NACRT ZIR OB POJAVU POSEBNO NEVARNIH BOLEZNI ...ljubljanske regije, verzija 2.0 je nadgradnja regijskega načrta zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih

Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo

URSZR, Izpostava Ljubljana

Vlada Republike Slovenije Štab CZ za ljubljansko regijo

1

Datum: Številka:

N A Č R T

Z A Š Č I T E I N R E Š E V A N J A O B P O J A V U

P O S E B N O N E V A R N I H B O L E Z N I Ž I V A L I

N A O B M O Č J U

L J U B L J A N S K E R E G I J E

Verzija 2.0

Organ Datum Odgovorna oseba

Pripravil

Izpostava URSZR Ljubljana

Junij 2014 Tomaž Iglič

Odobril

Poveljnik štaba CZ za ljubljansko regijo

Junij 2014 Matjaž Godec

Obravnaval in sprejel

Štab CZ za ljubljansko regijo

Junij 2014 Štab CZ za ljubljansko regijo

Skrbnik






2

KAZALO

1 POSEBNO NEVARNE BOLEZNI ŽIVALI 1.1 Uvod 1.2 Splošno o posebno nevarnih bolezni živali 1.3 Posebno nevarne bolezni živali v ljubljanski regiji 1.4 Možne posledice posebno nevarnih bolezni živali 1.5 Sklepne ugotovitve 2 OBSEG NAČRTOVANJA 2.1 Temeljne ravni načrtovanja 2.2 Načela zaščite, reševanja in pomoči 3 ZAMISEL IZVAJANJA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB

POJAVU POSEBNO NEVARNIH BOLEZNI ŽIVALI 3.1 Temeljne podmene načrta 3.2 Koncept odziva ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali 3.3 Uporaba načrta 4 POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI 4.1 Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz

regijske pristojnosti 4.1.1 Državni organi organizirani na regijski ravni 4.1.2 Sile za zaščito, reševanje in pomoč 4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta 4.3 Predvidena finančna sredstva 5 OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE 5.1 Opazovanje in obveščanje 5.2 Izvajanje obveščanja pristojnih organov in javnosti ob pojavu

posebno nevarnih bolezni živali 5.3 Obveščanje prebivalstva 6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1 Aktiviranje organov in njihovih strokovnih služb 6.2 Aktiviranje pripadnikov državnih (regijskih) sil za zaščito,

reševanje in pomoč 6.3 Zagotavljanje materialne oziroma finančne pomoči 7 UPRAVLJANJE IN VODENJE 7.1 Organi in njihove naloge 7.1.1 Poveljnik CZ in namestnik poveljnika CZ za ljubljansko regijo 7.1.2 Štab CZ za ljubljansko regijo 7.1.3 Izpostava URSZR Ljubljana




3

7.1.4 Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) –veterinarska inšpekcija-Območni uradi Ljubljana, Novo Mesto oziroma Postojna

7.1.5 Dejavnost Policijske uprave Ljubljana ob izbruhu posebno nevarnih bolezni živali

7.2 Operativno vodenje 7.3 Organizacija zvez 7.3.1 Sistem radijskih zvez ZA-RE 8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 8.1 Ukrepi zaščite, reševanja in pomoči 8.1.1 Prostorski, gradbeni in drugi tehnični ukrepi 8.1.2 Kemijska in biološka zaščita 8.2 Naloge zaščite, reševanja in pomoči 8.2.1 Tehnično reševanje ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali 9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 9.1 Osebna in vzajemna zaščita 10 RAZLAGA OKRAJŠAV 10.1 Razlaga okrajšav 11 SEZNAM PRILOG IN DODATKOV 11.1 Seznam prilog 11.2 Seznam dodatkov




4

1 POSEBNO NEVARNE BOLEZNI ŽIVALI

1.1 Uvod Pri izdelavi načrta smo upoštevali veterinarsko stroko, zlasti še izvedbene načrte ukrepov ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali: Načrt ukrepov ob pojavu slinavke in parkljevke v RS, Načrt ukrepov ob pojavu klasične prašičje kuge v RS, Načrt ukrepov ob pojavu aviarne influence v RS, Načrt ukrepov ob pojavu atipične kokošje kuge v RS, Načrt ukrepov ob pojavu bolezni modrikastega jezika v RS in Načrt ukrepov ob pojavu afriške prašičje kuge v RS, ki jih je izdelala Veterinarska uprava RS (1.1.2013 se je preimenovala v Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin-UVHVVR) in so dostopni na spletni strani UVHVVR (www.uvhvvr.gov.si ). Načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali na območju ljubljanske regije, verzija 2.0 je nadgradnja regijskega načrta zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih na območju ljubljanske regije, verzija 1.0., ki ga je Izpostava URSZR Ljubljana izdelala v letu 2005 ter potrdil štab CZ za ljubljansko regijo. Načrt je izdelan na podlagi regijske ocene ogroženosti št. 846-01-01/00 z dne 12.01.2001 in zadnjimi popravki v januarju 2014, državno oceno ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, ki je bila izdelana 20.11.2012 in v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB-1 in 97/10) ter v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št 24/2012), Uredbe organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07,54/09 in 23/11), Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 45/04 – ZdZPKG, 62/04-Odločba US in 93/05), Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05-ZVMS) ter Pravilnika o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10), splošno zakonodajo, izvedbenimi predpisi in na podlagi izkušenj ob pojavu aviarne influence pri prostoživečih pticah v Republiki Sloveniji (RS. V načrtu so upoštevani tudi zaključki iz državne vaje »Starošince 2011«. Načrt je pripravljen v sodelovanju z občinami ljubljanske regije. Pri izdelavi načrta je upoštevana predvsem veterinarska stroka, navodila stroke pa so pomembna predvsem v fazi aktiviranja načrta. P-47 Evidenčni list o vzdrževanju načrta P-48 Regijska ocena ogroženosti 1.2 Splošno o posebno nevarnih bolezni živali Infekcijske bolezni povzročajo različni povzročitelji (bakterije, spirohete, rikecije, virusi in glive). Bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni preventivni ter drugi ukrepi po ZVMS in Zakonu o veterinarstvu, so razvrščene glede na vrsto povzročitelja in ukrepe, ki se izvajajo za njihovo preprečevanje in zatiranje. Za razvrstitev se uporablja seznam bolezni iz mednarodnega zoosanitarnega kodeksa Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE). Posebno nevarne bolezni živali so navedene v tabeli 1.




5

Tabela 1: Posebno nevarne bolezni živali oziroma bivša lista A OIE ( Pravilnik o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) – priloga 8)) Šifra bolezni Ime bolezni A010 Slinavka in parkljevka A020 Vezikularni stomatitis A030 Vezikularna bolezen prašičev A040 Goveja kuga A050 Kuga drobnice A060 Pljučna kuga govedi A070 Vozličasti dermatitis A080 Mrzlica doline Rift A090 Bolezen modrikastega jezika A100 Osepnice ovac in koz A110 Konjska kuga A120 Afriška prašičja kuga A130 Klasična prašičja kuga A150 Aviarna influenca A160 Atipična kokošja kuga

Nekatere bolezni pri živalih se pojavljajo redko in v manjšem obsegu, druge pa pogosto in se hitro širijo na večje območje. Pojavljajo se v različnih oblikah, osnovne oblike pa so: – enzootija (če se bolezen živali stalno ponavlja v različni jakosti, na istem mestu, na ožjem območju in nima težnje po širjenju); – epizootija (če bolezen živali izbruhne v večjem obsegu in se hitro širi); – panzootija (če se bolezen živali hitro širi na velikem območju, na primer zajame več držav, celin …).

