9.3

OBVEŠČANJE IN POMOČPREBIVALCEM

Centri za socialno delo,Območna organizacija RK

in Karitas

Centri za socialno deloPoročila

9.1OBVEŠČANJE PREBIVALCEV O

NEVARNOSTI POPLAV

9.5 SPREMLANJE

SOCIALNIH RAZMERNA PRIZADETEM OBMOČJU

Poveljnik CZ občine inRegijski poveljnik CZ

Obvestilo prebivalcem

Navodilo prebivalcem

Načrt za organiziranjein delo informacijskih

centrov

Osebna in vzajemna zaščita obsegata vse ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic poplav za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega imetja.



50

11. RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV

MOM – Mestna občina Maribor • MU – Mestna uprava • SZR – Služba za zaščito in reševanje • JGS – Javna gasilska služba • Re OiO – Regijski center za obveščanje • PGD – prostovoljno gasilsko društvo • JZZPR – javni zavod za zaščito in požarno reševanje • GZ – gasilska zveza Maribor • CNP – center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze

12. DRUGI DOKUMENTI IN PRILOGE:

12.1. Drugi dokumenti: 12.1.1. Načrt delovanja dejavnosti zdravstva – lokalna pristojnost: 12.1.2. Načrt delovanja dejavnosti socialnega varstva – lokalna pristojnost: 12.1.5. Načrt delovanja dejavnosti komunalnega sistema: 12.1.6. Načrt delovanja dejavnosti MU – splošne in pravne zadeve ter upravljanje z občinskim premoženjem 12.1.7. Načrt delovanja na področju dejavnosti občinskih financ 12.1.9. Dejavnosti organov državnih pristojnosti v MOM 12.2. Zbirke podatkov: 12.3. Program usposabljanja in urjenja: 12.4. Navodilo za vzdrževanje in razdelitev načrta zaščite in reševanja

12.1 – Drugi dokumenti: NAČRT DELOVANJA DEJAVNOSTI

Odgovorna oseba: Milica Simonič Steiner, direktorica MU Potrjujem:……………… Datum:………………

1

Delovno področje Mestne občine Maribor

Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jihdoloči s splošnim aktom ali so določene z zakonom. Mestna občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

1. sprejema statut in druge splošne akte ter organizira mestno upravo in upravni nadzor, 2. upravlja občinsko premoženje, 3. načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v

prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimizemljišči,

4. določa namembnost mestnega prostora, 5. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge

s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, 6. v okviru svojih pristojnosti ustanavlja, ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, 7. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in

odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti v prid čistega in zdravega okolja, 8. gradi in upravlja mestne komunalne objekte in ureja mestni promet, 9. gradi, vzdržuje in obnavlja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne

površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge mestnega redarstva,

10. skrbi za službe socialnega varstva, za predšolsko varstvo, za osnovno varstvo otrok indružine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

11. pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, raziskovalno in športno dejavnost ter ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih,

12. pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost kulturnihprogramov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

13. organizira opravljanje pokopališke in pogrebne javne službe, 14. se zavzema za razvoj krvodajalstva v Mariboru, 15. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega

sklada stanovanj, 16. organizira komunalno redarsko službo in skrbi za red v mestni občini ter v ta namen

predpisuje kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi mestne občine, in opravljainšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem mestnih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

17. opravlja nadzorstvo nad lokalnimi prireditvami, 18. skrbi za požarno varnost ter organizira pomoč in reševanje ob elementarnih in drugih

nesrečah, 19. povezuje se s partnerskimi in drugimi občinami in mesti ter sodeluje v združenju mest

in lokalnih skupnosti, 20. opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe, 21. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

2

3

Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge izdržavne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta.

