Ljudje v rdečem vagonu

3. j u l i j 1965

Orjaki mirujejo Ker se je letošnjo pomlad

precej dolgo zadrževalo hlad­no vreme, se sneg v gorah ni mogel enakomerno topiti. Ze­lo hitra otoplitev z obilnimi padavinami pa je povzročila, da jo večina naših rek nara­sla in.da so pričele popljav-Jjati kaleča polja in resno ogrozile letošnji kmetijski pridelek.

Včeraj so ' od vseh strani pričela prihajati poročila, da se Donava umika. Že večkrat se je slišalo, da bo ta orjak končno prenehal razsajati, a vedno znova se je reka dvig­ni la in nadaljevala svojo uni­

čujoče delo. Ljudje so v borbi z naravo

pokazali svoje tovarištvo že ob prvih poplavah Morave in Bosne. Ko so ^se kasne­je razdivjale še *Sava, Dra­va in Donava, smo bili pri­pravljeni na najhujše. Od vseh krajev je prihajala po­moč. Vojska in civilno prebi­valstvo sta si, kot vedno, tu­di tukaj stala z ramo ob ra­mi.

Navzlic velikim prizadeva­njem pa je voda naredila ne­precenljivo škodo. Čeprav se reke počasi umikajo, so polja še vedno pod vodo. P. C.

Pod elektrifikacijo proge si navadno predstavljamo elek­trično lokomotivo, ki tako re­koč sama leti po tiru. Ra­zumljivo, da električna loko­motiva mora biti, če pa ni sile ki vse to poganja, nam sama kaj malo koristi. Torej vod po katerem nevidno leti energija, je eden prvih pogo­jev. In kdo vzdržuje vod na Gorenjskem?

Tov. Grzetič Stane, nadzor­nik kontaktne mreže na Jese­nicah, nam je povedal, da to dela pod njegovim vodstvom pet priučenih tovarišev. Nj i ­hovo delovno mesto je na progi in v dieselmotornem — rdeče pobarvanem vagonu, ki ga dnevno vidimo krožiti od državne meje v sredini Kara­vanškega predora do Kranja. Pet tovarišev čisti izolatorje, popravlja vod in odpravlja napake na njem. Največ pre­glavic jim delajo parne pre-mikalke na postaji Jesenice, katerih para in dim povzro­čata številne preboje posebno na zapadni strani postaje, kjer je avstrijski izmenični tok napetosti 15 KW. Tovariš Grzetič, ki si je visoko kvali­fikacijo te stroke pridobil na elektrificirani progi Postojna —Sežana—Reka je zato dejal, da bi bilo gospodarsko naj­bolj utemeljeno, da postaja Jesenice, ena prvih, dobi za premik diesel lokomotive. Kot že rečeno, parne lokomo­tive zelo škodijo kontaktni mreži. Na vprašanje, kje ima­

jo svojo delavnico, je nad­zornik kontaktne mreže de­jal, da imajo prostor v pri­zidku lope, ki je nekoč slu­žila za popravilo vagonov. Tam. imajo splavljeno le ne­kaj žice in izolatorjev, nji­hova delavnica pa je v glav­nem na kolesih — v rdečem vagonu. Na njem in v njem odpravljajo vse napake, ki se pojavijo na vodu, po katerem

teče istosmerni tok jakosti 3 KW. Torej zapomnimo kadar vidimo, da na progi Kranja do Jesenic leti en sara; rdeč vagon, v njem motoro^ vodja Filip Lajmiš pelje tovs Grzetiča in pet fantov, kf sikrbe, da se elektrika — sila* ki žene -vlake na gorenjski progi, neprestano in pravilne sprehaja po vodu nad progoj

B. B.

Radioaktivna Prvi tekoči gnjat pločnik v Aziji

Strah pred radioaktivnostjo se je dandanes že tako razši­ri l , da je nekaj francoskih zdravniških revij prejelo do­pise, v katerih ljudje zaskrb­ljeno poročajo o radioaktiv­nosti raznih jedil. Tako so dobili sporočilo, da narezana gnjat v temi seva kot svetli­kajoči kazalci na uri. Pojav je raziskal in pojasnil dok­tor Sapin-Jaloustre. Gnjat so napadle fosforescentne glivi­ce, ali pa so se nekatera bar­vila tipa hemoglobina razkro­jila v snovi sorodni porfirktu. Zdravnik pripomnija, da je to bržkone posledica neza­dostnega nasoljevanja in za­ključuje, da taka gnjat zdrav­ju ni škodljiva.

Ob železniški postaji enegaj največjih japonskih mest gr»i dijo tekoči pločnik, dolg ne­kaj kilometrov. To je prval takšna naprava v Aziji; ko bo dograjena bo ena največjih na svetu.

»Tekoči trak za ljudi« se bo začel takoj na peronu. Z njim bodo lahko 4 do 5 minut po prihodu desetvagonskega vla­ka vsi potniki s prtljago vred prepeljani s postaje do tram­vajev in trolejbusov. Sodijo, da bo naprava zelo zmanjša­la stalno gnečo na peronu* obenem pa povečala zmoglji­vost postaje. Tekoči pločnik se bo gibal s hitrostjo 50 metrov na minuto in bo pre­peljal do 15 tisoč ljudi v eni uri.

r Na loškem kopališču smo

zagledali najboljšega člana ekipe »Tovariša« iz oddaje »DA ali NE«. Marija Koc-jančič se je v začetku bra­nila odgovarjati na vpraša­nja. Simpatična Ločanka, kar ne more razumeti, da je s pomočjo svojega znanja, postala slavna.

»Nisem filmska zvezda! Nimam vam kaj povedati. Sedaj počivam od tega več­mesečnega napora. Naporno je bilo zelo.«

— Na ekranu niste dajali videza, da se morate zelo truditi za svoje odgovore. Al i je bilo res naporno?

»Kar človek enkrat zna — zna. Najbolj naporna pri oddajah je bila neznosna vročina, ki je bila v teh dneh v Beogradu.«

— Kako ste se odločili, da boste nastopali v oddaji?

»Ko sem zagledala razpis za prijave, sem rekla sestri, da bo tisti, ki bo šel, res neumen. Drugi dan se je pri meni doma oglasil nekdo od Tovariša in me povabil na preizkušnjo. Bolj zaradi ra­dovednosti sem se odzvala povabilu. Bilo nas je kakih 10 kandidatov. Odgovarjali smo na vprašanja in ker sem dala največ pravilnih odgovorov, sem se kmalu znašla pred kamero. Sama ne vem, kako se je vse tako hitro naredilo.«

Najboljša tekmovalka iz televizijske oddaje »DA ali NE« pravi:

Nisem filmska zvezda — Vaša ekipa je osvojila

prvo nagrado v višini 5 mi­lijonov dinarjev/ Bralce za­nima, kako ste si ta denar razdelili, saj je znano, da ste vi dali največ pravilnih odgovorov (Kocjančič 8, Pa-sternjak in Štajnbaher 6 točk).

»2e med oddajo smo se sporazumeli, da bi vsako nagrado, ki bi jo osvojili, enakomerno razdelili. Prej se o tem sploh nismo me­nili, a ko smo slišali tjri od­daje pred koncem prepir v ekipi Politike-Ekspres, kako bodo razdelili denar, ki je bil določen za prvo mesto (takrat, so bili namreč prvi), smo se tudi mi pomenili. Mislim, da je pravilno, da dobimo enake dele, saj se je vsak član ekipe enako tru­dil.«

— V propozicijah tekmo­vanja je, da vsaka redakcija sama odloči, ali da svojim tekmovalcem vso osvojeno nagrado ali samo polovico? Kako se je odločil Tovariš?

»Odločili so se tovariško. S tekmovanjem smo imeli veliko dela in skrbi. Veliko časa smo porabili za učenje,

poleg tega pa smo tudi lepo propagirali revijo. Vso na­grado se prepustili tekmo­valcem. Zanimivo je, da ostale redakcije niso vse enako ukrepale.«

— Kaj boste naredili z denarjem?

»Vsak ima svoje načrte. Jaz bom kupila klavir; do­ma imam samo pianino. Pa-sternjak bo kupil vikend hišico, a Štajnbaher računa na avto.«

— Povejte nam še kaj za­nimivega iz oddaje.

»Imeli smo bolj čudne ob­čutke, ko smo sedeli pred kamero. Ostali tekmovalci sp se poznali z Orlovičem

I in drugimi. Čeprav sem pre­li pričana, da je bilo vse v I redu, sem imela čudne ob-| čutke, ko sem videla mep-| kanje in prijateljske odno­

se.« — Kako pa samo tekmo­

vanje in priprave? »Vse kar so mi povedali,

je bilo to, da tekmujem iz področja simfonične glasbe. Uradno sploh nismo bili obveščeni, iz katerih virov se lahko pripravljamo. Po­

misleke pa imam nad dru­gim. RTV Beograd je nam­reč najprej žrebala, katera ekipa bo tekmovala iz po­sameznega področja in šele nato sestavila vprašanja. Mislim, da to ni pravilno. Tako so pri sestavljanju že vedeli, za katero ekipo jih sestavljajo. Ne trdim* a lah­ko bi pri tem prišlo do ne­pravilnosti.«

— Na zadnji oddaji so skoraj vse ekipe malo »za­plava'"«.

»Odgovori so bili odvisni vedno tudi od sreče. Ko smo kasneje gledali še ostala vprašanja, sem videla, da sem znala na dva odgovor, a na enega ne. Moja tova­riša sta znala odgovor samo na enega in pač nista imela sreče«.

— Kakšne načrte imate sedaj?

»Računam, da bom jese­ni diplomirala na Akademi­j i za glasbo v Ljubljani. Potem s,e bom zaposlila. Že­lim, da bi imela čimveč možnosti nastopanja na koncertih . . .

Ko smo se poslovili od simpatične Marije, se je okoli nje zbrala že cela sku­pina občudovalcev, k i so hoteli »iz prvih ust« kar največ" slišati o zanimivi oddaji »DA ali NE«.