1.3 Posebno nevarne bolezni živali v ljubljanski regiji V ljubljanski regiji sta se po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju UVHVVR) doslej pojavili dve večji epizootiji v okviru množičnega pojava v Sloveniji in sicer: - slinavka in parkljevka leta 1968 na območju občin Logatec in Ljubljana; – tuberkuloza pri prašičih leta 1987 na območju občin Domžale in Grosuplje. Bili pa so še manjši izbruhi atipične kokošje kuge leta 1991 in pojav klasične prašičje kuge leta 1992 in nazadnje leta 1996. Na področju zdravstvenega varstva živali in ljudi izvaja veterinarska služba poleg splošnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni živali, ki jih predvideva Zakon o veterinarstvu, tudi ukrepe, ki jih predpisujejo navodila za ugotavljanje, preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje posameznih bolezni živali.




6

. 1.4 Možne posledice posebno nevarnih bolezni živali Množični pojavi posebno nevarnih bolezni živali povzročajo veliko gospodarsko škodo v živinoreji, pri divjadi, ribogojstvu, čebelarstvu, živilski industriji, na področju preskrbe z zdravstveno neoporečnimi živili, turizmu in izvozu. Možne posledice so predvsem: – neposredna škoda zaradi poginov živali, zakolov ali pokončanja živali zaradi ukrepov

zatiranja bolezni in zmanjšanja proizvodnje živinorejskih in živilskih obratov; – zastoji v mednarodnem prometu; – omejitev oziroma prepoved mednarodnega prometa in negativne posledice za

turizem; – širjenje zoonoz pri ljudeh; – stalna nevarnost za zdravje ljudi v zvezi z onesnaževanjem okolja; – veliki stroški za preventivo, zatiranje in izkoreninjenje teh bolezni. 1.5 Sklepne ugotovitve Glede na dosedanje število posebno nevarnih bolezni živali v preteklosti lahko ocenjujemo, da je situacija ugodna. Toda velika gospodarska škoda, ki lahko nastane zaradi množičnega pojava bolezni živalih, narekuje javni veterinarski službi, da vso svojo pozornost nameni preprečevanju bolezni, ki obsega spremljanje gibanja bolezni doma in v tujini ter preprečevanje vnosa oziroma širjenja teh bolezni. Za učinkovito izvajanje navedenih nalog pa je treba v državi zagotoviti: – dobro organizirano, usposobljeno in opremljeno veterinarsko službo; – učinkovito sodelovanje veterinarske službe z drugimi organi in strokovnimi službami; – učinkovito preventivo v veterinarstvu; – usposabljanje imetnikov živali.

P-23 Pregled načrtovanih lokacij, pomembnih za ZiR v občinskih prostorskih načrtih P-29 Pregled veterinarskih organizacij P-400 Pregled večjih živinorejskih gospodarstev v RS s številom živali (govedo, prašiči, drobnica in perutnina) D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji




7

2 OBSEG NAČRTOVANJA 2.1 Temeljne ravni načrtovanja Obveznost izdelave načrta oziroma dela načrta zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali za posameznega nosilca načrtovanja je opredeljena glede na regijsko oceno ogroženosti (pojav posebno nevarnih bolezni živali) št. 846-01-01/00 z dne 12.01.2001 in zadnjimi popravki v novembru 2010 v povezavi z razpredelnico 2 in končne uvrstitve nosilca načrtovanja v določen razred ogroženosti. Obveznosti nosilcev načrtovanja iz razpredelnice 2 predstavljajo minimalne zahteve. Vsak nosilec načrtovanja se lahko odloči tudi za večji obseg načrtovanja. Načrt oziroma dele načrta zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali na območju ljubljanske regije izdelajo nosilci načrtovanja: • izpostava URSZR Ljubljana –3. razred ogroženosti • občine (obveznosti občin glej v tabeli 2)

- Kamnik in Kočevje - 5. razred - Domžale in Ivančna Gorica – 4. razred - Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Ig, Litija, MOL,

Logatec, Lukovica, Medvode, Moravče, Šmartno pri Litiji, Vodice in Vrhnika – 3. razred

- Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Horjul, Komenda, Kostel, Mengeš, Ribnica, Škofljica in Velike Lašče – 2. razred

- Borovnica, Log-Dragomer, Loški Potok, Osilnica, Sodražica in Trzin – 1. razred

• organizacije (gospodarstva) – glej prilogo 400. Tabela 2: Obveznosti nosilcev načrtovanja

Razred ogroženosti

Stopnja ogroženosti

nosilca načrtovanja

Obveznosti nosilcev načrtovanja

1 Majhna Ni potrebno izdelati načrta zaščite in reševanja, dela načrta oziroma dokumentov za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov

ter določenih nalog ZRP

2 Srednja Ni potrebno izdelati načrta zaščite in reševanja priporočljivo

pa je pripraviti del načrta oziroma dokumente v katerih predvidijo način obveščanja ter razdelajo izvajanje zaščitnih ukrepov in

nalog ZRP

3 Velika Potrebno je izdelati del načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente v katerih predvidijo način obveščanja ter razdelajo

izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP

4 Zelo velika 1 Potrebno je izdelati del načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente v katerih predvidijo način obveščanja ter razdelajo izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP, priporočljivo pa je

izdelati načrt zaščite in reševanja v celoti 5 Zelo velika 2 Potrebno je izdelati načrt zaščite in reševanja v celoti




8

Nosilcu načrtovanja se lahko obveznosti izdelave načrta oziroma dela načrta zaščite in reševanja spremenijo, če se nosilec načrtovanja zaradi bistveno spremenjenih okoliščin (povečanje ali zmanjšanje števila živali, prekinitev delovanja idr.) uvrsti v kateri drugi razred ogroženosti. Podatke o tem, da je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih se spremenita razred in stopnja ogroženosti, mora nosilec načrtovanja posredovati nadrejenemu nosilcu načrtovanja (gospodarstvo obvesti občino, občina obvesti izpostavo URSZR in izpostava URSZR obvesti URSZR). Pri izdelavi načrta oziroma dela načrta zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali se občine, ki imajo obveznost iz naslova načrtovanja osredotočijo predvsem na tisto skupino ali skupine živali, ki jih najbolj ogrožajo. Temeljni načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali je državni načrt. Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali je izdelan za pojav več izbruhov bolezni na področju dveh ali več regij. Regijski načrt je izdelan za pojav več izbruhov bolezni v več občinah na območju ene regije. Regijski načrt oziroma del načrta zaščite in reševanja se izdela v tistih regijah, ki so glede na državno oceno ogroženosti zavezane k izdelavi načrta oziroma dela načrta zaščite in reševanja. Izvajanje načrta se skladno z načelom postopnosti dopolnjuje k državnemu načrtu. Na predlog izpostave URSZR in po odločitvi URSZR se lahko za nesreče, ki zahtevajo izvajanje podobnih nalog ZRP, izdelajo skupen regijski načrt ali skupni posamezni deli načrtov. Občine lahko pripravijo glede na regijsko oceno ogroženosti načrt oziroma le posamezne dele občinskih načrtov zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, v katerih predvidijo način obveščanja in izvajanja zaščitnih ukrepov ter nalog ZRP. Izvajanje teh delov načrta se, skladno z načelom postopnosti, dopolnjujejo k regijskemu oziroma državnemu načrtu. Na predlog občine (župana) in po odobritvi Izpostave URSZR Ljubljana lahko občina za nesreče, ki zahtevajo izvajanje podobnih ukrepov ter nalog ZRP, izdela skupen občinski načrt ali skupne posamezne dele načrtov, kar se v tekstu opredeli. Načrte dejavnosti kot dodatek k načrtu zaščite in reševanja izdelajo pristojni organi in službe občinske uprave, ki po potrebi izdelajo načrte dejavnosti kot dodatek k regijskemu načrtu zaščite in reševanja. P-400 Pregled večjih živinorejskih gospodarstev v RS s številom živali (govedo, prašiči, drobnica in perutnina D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji 2.2 Načela zaščite, reševanja in pomoči Zaščita, reševanje in pomoč se ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali organizirajo skladno z načeli, ki jih določa Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali se upoštevajo predvsem načelo pravice do varstva in pomoči, načelo javnosti, načelo preventive, načelo odgovornosti ter načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev za ZRP.