Delovanje dejavnosti družbenih dejavnosti ob nesreči: POPLAVE

Odgovorna oseba: Brigita GAJZER PLIBERŠEK, vodja urada

12.1.1.: Dejavnost zdravstva

12.1.2.: Dejavnost socialnega varstva

Odgovorna oseba dejavnosti zdravstva: Lilijana ZORKO, vodja sektorja za zdravstvo in socialno varstvo

12.1.3.: Dejavnost osnovnega šolstva

Odgovorna oseba dejavnosti osnovnega šolstva:

12.1.4.: Dejavnost otroškega varstva

Odgovorna oseba dejavnosti otroškega varstva:

Mestni

upravni organ Organizacija

delovanja Ukrepi in naloge za

zmanjšanje posledic nesreče Način izvedbe naloge Materialna,finan

čna sredstva in druga sredstva

Opombe

Urad za vzgojo,izobraževanje,zdravstvo, socialno varnost in raziskovalno dejavnost

Po odloku o ustanovitvi MU in Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji

Obravnavati poročilo o delovanju SNMP ob velikih nesrečah in predlagati potrebno interventno nabavo poškodovane reševalne opreme in porabljenega sanitetnega

Predlagati prerazporeditev proračunskih sredstev za zagotovitev nujno potrebne sanitetne opreme.

Izvesti javno naročilo nakupa

PP:

4

MU

materiala.

Sodeluje z humanitarnimi organizacijami pri zagotavljanju rezerv pomoči prizadetim prebivalcem

V sodelovanju z RK in SB organizirati programe za zbiranje krvi.

Z ZZV izvajati ukrepe varovanja okolja

Zagotoviti zadostne količine pitne vode v plastenkah in organizirati delitev le te

Varstvo otrok enote:

sanitetnega materiala

Sklicati sestanek s predstavniki RK in Karitas in posredovati podatke prizadetih in pomoči potrebnih občanov

Posredovati poziv občanom v sredstvih javnega informiranja o potrebah krvne plazme in načinu zbiranja

Naročiti spremljanja higiensko-epidemiološke situacije na poplavljenem območju in v zajetjih pitne vode oz. vodovodnem omrežju

Izvesti nakup vode v plastenkah, organizirati delilno mrežo po MS in KS in PGD MB Mesto, PGD Pobrežje, OŠ Malečnik, PGD Dogoše

5

organizirati v matični enoti:

koordinira ukrepe začasne nastanitve v nesreči prizadetih družin v sodelovanju s CSD in MČ-KS

Nuditi pomoč v začasnih evako-sprejemnikih:

• OŠ Malečnik • OŠ Prežihov Voranc • OŠ Franc Rozman Stane • Tone ČUFAR

Odločiti o začasni prekinitvi obveznega pouka v OŠ:

• OŠ Malečnik • OŠ Prežihov Voranc • OŠ Franc Rozman Stane • Tone ČUFAR

V sodelovanju s CSD in organi MČ

Izdati Odredbo

Zdravstveni dom A. Drolca

Osnovna zdravstvena dejavnost, neprekinjena nujna medicinska pomoč in reševalna

Po lastnem načrtu Redna sredstva osnovna zdravstvena

mreža

6

Center nujne medicinske pomoči

služba; zdravstvena mrliško ogledna služba; izvajanje drugih spremljajočih dejavnosti, potrebnih za zagotovitev celovitega izvajanja dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Center za socialno delo

Opravljanje nalog po aktu o ustanovitvi in statutu

Izvajanje profilaktičnih in psihofizičnik aktivnosti prizadetih ob nesreči na začasnem evako sprejemnem prostoru

popis prizadetih ob nesreči in izdelava socialne slike prizadetih

v sodelovanju z Uradom in reševalnimi silami zagotavljati osnovne pogoje za začasno nastanitev prizadetih

izplačilo enkratne denarne pomoči prizadetim ob nesreči - socialno ogroženim občanom

Po lastnem načrtu FN Tekoči transfer

Proračunska rezerva

7

izdaja potrdila prizadetim za dodelitev humanitarne pomoči pri RK

Nastanitev ostarelih in prizadetih ob nesreči v oskrbnih domovih

vodenje aktivnosti zbiranja solidarnostne pomoči v sodelovanju z drugimi soc. institucijami in RK

sodelovanje z odbori za socialo MČ-KS in aktivi stanovalcev prizadetih stanovanjskih blokov pri odpravljanju posledic nesreče.