P. Čolnar

Pet premierov d ržav čla­nic Commonvvealtha, k i so |ih na zadnji konferenci britanske skupnosti naro­dov v Londonu izbral i , da »biščejo Peking, Moskvo, Eianoi, Saigon in VVasching-lon |n skušajo prouč i t i os­nove za sporazum o Vitena-mu zastonj čaka na vize. Iz treh prestolic: Iz Pekinga, Hanoia in Moskve so že prispela sporočila, da Wil-sonovi petorki, k i b i naj s seboj prinesla o l jčno vejo, v sedanjih pogojih ne mo­rejo ponuditi vstopnih viz. Čeprav je zavrnitev na vzhodu enotna, to ne po­meni, da so stal išča v Moskvi, Pekingu in Hanoiu popolnoma sinhrontzirana. Preostaneta samo še dva odgovora iz Saigona in iz Vvashingtona. č e pa vemo, da je britanski premier že sestavljal poslanstvo pre­cej pristransko in da je z njo delal medvedje usluge ameriški strani, potem lah­ko mirne duše napravimo sklep, da je misija propad-

Šefi niso dobili viz la. V takšnih okoliščinah namreč postajata sporočilo iz VVashingtona in iz Saigo­na nebistveni In brez pome­na. Britanski tisk je sklep o neuspeli pobudi že napra­vil. VVilsonu priznava, da je bila njegova pobuda o mi­rovnem poslanstvu drzna in iznajdljiva, vendar v bistvu že od vsega začetka zavože­na? AH je res vse pokvaril VVilson, ki je sebe ponudil za voditelja misije, čeprav vsi vedo, da je VVilson za­radi trmaste podpore ame­riški vietnamski politiki do­bil na vzhodu vzdevek po­daljška ameriške roke? Vzrok, da se je že drugi bri­tanski poskus posredovanja izjalovil, najbrž ni samo v tem, da je pobudo sprožila vlada, ki sedi v vietnam­skem sporu na ameriški klo­

pi. Iz Hanoia so res odgo­vorili, da VVilson svoje na­loge, kot predsednik ženev­ske konference ni opravil zadovljivo, vendar se nam zdi ta razlog nezadosten, da bi lahko poslanstvo obsoja­l i . Razmisliti je treba o stvarnih vzrokih, k i so mi­siji prekrižali načrte. Za uspešno posredovanje bi morali ustvariti potrebne pogoje ,ki prav gotovo ne nastajajo z vedno večjim ameriškim vojaškim vklju­čevanjem v vietnamsko voj­no.

Odgovori, ki so prišli iz iz vzhodnih prestolnic so v bistvu vsi odklonilni, ven­dar jc videti, da so v Mo­skvi vsaj mekoliko pustili' priprta vrata. V Pekingu in Hanoiu so vrata trdno za­prli. Za Moskvo je viet­

namski spor neverjetno za­pleten in nepotreban. Ta spor povzroča jezo, naspro­tovanja in nezadovoljstvo zaradi vedno večjega ame­riškega Engagementa v Juž­nem Vietnamu, kot tudi za­radi stališč Kitajcev v tem sporu. Spor naj bi uredili š pogajanji, toda to je tež­ko doseči, dokler so Kitajci proti in z vsiami sredstvi pritiskajo na zavore. Ame­riški zračni napadi na ozemlje Sever. Vietnama in vključevanje vedno več­jih ameriških vojaških sil v boje na ozemlju Južnega Vietnama tudi vedno bolj preprečuje aiaherni stik za pogajanja. To pa je nevar­nost, ki je ni mogoče popol­noma nadzirati. Pri tem lahko ponovimo stari ruski pregovor, ki ga zadnje dni v vietnamski krizi vedno bolj pogosto ponavljajo: »V enem dnevu lahko pokuri-mo vsa drva, ki smo jih ce­lo leto zbirali.«

V J Prireditve za naše izseljence

V dneh, ko nas obiskuje vse* več turistov, so nam še po-Bebno dragi naši izseljenci, k i jih prihaja iz dneva v dan vedno več k nam na počitni­ce. Zato je Slovenska izse­ljenska matica pripravila pro­gram raznih prireditev, da jih seznani s staro domovino in njenim napredkom v času, ko je niso videli.

Tako bodo v okv i ru Izse­ljenskega tedna, k i bo v času od 3. do 10. julija v Ljubljani, nasledpje večje svečanost i : v noboto, 3. julija otvoritev iz­seljenske razstave v avl i Slo­venske izseljenske matice, v nedeljo, 4. julija X . tradicio­nalni piknik v Grobljah pri Domžalah, v ponedeljek pa koncert Partizanskega inva­lidskega pevskega zbora v dvorani Kluba poslancev. V četrtek, 8. julija bo izseljen­ce sprejel predsednik skup-

iz slovenskih zamejskih časopisov

V soboto, 26. junija, se je pričela sezona poletnih iger v Brezah. Ob 20. u r i je bila na Petrovi gori premiera Cal-deronovegi »Sodnika zala-mejskega«, prihodnjo soboto pa premiera Brechtove ljud-ake igre »Gospod Punti lo in njegov hlapec Mat t i« , Nato tedo vsako sredo, če t r tek , pe­tak in soboto izmenoma pred-atave obeh del. I>o zaključ­ka poletnih iger, k i je pred­viden 28. avgusta, bo skupno 40 prireditev.

Pretekli teden je bi l v Ce­lovcu filmski večer, k i ga je organiziralo Avstr i jsko jugo­slovansko dnlStvo. Predvaja­li ao film »Samorsssmiki«.

ščine SRS, v soboto pa bo javna radijska oddaja na vrtu restavracije Rio.

Poleg osrednjih prireditev Izseljenskega tedna bodo tudi krajevne prireditve podružnic Slovenske izseljenske matice. Tako bo podružnica Domžale-Kamnik priredila za rojake

izlet z žičnico na Veliko pla­nino, v drugi polovici julija pa turistično prireditev Ro-kovnjači. Tudi ostale podruž­nice v Kočevju, Murski So­boti, na Vrhniki, v Gorici in Trbovljah bodo pripravile na­šim izseljencem razne prire­ditve.

Oldham - Kranj - La Ciotat

Trgovsko podjetje

»MURKA« Lesce razpisuje prosto delovno mesto poslovodje prodajalne v Kropi

Pogoj: visokvalificiran trgovski-delavec z 2-letno prakso ali kvalificiran tr­govski delavec s 5-letno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.

Te dni po svetu NOVI N A P A D I AMERIŠKIH L E T A L SAIGON — Ameriška leta­

la so včeraj nadaljevala z na­padi na ozemlje D R Vietnam. Trideset ameriških letal je v dvek zaporednih napadih bombandrialo vojašnice in le­tališče pri Dien Bien Fuju; 290 km severozahodno od Sai­gona. Ameriška letala so na­padla tudi petrolejska skla­dišča.

Po poročilih tujih agencij so sile osvobodilnega gibanja na celotnem ozemlju Južnega Vietnama v ofenzivi.

C O M B E V P A R I Z U PARIZ — Predsednik leo-

poldvilske vlade Combe je prispel včeraj v Pariz. Novi­narjem je zanikal, da so med njim in predsednikom Kasa-vubujem nesoglasja. Po govo­ru predsednika Kasavubuja v torek zvečer so se slišali gla­sovi, da želi predsednik Ka-savubu zamenjati Combeja na položaju predsednika kongo-ške vlade.

P A P F 2 RO O B I S K A L ' SEDE2 OZN NEVV Y O R K — Generalni

sekretar OZN U Tant je spre­jel predvčerajšnjim stalnega opazovalca Vatikana v OZN in se z njim pogovarjal o obisku papeža Pavla VI., ki bo v januarju prišel na obisk v New York in govoril v Ge­neralni skupščini OZN.

SMRTNE ŽRTVE Z A R A D I VROČINE RIM — Število oseb, k i so

umrle zaradi vročine v itali­janskem glavnem mestu, se je zvišalo na 17.

V sredo, 14. in v petek, 16. julija bosta v Kranj pri­speli skupini mladincev iz an­gleškega mesta Oldham in francoskega mesta La Ciotat. Obe skupini bosta ostali v Kranju približno tri tedne. Mladinci bodo stanovali v D i ­jaškem domu in si bodo med bivanjem pri nas ogledali kul­turne, turistične in druge za­nimivosti Kranja, Gorenjske in Slovenije.

Obe skupini bosta vodila tako kot prejšnja leta tudi le­tos gospod Robert Watt s so­progo, in sicer angleško ter

gospod Roux s soprogo fran­cosko skupino.

Zanimivo je, da bo- angle­ška skupina mladincev pri­spela v Kranj preko Belgije,. Nemčije in Avstrije s poseb­nim (oldhamskim) avtobusom.

Obisk mladincev iz obeh mest je samo del izpolnitev programa o sodelovanju med pobratenimi mesti Oldham, Kranj in La Ciotat in bo ne­dvomno prispeval k še tes­nejšemu sodelovanju tudi na ostalih področjih. Naši mla­dinci pa bodo vrnili obisk v mesecu avgustu. — A. 2.

Začetek z usmrtitvijo Nova vojaška vlada v Sai-

gonu, ki jo vodi maršal Kao Kv, je pričela svojo (verjet­no tudi kratkotrajno) vlada­vino zelo neslavno. Eden iz­med prvih njenih pdlokov je bil, da bodo v bodoče uvedli javne usmrtitve, da bi na ta način prepričali svoje na­sprotnike (ki jih je zelo ve­liko), da bi se jim ne upi­rali.

Prva žrtev je bi.l mladi Tran Van Dang, ki ie bil ob­tožen, da je poskušal mini­rati ameriško ki»«srhd. Pri­prave za javno streljanje so

se pričele že pred desetimi dnevi. Okoli vreč s peskom so policaji postavili bodečo žico, h kateri so iimeli do­stop samo novinarji, a okoli te žice so razpeli še eno, za katero so bili lahko ostali prebivalci. 2e same priprave so pokazale, da se »vlada« boji, da se ne bo odvijalo vse po njenih načrtih.

Le majhna skupina Viet-namcev se je odzvala pova­bilu na »javno predstavo«. Večina je sočustvovala z mlado žrtvijo in se strinjala z njegovimi ideali o svobodi.

Zavod za vzdrževanje športnih objektov Jesenice r a z p i s u j e prosta delovna mesta in vabi k sode­lovanju naslednje sodelavce:

TEHNIČNEGA VODJO Pogoj: končana srednja tehniška šola strojne stroke z vsaj 3-letno prakso;

VODJO GOSTINSKIH OBRATOV Pogoj: srednja strokovna izobrazba gostinske stroke s 5-letno prakso ali K V gostinski delavec z 10-letno prakso;

OSKRBNIKA SMUČARSKEGA DOMA na Črnem vrhu Pogoj: kvalificirani gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso (zakonca zaželjena);

ORODJARJA Pogoj: V K ali K V orodjar z najmanj 5-letno prakso;

STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: V K ali K V strojni ključavničar z najmanj 5-let­no prakso.