9

3 ZAMISEL IZVAJANJA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB POJAVU POSEBNO NEVARNIH BOLEZNI

ŽIVALI 3.1 Temeljne podmene načrta Temeljne podmene načrta zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali so: • Varstvo pred posledicami pojava posebno nevarnih bolezni živali omogoča v okviru svojih pristojnosti UVHVVR, veterinarske organizacije s koncesijo, ob pojavu zoonoz Inštitut RS za varovanje zdravja, prebivalci kot posamezniki, prebivalci organizirani v prostovoljne reševalne sestave ter druge nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z ZRP, javne reševalne službe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za ZRP ter občine, regijski in državni organi skladno s svojimi pristojnostmi. • regijski načrt je izdelan za pojav posebno nevarnih bolezni živali, ko bolezen prizadene območje več občin in je treba za omilitev ali odpravo posledic poleg rednih služb, uporabiti tudi sile za zaščito, reševanje in pomoč; • prebivalci na okuženem in ogroženem območju morajo biti pravočasno in objektivno obveščeni o razsežnosti množičnega pojava kužne bolezni pri živalih, njenih posledicah, ukrepih za zmanjševanje in odpravo posledic ter o ravnanju ob nesreči. Informacije o tem je treba sproti dopolnjevati in objavljati. 3.2 Koncept odziva ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih Koncept odziva ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali temelji na klasifikaciji dogodka: 1. OBVLADLJIVI DOGODKI: 1a) IZBRUH bolezni na območju LJUBLJANSKE REGIJE ali po EN IZBRUH na območju VEČ REGIJ Izbruh obvladujejo veterinarske službe. Pri izvajanju ukrepov na okuženem (vsaj 3 km velik polmer) in ogroženem območju (vsaj 10 km velik polmer) pomagajo javne službe občine pod nadzorom veterinarskih služb. Občinske sile in sredstva ZRP so v stanju pripravljenosti za ukrepanje. Ob aktiviranju občinskega načrta se občinske sile in sredstva ZRP uporabijo za nadzor in obvladovanje izbruha bolezni v sodelovanju z OU UVHVVR (LSNB). Delo in vodenje nalog ZRP vodi ter usklajuje občinski poveljnik CZ v sodelovanju z OU UVHVVR (LSNB). 1b) VEČ IZBRUHOV bolezni v več občinah na območju LJUBLJANSKE REGIJE: Izbruh obvladujejo veterinarske službe ob pomoči strokovnih služb in javnih služb občin. Regijske sile in sredstva ZRP so v stanju pripravljenosti za ukrepanje. Ob aktiviranju regijskega načrta se poleg občinskih sil in sredstev ZRP uporabijo tudi regijske sile ter sredstva ZRP za nadzor ter obvladovanje izbruha bolezni v sodelovanju z OU UVHVVR (LSNB).




10

Delo in vodenje nalog ZRP vodi ter usklajuje poveljnik CZ za ljubljansko regijo oziroma njegov namestnik v sodelovanju z UVHVVR (LSNB). UVHVVR (DSNB) lahko da po strokovni presoji pobudo o vključitvi enot in služb Slovenske vojske. Predlog za aktiviranje in uporabo Slovenske vojske lahko vloži župan, poveljnik CZ občine oziroma njegov namestnik ter poveljnik CZ za ljubljansko regijo ali njegov namestnik in ga posreduje poveljniku CZ RS ali njegovemu namestniku. O predlogu odloča Vlada RS oziroma minister za obrambo. 2. TEŽKO OBVLADLJIVI DOGODKI: 2a) VEČ IZBRUHOV bolezni na območju DVEH ali VEČ REGIJ: Za obvladovanje izbruhov je poleg veterinarskih, strokovnih in javnih služb potrebno uporabiti tudi občinske, regijske in državne sile ter sredstva za ZRP v sodelovanju z UVHVVR (DSNB). Delo in vodenje nalog ZRP vodi ter usklajuje poveljnik CZ RS v sodelovanju z UVHVVR (DSNB). Poveljnik CZ RS lahko na pobudo UVHVVR (DSNB) ali na podlagi lastne odločitve predlaga vključitev in uporabo enot in služb SV. O predlogu odloča Vlada RS oziroma minister za obrambo.




11

Shema 1: Koncept odziva ob pojavu posebno nevarnih bolezni pri živalih D – 400 Vloga, naloge in sestava državnega središča za nadzor bolezni D – 401 Vloga, naloge in sestava lokalnega središča za nadzor bolezni 3.3 Uporaba načrta Regijski načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali se praviloma aktivira, ko je evidentiranih več izbruhov bolezni v več občinah ljubljanske regije. Ko se aktivira regijski načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, so aktivirani tudi občinski načrti zaščite in reševanja ali posamezni deli občinskih

POJAV POSEBNO NEVARNE BOLEZNI ŽIVALI (iz razpredelnice 1 tega načrta)

Klasifikacija dogodka, UVHVVR (DSNB)

OBVLADLJIV DOGODEK Obveščanje Spremljanje

dogodkov Stanje

pripravljenosti

TEŽKO OBVLADLJIV

DOGODEK Obveščanje Aktiviranje Napoved poteka

nesreče Ocena

situacije

Priporočila in predlogi za izvajanje zaščitnih ukrepov

Odreditev zaščitnih ukrepov in nalog ZRP

Izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP

Obveščanje javnosti

Spremljanje stanja

Razglasitev prenehanja nevarnosti




12

načrtov zaščite in reševanja ter posamezni načrti organizacij na prizadetem območju, na katerem se je pojavila posebno nevarna bolezen živali. Odločitev o aktiviranju regijskega načrta sprejme poveljnik CZ za ljubljansko regijo oziroma njegov namestnik. D – 19 Vzorec sklepa o aktiviranju načrta D – 20 Vzorec sklepa o preklicu izvajanja zaščitnih ukrepov in nalog ZRP iz načrta




13

4 POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI 4.1 Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz regijske pristojnosti 4.1.1 Državni organi organizirani na regijski ravni:

• Izpostava URSZR Ljubljana • Policijska uprava Ljubljana • UVHVVR – Območni uradi Ljubljana, Kočevje oziroma Postojna • Inšpekcijske službe

4.1.2 Sile za zaščito, reševanje in pomoč: • Organi Civilne zaščite (CZ):

- poveljnik CZ za ljubljansko regijo - namestnik poveljnika CZ za ljubljansko regijo - štab CZ za ljubljansko regijo

P-1 Podatki o članih štaba CZ za ljubljansko regijo in občinskih štabov CZ • Enote in službe CZ

- Enota za tehnično reševanje - Enota za RKB zaščito - Služba za podporo - Logistični center

P-4 Podatki o organih, službah in enotah CZ P-5 Seznam zbirališč sil za zaščito, reševanje in pomoč D-3 Načrt organizacije in delovanja logističnega centra D-30 Opomnik za delo članov štaba CZ za ljubljansko regijo

• Javne službe:

- gasilske enote širšega pomena - Nacionalni veterinarski inštitut – OE Ljubljana, Novo Mesto in Postojna - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana - Javne veterinarske organizacije na območju ljubljanske regije - Komunalne službe - Javne zdravstvene službe (zoonoze)




14

- Izvajalci javne službe za ravnanje s trupli živali in drugimi živalskimi stranskimi proizvodi

