Geografsko društvo Gorenjske je 4.oktobra 2014 organiziralo ekskurzijo na Banjšice, vabilu pa se je odzvalo 30 udeležencev. Vodja na poti je bil Franci Benedik, pot pa nas je vodila najprej z Lokovca na Lašček (1071 m), v muzej na Lokovcu, nato pa

preko Kala nad Kanalom proti Kanalu in po Baški grapi do Kranja.

Pot na Lašček, najvišji vrh Banjšic, se začne Pri Cerkvi ( 860 m n.m.v.), kjer je središče razloženega naselja Lokovec, enega največjih na Slovenskem.

Poseljenost na Banjšicah je razpršena v razložena naselja, samotne kmetije in zaselke. Poseljena je bila postopoma od 17. st. dalje , ko so zaradi potreb po oglju sem začeli naseljevati ljudi iz Vipavske doline in drugih delov Primorske, celo ubežniki po

Tolminskem puntu so se zatekli sem. Iz začasnih bivališč oglarjev so postopoma nastala stalna, razpršena po vsej planoti.

Na Lašček vodi več poti, občasno kar po glavni cesti; mi gremo po poti skozi Novo mesto,

Tudi imena zaselkov povedo, da je šlo za naseljevanje krajev, ki jih prej ni bilo

Novo mesto – naseljene urejene hiše, domačini, ki se vozijo na delo v 25 km oddaljeno Novo Gorico, pa povedo , da je zlasti pozimi več težav, ko so zaradi pogostega vetra, predvse burje, snežni zameti, ki ovirajo promet.

Ta zaselek je pa opuščen, imenovali pa so ga Republika, ker mu je to ime dal župnik, ko je ugotovil, da ne hodijo k maši, ker so „ svoja republika“… Hiše imajo lepe kamnite portale, ki so jih znali izdelovati nekdanji kamnoseški mojstri z Banjšic.

Svet je sicer pretežno kraški, s plitvo prstjo v vrtačah in na iztrebljenih površinah, kjer so kamenje zložili v ograde – lašte.

Kamnite lašte so služile kot podlaga za terasaste obdelane površine. Na sliki se vidi od letošnjega žleda močno poškodovan, pretežno bukov gozd.

Lašček je zelo razgleden hrib

Močno poškodovani gozdovi, desno zadaj akumulacijsko jezero ( za HE Avče) pod Kanalskim vrhom, zadaj levo Korada

Banjšice so pretežno zgrajene iz mezozoiskega apnenca, zato so v glavne kraške in brez površinskih voda. Močila na sliki so iz ilovice naredili ljudje, služila pa so za napajanje živine.

Tik pod močili pa kamenina iz apnenca preide v vododržni fliš in tu je nastal dragoceni izvir vode - kal

Kovaštvo Leban – od slavne tradicije Lokovških kovačev je ostal le še ta, edini.

Po štirih urah pohoda se ponovno zberemo pred cerkvijo sv. Petra In Pavla

Lokalni vodič g. Miro nas bo peljal še v muzej kovaštva in v muzej, posvečen škofu Metodu Pirihu, ki prihaja iz te vasi

Del muzeja predstavlja življenjsko pot domačina Metoda Piriha, koprskega škofa

S kovaštvom so se prebivalci Lokovca seznanili, ko so tukaj čez tovorili žeblje iz Krope in Železnikov. Lokovški kovači so postali pravi mojstri v izdelovanju različnih orodij, predvsem svedrov

Najbolj znani kovaški izdelek pa so bili ukrivljeni noži, imenovani fauči

Kako se kuje nožiček fauč, nam je pokazal g. Leban

Spustimo se malo niže, kjer se na 700 m višine odpre planota Banjšice

Pri Kalu nad Kanalom je na skriti travni jasi podružnična cerkev sv. Tomaža, gotski cerkvici iz 15. st. z na žalost skoraj uničenimi slikami Jerneja iz Loke ( slikal je tudi v Landarski jami).

Tu nam presenečenje pripravi domačinka, sicer članica folklorne skupine Banjšice, ki nam v domači noši in izvirni govorici predstavi življenje na Banjšicah nekoč in danes

Pri vasi Nadavče je še en arhitekturni in sakralni spomenik, poznogotska cerkev Marije Snežne

Njena posebnost je tudi ločeni zvonik

Leta 2010 je začela obratovati HE Avče, ki dobiva vodo iz akumulacijskega bazena z 2,2 milj.m3 vode, ki nato po cevi 3m premera teče 520 m navzdol; instalirna moč elektrarne je 185 MW, proizvodnja pa je predvsem za porabo v konicah.

Ekskurzijo zaključimo s sprehodom po Kanalu, rojstnem kraju Valentina Staniča (Bodrež pri Kanalu), Rika Debenjaka, Antona Nanuta.