Nastop službe in dodelitev ustreznega stanovanja se uredi po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in praksi je dostaviti

ZAVODU ZA VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV J E S E N I C E

9 9 H O - RUK " - na Planini pod Golico Občinski komite Zveze mladine na Jesenicah je organi­

z i r a l lokalno mladinsko delovno akcijo na Planini pod Goli­co. Brigadirji bodo urejevali postaje žičnice na Španov vrh, rekreacijske smučarske proge in cesto z Jesenic do Planine p o d Golico. Predvideno je, da bodo z delom končali posto­p o m a v treh letih. Investitorji, Občinska skupščina Jesenice, vodna skupnost, Ljubljana-Transport in Gozdno gospodar­stvo Bled, bodo v treh letih prispevali preko 200 milijonov dinarjev.

Sekretarja občinskega ko­mi te ja Z M Jesenice Tomaža Ovna , ki bo dva meseca upravnik mladinskega nase­l j a »Petra Ruparja-Pera«, smo na?li v taboru. Hitro smo se seznanili in v majhni sobi Doma jeseniških tabornikov, k jer je »Štab« naselja, so se zbra l i komandant ljubljanske brigade »Malči Beličeve« Ja-

nazije na Viču, Industrijskega centra kovinske stroke (ICKS) ter gimnazije in osemletke z Jesenic. V obeh brigadah je 122 brigadirjev. V drugi jz-meni pa bo delalo IGO mla­dincev, od tega bo prišlo 60 mladincev iz Švedske.«

»Kaj pa bodo brigadirji de­lali v tem času?«

Roke so utrjene in rokavice proti žuljem niso več potrebne

kob Andoljšek, sekretarka Mari ja in drugi. Tomaž je brž uganil kaj je vzrok obisku in nam začel pripovedovati.

>-Mladinsko naselje sestav­ljajo stavba jeseniških tabor­nikov, bližnji senik (ki je pre­u r e j e n i »spalnico« s skupni­mi ležišči) in majhna jasa pred domom. To ni prva mla­dinska delovna akcija, am­pak je Občinski komite Z M začel s temi pravzaprav ta­krat, ko so v Kranju z njimi prenehali. Do sedaj smo or-ganirizali akcije v Kranjski gori. letos pa smo se odločili za Planino pod Golico.«

»Koliko časa pa bo traja­la letošnja akcija?«

»Z delom smo začeli 21. ju­nija in bo trajalo do 22. av­gusta. V tem času se bosta izmenjali dve skupini. Do 22. julija bosta delali dve ljubljanski brigadi; in sicer »Vlada Mauser-Ronka« in »Malči Beličeve,« ob iz Ljubljane Vič-Rudnik. B r i ­gade sestavljajo mladinci iz Gradbene in Strojne tehniške šole v Ljubljani, VIII. gim-

»Trtmutno urejajo platoje pri vseh treh postajah žični­ce na Španov vrh, potem pa bo ena skupina urejevala re­kreacijske smučarske proge, druga pa razširjala cesto, k i pelje z Jesenic do* Planine pod" Golico. To cesto naj bi rekonstruirali v treh letih. Zato bo občinski komite Z M na Jesenicah tudi v prihodnje organiziral podobne akcije. Za letošnje leto so sredstva že zagotovljena in upam, da bo tako tudi v naslednjih dveh letih. Za dokončanje vseh del je predvideno, okrog 200 mi­lijonov dinarjev, vendar pa imam občutek, da bo ta vso­ta malo premajhna.«

T E K M O V A N J A , TEČAJI IN P R E D A V A N J A Med ogledovanjem naselja,

k i je zelo lepo urejeno, smo izvedeli, da brigadirji delajo v dveh izmenah. Ena brigada dela dopoldne, druga pa po­poldne. Dopoldanska izmena začne z delom ob 6. uri zju­traj in dela do dvanajstih,

popoldanska pa od dvanajstih do šestih popoldan. V prostem času pa brigadirji urejajo na­selje, igrajo šah in namiz­ni tenis. Pravijo, da bodo or­ganizirali tudi posamična in skupinska tekmovanja. Vel i ­ko zanimanje je tudi za avto-moto in fotografski tečaj. Z obema bodo v kratkem zače­l i in bo vsak lahko napravil teoretični izpit za vožnjo av­tomobila in izpit za moped. Poleg tega imajo tudi preda­vanja in filmske predstave, ki jih pripravlja Delavska univerza z Jesenic. Zvečer pa imajo taborni ogenj s kultur­nim programom in plesom.

IMAMO OJAČEVALNO NAPRAVO I N . . . Jakob Andoljšek, koman­

dant brigade »Malči Beliče­ve« nam je povedal, da imajo sicer gramofon in plošče, oja-čevalno napravo, mikrofon in zvočnike, vendar pa je oja-čevalna naprava pokvarjena. Brigadirji upajo, da bo do konca akcije popravljena. »Mehaniki« so sicer že tri­krat prišli, vendar enkrat ni­majo orodja, drugič ga ima­jo premalo itd. Zaupal nam je tudi, da so fantje iz nje­gove brigade Milenko Gajič, Momčilo .Babic, Franc Muha, Klas Lesjak in Miran Matičič najbolj delovna grupa in pri delu »takrat, ko je treba za­res«, prekosijo vse ostale.

160 SAMOKOLNIC Francija Ravnika smo našli

v taboru. Doma je s Podme-žaklje in je letos z ' dobrim uspehom končal sedmi raz­red osemletke Prežihov Vo-ranc na Jesenicah. Pravi, da bi po končani osemletki rad

odšel na Metalurški železar­ski izobraževalni center na Jesenice. Čeprav je prvikrat v brigadi, ima svojevrsten re­kord. Trenutno je s 160 polni­mi prevoženimi samokolnica-mi prvi v brigadi. Želimo mu, da bi kot najboljši še večkrat dvigal zastavo. (Najboljši bri­gadir dneva namreč zjutraj in zvečer pri zboru brigade dviga oziroma spušča zasta­vo).

Poslovili smo se od briga­dirjev, ki so ta dan delali v popoldanski izmeni z name­nom, da obiščemo še dopol­dansko izmeno na delovišču. Ob odhodu so nam zaželeli »srečno« in naj jih še večkrat obiščemo. Tomaž pa mi je še povedal, da so pretekli te-

, den na brigadni konferenci enega izključili zaradi malo­marnosti, nedelavnosti in ne­discipline. Dobil sem občutek, da so odločni, samokritični in skupno rešujejo vse teža­ve. Nekje od daleč sem zasli­šal popevko »Hej, Joe«. Se­kretarka naselja Marija je to­rej »držala besedo«. Menda je ta popevka najbolj priljub­ljena med brigadirji.

»VESTE, ZARES SO PRIDNI« Upravnik žičnice »Španov

vrh« je bil na spodnji posta­j i . B i l je že obveščen, da smo obiskali brigadirje. Ko nas je zagledal, je brez posebnega uvoda začel: »Veste, zares so pridni. Lahko rečem, da de­lajo boljše in hitreje kot pa plačani delavci, še nekaj dni bodo delali na žičnici, potem pa se bodo preselili v gozd na urejevanje smučarskih prog.«

ZAJEZILI SO POTOK Komandant brigade »Vlada

Mauser-Ronka« Boris Požek, je čakal na spodnji postaji, da bo z žičnico odpeljal bri­gadirjem črno kavo. Povedal nam je, da brigadirji na de­lovišču ne pijejo vode. »V vo­di je namreč precej zraka in bi bila nevarnost, da bi se ob tej hudi vročini, če bi pili to vodo, kdo onesvestil.«

»Ali ste imeli že kaj bolni­kov?«

»Razen nekaj žuljev in manjših sončnih opeklin, za katere pa je takoj poskrbela naša »saniteta«, ni bilo nič hujšega. Mučila nas je samo žeja. Sicer je pa tudi to ure­jeno. V naselju imamo nam­reč »kantino«, kjer dobimo pivo po 90 din, cocklo po 40 din itd. Poleg tega pa smo zajezili in malo poglobili po­tok Jesenica, kjer se sedaj ob prostem času lahko kopa­mo.«

Brigadirje dopoldanske iz­mene smo srečali na srednji in zgornji postaji žičnice. Ko so nas zagledali, so nam zaklicali »pozdrav za goste: Z-D-R-A-V-O«. Jana Jančar, k i je tokrat prvič v brigadi, nam je zaupala, da je hrana dobra, celo malo premočna, »želeli bi samo nekaj več športnih rekvizitov. Najbolj pa nam je všeč pokrajina in ljudje, ki so zelo prijazni.« Enakega mnenja so bili tudi ostali. . -v

Z namenom, da jih bomo še obiskali, smo se poslovili. Pozdravili so nas z »miner­skim HO-RUK«in dodali: »poš­ljite nam nekaj izvodov Gla­sa«. Obljubili smo in jim po brigadirsko zaželeli »SREČ­NO«. — ANDREJ KALAH

Tudi v prostem času imajo brigadirji dosti dela. Treba je sestaviti kulturni program za večerni taborni ogenj

Tableta aspirina daje tok Sodobna tehnika je izdela­

la fotoaparate, vdelane v vži­galniku, očalih ali gumbu suknjiča, radijske sprejem­nike velike kot škatlica vžiga­lic, aparat za naglušne v okvirju naočnikov in žepne magnetofone. Nedavno je

znanstveni laboratorij Ruben v New RooheHu v ZDA skon­struiral miniaturni, toda zelo močen in trajen galvanski element. Govorili smo o apa­ratih, velikih kot gumb alt škatljica vžigalic, novo bate­rijo pa lahko primerjamo s

tableto aspirina. V premeru ima novi galvanski člen 7,5 milimetra, debel pa je. le 3 milimetre. Pozitivna elektro­da je izdelana iz živosrebrne-ga oksida, negativna iz cinka, elektrolit pa je kalijev lug. Te pritlikave člene in bateri­je uporabljajo v metereolo-loških raketah, umetnih sate­litih, prenosnih sprejemnikih in drugih aparatih.