P-7 Pregled javnih in drugih služb, podjetij, zavodov ter organizacij, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za ZiR P-12 Pregled gasilskih enot širšega pomena v ljubljanski regiji P-27 Pregled zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj, in reševalnih postaj P-29 Pregled veterinarskih organizacij na območju ljubljanske regije P-45 Pregled javnih služb in kontaktnih oseb za prevoz živalskih trupel D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji Za pripravljenost, opremljenost in usposobljenost enot so zadolženi njihovi ustanovitelji. Obveznosti ustanoviteljev so opredeljene v merilih za organiziranje, usposabljanje in opremljanje ter v pogodbah o sofinanciranju enot, ki sodelujejo pri ZRP. 4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta Materialno-tehnična sredstva se načrtujejo za: - zaščitno-reševalno opremo in orodje (sredstva za osebno in skupinsko zaščito,

oprema vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci),

- materialna sredstva iz državnih rezerv (dezinfekcijska sredstva idr.). P-6 Pregled osebne in skupne opreme ter sredstev pripadnikov enot za zaščito, reševanje in pomoč P-8 Pregled materialnih sredstev iz državnih rezerv za primer naravnih in drugih nesreč

4.3. Predvidena finančna sredstva Finančna sredstva se načrtujejo za stroške operativnega delovanja (povračilo stroškov za aktivirane pripadnike CZ in pripadnikov drugih enot, zavarovanje) in materialne stroške. Vse zadeve v zvezi z nadomestili plač in povračili stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v CZ oziroma pri zaščiti in reševanju ureja Izpostava URSZR Ljubljana. Vse stroške v zvezi s pripravljenostjo in delovanjem teh sil na prizadetem območju krije država. D-1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrta




15

5 OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE 5.1 Opazovanje in obveščanje Za zgodnje odkrivanje in preprečevanje širjenja bolezni živali UVHVVR pripravi letni program sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali, ki ga predpiše minister, pristojen za veterinarstvo. Predpisane ukrepe izvajajo veterinarske organizacije s koncesijo in o izvedenih preventivnih cepljenjih oziroma diagnostičnih preiskavah obveščajo UVHVVR, ki nadzira izvajanje. Podatki o rezultatih preiskav se zbirajo mesečno oziroma dnevno, odvisno od vrste bolezni. O rezultatih navedenih preiskav in opravljenih cepljenjih poročajo veterinarske organizacije s koncesijo in Nacionalni veterinarski inštitut, odvisno od vrste bolezni in skladno s pravilnikom, ki ureja bolezni živali. Na področju zdravstvenega varstva živali izvaja veterinarska služba poleg splošnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni živali, ki jih predvideva Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, tudi ukrepe, ki jih določajo predpisi za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje posameznih bolezni. Veterinar mora takoj ob sumu na posebno nevarno bolezen živali to sporočiti na glavni urad UVHVVR in s pisnim navodilom imetniku živali določiti ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje možnosti širjenja bolezni. UVHVVR (DSNB) obvesti CORS. 5.2 Izvajanje obveščanja pristojnih organov in javnosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali ReCO po prejemu obvestila od CORS o pojavu posebno nevarnih bolezni živali obvesti:

- poveljnika CZ za ljubljansko regijo oziroma njegovega namestnika, - vodjo Izpostave URSZR Ljubljana, - vodjo ReCO Ljubljana, - OKC Policijsko upravo Ljubljana, - župana oziroma drugo odgovorno osebo v prizadeti občini, - poveljnika CZ v prizadeti občini, - Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Izpostava Ljubljana (IRSVNDN Ljubljana), - UVHVVR - Območni urad Ljubljana, Novo Mesto oziroma Postojna, - Gasilske enote širšega pomena in PGD-ji na ogroženem območju




16

Shema 2: OBVEŠČANJE PRISTOJNIH ORGANOV

P-1 Podatki o članih štaba CZ za ljubljansko regijo in občinskih štabov CZ P-2 Podatki o delavcih Izpostave URSZR P-4 Podatki o organih, službah in enotah CZ P-15 Podatki o odgovornih osebah, ki se jih obvešča ob večjih (množičnih) nesrečah (občine) P-17 Seznam prejemnikov informativnega biltena D-7 Navodila in opozorila za ravnanje prebivalcem 5.3 Obveščanje prebivalcev na okuženem in ogroženem območju Obveščanje prebivalcev na okuženem in ogroženem območju mora biti usklajeno z obveščanjem splošne javnosti. Za obveščanje prebivalcev o stanju na območju, na katerem se pojavi posebno nevarna bolezen živali, so pristojne občine. Te preko lokalnih medijev v sodelovanju z UVHVVR (LSNB) prebivalce obveščajo o razmerah na prizadetem območju in o izvajanju nalog ZRP. Za dodatne informacije prebivalcem lahko občine organizirajo informacijske centre in objavijo posebno telefonsko številko. Informacijski center pridobiva informacije, ki so v pristojnosti lokalnega središča za nadzor bolezni (LSNB) neposredno od LSNB. O uvedenih ukrepih na okuženem in ogroženem območju ter o situaciji glede bolezni pa obvešča prizadete prebivalce UVHVVR (LSNB) oziroma uradni veterinar na krajevno običajen način (odločbe z uradnim naznanilom) in tudi prek lokalnih sredstev javnega

VODILNE IN ODG. OSEBE IZP.URSZR LJUBLJANA

POVELJNIK CZ ZA LJUBLJANSKO REGIJO

VODILNE IN ODG. OSEBE V OBČINAH

OKC PU LJUBLJANA

CORS

ReCO

UVHVVR

PRISTOJNI UVHVVR

PRISTOJNI GEŠP IN PGD




17

obveščanja. Zato se ob odprtju UVHVVR (LSNB) objavi tudi telefonska številka za informacije.

Navodila ogroženim prebivalcem glede zaščitnih ukrepov so odvisna od vrste nevarnosti. P-18 Seznam medijev, ki bodo posredovali informacije o nesreči, izvedenem alarmiranju in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov (lokalni mediji) 5.4 Obveščanje splošne javnosti Javnost mora biti o pojavu posebno nevarne bolezni živali obveščena pravočasno in objektivno. Obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči do aktiviranja regijskega načrta zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali za ljubljansko regijo izvajajo pooblaščeni delavci Izpostave URSZR Ljubljana oziroma pristojni delavci URSZR Ko se aktivira regijski štab CZ za ljubljansko regijo so za obveščanje javnosti odgovorni poveljnika štaba CZ za ljubljansko regijo, njegova namestnica oziroma vodja Izpostave URSZR Ljubljana v sodelovanju z UVHVVR območnimi uradi Ljubljana, Novo Mesto oziroma Postojna. Naloge na področju obveščanja javnosti organizira in usklajuje Štab CZ za ljubljansko regijo v sodelovanju z Izpostavo URSZR Ljubljana in drugimi državnimi organi. Kadar je to potrebno, lahko poveljnik CZ za ljubljansko regijo za posredovanje obvestil pooblasti člana Štaba CZ za ljubljansko regijo, zadolženega za stike z javnostjo, ki obvešča širšo domačo javnost. Za obveščanje širše javnosti so za posredovanje informacij ob nesrečah pristojni: Slovenska tiskovna agencija, Radio Slovenija – I. in II. program, Televizija Slovenija – I. in II. program, lokalni mediji:

- po potrebi občila regijskega pomena (Radio 1, Zeleni val, ) - po potrebi občila lokalnih skupnosti

ReCO pripravlja dnevne in izredne informativne biltene, ki so pripravljeni na podlagi sporočil za javnost na državni ravni in vsebujejo podrobnejše informacije. P-18 Seznam medijev, ki bodo posredovali informacije o nesreči, izvedenem alarmiranju in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov (lokalni mediji)




18

6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1 Aktiviranje organov in njihovih strokovnih služb Po obvestilu o pojavu posebno nevarnih bolezni živali, po oceni situacije in napovedi dogodkov (širjenje bolezni), ki ju izdela DSNB, ter glede na zahteve iz prizadetih občin po pomoči, poveljnik CZ za ljubljansko regijo oziroma njegov namestnik sprejme odločitev o aktiviranju organov pristojnih za operativno, strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči na regijski ravni ter o uporabi regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Glede na oceno in napoved dogodkov lahko aktivira štab CZ za ljubljansko regijo v operativni ali celotni sestavi. 6.2 Aktiviranje pripadnikov državnih (regijskih) sil za zaščito, reševanje in pomoč O pripravljenosti in aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč v ljubljanski regiji odloča poveljnik CZ za ljubljansko regijo ali njegov namestnik. Aktiviranje regijskih sil za zaščito in reševanje poteka preko ReCO.