Delovanje dejavnosti komunalnega sistema ob nesreči: POPLAVE

Odgovorna oseba: Vili EISENHUD, vodja Urada

Mestni

upravni organ Organizacija

delovanja Ukrepi in naloge za

zmanjšanje posledic nesreče Način izvedbe naloge Materialna,finan

čna sredstva in druga sredstva

Urad za komunalo,pro

Po odloku o ustanovitvi in

Vodi aktivnosti odpravljanja posledic nesreče na prizadetih

Odredba Redna sredstva vzdrževanja in

FN Rezerva

8

met okolje in prostor

delavnem področju

.

objektih komunalne infrastrukture, ki je v lasti MOM

V sodeluje s silam Z/R zagotavljati osnovnih pogojev za komunalno oskrbo v nesreči prizadetih občanov MOM

Izdaja odločbo o začasnih zaporah in ureditvi prometa na prizadetem območju

Usmerja JKP pri odklanjanju posledic nesreče na javnih površinah, javnih objektih in javni infrastrukturi

Vodi ukrepe tehnične pomoči pri vzpostavljanju prevoznosti cest in postavitvi začasnih mostov v sodelovanju z MOP in VGP

Odloča o spremembi voznega reda javnih prevoznih sredstev

Določi začasna odlagališča odpadnega gradbenega materiala

Sklep

Odločba

Navodilo

Odredba

Odločba

Odločba

proračunska rezerva

9

Javna služba Organizacija delovanja

Ukrepi in naloge za zmanjšanje posledic nesreče

Način izvedbe naloge Finančna sredstva

Opombe-priloge

Mariborski vodovod

Opravljanje nalog po aktu o ustanovitvi, statutu in koncesijskih pogodbah

Zagotavlja stalno 24 urno pripravljenost ekipe za intervencije na vodovodnem sistemu MOM

Skrbi za vzdrževanje hidrantnega omrežja in seznanja JZZPR z registrom hidrantnega omrežja

Izgradnja začasnega vodovodnega omrežja v začasnih bivalnih enotah ali zbirnih centrih prizadetega prebivalstva

Odpravljanje posledic na primarnem vodovodnem omrežju

Po lastnem načrtu

P. rezerva

NIGRAD Opravljanje nalog po aktu o ustanovitvi, statutu in koncesijskih pogodbah

Zagotavlja stalno 24 urno pripravljenost ekipe za intervencije na kanalizacijskem sistemu, sistemu javne razsvetljave, prometni signalizaciji, zimsko službo,

Po lastnem načrtu

P.rezerva

10

javnih parkiriščih

Zagotavlja stalno dežurno ekipo in sredstva za zapore cest na prizadetem območju

v sodelovanju s SZR in KD sodeluje pri odstranjevanju posledic nesreče

zagotavlja odrejene ali naročene zapore cest

Čisti naplavine in odtoke vodotokov

11

SNAGA Opravljanje nalog po aktu o ustanovitvi, statutu in koncesijskih pogodbah

Zagotavlja stalno 24 urno pripravljenost ekipe za intervencije pri odstranjevanju smeti in odpadkov ob nesreči

Odstranjuje nevarne snovi

Odstranjuje smeti in druge odpadke

Po naročilu SZR ali KD Izvaja čiščenje naplavin in javnih površin

Zagotavlja začasne WC in smetnjake

Izvaja dekontaminacijo in razkuževanje

Po lastnem načrtu P. rezerva

POGREBNO PODJETJE

Opravljanje nalog po aktu o ustanovitvi, statutu in koncesijskih pogodbah

Zagotavlja stalno 24 urno pripravljenost ekipe za intervencijo

Po odobritvi pristojne službe MNZ odstrani smrtno prizadete v nesreči

Po lastnem načrtu

Ostale državne Po določilih državnega načrta Po določilih državnega načrta

12

13

komunalne službe 12.1.4. Dejavnost financ Odgovorna oseba: Marija KAUČIČ, vodja sekretariata

Mestni upravni organ

Organizacija delovanja

Ukrepi in naloge za zmanjšanje posledic nesreče

Način izvedbe naloge Materialna,finančna sredstva in druga

sredstva

Organizacija delovanja

Sekretariat za finance

Po odloku o ustanovitvi in delavnem področju

Opravlja naloge upravitelja sklada proračunske rezerve

Priprava rebalansa proračuna ali prerazporeditve sredstev za plačilo odrejenih oz. naročenih ukrepov in nalog reševanja, ukrepov in nalog odpravljanja posledic in ukrepov sanacije

Predlog odredb za župana

Predlog prerazporeditve

Predlog sprememb odloka o proračunu

Proračunska rezerva

Documents

N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH · 2009-06-11 · Poplava je na območju Mestne občine Maribor naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih deževnih padavin ali