• I S H n n n o n 6 n R S T

»2. Od tedaj so lepaki »Buffalo Bi l i Wild West Show pride!« tri iesetletja vabili staro in mlado v vseh mestih Amerike. Vsi so hoteli videti prikazovanje razburljivega življenja v širnih prerijah. Buffalo Bi l i je s svojo revijo zadovoljil vsakogar. Po zvokih fan­fare se je v začetku predstave pojavil na belem konju v obleki iz lelenje kože in s širokim sombrerom na glavi. Občinstvo še nikoli al videlo lepšega jezdeca — Buffalo BiH je postal simbol divjega aahoda. Takoj za njim so nastopili Indijanci v dirki na neosedlanih konjih, pa na divjih konjih in bikih kavboji, k i so z lasom lovili vole. m

Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport

Po državnem mladinskem prvenstvu v atletiki

Šport

203. Drugi kavboji so se v areni goloroki borili z biki. Mladi Indi­janci so tekmovali na konjih, za njimi je v prerijskem prahu pri­drvela poštna kočija, za katero so se podili Indijanci. V tem tre­nutku je Buffalo BiH s svojimi jezdeci priskočil na pomoč ogro­ženim kočijažem. Predstava je bila zelo pestra, vrstil se je prizor za prizorom. Prijezdil je poštni sel poni ekspresa, vrgel med dirom mochille z enega na drugega konja in že zopet oddivjal, preganjan od Indijancev. Nastopali so strelci, lovci, g ran iča r j i . . . Predstavo je zaključil indijanski bojni ples. Vse je bilo prikazano zares pre­pričljivo. m

204. Med zimskim gorjem v Chicagu je prejel BiH brzojav, naj se vrne domov, k«'*Va zbolela. Prišel je prepozno — hčerka je umrla pred njegov***tbodom. Drugi primer smrti v družini je Bi l la silno potrl, «aO« ni mogel dolgo muditi v North Plattu, ker ga p r e v i j a klical«'"^Icago. V kratkem času bivanja doma se je pr ikupi l mladini. uslužen se je pokazal neki fantič, k i je, kadar je BiH skoO<»ja, takoj pritekel in prijel konja za uzdo. š e pod vtisom *voje hčerke ga BiH ni opazil. Slednjič je le postal pozoren ga s privoljenjem staršev vzel s sebo.i v Chicago.

Kljub vsemu - uspeh Šport • Šport • Šport *

K R A N J - prvak

Na letošnjem finalu ekip­nega prvenstva Jugoslavije v atletiki za starejše mladince, k i je bilo v Zagrebu, so kranj­ski atleti zasedli šesto mesto. Med posamezniki se je tudi tokrat odlikoval Polde Milek, k i je ponovno preskočil 190 centimetrov in tokrat celo prehitel mladinskega -držav­nega prvaka Medveščka. Tudi Satler je bil soliden, čeprav njegov rezultat tokrat še da-žen doseči. Kljub vsemu pa leč ni bil tak, kot ga je zmo-je dokazal, da je drugi naj­boljši metalec krogle v drža­

vi v mladinski konkurenci. Pohvalo zasluži tudi Florjan-čič za tek na 1000 metrov. Za precej ostalih tekmovalcev lahko rečemo, da so dosegli dokaj dobre rezultate, ki pa j im kljub temu niso prinesli vidnejših mest. Med temi lah­ko omenimo predvsem oba tekača na 400 m: Pangerca in F. Fistra.

Od kranjskih mladincev so bili v posameznih disciplinah najboljši: 110 m ovire: 6. Mi ­lek .17.1; 100 m: 11. Strojan 12.0; 400 m: 9. Pangerc 53,7; 1000 m: 4. Florjančič 2:37,5;

1500 m: 5. š ra j 4:42,0; 2000 m: 3. Hanžič 5,54,0; Višina: 1. Mi­lek 190 cm; daljina: 10. šolar 5,82; palica: 9. Strojan 30(1, krogla: 2. Satler 14,78; disk: 5. Satler 42,74; kopje: 3. M . Fister 54,55; kladivo: 8. Ko-govšek 37,93; 4x100 m: 6. Tri­glav 46,6.

Vrstni red ekip: 1. Crvena zvezda 195,6; 5. Olimpija 156; 6. Triglav 154 točk itd.

K U R A L T

.Za zaključni del moštvene-ga tekmovanja za prvenstvo Gorenjske v šahu so se pla­sirali občinski prvaki: ŠS Ja-vornik, šD Kranj in ŠS Kam­na Gorica. V polfinalu je Kamna gorica prepričljivo premagala Javornik s 5:3. V finalnem srečanju pa so Kranjčani odpravili Kamno gorico s 5.5 :2.5 in s tem osvojili naslov prvaka Gorenj­ske in si pridobili pravico igranja na kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko ligo.

Zmaga Slovenije

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI • ZANIMIVO

Čudna misija 50 »uglednih Afričanov«

Beli Čombe" pošilja zastopnike KILI so.. Parlamentarci iz Rodezije hočejo svobodo po receptu lana Smitha

London — Kolonializem je •dobre šale«. Vendar se je v klavrno končala v Londonu.

V London je prišlo namreč 50 »uglednih Afričanov« iz Rodezije. To bi niti ne bilo tako čudno, če bi ti ljudje ne prišli v najbolj žalostni misiji, kar j ih je bilo v zad­njem času in kar jdm ljud­stvo nikoli ne bo odpustilo. Prišli so, da bi vplivali na Wilsona, da čimprej da svo­bodo in .neodvisnost Južni Rodeziji, državi, kjer caruje lasizem lana Smitha, člove­ka, ki veruje v nadvlado bdah ljudi, kajiti samo oni ao zmožni mišljenja, črni Bovek pa je le delovna žival. In prav ta »beli čombe« je ttfaral 50 plemenskih pogla­varjev, k i jim najbolj zaupa — od katerih jih je nekaj pridobil z visokimi podkup-aanami — jih oblekel po •adnji modi in jih poslal v London, da »priborijo« svo-kodo Toda kakšno svobodo kt za koga?!

Ideja bi bila vsekakor od-Mna, če bi teh 50 misionar-Jev res iskalo pravic, kot si Jta danes predstavlja svo-fcodno ljudstvo po vsem sve­ta, ne pa svobode pod po­kroviteljstvom lana Smitha: •©odvisnost, toda brez volil-arfh pravic za domačine — Crne prebivalce Rodezije.

Rodezijski vladi pač ni falo težko plačati stroškov

vedno pripravljen, da zrežira teh dneh ena njihovih režij

potovanja 50 plemenskih po­glavarjev, k i j im je prav malo mar ljudstvo. Smešno, v žalostni misiji za svobodo rodezijskega ljudstva, pa je bilo dejstvo, da sta dva po­glavarja, ki j u je intervjuval neki novinar, izjavila, da ne

vesta zakaj sta prišla v Lon­don, toda da jih je dež, k i je padal ves čas obiska pri­jetno osvežil in to vsekakor ni majhna stvar.

In t i ljudje so prišli, da zahtevajo svobodo in neod­visnost. Smith je torej po­slal res dobre podanike, k i naj b i se borili za njegovo

970 milijonov za film Režiser Veljko Bulajič se že dalj časa pripravlja na rea­

lizacijo največjega jugoslovanskega filma »Bitka na Neretvi«. Prav v teh dneh pa je po povratku iz krajev ob Neretvi povedal nekaj več o tem snemanju.

»Snemali bomo prav v vseh kor: Burtu Lancasteru, K i rku krajih, kjer so bil i legendar­ni boji. Samo 150 metrov od mesta, kjer je stal legendarni most, ki so ga v čas« IV. ofenzive porušili, da prevali­jo sovražnika, bomo postavili novega. Prva poskusna sne­manja bomo pričeli že v juk-ju, 15. oktobra pa bomo pri­čeli z rednim delom. Fi lm bo po načrtih posnet do julija prihodnjega leta in ga bodo predvajali ob proslavi 25-let-nice vstaje in revolucije ju­goslovanskih narodov.«

Sliši se, da bo v filmu igra­lo več tujih igralcev?

»Ponudbe smo poslali več znanim tujim igralcem, ka-

Douglasu, Maximilianu Schel-lu in drugim. Vsi td znani igralci naj bi skupaj s 120 na­šimi igralci in tisočimi stati­sti pripomogli k uspehu fil­ma. Zaenkrat smo dobili od-

stvar. Vendar tokrat ni šlo tako, kakor je pričakoval. Če j im ne bo dovolil, da bi se česa naučili, potem ima vsekakor še možnost, da j im bo enkrat uspelo. Toda upaj­mo, da se jim bodo oči od­prle in da se ne bodo pu­stili, da jih bodo lepo obla­čili in pošiljali iskat svobode^ za svoje nasprotnike.

govor šele od M . Mastroiani-ja.«

O stroških filma je povedal direktor Jadr*n-filma Ivo Vr-hovec:

»Stroški ne bodo majhni, saj bodo znašali skoraj mili­jardo dinarjev ali bolj točno 970 milijonov. Pr i realizaciji pa bo sodelovalo več film­skih podjetij: Jadran, Avala in Bosna in vsako bo prispe

i | K večje moči kot je moč smeha. H. Griin, generalni direk­tor britanskega radia *e je začel aktivno baviti z znam forme ekipe.«

. fie ponudi roke tako daleč, da je 1^ moreš več umakniti.

J. J. Rosseau, francoski fi-N i se še rodil tuozor, KI m tv lozof

pežljivo prenašal zobobol. y Aforizem nikoli ni resnica: lahko je W. Shakespeare, 0»)^ pol resnice ali pa je resnica in pol. nejši dramatik F. Schlegel, nemški knji-

Vsak Francoz si želi, da ima ^ ževnik in filozof privilegijev. Tako namreč i zraža j - **ni: k a k š a a škoda, da vas zen do enakopravnosti. t^Sem spoznal pred dvajsetimi kilo-

C. de Gaulle, frjiitf' M . Tvvaine, ameriški hu-predsednik morističm pisatelj

Intervju tedna Edini kranjčan v reprezentanci

Včeraj se je v Kranju začelo VII . državno mla­dinsko prvenstvo v nogo­metu. V reprezentanci Slo­venije bo nastopil kot edi­ni Kranjčan tudi Rajko Kožar, osemnajstletni di­jak Elektrotehnične šole v Kranju. Z nogometom se je začel aktivno baviti s štirinajstim letom in kma­lu vzbudil pozornost tre­nerja Bogdana Majceta, k i ga je vključil v mladinsko moštvo, kjer je bil eden najboljših igralcev in strel­cev. Pred dvema letoma pa je že prvič nastopil za prvo moštvo Triglava. V kranjski enajstorici je naj­mlajši igralec in eden naj­boljših napadalcev.

V mladinski republiški reprezentanci bo letos na­stopil drugič in bo obe­nem edini igralec sloven­

ske repreezntance, k i bo letos nastopil izmd igral­cev, k i so lani sestavljali republiško mladinsko re­prezentanco na državnem prvenstvu v Zagrebu. Tik pred pričetkom prvenstva smo ga vprašali, na kakš­no mesto računa sloven­ska ekipa na letošnjem prvenstvu v Kranju:

»Velik uspeh bomo do­segli, če bomo osvojili če­trto mesto, to je toliko kot lani v Zagrebu. Letos žal nismo imeli skupnih priprav in zato ne po­znam forme ekipe.«

Mlademu kranjskemu skemu nogometašu želimo v nastopu za slovensko re­prezentanco čimveč uspe­ha, kakor tudi, da bi se na listo strelcev vpisal s čim večjim številom go­lov. — J. J .