P-4 Podatki o organih, službah in enotah CZ D-14 Vzorec odredbe o aktiviranju sil in sredstev ZRP D-15 Vzorec delovnega naloga Pozivanje pripadnikov CZ in drugih sil za zaščito in reševanje ter vse zadeve v zvezi z nadomestili plač in povračili stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v CZ izvaja Izpostava URSZR Ljubljana. Vse stroške v zvezi s pripravljenostjo in delovanjem teh sil na prizadetem območju krije država. Poimenski seznami enot in mobilizacijski pozivi ECZ-5 za vse pripadnike CZ in pripadnike nevladnih organizacij in društev, ki so organizirani na ravni regije, so v prostorih Izpostave URSZR Ljubljana. 6.3 Zagotavljanje materialne oziroma finančne pomoči Če občine ne morejo obvladati posledic nesreče z lastnimi silami, pošljejo prošnjo za pomoč štabu CZ za ljubljansko regijo. Poveljnik CZ za ljubljansko regijo presodi o prošnji za pomoč in jo posreduje poveljniku CZ RS . Materialna pomoč države pri odpravljanju posledic širjenja bolezni živali obsega posredovanje pri zagotavljanju posebne opreme, ki jo na območju prizadete občine ni mogoče dobiti (gradbena mehanizacija, električni agregati, naprave za prečiščevanje vode, gume, tramovi ipd.), pomoč v zaščitni in reševalni opremi, pomoč v finančnih sredstvih, ki jih občine potrebujejo za financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju osnovnih pogoje za življenje




19

O uporabi materialnih sredstev iz državnih rezerv odloča Vlada RS, v nujnih primerih pa tudi poveljnik CZ RS oziroma njegov namestnik, o finančni pomoči prizadetim občinam pa Vlada RS na predlog poveljnika CZ RS. Vlada odloča tudi o uporabi sredstev proračuna RS za dodatni nakup omenjenih sredstev materialne pomoči. Izpostava URSZR Ljubljana in Štab CZ za ljubljansko regijo sodelujeta pri zbiranju potreb po materialnih in finančnih sredstvih na podlagi prošenj za pomoč iz prizadetih občin ter pri organizaciji razdelitve pomoči na prizadeta območja. Prispela pomoč iz RS se zbira v regijskem logističnem centru v Rojah, od koder se organizira razdelitev na prizadeta območja. Prispelo pomoč prevzamejo občine v sodelovanju z logističnim centrom. Prevzem in organizacija razdeljevanja pomoči sta podrobneje razdelana v Načrtu organizacije in delovanja logističnega centra. Mednarodno pomoč usklajuje URSZR. Naloge Izpostave URSZR Ljubljana pa so predvsem sodelovanje pri sprejemanju in razdeljevanju mednarodne pomoči občinam na območju regije.

P-8 Pregled materialnih sredstev iz državnih rezerv za primer naravnih in drugih nesreč D-3 Načrt organizacije in delovanja logističnega centra D-30 Opomnik za delo članov štaba CZ za ljubljansko regijo D-17 Vzorec prošnje za pomoč




20

ODLOČANJE O MATERIALNI OZ. FINANČNI

POMOČI

Poveljnik CZ RS Vlada RS

PRIMARNA ODGOVORNOST

Poveljnik CZ regijeIzpostava URSZR Lj.

PREVZEM MATERIALNE POMOČI

NE

URSZRIzpostava URSZR Ljubljana - logistični center

DA

ZBIRANJE POTREB IN POSREDOVANJE ŠCZRS

PRIPRAVA IN PREVOZ SREDSTEV NA

PRIZADETO OBMOČJE

PREVZEM MATERIALNE OZIROMA FINANČNE

POMOČI IN NADALJNJA DISTRIBUCIJA

SPREMLJANJE UPORABE SREDSTEV

DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI

DOKUMENTACIJAPOSTOPKI

Izpostava URSZR LjubljanaPrizadeta občina

Lokalna skupnostIzpostava URSZR Ljubljana -log.center

URSZRIzpostava URSZR Ljubljana

Odredba poveljnika CZ RSSklep vlade RS

Prošnje za pomoč prizadetih občin

Sklep o aktiviranju

Poročila občin

Potrdilo o prejemu

Potni nalogRazdelilnik

Shema 3: Zagotavljanje državne pomoči




21

7 UPRAVLJANJE IN VODENJE 7.1 Organi in njihove naloge Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10),). Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni. Posamezni državni organi imajo pri pojavu posebno nevarnih bolezni živali naslednje naloge: 7.1.1 Poveljnik CZ oziroma namestnik poveljnika CZ za ljubljansko regijo: • vodi operativno-strokovno dejavnost Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje

in pomoč na območju ljubljanske regije • aktivira regijski načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali • odloča o aktiviranju regijskih sil za ZRP • usklajuje izvajanje operativnih ukrepov • nadzoruje izvajanje nalog – spremlja stanje na prizadetem območju • predlaga poveljniku CZ RS uporabo sil za zaščito, reševanje in pomoč iz drugih regij • obvešča poveljnika CZ RS o posledicah in stanju na prizadetem območju ter predlaga

odpravljanje posledic nesreče • vodi tiskovne konference • vodi pripravo poročila o nesreči • sprejema regijske ocene ogroženosti in odobri načrte zaščite in reševanja D-30 Opomnik za delo poveljnika in članov štaba CZ za ljubljansko regijo 7.1.2 Štab CZ za ljubljansko regijo • Izdelava ocene situacije (ocena posledic nesreče, presoja razvoja razmer in

ogroženosti, sprejeti zaščitno - reševalni ukrepi, ocena sil in sredstev), vodenje karte in sprotno spremljanje razmer na terenu

• Koordiniranje zaščite, reševanja in pomoči med državo, občinami, organi, organizacijami in službami, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic nesreč

• Aktiviranje in usmerjanje regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč • Vodenje operativno-strokovnih dejavnosti Civilne zaščite in drugih sil za zaščito,

reševanje in pomoč na območju ljubljanske regije • Izvaja oglede na terenu in pripravlja poročila • Člani štaba CZ sodelujejo pri sprejemanju regijskih ocen ogroženosti in načrtov

zaščite in reševanja D-30 Opomnik za delo poveljnika in članov štaba CZ za ljubljansko regijo




22

7.1.3 Izpostava URSZR Ljubljana • opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz svoje

pristojnosti;

• usmerja delovanje regijskega centra za obveščanje;

• zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na regijski ravni;

• zagotavlja možnosti za delo štaba CZ za ljubljansko regijo;

• izdeluje regijsko oceno ogroženosti in načrtuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic (v sodelovanju z drugimi službami na regijskem nivoju npr.: policija, veterina);

• izdela regijski načrt zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali;

• zbira in posreduje podatke o nesreči;

• zagotavlja logistično podporo pri delovanju regijskih sil;

• koordinira delo in ureja pomoč med občinami, kadar je prizadeto območje več občin in se v vodenje vključi regijski poveljnik in štab

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D-2 Načrt delovanja Izpostave URSZR Ljubljana ob večjih nesrečah 7.1.4 Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) oziroma pristojni Območni uradi UVHVVR – Ljubljana, Novo Mesto oziroma Postojna

• izdajajo obvezna navodila svojim delavcem in lokalnim veterinarskim organizacijam;

• odreja ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni in nadzoruje izvajanje odrejenih ukrepov (LSNB);

• zagotavljajo priprave za delovanje veterinarske službe ob naravnih in drugih nesrečah;

• spremljajo gibanje bolezni živali v ljubljanski regiji; • vodijo predpisane evidence, registre in zbirke podatkov, izdaja mesečna poročila

o gibanju bolezni živali v regiji, obvešča vse zainteresirane v regiji o stanju bolezni živali in sprejetih ukrepih;

• ob pojavu epizootije in v drugih izrednih razmerah izvajajo veterinarski delavci in veterinarske organizacije posebne strokovne in druge naloge;

• opravljajo druge naloge iz svoje pristojnosti. Za koordinacijo nalog z veterinarsko stroko (DSNB) je zadolžen član štaba CZ za ljubljansko regijo. D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali




23

7.1.5 Dejavnost Policijske uprave Ljubljana ob izbruhu kužnih bolezni pri živalih:

• varuje ljudi in premoženje ter vzdržuje javni red na območju pojava posebno nevarnih bolezni živali;

• nudi ustrezno pomoč (asistenco) veterinarskim inšpektorjem in drugim pooblaščenim delavcem;

• zavaruje območje pojava posebno nevarnih bolezni živali; • nadzira in ureja promet v skladu s stanjem prometne infrastrukture in omogoča

interveniranje silam za zaščito, reševanje in pomoč; • sodeluje z uradnim veterinarjem pri omejitvi prometa z živalmi, prepovedi gibanja

živali in oseb na okuženem območju ter pri izvajanju drugih ukrepov, ki jih določa Zakon o veterinarskih merilih skladnosti;

• izvaja mejni nadzor ter policijske naloge v zvezi s tujci v skladu z razmerami; • komunicira z drugimi organizacijskimi enotami ministrstva ter drugimi državnimi

organi, zlasti še s centri za obveščanje in štabom CZ za ljubljansko regijo; • preko operativnega štaba PU koordinira delo policistov na prizadetem območju,

odreja ustrezne ukrepe in aktivira dodatne sile glede na nastalo situacijo in posledice;

• upravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. P-41 Pregled policijskih postaj na območju ljubljanske regij D-31 Načrt dejavnosti Policijske Uprave Ljubljana

7.1.6 Nevladne organizacije Rdeči križ Slovenije - območna združenja RK, Slovenska Karitas, občinske gasilske zveze, prostovoljna gasilska društva, katerih dejavnost je pomembna za zaščito, reševanja in pomoč izvajajo naloge iz svoje pristojnosti. Vključujejo se v skupne akcije zaščite, reševanja in pomoči na podlagi odločitve poveljnika CZ za ljubljansko regijo oziroma njegovega namestnika. P-24 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju 7.2 Operativno vodenje Dejavnosti za zaščito in reševanje ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali na prizadetem območju operativno vodi pristojni poveljnik CZ. V posamezni lokalni skupnosti vodi dejavnost civilne zaščite pristojni poveljnik CZ občine, ki se za izvajanje ukrepov posvetuje s pristojnim vodjem LSNB. Naloge in dejavnosti LSNB so opredeljene v posebnih dodatkih k državnemu načrtu in načrtih ukrepov ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, ki jih izdela UVHVVR. Število LSNB je odvisno od razširjenosti bolezni in se organizirajo na podlagi potreb, ki jih določi vodja DSNB. Če je pojav posebno nevarne bolezni živali prizadel več občin, organizira in vodi dejavnosti zaščite in reševanja v regiji poveljnik CZ za ljubljansko regijo oziroma njegov




24

namestnik. Poveljnik CZ za ljubljansko regijo spremlja stanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju. Na podlagi napovedi poteka nesreče in ocene situacije, ki jo pripravi UVHVVR (DSNB), določi poveljnik CZ za ljubljansko regijo oziroma njegov namestnik zaščitne ukrepe ter naloge ZRP. Štab CZ za ljubljansko regijo v celoti oziroma v operativni sestavi, ki ga po odločitvi skliče poveljnik CZ za ljubljansko regijo oziroma njegov namestnik, zaseda na sedežu Izpostave URSZR Ljubljana, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana oziroma po odločitvi lahko tudi na drugi lokaciji. Poveljnik CZ regije spremlja stanje na prizadetem območju in na zahtevo poveljnika CZ občine organizira in koordinira potrebno pomoč iz regije oziroma države. Ob naravni ali drugi nesreči pristojni poveljnik CZ oziroma vodja intervencije zagotavlja, operaterjem sistema javne stacionarne in mobilne telefonije, dostope do komunikacijskih objektov, ki so v okvari na območjih nesreče (intervencije), do odprave napak in ponovne vzpostavitve delovanja. 7.3 Organizacija zvez Pri prenosu podatkov in govornem komuniciranju se lahko uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omrežjih skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakonom o telekomunikacijah. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka s pomočjo naslednjih storitev oziroma zvez:

- storitve: • intranet zaščite in reševanja ter • elektronska pošta; - zveze: • radijske zveze (ZA-RE, ZA–RE DMR in ZA-RE PLUS, TETRA), • satelitske zveze za prenos podatkov mobilnih enot, • paketni radio za prenos podatkov Zveze radioamaterjev Slovenije in druge zveze

radioamaterjev Slovenije, • sistem javne stacionarne telefonije, • mobilna telefonija, • prenosne bazne postaje mobilne telefonije, • internet, • telefaks.

7.3.1 Sistem radijskih zvez ZA-RE Sistem radijskih zvez ZA-RE je namenjen vsem izvajalcem nalog v okviru sistema zaščite in reševanja. To pomeni, da ga uporabljajo gasilci, gorski reševalci, jamarji, kinologi, idr, kot tudi upravni organi, ki izvajajo naloge na tem področju. Sistem se uporablja za obveščanje, vodenje in izvajanje intervencij. Regijski center tudi ureja in usklajuje zveze ter posameznim reševalnim službam določa delovne (simpleksne) kanale. V primeru, da so naloge zaščite, reševanja in pomoči vključeni tudi zrakoplovi Slovenske vojske in Slovenske policije se za medsebojno komuniciranje uporabljajo 33. ali 34.




25

kanal radijskih zvez ZARE in Klicni znak radijskega prometa sistema ZARE Letalske policijske enote oziroma radijski imenik 15. Brigade VL. Organi vodenja na državnem in regijskem nivoju ter službe NMP uporabljajo tudi sistem radijskih zvez ZARE, ZARE+. Radijske zveze sistema zvez ZARE in ZARE+ ter ZARE DMR se uporablja v skladu z navodilom za uporabo radijskih zvez ZARE. Na območju ljubljanske regije deluje 6 repetitorjev . Repetitorji so vezani na električno omrežje, v primeru izpada pa imajo tudi lastno napajanje, ki zagotavlja nemoteno delovanja še približno 48 ur. V primeru večjega izpada se lahko postavi tudi mobilne repetitorje, katere lahko zelo hitro (v nekaj urah) postavimo na katerokoli lokacijo, kjer bi prišlo do izpada. Zahtevek ReCO posreduje na URSZR preko CORS. Podsistem osebnega klica V sistemu zvez ZA-RE deluje tudi podsistem osebnega klica (pozivniki oziroma pagerji). Ta omogoča pošiljanje pisnih sporočil imetnikom sprejemnikov osebnega klica. Sporočila pošiljajo pristojni regijski centri za obveščanje. Oddajniško mrežo sestavlja 47 oddajnikov zgornje mreže in 69 digitalnih repetitorjev spodnje mreže. Če bi bilo nujno, bi bilo mogoče namestiti tudi mobilni digitalni repetitor. P-19 Radijski imenik sistema zvez ZA-RE, ZA-RE+