Kranj, 2. julija — V šport­nem parku se je danes začelo letošnje državno mladinsko prvenstvo v nogometu. V pr­vi tekmi je Hrvatska I pre­magala Srbijo II s 3:1 (2:0).

V drugi tekmi pa je slo­venska reprezentanca zaslu­ženo odpravila ekipo Make­donije z 2:1 (2:0).

V prvem polčasu so bili, slo­venski mladinci precej bolj­ši, medtem ko so v nadalje­vanju nekoliko popustili. Tek­ma je bila zanimiva iti raz­burljiva, žal pa je bila v dru­gem delu nekoliko preostra.

Za Slovenijo sta dala gola Puder in Popovski (avtogol), za Makedonijo pa Balevski.

J . J .

Gostinsko in trgovsko podjetje

»CENTRAL« Kranj s p r e j m e

10 DEKLET v starosti od 18 do 25 \ -za priučitev za dela v točilnici in strežbi. Za čas šolskih počitnic sprejmemo za delo v pisarni dve osebi.

Prijave pošljite upravi podjetja.

MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA

Štefi se «ato upravičeno boji, % * * ° c O D v s e prihranke in da svoje zamisli ne bo n i k o l i u ^ i e n a bojazen je čedalje večja. Ne sme več molčat i . Moia 111 ' b o r i t i na nevarnost, še

valo 150 milijonov, ostalo pa preden bosta ob vse. bomo dobili od banke v ob­l ik i posojila.«

Angleži in ..Magna charta" Pravijo, da angleški kralj

John ni znal pisati, a njegovi •edanjj potomci ne znajo ci­tati. Do taksnega zaključka je prišel časopis »Times«, Id je naredil med ljudmi anketo ob 750-letniei »Magne charte«, ki je omejila oblast kralja Johna in pomeni simbol an­gleške svobode. Poglejmo ne-

»Bojim se, da iz vsega tega i* Vfca«n a n se mučiš.« « »Kaj praviš?« je Franc, skloni V * * " 0 " 1 ' ^ ga piše neki

pariški firmi za kozmetična srtd- t t v S^* , : ^ l e ,• Stefi ponovi. y Seveda, ona ne veruje. Nikoli ^Vjfcnj m v nJegovo delo,

se je Franc razburil. Zato naj rai'V*-naj mu ne ubija po­guma. Ko b i poslušal njo, bi n w ^ \ V ž i v l Jenje priklenjen k dnu in b i se ne smel z dna ^ V * 6 * ' ' A 1 ' n i m o r a l po­begniti od nje, da je lahko svojo t^^nčno razmislil. Ko bi ostal pr i njej v Trstu, bi nikoli & T^aost i , da bi svoje ide-

Najbolj pa ae je odrezal je uresničil. Zares ne ve, zakaj jo K\ .bofclic&l k sebi. človek prodajalec časopisov: »Zakaj bi se na ženo, k i ga nikoli ni ra*ul'jJ*i ga PO tolikšnem trp-se po nepotrebnem trudite? ljenju še vedno noče razumeti, D* Moral bi biti bolj Vprašajte policaja. Takoj brezobziren. Ne smel bi podleći ^J^frti. Oobrota je edina vam bo pokazal smer do te njegova slabost. K o bi ne imel t< ' ' bi bil zdaj sam in bi Magne charte.« ga nihče ne oviral pri delu.

kaj odgovorov v anketi: »To je neki Mussolinijev go­

vor,« je hitro odgovoril šofer taksija.

»Nočem te ovirati. Samo bojim se.« »Da, seveda! Ti imaš čas za strah. Jaz ga nimam. Delam osem­

najst ur dnevno. Nikoli se ne utegnem naspati. Poizkušaj se vživeti vame in me razumeti. Drugače bo nekega dne nujno, da se za stalno razideva. Žena, ki noče videti moževega dela in ki mu ubija pogum pri uresničevanju življenskih načrtov, ni žena. Je ovira, ki jo je treba pustiti za seboj ali pa si ob njej razbiti glavo. Jaz si je ne nameravam razbiti. Če mi hočeš biti v oporo pri uresničevanju mojih načrtov, se boš sama postavila na razcestje, na katerem se bova za vselej razšla. Potem ne računaj več na slabost moje do­brote in ljubezni. Moral bom ostati neuklonljiv in v tvojih očeh brezčuten in brezsrčen. Da, seveda, bom tak! Žival bom v tvojih očeh! A krivdo pripiši sebi! Raje sem tak, kakor da bi se jnoje živ­ljenje izteklo v prazno in bi se moral potem zaničevati sam in se imeti za slabiča, ki iz svojega življenja ni ničesar napravil. Možje pričakujemo od žena opore in vzpodbujanj k dejanjem, ne pa ki­sline, ki nas razkraja in razničuje. Tega bi se morala zavedati vsaka žena, da bi potem imela pravico do uživanja plodov moževega dela in da bi te plodove znala spoštovati in ceniti. Vse, kar zahtevam od tebe, je samo to, da se ne vmešavaš v stvari, ki j ih ne razumeš, in da me, kadar delam, pustiš pri miru. Potem bo prišlo vse, kar si želiš, samo po sebi.«

Noč je. Polnoči bo kmalu. Možev glas je zamolkel, kakor da bi prihajal iz votline in ne iz pljuč. Utrujen je. Zadnje čase je zelo shujšal. Bled je. Njegove oči so nespočite. Krvne žilice prekrivajo belino roženice in spreminjajo njegove oči v dvoje majhnih zem­ljevidov; pokritih s steklom njegovega ščipalnika Kdor bi ne vedel, da dela po osemnajst ali še več ur na dan in da spi samo po pet ur ali celo mani, bi ga po krvavih Očeh lahko imel za pijanca. Pijanci imajo take oči.

Ne sme ga več vznemirjaiti. Pomiriti ga mora. Zato mu ne sega v besedo, ker ve, da bi potem prepira ne bilo konec do jutra. Mol­či, čeprav jo očitki, da noče moža razumeti in da mu noče biti opora pri delu, bole in se j i zde krivični. Priznati mora, da se v mo­ževo delo ne more vživeti in da ga ne razume. A da si ne želi mo­ževega uspeha, ni res. Morda si ga želi celo bolj kakor sam. Žena je. In kakor vsaka žena, bi bila tudi ona ponosna na možev uspeh. In kako ponosen bi bil šele Slavko, ko bo večji. Zato je bolje, da moža ne vznemirja več s svojo bojaznijo.. Raje jo bo potožila gospe Torokovi ali pa vprašala za svet gospoda Tordka. Izobražen gospod je.

Da, gospod Tordk j i bo dal pameten nasvet. Naslednji dan popoldan se ji ponudi priložnost.

Vsako delo je tvegano, pravi gospod Torok. Pozna ljudi, ki so uresničili vsako svojo zamisel. A pozna tudi take, ki so vse živ­ljenje aačeajali in se mučili kakor Sizif. Opravljali so Sizifovo delo.

Sizif? Kdo neki je Sizif? Rada bi vprašala, a se je bala,'..da bi bH zopet kak Petofi ali pesnik, ki bi ga po mnenju drugih morala poznati.

Da, Sizifovo delo, pripoveduje gospod. Večina ljudi opravlja tako delo ali še ga loti vsaj enkrat v življenju. Skoro slehernik je že z velikim pogumom zgrabil za Sizifovo skalo in jo začel valiti v strmino, dokler ni omagal in spoznal, da je ni mogoče prevaliti na vrh. Mnogi so zato že po prvem ponesrečenem poizkusu odne­hali, a mnogi so se brezupnega dela lotevali vnovič, nekateri so celo vztrajali pri teh jalovih poizkusih do smrti. Pravzaprav je vse človeštvo podobno Sizifu. Tudi Kristus je bil tak Sizif. Rad bi popeljal človeštvo iz ni/in k lepšemu življenju, a ljudje so ga kri­žali. Njegov nauk so izVdristijj drugi za dosego oblasti.

1 0 — • • T

Po Prešernovih stopinjah Izumrli rod

Naj bi le otroci zvedeli'tu­di kaj več o Prešernovih do­mačih, kako je rod po moški liniji izumrl, kako so zago­spodarili Vovki, ki so v po­tomstvu še krepko žive. Prav kazalo bo že, omiliti nekate­re preostre črte, ki j ih je preteklo stoletje začrtalo na Vovkovo priženitev na Ribi­čevi no. Saj rod je moral ži­veti, čeravno le po ženski lozi, ko pa nobeden od treh moških potomcev starega Ri­biča ni mogel najti poti na­zaj,, v rodni dom: Jurij je umrl kot župnik na Koro­škem, Jože je ugasnil še kot gimnazijec v Ljubljani, Fran­cetu pa je bil dodeljen pre­zgodnji grob v Kranju.

Poslušajmo o teh žalostnih družinskih zadevali, kronista Toma Zupana: »Tri dečke brate je s pesnikom Prešir-nom odredila Ribičeva hiša v Vrbi; a njih nobeden ni hotel umeti uka, k i -ga je France vdihnil besedam vrbenjskega milega soneta govoreč

De b'uka žeja me iz tvoj'ga sveta

Speljala ne bila, goljfiva kača!

Prav narobe je pri Ribiče­vih bilo. Vse tri dečke je bi­stra glava ter* up blažje pri­hodnosti odvedel z doma in vse tri v šole. Ostale so torej za dom le sestre in izmed to dobo doma bivajočih je bila Mina starejša. Zato so začeli oča, naveličavši se go­spodarjenja, misliti, kako bi kteri hčera — Preširnovih se­stra — hišo oddali. Francetu se ta očeva misel vsaj za se­daj ni zdela najsrečnejša; za­to je v tem čujoč pismo pisal z Dunaja — polno spoštova­nja sicer, a vendar le v na­sprotnem smislu in je svoj nazor utrjeval z blago ga zna-čujočim stavkom očeta sva­reč: prezgodaj je hišo odda­jati, oča! Pomislite, oča, se­stre se sedaj ljubijo presrčno; a potem se ne bodo, če boste vi jedni vse dali!«

Prešernova hiša v državno last

po prehodu

To je pisal Prešeren o svo­jem znamenitem, edinem ohranjenem pismu staršem, 1. 1824. Dom se je potem res

kmalu razbil: mati Mina je šla na Koroško k sinu Juriju in tam 1. 1842 tudi umrla; oče Simen si je izbral za svoj novi dom Skaručno, kjer je župnikoval njegov brat Franc; tu je oče šimen že 1. 1837 umrl. Sestre pesnikove, ra­zen Mine, ki je prevzela dom, so se vse razkropile: Jera, Katra, Urša in Lenka. Služile so kot kuharice pri svojih stricih duhovnih, le Jera se je poročila; edina poleg Mine od vseh osmerih Šimnovih otrok.

Rahel kes bi utegnili najti v besedah pesnikovega očeta, ki j ih je izrekel potem, ko je prebral sonet 6 Vrbi : »Lejlc, lejte, nisem mislil, da bi bil France doma raje kot dru­god!«

Pisani trakovi Lep spomin na ljubega svo­

jega brata Franceta nam je ohranila najmlajša sestrica njegova Alenka: ko je brat na jesen 1. 1822 odhajal zdo­ma na Dunaj, je mati Mina tako jokala, da so j i hčere očitale, le kaj tako joče, saj Fcance še ni umrl. Tembolj so bile hude na mater, ker so se same veselile bratove poti na Dunaj: obljubil j im je, da j im prinese takih da­rov, kakor j ih ne premore Gorenjska. Res je potem, po prebitem tretjem študijskem letu, prišel France na počit­nice v Vrbo. Toda ne prazen: kar preobložen je bil s pisa­nimi trakovi, k i si j ih je te­daj ženstvo na Gorenjskem tako rado šivalo na obleke. Seveda so bile sestre lepih darov čez vse vesele, najbolj pa Lenka — ki je ta opomin izročila javnosti šele na smrt­ni postelji.

Se en drobec bi kazalo vpi­sati v kažipot skozi Vrbo: v »Judovskem dekletu« čitamo o »divnjeku«, kamor bi ne­srečna Judinja rada šla na sprehod. Dolgo so mislili, da si je pesnik to besedo sam izmislil; pomenila pa naj bi nekak živalski vrt ali diven, čaroben ali čudežen vrtić. — Odkrilo pa se je, da je Preše-ren našel to besedo doma v Vrbi: seč na koncu hiš, pod cerkvijo, kakih 300 m dolga se še danes imenuje divnjek!

Radovedni se tudi vpraša­mo, le od kod hišno ime pri »Ribiču«? Vas Vrba leži ob ježi zapuščene struge Save Dolinke, ki teče zdaj, dobre četrt ure oddaljena, v novem globokem rečnem koritu. Vča­sih je Sava tekla gotovo prav pod vasjo. Podoba je, da je bil kak davni prednik Ribi­čev tedaj res savski ribič

Prvotno je utegnila biti pesnikova rojstna hiša, neko­liko drugačna, verjetno pol zidana, pol lesena. Cas, tja v 17. stoletje, kaže že pozno-gotski portal s polkrožnim zaključkom in .posnetimi ro­

bovi, ki vodi v prizemno klet. Vendar od Prešernovih dni ni bilo lice hiši kaj znatneje spremenjeno. Če pa se je kaj po nevednosti poznejših last­nikov le spridilo, so to ob obnovi hiše in ureditvi spo­minskega muzeja, strokovnja­k i popravili.

Luteran Ribič Naj tu še povemo mično

sporočilo o enem prvih last­nikov Ribičevine, ki je živel okrog 1. 1000. B i l je to Jurij Prešeren, pisani viri mu da­jejo oznako »bogat kmet iz radovljiške prafare«. Mož je bil protestant in bil takoj na ' nogah, ko so prišli v Begu­nje plačanci protireformske-ga preganjavca Tomaža Hre­na. Jurij Prešeren je takrat hrabro branil luteransko mo-lilnico v Begunjah in se tudi odločno uprl, ko so rimski požigalci hoteli kapelico raz­streliti. A osveta je bila kma­lu tu: nova cerkvena oblast je hitro izposlovala, J a so Jurija Prešerna kaznovali z visoko globo 100 zlatnikov in še z zaporom. — Vedeti mo­ramo še to, da je bila pesni­kova rojstna hiša, Vrba št. 1, podložna graščakom v Begu­njah. Njim so Ribiči tlačanili prav do 1. 1849, ko je začelo delovati okrajno sodišče v Radovljici.

S hvaležnostjo se moramo v Vrbi spomniti še na me­cena Janeza Krstnika - Prešer­na (1655-1704), prosta ljub­ljanskega in župnika radov­ljiškega. B i l je doktor filozo­fije, bogoslovja in obojega prava. Pesnil in pisal je v latinskem jeziku, sicer pa je bil tudi predsednik prve lju­bljanske akademije znanosti in še predsednik odbora krajnskih deželnih stanov. Svoje veliko premoženje je določil za ustanovitev štipen­dij, ki so od 1. 1752 skozi več kot 100 let omogočale obisk ljubljanskih srednjih in viš­j ih šol dolgi vrsti potomcev iz proštovega sorodstva. Šti­pendije je bil deležen tudi naš France Prešeren. Da bi je bil opravičen dobivati, mu je moral tedaj še rodbinski žup­nik Christian, napraviti ro­dovnik.

Kako zamotan je včasih splet naključij^ priča tudi tale podatek: ploščo na pesnikovi rojstni hiši, k i še danes go­vori, kdo je bil tu rojen in da jo je postavilo Slovensko pisateljsko društvo 15. sep­tembra 1. 1872, so pravzaprav vzidali na pobudo tedanjega' brezniškega župnika Lovra Pintarja. O njem pa smo že pred letom spregovorili: da je kot preddvorski župnik bil literarni mentor pesnice Josi-pine Turnograjske z gradu Turna nad Preddvorom. Torej v času Prešernovih dni v Kranju! In da je b i l eden redkih Uircev, k i so še ostali

zvesti Vrazu v naših krajih. N i pa prav, da je" nagrobna

plošča Lovra t Pintarja na preddvorskem pokopališču ta­ko zapuščena . . .

Trije Prešerni Če že govorimo o rodu Pre­

šernov, kot o prav posebno razbori tem in nadarjenem, lahko to dokažemo še z omem­bo treh zanimivih Prešernov, sicer ne pesnikovih sorodni­kov, a vendarle Prešernov!

Na prvo, častno in hvaležno mesto postavimo blejskega hotelirja, Franceta Prešerna, »ta bogatega« Prešerna. Pes­nik ga je rad imel in mu pravil kar bratranec, četudi njuno sorodstvo ni bilo izpri-

Pod lipo so Vrbnjani volili svojega župana in se zbirali na veču čano. Izkazal se je posebno »nobel«, ko je plačal vse stro­ške pesnikovega pogreba v Kranju. B i l pa jc blejski Pre­šeren zaveden narodnjak, vnet za slovanski preporod. Celo to je znano o njem, da je zlagal glasbene slovenske in morda tudi na Prešernove tekste. Seveda le za potrebe pevcev v svoji gostilni! • Sin

-njegov, nesrečni doktor Ga-briel Prešeren je napravil sa­momor v Carigradu, kot zdrav­nik na Dunaju pa je 1. 1869 opozoril ruskega slavista Fjo-dora Jevgenijeviča-Korša na genialnega slovenskega pesni­ka. Plod te lepe geste je bi l prekrasen Koršev prevod vseh Prešernovih »Poezij« v ruščino.

Prav tako podjeten kot blejski, je bil brezoviški Franc Prešern. Izviral je iz bogate tržaške prešernovske veje in se za življenja odlikoval po­sebno kot pospeševatelj osu­ševanja ljubljanskega barja. Zaradi svojih zaslug je bil povišan v plemiški stan. Nje­gov polni naslov je bil »Franz Preschern Ritter von Helden-feld«. Njegovi potomci še ži­ve v avstrijskem Gradcu. Eden od njih se je še 1. 1910 spomnil svojega slovenskega porekla in poslal Ciril-Meto-dovi družbi večjo vsoto kot

svoj prispevek za narodno-obrambne namene.

Prav kurioziteto pa pred­stavlja omemba dr. Aleksan­dra Prešerna, k i je bi l poro­čen s Poleksijo Karadjordje-vič (1833-1916), sestro srbske­ga kralja. Kateri prešernov-ski veji je pripadal ta Preše­ren, ni znano. Le to še vemo, o njem, da je živel kot notar na Zgornjem .š ta jerskem in da je tamkaj tudi umri .

Iz rojstne knjige

Za sklep temu kramljanja o Vrbi , Vrbanih in Prešernih, pa zapišimo še podatke, k i se ne smejo pozabiti, če b i se zgodila nesreča in b i rojstna knjiga župnije Breznica bila kdaj izgubljena:

Precej zajetna, trdo vezana knjiga obsega I., II., III., in IV. del za obdobje od 1. 1783 do 1. 1837

I. del ali oddelek A obsega strani 1—12; začenja s 17. ju­nijem 1783. in konča z 19. de­cembrom 1785.

II. del ali oddelek B obsega liste 1—123; začenja s 3.1.1786 in konča «s 26. 12. 1809. Na listu št. 53 je zapisek o roj­stvu Matije čopa , 26. 1. 1797. Na listu št. 76 pa je zapisek o rojstvu Franceta Prešerna, 3.12.1800.

III. dol ali oddelek C ob­sega lista 1—25; začenja 5. ja­nuarja 1810 in končuje 9. ju­nija 1814. Na listih 13 in 14 je knjiga vidirana od radov. ljiškega francoskega mera (župana), z datumom 15. ma­ja in 14. septembra 1812.

IV. del ali oddelek D obse­ga liste 1—93; začenja 14. sep. tembra 1812 in končuje 29. decembra 1837.

V drugem delu so tudi rojstni vpisi Francetovih bratov in sestra; Jere na ti-stu 59, Katre na listu 68, Jo-žefe na listu 88, Julije na li­stu 100, Mine na listu 114 in Urše na listu 121 — Lenkino rojstvo je zabeleženo v tret­jem delu, na listu 8

V tretji knjigi so vpisi od 14. septeiribra 1812 prepisani z isto roko, a brez lastnoroč­nih podpisov krstiteljev. To­rej od zadnjega francoskega vidiranja dalje, t.j. do 9. ju­nija 1814. V četr tem delu vpi­si spet prično s 14. 9. 1812 in so tu, v vsej knjigi, spet izvirni podpisi krstiteljev in drugimi zaznamki.

Knjiga, k i je na sp lošno dobro ohranjena, dela le vi­dez, da je sestavljena iz več knjig; saj celo različen zapis

in format listov kaže na to. Bolj kot pesnikov krstitelj Maching nas zanimajo podpi­si originalnega Salezija Chri-stiana, »po duhu in imenu kristijana«. Podpisoval se je včasih kar s križem in konč­nico »ian«, torej »Krist« in »lan«. ČRTOMIR ZOREČ

3. JULIJ W65 * GLAS RADIO — TV SPOREDI

VELJA OD 3. JULIJA DO 9. JULIJA 1965 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 13, 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. bi 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.

RADIJSKI SPORED SOBOTA — 3. julija 8.05 Domače pesmi in nape-

vi — 8.25 Med krajšimi kon-certantnimi glasbami — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspe­h i glasbenih šol — 9.30 Kon­cert tujih pihalnih godb — 10.15 Pesmi in plesi iz Jugo­slavije — 11.00 Turistični na­potki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Naši pevci pojo znamenite arije —• 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Prek sončnih dobrav — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije in živahni rit­mi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15-20 Zabavni intermezzo — 1530 Pojeta Komorni zbor z Jesenic in zbor Lipa iz Kam­nika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Baletna suita — 18.00 Aktual­nosti doma in v svetu — 18.15 Najboljše popevke preteklega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 Partizanski miting — 20.35 Z domačimi melodijami na predvečer praznika — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Ples­na glasba

NEDELJA — 4. julija 6.00 Dobro jutro — 6.30 Na­

potki za turiste — 7.15 Stoji lam v gori partizan — 8.05 Mladinska radijska igra —• 8.48 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Rezervirano za prenos proslave prekomor­skih brigad — 10.20 Njegovo ime je legenda — 10.55 Lah­ka glasba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Delež Ju­goslavije — 14.00 Z glasbo po Jugoslaviji za Dan borca — 15 05 Vedri zvoki — 15.30 Hu­moreska tega tedna — 1550 V tričetrtinskem taktu - 16.00 Nedeljsko športno popoldne 1905 Glasbene razglednice — 20.00 Mojstrske partiture —

21.10 Melodije raznih naro­dov — 22.10 Melodije za lah­ko noč — 23.05 Plesna glasba

PONEDELJEK — 5. julija

8.05 Ansambel Borisa Ko-vačiča in Trio Lojzeta Slaka — 8.30 Pol ure z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz pravljičnega sveta Blaža Arniča — 9.30 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šol­skem letu — 10.15 Mezoso-pranistka Blanka Zec in te­norist Janez Lipušček — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glas­bena medigra — 11.00 Turi­stični na potki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni kitaristi vam igrajo — 12.30 Kmetijski na­sveti — 12.40 Slovenske na­rodne pesmi — 13.30 Priporo­

čajo vam — 14.05 S poti po Španiji — 15.20 Zabavni in­termezzo — 15.30 Poje Ko­morni zbor RT Zagreb — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Ak­tualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Novo V znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Belsazar - oratorij — 21.10 Popevke se vrstijo — 22.50 Literarni nok­turno — 23.05 Melodije za lahko noč

TOREK — 6. julija 7.15 Od menueta do kola —

8.05 Od melodije do melodije — 8.35 Belokranjske pisani­ce — 9.00 Počitniško popoto­vanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi —

9.30 Godala v ritmu — 10.15 Arije in ansambelski prizori iz Don Juana — 11.00 Turi­stični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz romanske simfonične

4 glasbe — 12.30 Kmetijski na­sveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05' Pri.skladatelju Debus-svju — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Ak­tualnosti doma in v svetu — 18.15 Popevke s tekoče­ga traku — 1845 Na med­narodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital kla­rinetista Mihe • Gunzka —-20.20 Radijska igra — 21.21 Serenadni večer — 22.10 V plesnem ritmu — 23.05 Kon­cert za dva klavirja in godal­ni orkester

SREDA — 7. julija

8.05 Zabavni zvoki — 8.25 Odmevi naših krajev — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.15 Mladinski zbori pojo — 9.30 Pol ure z domačimi or­kestri zabavne glasbe — 10.15 Sopranistka Sonja Demšar — 10.30 človek in zdravje — 10.40 Nekaj domačih v in­strumentalni fzvedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje go­ste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Sopranske arije iz Verdijevih oper — 12.30 Kme­tijski nasveti — 12.40 Iz na­rodne zakladnice — 13.30 Pri­poročajo vam — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert zbora Berlinskega ra­dia — 16.00 Vsak dan za vas

— 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke ra­dia Koper — 18.40 Naš razgo­vor — 19.05 Glasbene razgled­nice — 20.00 Andre Chenier opera — 22.10 Od popevke do popevke — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba

ČETRTEK — 8. julija 8.05 Dopoldanski domači

pele-mele — 8.25 Lahka glas­ba — 9 00 Počitniško popoto­vanje od strani do strani — 9.15 Instrumentalna glasba za mladino — 9.30 Zabavni zvoki — 10.15 Romantični sprehod z našimi solisti — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Opolaan-ski divertm-icnto — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez zelene trate — 13.30 Pri­poročajo vam — 14.05 Do­mača solistična glasba — 14.35 Naši poslušalci čestita­jo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo vam tuje pihalne god­be — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična od­daja — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni noktur­no — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Bartakova in Martinu-jeva violinska glasba

P E T E K — 9. julija 8.05 Zabavni zvoki — 8.35

Tri skladbe — tri zasedbe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski ljudski napevi — 10.15 Zabavni zvoki — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glas­bena medigra — 11.00 Turi­stični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Tenor, bariton, tenor in

bas — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skozi vas — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Fantastične podobe v orke­stralnih barvah — 15.20 Na­

potki za turiste — 15.25 Za< bavni intermezzo — 15.30 Le vkuip, le vkup'uboga gmajna

— 16.00 Vsak dan za vas « 17.05 Koncert po željah po­slušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Re­vija slovenskih vokalnih so­listov — 18.45 Kulturni glo­bus — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 Lahka glas­ba — 20.30 Zborovske sklad­be Alojza Srebotnjaka — 21.00 četrt ure z ansamblom štirih trombonov Atija Sossa — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 V svetu jazza — 22.50 Literarni nok­turno — 23.05 Simfonija št. 5

O b ja v a D e l a v s k a u n i v e r z a

T r ž i č

r a z p i s u j e

L oddelek za odrasle na teh­niški šoli za strojno in elektro stroko

2. oddelek za odrasle na eko­nomski šoli

3. oddelek za odrasle na po­klicni šoli za kovinsko stroko

4. oddelek za odrasle na po* klicni šoli za gostinsko stroko

5. odelek za odrasle osnovni šoli

na

Vpisovanje bo od 6. do 10. julija 1965 vsak dan od 10. do 12. ure, v sredo pa tudi od 15. do 17. ure v pisarni de­lavske univerze, Trg svobo* de 18. Informacije po telefo­nu 87-291. Vpis v razne druige tečaje in seminarje bo ob koncu avgusta.

SOBOTA — 3. Julija RTV Ljubljana

18.40 Poročila 1930 Vsako soboto 19.45 Cik-cak

RTV Beograd 2000 T V dnevnik

RTV Zagreb 20.30 Jazz scena

RTV Ljubljana 20.40 S kamero po svetu

NEDELJA — 4. julija RTV Ljubljana

9.00 Kljukčeve dogodivščine RTV Zagreb

9.30 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana

10.15 Vizitka Borisa Franka fi» njegovih Kranjcev športno popoldne

18.50 Partizanski miting RTV Beograd

T E L E V I Z I J A 20.00 TV dnevnik

RTV Zagreb 20.45 Zabavno glasbena od­

daja RTV Ljubljana

21.45 Dr. Kildare 22.35 Proslava prekomorskih

brigad 22.57 Srečanje izseljencev 23.05 IV. jadranski padalski

pokal

PONEDELJEK — 5. julija RTV Ljubljana

18.40 Poročila RTV Beograd

18.45 Filmi za otroke 19.15 Tedenski športni

pregled RTV Ljubljana

19.45 Svet v zaslonu RTV Beograd

20.00 TV dnevnik RTV Zagreb

20.30 Moments musicaus RTV Ljubljana

20.40 Volkovi — TV drama 22.00 VI . jugoslovanski jazz

festival na Bledu 22.20 IV. jadranski padalski

pokal 22.30 TV obzornik

TOREK — 6. julija N i s p o r e d a !

SREDA — 7. Julija RTV Ljubljana

18.40 Poročila 18.45 Potujte z nama

RTV Beograd 19.15 Glasba na vodi

RTV Ljubljana 19.45 Ciik-cak

RTV Beograd 20.00 TV dnevnik

RTV Ljubljana 20.30 Sodobna italijanska

lirika 20.40 Obiskali smo vas

—37° C v senci 21.40 Bratje Marks 22.30 TV obzornik

ČETRTEK — 8. Julija RTV. Ljubljana

18.40 Poročila RTV Zagreb

18.45 Reportaža 19.15 Glasbene marginalije

RTV Ljubljana 19.45 TV pošta

RTV Beograd 20.00 TV dnevnik

RTV Zagreb 20.30 Glasbeni kotiček

studia Skopje 20.40 Studio 13

RTV Ljubljana 21.40 TV obzornik

PETEK — 9. julija RTV Ljubljana

18.40 Poročila 18.45 Malo. za vsakogar,

nekaj za vse 19.00 Britanska enciklopedija 19.15 Vigred približa se 19.45 TV akcija

RTV Beograd 20.00 TV dnevnik

RTV Ljubljana 20.30 Retrospektiva

slovenskega filma 22.00 FrancosVi kulturni film 22.50 T V obzornik

ZA ŽENE IN DOM Pripravili ste sobo za gosta

in sporočili so vam, da pride prvi gost že jutri. V i pa ste radovedni in skrbi vas, kak­šen bo in kdo bo; bo ner­vozen nergač ali miren in vljuden, bo Jugoslovan ali inozemec, bo samo prenoče­val ali bo hotel še sto in sto uslug itd. Nikar preveč stra­hu! Malo samozavesti, pravi* len odnos, pravšna mera vljudnosti in uslužnosti ter čisti računi, pa bo šlo.

Da, čisti računi za vse do­datne, plačljive in z vaše strani izvedljive usluge, npr. delno ali morda celodnevno prehrano, kar je iz določe­nih razlogov često utemelje­na skrb marsikaterega turi­sta — dieta, odpor do »med­narodnih« restavracijskih je­dilnih listov, želja po domači hrani, lov za narodnimi spe-cialitetami. če zmorete in ste voljni opraviti take uslu­ge, se jih lotite načrtno in gospodarno.

Načrtno: dogovorite se z gostom o vrsti obroka (samo zajtrk in večerja, celodnev­na prehrana), času in po­sebnih željah, sestavite je­dilnike (na uho: v glavnem bodo uporabni tudi za dru­go, tretjo in nadaljnje izme­ne, če boste iznajdljivo spre­minjali obroke s sezonsko zelenjavo in sadjem).

Gospodarno: dogovorite se za plačilo po predračunu ali obračunu. Pri obeh načinih

upoštevajte poleg material­nih stroškov tudi svoje delo in amortizacijo. V poseben Zvezek zapisujte vse izdatke, hranite račune in blagajniške listke. Tako boste lahko ugo­tovili, če ste realno kalkuli­rali oziroma boste točno ob­računali.

Postrezite kulturno! Prijet­no okolje, skrbno priprav­ljena miza, čista posoda in jedilno orodje — je bolj važ­no kot dragocen material — pravilno serviranje in ureje­na vaša zunanjost so osnov­ni pogoji.

Gost želi samo zajtrk. Pra­viloma mora zajtrk vsebo­vati 20 odstotkov dnevnih potreb. Naše navade glede zajtrkov so zelo slabe: v na­glici in morda celo stoje nekaj popijemo in že odbr-zimo. Skoraj gotovo bo imel vaš gost boljšo navado, ne bo v časovni stiski, želel bo kriti potrebe do opoldanske­ga obroka, da bo zmogel dopoldanski napor pri ogle­du krajevnih znamenitosti ali izleta v okolico. Upošte­vajte njegove navade in pri­pravite izdatne zajtrke: gnjat, opečena slanina, jajce, kruh, prepečenec, surovo maslo, džem, ovseni kosmiči, sadni sok, sadje, čaj, kava, mleko ipd. Z našimi domačimi ka­sarni, močniki, usukanci ali žganci boste zadovoljivo in izvirno nadomestili razne ka­

šaste jedi iz industrijsko ob­delanih žitaric, k i so v nava­di pri nekaterih narodih.

Gost želi dietno prehrano. Za razne bolezni so predpi­sane določene diete in ne morete poznati vseh. V glav­nem vam bo gost povedal, kaj sme jesti in kaj ne sme, če seveda ne bo voljan tudi »grešili«. Pri dietni prehrani pa je prav tako važen jedil­nik kot priprava posameznih jedi. Zato si pomagajte z brošurami o dietni prehrani, k i j ih je izdal Zavod za na­predek gospodinjstva v Ljub­ljani.

Gost želi domačo hrano, narodne speciaiitete.^No, teh je bogata izbira in prav lah­ko j ih boste vključili v je­dilnike: razne obare (kurja, rajželjčeva, kunčja, ljubljan­ska) z ajdovimi žganci; kislo zelje s kranjsko klobaso, pečenico, polenovko, dolenj­skimi kepami, svinino; štruk-l j i {ajdovi, jabolčni, mede­ni, orehovi, pehtranovi, skut-ni, svatovski, kobari.ški); žlinkrofi (idrijski, koroški, krompirjevi, mesni itd.); gi­banice, pogače, zlivanke in še in še, saj jih je za celo knji­go (Slovenske narodne jedi).

Če se boste torej odločili za take usluge, bodite natanč­ni, skrbni in iznajdljivi.

Ida Marinčič

Ded vseved in nove gospodarske mere

Berite GLAS!

Govorice Nekoč so se širile govorice,

da je umrl Mark Twain. Da bi zvedeli resnico, se je ured­ništvo nekega časopisa obr­nilo naravnost na Twaina in ga prosilo, naj jim brzojavno sporoči, kaj je res.

Twain jim je odgovoril: »Govorice hudo pretirane.«

H U M O R — In kaj se potem pri vas

dela ves dan? — In zakaj? — Pomislila sem, da umira­

te- • — Ko pa sem jaz predvče­

rajšnjim videla, kako iz va­šega stanovanja prihaja oficir niti pomislila nisem, da bo vojna.

Leteči reporterji našega lista so obiskali deda Vseve­da in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z gromozan­sko reformo, ki se nam obe­ta v deželi. Spraševali so brez ovinkov in prav tako je odgovarjal dobrodušni dedek.

VPRAŠANJE: »Dosti je go­vora o takoimenovani različ­ni vrednosti dinarja. Prepro­sti bralec se gotovo čudi in ne razume, kako more biti dinar od dinarja različen. Razložite nam, prosim, to

tčudo!« ODGOVOR (potem ko je

ded Vseved napodil babico Vsevedko kuhat kavo): »Res je, da ima dinar močno raz­lično vrednost! Pride v pe­karno recimo preprosta ženi­ca in ponudi stotaka za kilo kruha. Sobota je in police so prazne. Z dolgim nosom mo­ra naša teta domov, čez pet minut pride v pekarno fina dama, od peta do temena ,ofrajhana' z lakom, šminko in kremo. Tudi ona ima v roki stotaka, toda njegova vrednost je očitno drugačna, kajti prodajalka seže urno pod pult in dama odide z lepo zapečeno štruco v koša­rici . . .«

VPRAŠANJE: »Hvala vam, ded Vseved, smo že modrej-ši za eno ped! Drugo: kajne, da bodo investitorji takoime-noVanih političnih tovarn, k i so proizvajale samo izgubo, zdaj vsi po. vrsti dobili po­šteno sive lase?«

ODGOVOR (potem ko nam je ded Vseved postregel z re­prezentančno slivovko in ga kljub strogim pogledom ba­bice Vsevedke tudi sam po­šteno ruknil): »Nak, spet bodo izjeme!«

VPRAŠANJE: »Ne razume­mo vas! Ali ni bilo poudar­jeno, da tokrat ne bodo ni­komur gledali skozi prste?«

ODGOVOR (potem ko nam je ded Vseved poredno po-mežiknil): »Pa bodo izjeme! Kaj vam pravim: "plešastim se še las ne bo skrivil!«

VPRAŠANJE: »Pošteno ste nas že prestrašil*!! Za konec še najvažnejše: nihče ne skri­va, da se bodo po uved­b i novih mer -podražile železnica, elektrika, premog, stanarine ln še nekatere reci Vendar nam v isto sapo za­gotavljajo, da standard zato ne bo padel! M l tega nika­kor ne razumemo. Doslej je dala družina mesečno za vlak recimo tr i jurje, poslej jih bo morala odštet i denimo šest. V domači blagajni bodo torej trije tisočaki manj. . . Ali bi nam lahko pojasnili še to črno skrivnost?«

ODGOVOR (potem ko j« ded Vseved iztrkal pepel iz pipe in zavpil-babici Vseved-ki , naj mu pripravi posteljo, ker gre spat): »Standard dru­žine, k i jo omenjate, ne bo le ostal isti , temveč bo celo porastel in to najmanj za omenjene t r i jurje! Zakaj? No, zato vendar, ker se dru­žina ne bo več vozila z vla­kom, temveč bo hodila peš na krajše izlete in ji bo ob koncu meseca torej ostalo tri tisoč več. Poleg tega bo pri­hranila na toku, ker se bo navadila hoditi s kurami spat, — pa na premogu, ker se bo naučila kuri t i s posu­šenimi kravjekl, kot to že davno prakticlrajo Arabci, — pa na stanarini, ker bo za­čela postelje postavljati po vojaško drugo nad drugo ia ji bo namesto trosobnega že dvosobno stanovanje dovolj prostorno. Standard vaše družine se bo torej razboho­til kot mlade koprive za plo­tom, saj bo prihranjenega denarja kot toče pozimi!«

Po teh vzpodbudnih bese­dah je ded Vseved vstal * pručke, na kateri je ves čas sedel obkrožen z našimi fan­t i , nam prijazno pokimal T pozdrav, si nataknil copate in od drsal v spalnico. Naš ekskluzivni intervju je bil pri kraju.

V. N.

Direndaj v našem kraju

Za mene sobo brez kopalnico, prosim!

Dan je dolg Sef sprejema novega usluž­

benca: — Opozarjam vas, da se pri

nas no sme nc kaditi, ne kle­petat i . . .

Pogumneje, fant!

V i imate samo eno V prodajalno čevljev pride

razburjen moški. — Včeraj sem pri vas kupil

čevlje. Tako so neudobni in tako slabe kvalitete, da me je sram, da jih nosim!

— Zakaj se razburjate? V i imate samo en par takih čev­ljev, mi pa j ih imamo tristo.

Dialog na stopnicah Dve sosedi sta se srečali na

stopnicah in se pogovarjata: — Včeraj sem se tako pre­

strašila, ko sem zgodaj zju­traj videla duhovnika, k i je odhajal iz vašega stanovanja.

V zadnjem času ste prav gotovo opazili, da rtas je za­jel pravcati direndaj, to pa samo zaradi lega, ker so se poleg raznih časopisnih ko­mentarjev, televizijskih tol­mačenj o novih gospodarskih ukrepih, pojavile tudi razne parole, med njimi tudi ta, da se bo dinar al' pocenil al' pa podražil.

K tej namišljeni negotovo­sti so pripomogli tudi trgov­ci šepetajoč na uho svojim, rednim odjemalcem:

»Gospa, tovarišica, danes vzemite sladkor, moko, čev­lje, kamgarn, radio itd., kajti tehi artiklov bo v kratkem zmanjkalo.« Rečem vam, da se po vsem tem prav nič ne čudim, če so vsi-več ali manj zaradi takih parol in trgov­

skih napotkov dvigali svoje prihranke iz bančnih knjižic, če je ta ali oni na skrivaj od­prl svoj skriti »štumfek« ter s prihrankom odhitel v naj­bližjo trgovino z željo, da se reši denarja in da si nakupi blaga, ne glede na to ali je blago dobro ali ne. S tem hočem reči samo to, da so nekateri potroš., namesto tele­vizorja, jogi »modroca*, tran­zistorja, bili zadovoljni tudi s sto škatlamt »globina*, z zo­botrebci, kuhalnicami, kljuki­cami za perilo itd. itd. Po vsej tej potrošniški nakupni mrzlici so bile prazne police po prodajalnah, nasmeški prodajalcev in blagajničark viden dokaz, da so vsi po­trošniki denar za nekaj časa spet dobro »preluftali*.

Iz zadnjih poročil smo končno le izvedeli, da se je naš dinar na splošno prese­nečenje vseh tistih, ki so po­gnali svoj denar »kar ke v tri dni« ni pocenil, pač pa le podražil, tako da sedaj tisti, kdor ima veze s tujo valuto (teh je še vedno dosti), dobi za 1000 dinarjev 1 dolar ozi­roma za 1 dolar lahko dobi 12 paradajzev.

Po tem finančnem izračunu so nekateri ugotovili, da se bo sedaj predvsem podratil »potrošniški puf«. Ta podra­žitev pufa je poleg ostalih posojilojemalcev spravila tu­di mojega soseda ob pamet in se je zaradi te dinarske bolezni moral poiskati zdrav­niško pomoč.

Grega