26

8 ZAŠČITNI UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

8.1 Zaščitni ukrepi 8.1.1 Prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi Ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali je zelo pomembno, da se trupla poginulih in usmrčenih živali čim prej neškodljivo odstranijo, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Predlog zaščitnih ukrepov pripravi UVHVVR (DSNB ali LSNB), odredi pa poveljnik CZ za ljubljansko regijo ali njegov namestnik. Način za neškodljivo odstranitev se določi po navodilih UVHVVR (DSNB). Možni načini so: – odvoz v predelovalni obrat kategorije 1 in 2 (kafilerija), – zakopavanje, – sežig. Maksimalna kapaciteta predelovalnega obrata kategorije 1 in 2 je 200 t/dan. Količina živalskih stranskih proizvodov, ki jih obrat dnevno predela, pa trenutno dosega približno 50 % maksimalne kapacitete. Obstaja pa tudi možnost začasne uporabe in prekategorizacije drugih predelovalnih obratov kategorije 2 ali 3 za predelavo ostalih živalskih stranskih proizvodov, ki jih je treba neškodljivo odstraniti ob pojavu bolezni. Kadar kapacitete predelovalnega obrata kategorije 1 in 2 ne bi zadoščale potrebam po uničenju živalskih trupel ter drugih živalskih stranskih proizvodov, se lahko skladno s 27. čl. Zakona o veterinarskih merilih skladnosti določijo drugi načini odstranjevanja z zakopom ali sežigom. P-23 Pregled načrtovanih lokacij, pomembnih za ZiR v občinskih prostorskih Načrtih D-400 Vloga, naloge in sestava državnega središča za nadzor bolezni D-401 Vloga, naloge in sestava lokalnega središča za nadzor bolezni 8.1.1.1 Določitev lokacij za zakop ali sežig živalskih trupel Pri izboru lokacije je treba upoštevati določbe člena 19(1)(e) Uredbe (ES), št. 1069/2009, in Poglavje III Priloge VI Uredbe 142/2011/EU. Občine v svojih prostorskih aktih predvidijo lokacije za pokop in sežig živalskih trupel. Pri tem upoštevajo kriterije za umeščanje posegov v prostor in koncept ravnanja z odpadki. 8.1.1.2 Ureditev mest za zakop ali sežig živalskih trupel Za ureditev mest za zakop in sežig živalskih trupel so pristojne občine. Ta naloga vsebuje izkop in pripravo grobišč ter pripravo materiala za sežiganje po navodilih UVHVVR. Sežig kot način neškodljivega odstranjevanja trupel se uporablja le, kadar ni mogoč odvoz v predelovalni obrat in ko tudi zakopavanje trupel ni možno. Odločitev o tem sprejme UVHVVR (DSNB). O sežigu je treba obvesti lokalne oblasti in gasilsko enoto, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, na katerem bo opravljen sežig. Sile za ZRP po potrebi sodelujejo pri pripravi mest za zakop ter sežig živalskih trupel (gasilske enote).




27

Občine pa v sodelovanju z UVHVVR (LSNB) v svojih načrtih zaščite in reševanja načrtujejo gradbena podjetja, ki bodo sodelovala pri izkopu mest za zakop. 8.1.1.3 Prevoz živalskih trupel do mesta zakopa ali sežiga Praviloma je treba za odvoz trupel poginulih ali usmrčenih živali skladno z običajno veljavnim postopkom poklicati Veterinarsko higiensko službo, ki je organizirana v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta. Ob večjih poginih oziroma usmrtitvah lahko izjemoma opravi odvoz trupel živali neposredno iz gospodarstev tudi izvajalec javne gospodarske službe s koncesijo, s svojimi prevoznimi sredstvi, če so ta ustrezno opremljena za nalaganje trupel na kraju pogina ali usmrtitve. P-12 Pregled gasilskih enot širšega pomena v ljubljanski regiji D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali P-45 Pregled javnih služb in kontaktnih oseb za prevoz živalskih trupel D-400 Vloga, naloge in sestava državnega središča za nadzor bolezni D-401 Vloga, naloge in sestava lokalnega središča za nadzor bolezni 8.1.1.4 Uničevanje živalskih trupel in nadzor Za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel so odgovorni izvajalci gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi skladno s predpisi, ki urejajo varovanje okolja, pri tem pa sodelujejo tudi ekipe za prvo veterinarsko pomoč. Za nadzor pri odstranjevanju živalskih trupel so odgovorni pristojni območni uradi UVHVVR. Posebne zahteve za odstranjevanje so določene v 1. oddelku III. poglavja Priloge VI Uredbe Komisije (EU), št. 142/2011. Pri nadzoru sežiga živalskih trupel pa sodelujejo tudi pristojne gasilske organizacije (te svetujejo glede izdelave grmade, prižiganja ognja in požarne straže). P-11 Pregled prostovoljnih gasilskih enot s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov P-12 Pregled gasilskih enot širšega pomena v ljubljanski regiji D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali D-400 Vloga, naloge in sestava državnega središča za nadzor bolezni D-401 Vloga, naloge in sestava lokalnega središča za nadzor bolezni 8.1.1.5 Vloga Izpostave URSZR Ljubljana in štaba CZ za ljubljansko regijo pri izvajanju zaščitnih ukrepov Pri izvajanju ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči je vloga Izpostave URSZR Ljubljana in Štaba CZ za ljubljansko regijo predvsem pri povezovanju ter koordinaciji nalog in aktivnosti med lokalnimi skupnostmi, drugimi organi in službami regijskega pomena in državnim nivojem (URSZR).




28

Koordinacija aktivnosti in izvajanja nalog zaščite in reševanja se izvaja predvsem z LSNB, UVHVVR - Veterinarsko inšpekcijo – Območnimi uradi Ljubljana, Novo Mesto in Postojna ter regijskimi enotami CZ. D-2 Načrt delovanja Izpostave URSZR Ljubljana ob večjih nesrečah D-400 Vloga, naloge in sestava državnega središča za nadzor bolezni D-401 Vloga, naloge in sestava lokalnega središča za nadzor bolezni 8.2 Naloge zaščite, reševanja in pomoči 8.2.1 Tehnično reševanje ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali Naloge tehničnega reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali so: – sodelovanje pri postavitvi sanitarno-higienskih objektov (razkuževalnih pregrad) na državnih mejah in na okuženem območju glede na potrebe, – pomoč pri sežigu oziroma zakopavanju živalskih trupel, – izvajanje požarnih straž pri sežigu okuženih živalskih trupel, – dekontaminacija ljudi, živali, materialnih dobrin in okolja (razkužitev ljudi, obleke, stanovanjskih površin, hlevov, dvorišč, pašnikov, odplak in živalskih iztrebkov, dezinsekcija in deratizacija objektov na okuženem območju). Te naloge opravljajo službe za prevoz živalskih odpadkov in ravnanje z njimi, komunalne organizacije ter gradbena podjetja z ustrezno mehanizacijo, tehnično reševalne enote CZ in gasilske enote. Ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali se lahko po potrebi aktivirajo tudi občinske in regijsko enoto za RKB zaščito ter ustrezne enote SV, ki nudijo pomoč pri izvajanju dekontaminacije. P-3 Pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč P-4 Podatki o organih, službah in enotah CZ P-6 Pregled osebne in skupne opreme ter sredstev pripadnikov enot za zaščito, reševanje in pomoč P-7 Pregled javnih in drugih služb, podjetij, zavodov ter organizacij, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za ZiR P-10 Pregled gradbenih organizacij P-11 Pregled prostovoljnih gasilskih enot in društev s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov P-12 Pregled gasilskih enot širšega pomena v ljubljanski regiji P-28 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali D-404 Navodilo za posredovanje gasilcev pri dekontaminaciji ob pojavu aviarne influence




29

8.2.2 Prva veterinarska pomoč Veterinarska pomoč obsega: – izvajanje ukrepov za zaščito živali ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, – sodelovanje pri izvajanju dekontaminacije živine, – sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel. Navedene naloge izvajajo ekipe za prvo veterinarsko pomoč, organizirane v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo s farmsko vzrejo živine ter imajo najmanj 200 glav živine v turnusu oziroma temu primerljivo drugo farmsko proizvodnjo. Ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali sodelujejo pri izvajanju ukrepov delavci UVHVVR, Nacionalnega veterinarskega inštituta in veterinarskih organizacij. P-29 Pregled veterinarskih organizacij D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji D-400 Vloga, naloge in sestava državnega središča za nadzor bolezni D-401 Vloga, naloge in sestava lokalnega središča za nadzor bolezni D-404 Navodilo za posredovanje gasilcev pri dekontaminaciji ob pojavu aviarne influence

9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA Ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali morajo imetniki živali v okviru osebne in vzajemne zaščite izvajati ukrepe za preprečevanje ter ublažitev tveganj za zdravje in življenje ter premoženje posameznika. Zato se morajo usposobiti za uporabo osebnih zaščitnih sredstev, obvladati osnove prve pomoči in prve veterinarske pomoči, seznaniti se morajo s sredstvi za razkuževanje ter njihovo uporabo. Poleg tega si morajo priskrbeti najnujnejša osebna zaščitna sredstva in potrebščine za osebno ter vzajemno zaščito. Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne ter vzajemne zaščite ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali skrbi lokalna skupnost (na primer pozivajo prebivalce, da upoštevajo napotke veterinarskih služb, zdravstvene službe itn.), UVHVVR (LSNB) pa občanom svetuje pri izvajanju določenih ukrepov. Zelo pomembno je, da so prebivalci seznanjeni s postopki, ki jih morajo izvesti za zavarovanje lastne varnosti in premoženja. Za njihovo osveščanje skrbijo UVHVVR in veterinarske službe. Ukrepi za zaščito zdravja ljudi so v pristojnosti zdravstva.

P-29 Pregled veterinarskih organizacij P-28 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic

D-7 Navodila in opozorila za ravnaje prebivalcem P-24 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju P-25 Pregled človekoljubnih organizacij D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali




30

10 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV 10.1 Razlaga pojmov in okrajšav OKUŽENO OBMOČJE – območje, na katerem je ugotovljen en ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. OGROŽENO OBMOČJE – območje, na katero se lahko prenese bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. CORS – Center za obveščanje RS ReCO – Regijski center za obveščanje CZ – Civilna zaščita GEŠP – gasilska enota širšega pomena PGD – prostovoljno gasilsko društvo DSNB – Državno središče za nadzor bolezni ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto LSNB - Lokalno središče za nadzor bolezni NVI – nacionalni veterinarski inštitut OKC GPU – Operativno-komunikacijski center generalne policijske uprave PU – Policijska uprava RKB-zaščita – radiološko-kemična in biološka zaščita SV-Slovenska vojska URSZR – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje UVHVVR- Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin OU-območni urad VEP – varna elektronska pošta VLADA RS – Vlada Republike Slovenije VHS – veterinarska higienska služba NVI– nacionalni veterinarski inštitut ZRP – zaščita, reševanje, pomoč




31

11PRILOGE IN DODATKI

11. 1 SEZNAM SKUPNIH PRILOG K NAČRTOM ZAŠČITE IN REŠEVANJA P-1 Podatki o članih štaba CZ za ljubljansko regijo in občinskih štabov CZ P-2 Podatki o delavcih Izpostave URSZR Ljubljana P-3 Pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč P-4 Podatki o organih, službah in enotah CZ P-5 Seznam zbirališč sil za zaščito, reševanje in pomoč P-6 Pregled osebne in skupne opreme ter sredstev pripadnikov enot za zaščito, reševanje in pomoč P-7 Pregled javnih in drugih služb, podjetij, zavodov ter organizacij, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za ZiR P-8 Pregled materialnih sredstev iz državnih rezerv za primer naravnih in drugih nesreč P-10 Pregled gradbenih organizacij P-11 Pregled prostovoljnih gasilskih enot in društev s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov P-12 Pregled gasilskih enot širšega pomena v ljubljanski regiji P-14 Pregled avtomobilskih cistern za prevoz pitne vode P-15 Podatki o odgovornih osebah, ki se jih obvešča ob večjih (množičnih) nesrečah (občine) P-17 Seznam prejemnikov informativnega biltena P-18 Seznam medijev, ki bodo posredovali informacije o nesreči, izvedenem alarmiranju in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov P-19 Radijski imenik sistema zvez ZA-RE, ZA-RE+ P-23 Pregled načrtovanih lokacij, pomembnih za ZiR v občinskih prostorskih načrtih P-24 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju P-27 Pregled zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj, in reševalnih postaj P-28 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic P-29 Pregled veterinarskih organizacij POSEBNE PRILOGE: P-40 Pregled – ocena potrebnih sil in sredstev za ZRP P-41 Pregled policijskih postaj P-45 Pregled javnih služb in kontaktnih oseb za prevoz živalskih trupel P-47 Evidenčni list o vzdrževanju načrta P-48 Regijska ocena ogroženosti P-400 Pregled večjih živinorejskih gospodarstev v RS s številom živali (govedo, prašiči, drobnica in perutnina) D-404 Navodilo za posredovanje gasilcev pri dekontaminaciji ob pojavu aviarne influence




32

11.2 SEZNAM SKUPNIH DODATKOV K NAČRTOM ZAŠČITE IN REŠEVANJA D-1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrta D-2 Opomnik za delovanje Izpostave URSZR Ljubljana ob večjih naravnih in drugih nesrečah D-3 Navodilo za organiziranje in delovanje regijskega logističnega centra in regijskih enot v primeru večjih naravnih in drugih nesreč D-4 Načrt zagotavljanja zvez ob nesreči D-5 Navodilo za organiziranje in vodenje informacijskih centrov D-7 Navodila prebivalcem za ravnanje ob nesreči D-14 Vzorec odredbe o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč D-15 Vzorec delovnega naloga D-17 Vzorec prošnje za pomoč D-19 Vzorec sklepa o aktiviranju načrta zaščite in reševanja D- 20 Vzorec sklepa o preklicu izvajanja zaščitnih ukrepov in nalog ZRP D-21 Topografska karta D-22 do D-26 Prosto POSEBNI DODATKI: D-27 Standardni operativni postopki za ukrepanje v ReCO Ljubljana v primeru naravnih in drugih nesreč D-30 Opomnik za delo poveljnika in članov štaba CZ za ljubljansko regijo D-31 Načrt dejavnosti Policijske Uprave Ljubljana D-32 Dejavnost veterinarske stroke v ljubljanski regiji ob pojavu posebno nevarni bolezni živali D-33 Načrt dejavnosti CPV Domžale D-34 Načrt dejavnosti reševalne službe NMP Zdravstvenega doma Domžale D-37 Načrt dejavnosti gasilsko reševalne službe v MOL D-38 Načrt dejavnosti KC Ljubljana-RP D-46 Načrt dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ob množični nesreči na avtocesti D-400 Vloga, naloge in sestava državnega središča za nadzor bolezni D-401 Vloga, naloge in sestava lokalnega središča za nadzor bolezni

Documents

NACRT ZIR OB POJAVU POSEBNO NEVARNIH BOLEZNI ...ljubljanske regije, verzija 2.0 je nadgradnja regijskega načrta zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih