SVET MATEMATIČNIH ČUDES 6

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

273

NALOGE ZA PREIZKUS ZNANJA

274

Pri preverjanju znanja morajo biti uËni cilji in vsebine ustrezno zastopani. Polegvsebinskega vidika je pomembna tudi raven doseæenega znanja. Pri doloËanju ravniznanja (taksonomske stopnje) smo se oprli na Gagnejevo klasifikacijo znanja in obvsaki nalogi v preizkusih znanj zapisali ustrezno raven glede na pripadajoËi opis vpreglednici.

I. raven poznavanje in razumevanje pojmov ter dejstev

II. raven uporaba enostavnih postopkov

III. raven uporaba kompleksnejπih postopkov

IV. raven reπevanje in raziskovanje problemov

Zavedati se moramo, da doloËanje taksonomskih stopenj ni niti enostavno nitienoliËno, saj je odvisno od mnogo dejavnikov (predznanje, izkuπnje ...).

275

Ime in priimek:

PRVI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 40

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

✎

I UËenec prebere podatke iz preg-lednice, jih prikaæe s stolpci intolmaËi.

III

UËenec seπteva, odπteva, mnoæi indeli v obsegu do 1 000 000, πtevi-la primerja in ureja po velikosti terjih razËlenjuje.

I UËenec pozna mnoæico naravnihπtevil. Zapiπe vsa πtevila, ki jihlahko sestavi z danimi πtevkami.

I UËenec pozna pojem nasledniknaravnega πtevila in razlikuje medsodimi in lihimi naravnimi πtevili.

IIII

UËenec razlikuje med lihimi insodimi naravnimi πtevili. ©tevilarazvrπËa po dveh lastnostih.

I UËenec zaokroæa naravna πtevilana tisoËice.

III

UËenec reπi matematiËni problem,v katerem zaokroæa naravna πtevi-la na stotice.

Rav

ni

276

Ime in priimek:

PRVI PREIZKUS ZNANJA

1. Na nekaj πolah so med πestoπolci izvedli anketo o najbolj obiskanih πportnihpanogah. Vsak uËenec je lahko izbral le eno panogo. Dobili so naslednje rezultate:

©portna panoga ©t. uËencev

nogomet 75

rokomet 25

jadranje 20

veslanje 45

plavanje 20

odbojka 30

nobena od naπtetih 15

• Koliko uËencev je bilo anketiranih?

• Katera πportna panoga je najbolj obiskana?

• Kateri πportni panogi sta najmanj obiskani?

• Koliko uËencev obiskuje odbojko?

• Koliko uËencev obiskuje vodne πportne panoge?

• Koliko veË uËencev obiskuje veslanje kot rokomet?

• Koliko uËencev obiskuje vsaj eno izmed navedenih πportnih panog?

Oblikuj prikaz s stolpci.Legenda: = 10 uËencev

nobenaod naπtetih

8

©tevilouËencev

nogomet rokomet jadranje veslanje plavanje odbojka

80

70

60

50

40

30

20

10 ©portnapanoga

277

2. IzraËunaj.

481+ 345

Dobljene rezultate uredi po velikosti. ZaËni z najmanjπim.

943— 256 328 · 48 400 : 40 =

855 : 57 =264 · 383621

— 249763

+ 148

Zadnje tri rezultate zapiπi z desetiπkimi enotami.10

3. Zapiπi vsa trimestna πtevila, ki jih lahko sestaviπ s πtevkami 0, 3 in 5. Priposameznem πtevilu lahko vsako πtevko uporabiπ le enkrat.

2

4. Izpolni preglednico. V vsaki vrsti oznaËi, ali je πtevilo sodo ali liho, ter zapiπinjegov naslednik.

©tevilo Liho Sodo Naslednik

8 ✓ 9

99

30

119

400

88

Kaj je veËje: πtevilo ali njegov naslednik? Za koliko? 4

278

5. Dana je mnoæica M = {2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13}. Oblikuj Carrollovprikaz.

Je veËje od 9 Ni veËje od 9

Je liho

Ni liho

Zapiπi mnoæico N, v kateri so tista liha πtevila iz mnoæice M, ki so manjπa alienaka πtevilu 9.

Zapiπi mnoæico K, v kateri so tista πtevila iz mnoæice M, ki niso liha.6

6. Preglej, ali so πtevila pravilno zaokroæena na tisoËice. Kar je narobe, popravi.

Meseci©tevilo ulovljenih

morskih rib©tevilo, zaokroæeno

na tisoËice Popravek

januar 608 427 608 000

april 849 874 849 000

avgust 987 452 988 000 3

5

7. Maja, Tone in Anja so bili s svojimi starπi na prodajni razstavi avtomobilov.Maji je bil najbolj vπeË rumen avtomobil, ki je stal 11 974 € . Tone je bilnavduπen nad rdeËim avtomobilom, ki je imel ceno 13 239 € , Anjo pa jeprivlaËil moder avtomobil, ki je stal 12 583 € .

Koliko evrov bi potrebovali za nakup vseh treh avtomobilov?

Maja je te cene najprej zaokroæila na stotice in nato seπtela. Koliko je dobila?

279

Ime in priimek:

DRUGI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 49

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

✎

Rav

ni

1. III

UËenec pozna zakon o zamenjaviin zakon o zdruæevanju seπtevan-cev oziroma faktorjev. Pozna vlogoπtevila 0 pri mnoæenju.

2. III

UËenec ob upoπtevanju vrstnegareda raËunskih operacij izraËunavrednost πtevilskega izraza.

3. IIII

UËenec zapiπe πtevilski izraz gle-de na dano besedilo in izraËunanjegovo vrednost.

4. III

UËenec za izbrano vrednost spre-menljivke izraËuna vrednost pre-prostega izraza, ki vsebuje Ërkov-ne oznake.

5. III

UËenec ugotovi in simboliËno za-piπe osnovne odnose med premicoin toËko ter med dvema premicama.

6. III

UËenec nariπe vzporedni in pravo-kotni premici ter simboliËno zapi-πe osnovne odnose med premicami.

7. III

UËenec nariπe pravokotnico napremico skozi dano toËko. DoloËirazdaljo med toËko in premico terjo simboliËno zapiπe.

8. IIII

UËenec doloËi razdaljo med vzpo-rednima premicama, jo izmeri insimboliËno zapiπe. Zapiπe medse-bojne lege premic.

280

Ime in priimek:

DRUGI PREIZKUS ZNANJA

1. IzraËunaj.

42 + 83 = 78 + (35 + 11) =

149 + 258 = (814 + 196) + 13 =

(78 + 35) + 11 = 83 + 42 =

814 + (196 + 13) = 258 + 149 =

3 · 6 · 5 = 963 · (4 · 0) =

4 · 0 · 132 = (12 ·∑4) · 2 =

12 · (4 · 2) = 6 · 5 · 3 =

(963 · 4) · 0 = 132 · 4 · 0 =

RaËune z enakim rezultatom poveæi.

2. »e je raËun pravilen, na Ërto nariπi kljukico, sicer ga pravilno izraËunaj.

8 · 8 — 10 · 2 = 64 — 10 · 2 = 54 · 2 = 108

68 — 3 · 11 = 68 — 33 = 35

56 : 8 + 3 · 3 = 7 + 3 · 3 = 10 · 3 = 30

13 + 16 : 2 = 13 + 8 = 21

10

4

3. a) Zmnoæku πtevil 3 in 9 odπtej koliËnikπtevil 33 in 11. Napiπi ustrezen πte-vilski izraz in ga izraËunaj. Kateroπtevilo dobiπ?

b) Razliko πtevil 83 in 48 poveËajza koliËnik πtevil 81 in 9. Napiπiustrezen πtevilski izraz in gaizraËunaj. Katero πtevilo dobiπ?

O: O: 6

281

4. Izpolni preglednico.

b 16 24

4 · b

b — 13

12 + 3 · b

b : 2 + 10

5. Oglej si risbo. Obkroæi, kar je prav, in popravi, kar je narobe.

4

A ∈ p p || oC ∈ p p ⊥ o

B ∉ o o ⊥ s

C ∈ s s || p 8

A

Bs

o

p

C

6. Nariπi premico p. Nato nariπi premico o, ki je vzporedna s premico p, inpremico s, ki je pravokotna na premico o. Zapiπi, v kakπnih medsebojnihlegah so premice.

4

p o

p s

s o

282

7. MatematiËna naloga se glasi:Nariπi premico s ter toËki A in B, ki ne leæita na premici s.a) Nariπi pravokotnici na premico s skozi toËki A in B.b) Izmeri razdaljo med toËko A in premico s ter toËko B in premico s.

Tea je ni reπila v celoti. Dopolni, kar manjka na sliki, to oznaËi in nato πeizmeri razdalji.

d(A,s) =

d(B,s) =A

s

r 5

8. Dani sta dve pravokotni premici. Njuno preseËiπËe oznaËi s Ërko M.

a) Na premici p poljubno izberi toËko A, skozi katero nariπi pravokotnico kna premico p. Izmeri razdaljo med vzporednima premicama d(r,k).

d(r,k) = ________

b) Na premici r poljubno izberi toËko B, skozi katero nariπi vzporednico o kpremici p. Izmeri razdaljo med vzporednima premicama d(o,p).

d(o,p) = ________

c) S simboli zapiπi, v kakπni medsebojni legi so premice.

o p o k

p k r k

r o r p

p

r

8

283

Ime in priimek:

TRETJI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 33

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

1. III

UËenec nariπe vzporednico k danipremici skozi dano toËko.UËenec nariπe vzporednico k danipremici na doloËeni razdalji.

2. III

UËenec s premislekom reπi pre-proste enaËbe.

3. IIV

UËenec reπi matematiËni problem,za katerega najprej poiπËe stra-tegije reπevanja.

4. III

UËenec reπi preproste neenaËbe.

5. I UËenec izraËuna vrednost poten-ce. Zmnoæek enakih faktorjev za-piπe v obliki potence.

6. III

UËenec izraËuna vrednost poten-ce. Zmnoæek enakih faktorjev za-piπe v obliki potence.

7. IIIIIV

UËenec reπi matematiËni problem,za katerega najprej poiπËe strate-gije reπevanja.

✎

284

1. a) Nariπi premici t in v tako, da bosta potekali skozi toËko M ter da bo t || pin v || o.

Ime in priimek:

TRETJI PREIZKUS ZNANJA

p

o

s

M

b) Na zgornjo risbo nariπi premico z, ki je vzporedna s premico s in od njeoddaljena 3 cm. 4

2. Reπi enaËbe in napravi preizkus.

12 + x = 31 x + 9 = 28

24 — x = 13 x — 11 = 16

x · 8 = 56 7 · x = 42

81 : x = 9 x : 7 = 9

8

285

3. »e nekemu πtevilu priπtejeπ 5, dobiπ koliËnik πtevil 36 in 6. Katero πtevilo je to?

O: 3

4. Reπi neenaËbe.

a < 4 4 < b < 8 2 · c + 2 < 15

5. Poveæi potenco z ustreznim zmnoækom ter z njeno vrednostjo.

34 2 · 2 · 2 8

24 3 · 3 · 3 · 3 64

43 2 · 2 · 2 · 2 9

23 3 · 3 16

32 4 · 4 · 4 81

3

5

6. Izpolni preglednico. Zmnoæek Potenca Vrednost

2 · 2 · 2 23 8

3 · 3

6 · 6 · 6

1 · 1 · 1 · 1 · 1

4 · 4 · 4 · 4 4

286

7. V 6. a razredu so Matej, Kristina, Maja in Aljaæ zbirali denar. Soπolki bodokupili darilo za rojstni dan. Matej je prispeval 7 € , Kristina dvakrat veË kotMatej, Maja pa 1 € manj kot Kristina. Aljaæ je prispeval 10 € manj kot Matejin Maja skupaj.

a) Koliko denarja so zbrali vsi πtirje soπolci skupaj?b) Koliko bi prispeval vsak izmed njih, Ëe bi zbrali enak skupen znesek in bi

prispevali vsi enako?c) Darilo, ki ga bodo kupili, stane 39 € . Koliko evrov jim bo ostalo?Ë) S preostankom denarja bodo kupili Ëokolade. Ena Ëokolada stane 2 € .

Koliko Ëokolad bodo lahko kupili? Ali jim bo ostalo πe kaj denarja? Koliko?

6

287

Ime in priimek:

»ETRTI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 41

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

1. I UËenec nariπe danemu kotu skla-den kot in ga ustrezno oznaËi.

2. I UËenec razlikuje vrste kotov,oznaËi vrh in kot poimenuje zgrπkimi Ërkami.

3. I UËenec odËita pobarvan del celoteter ponazori dani del celote.

4. III

UËenec izraËuna vrednost delacelote ter iz dane vrednosti delacelote izraËuna celoto.

5. III

UËenec odËita pobarvan del celotein ga zapiπe v obliki ulomka ter ugo-tovi, kateri ulomki predstavljajo istidel celote.

6. III

UËenec primerja ulomke po veli-kosti in jih ureja.

7. III

UËenec neprave ulomke preobli-kuje v meπana πtevila.

8. IIV

UËenec reπi enostaven matema-tiËni problem ter ponazori in za-piπe ustrezno meπano πtevilo.

9. IIV

UËenec reπi enostaven matema-tiËni problem in pri tem izraËunavrednost dela celote.

288

1. Nariπi kotu α skladen kot in ga oznaËi.

Ime in priimek:

»ETRTI PREIZKUS ZNANJA

α

2. Zapiπi vrsto kota, oznaËi vrh in kot poimenuj.

αV

ostri kot

2

4

289

3. a) Koliki del lika je pobarvan? Zapiπi z ulomkom

b) Pobarvaj ustrezen del posameznega lika.

78

12

34 6

4. IzraËunaj.

od 600 = od = 150

od 720 = od = 360

od 3600 = od = 240

355869

274614 6

5. Ob vsakem liku zapiπi ustrezen ulomek. Nato poveæi po dva lika, ob katerihsi zapisal ulomka z enako vrednostjo.

6

290

6. Uredi ulomke po velikosti. ZaËni z najmanjπim.

37,

77 ,

17 ,

47 ,

27 ,

67

15,

18 ,

12 ,

16 ,

14 , 3

7. Neprave ulomke zapiπi z meπanimi πtevilkami.

125 = 17

8 =

104 = 13

11=

= = 6

8. Monika je praznovala svoj 12. rojstni dan. Babica ji je spekla dve tortipravokotne oblike in vsako razrezala na 10 enakih rezin. Na zabavo je Monikapovabila 6 prijateljev. Vsak prijatelj je pojedel eno rezino torte in tudi Monikaje pojedla eno. Koliko torte je ostalo? Preostanek torte predstavi z barvanjemin zapiπi ustrezno meπano πtevilko.

9. Jan, Ivo in Miha so kupili vsak po 60 frnikol. Tekmovali so v zbijanju. Jan jepri igranju izgubil , Ivo , Miha pa svojih frnikol. Za vsakega deËkaizraËunaj, koliko frnikol mu je ostalo. Komu izmed prijateljev je ostalo najveËfrnikol? Kdo je izgubil najveË frnikol?

3

34

13

16

12

5

110

32

291

Ime in priimek:

PETI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 43

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

✎

1. III

UËenec kote oznaËi, jim oceni ve-likost in jih primerja po velikosti.

2. III UËenec danemu kotu nariπe skla-den kot. Skladnost zapiπe s simboli.

3. II UËenec izmeri velikost kota dostopinje natanËno.

4. II UËenec nariπe kote do stopinje na-tanËno.

5. III

UËenec pretvarja veËimenske kotneenote na istoimenske in obratno.

6. II UËenec raËuna z enotami za mer-jenje kotov.

7. I UËenec danemu kotu poiπËe sokotoziroma sovrπni kot.

8. IIIIV

UËenec doloËi vsoto kotov gra-fiËno in raËunsko.

292

1. Narisani so koti.

Ime in priimek:

PETI PREIZKUS ZNANJA

8

b) Oceni velikost danih kotov in ocene zapiπi v preglednico.

Kot Ocena velikosti

c) Kote primerjaj po velikosti in dopolni zapis:

< < < <

2. Narisan je kot AVB in poltrak CD. Na poltrak CD nariπi kotu AVB skladen kotDCE. Pri naËrtovanju uporabi πestilo. Skladnost kotov zapiπi s simboli.

Zapis s simboli:

4

V

B

A C D

a) Kotom pobarvaj notranjost in jih oznaËi z grπkimi Ërkami.

293

3. Izmeri velikost narisanih kotov. Velikost zapiπi pod sliko.

α β

δ

4. Nariπi kote in jih oznaËi.

a) AVB = 50° b) β = 75°

c) E = 190° Ë) δ = 75°

α = β = δ = 3

5. a) Pretvori v kotne minute.

20° = 110° 13' =

3

294

b) Pretvori v kotne sekunde.

30' = 1° 22' 16'' =

c) Izrazi v kotnih stopinjah in kotnih minutah.

72' = 2730' =

6. a) Seπtej.

23° 15' + 34° 23' =

45° 34' + 55° 47' =

b) Odπtej.

45° 34' — 23° 23' =

65° 25' — 38° 35' =

3

8

295

7. a) Narisanemu kotu CAD nariπi sovrπni kot EAF.

A

D

C

b) Izmeri velikosti kota CAD ter njemu sovrπnega kota in sokota.

Kot meri . Sovrπni kot meri .

Sokot meri . 5

8. Narisana kota raËunsko in grafiËno seπtej.

α β

5

296

Ime in priimek:

©ESTI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 34

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

1. I UËenec zapiπe decimalno πteviloz desetiπkim ulomkom oziroma zmeπano πtevilko.

2. I UËenec zapiπe desetiπki ulomek zdecimalno πtevilko.

3. I UËenec poveæe desetiπki ulomekz ustrezno decimalno πtevilko.

4. I UËenec izbere ustrezno obarvanlik glede na decimalno πtevilo.

5. III

UËenec primerja decimalna πtevilain ulomke po velikosti in jih ure-jene upodobi na πtevilski premici.

6. I UËenec pozna desetiπke enote invelikostni odnos med njimi.

7. I UËenec dano decimalno πtevilo za-piπe z veËkratniki desetiπkih enot inga prikaæe na pozicijskem raËunalu.

8. I UËenec primerja decimalna πtevilain ulomke po velikosti.

9. I UËenec ureja decimalna πtevila povelikosti.

10. III

UËenec reπi enostaven matema-tiËni problem, pri katerem urejadecimalna πtevila po velikosti.

11. III

UËenec seπteva in odπteva deci-malna πtevila ter ulomke.

12. IIV

UËenec uporabi operacijo seπte-vanja in odπtevanja pri reπevanjumatematiËnega problema.

297

Ime in priimek:

©ESTI PREIZKUS ZNANJA

1. Zapiπi z ulomkom oziroma meπano πtevilko.

0,7 1,34 5,06 2,891 5,004 0,071

2. Zapiπi z decimalno πtevilko.

410 7 27

1005

100 23 78 781000 6 1

100

3

3. Poveæi πtevili, ki imata enako vrednost.

210

81000

21000

5 2100

2105

0,2

5,2

5,02

0,002

3

2

4. Obkroæi Ërko pred sliko, na kateri je pobarvano 0,25 kvadrata.

A B C 1

5. Poveæi.

30 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1 1,1 1,2 1,3 1,4

0,3 1,18 0,01 0,9012

1310

298

6. Zapiπi z decimalno πtevilko.

3 T 2 D 8 E 4 d =

7 S 7 t =

1 Dt 8 E 3 s = 3

7. Zapiπi z veËkratniki desetiπkih enot in prikaæi πtevila na pozicijskem raËunalu.

621,47 =

300,003 =

205,420 =

S D E d s t

S D E d s t

S D E d s t

3

299

8. Primerjaj πtevili po velikosti (<, >, =).

6,9 6,2 5,04 0,058 0,508 22,98 22,895 4100

2

9. Uredi πtevila po velikosti. ZaËni z najmanjπim.

52,8 52,08 52,808 52,088 52,880

1

10. Marko je spodnja πtevila uredil po velikosti od najmanjπega do najveËjega.Eno πtevilo je razvrstil napaËno. PoiπËi napako in jo popravi.

20,004 20,04 20,44 20,4 20,404

Pravilna razvrstitev je: 2

11. Zapiπi v stolpec in izraËunaj.

56,23 + 654,356 290,01 + 340 201,075 + 39,62 5,76 + 12 4100

8

710089,99 — 24,356 100 — 67,8 201,075 — 39,62 345 — 204,989

300

12. a) Ana je v trgovini prosila prodajalko za 20 dag πunke za pico. Prodajalkaje na elektronsko tehtnico poloæila 14,78 dag πunke. Koliko πunke moraprodajalka πe poloæiti na tehtnico, da bo ustregla Ani?

4

b) Ana je æelela πe 25 dag sira. Prodajalka je na tehtnico poloæila 27,56 dagsira. Koliko sira mora prodajalka odvzeti s tehtnice, da bo ustreglaAninemu naroËilu?

O:

O:

301

Ime in priimek:

SEDMI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 39

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

1. I UËenec zaokroæi decimalna πte-vila na desetine.

2. III

UËenec mnoæi in deli decimalnaπtevila z 10, s 100 in 1000.

3. III

UËenec mnoæi decimalna πtevilater deli cela in decimalna πtevila.

4. III

UËenec izraËuna vrednost prepro-stih izrazov in pri tem seπteva,odπteva, mnoæi in deli decimalnain cela πtevila.

5. IIII

UËenec za izbrano vrednost spre-menljivke izraËuna vrednost pre-prostega izraza, ki vsebuje Ërkovneoznake, in pri tem mnoæi, seπtevater odπteva decimalna πtevila.

6. IIV

UËenec uporabi operacijo mnoæe-nja pri reπevanju preprostega mate-matiËnega problema.

7. IIV

UËenec uporabi operacijo odπte-vanja pri reπevanju preprostegamatematiËnega problema.

8. IIV

UËenec uporabi operacijo deljenjapri reπevanju preprostega matema-tiËnega problema.

9. IIV

UËenec reπi zahtevnejπi matema-tiËni problem in pri tem seπteva,odπteva, mnoæi ter deli decimalnaπtevila.

302

Ime in priimek:

SEDMI PREIZKUS ZNANJA

1. Zaokroæi na desetine.

4,82 0,09 2,345 85,781

2. IzraËunaj.

58,9 · 100 = 34,28 · 10 = 3,7 · 1000 =

56 · 100 = 4 · 100 =

482,4 : 100 = 43,28 : 10 = 0,5 : 103 =

671,8 : 1000 = 5626 : 102 =

2

12

8100

10

3. IzraËunaj.

52,5 · 3,4 408,09 · 0,01 124,6 · 3,2 156 · 24,8

303

37 : 5 = 45 : 3,6 =

8

4

17,68 : 5,2 = 2,89 : 3,4 =

4. IzraËunaj vrednosti danih izrazov.

59,6 + 43,2 — 82,05 =

503,56 · 2 + 50,04 =

(24,38 — 15,8) · 5 — 43,08 =

(201,87 — 32,67) : 30 =

304

5. Matej je dobil nalogo: IzraËunaj vrednost izraza 4 · x + 52,4 — 9,6. Upoπtevaj,da je x = 2,3.Ugotovi, za koliko se je Matej zmotil, Ëe je x v izrazu zamenjal s πtevilom 3,2.

4

6. Cena uËbenika Svet matematiËnih Ëudes 6 je 3640,56 SIT. Koliko mora plaËatiπola, Ëe kupi 35 uËbenikov?

2

305

7. Tina je πla v trgovino po darilo za prijateljico Majo. V denarnici je imelabankovec za 5000 SIT. Kupila je knjigo za 3467,80 SIT, dva svinËnika po450,69 SIT ter Ëestitko za 259,81 SIT. Za zavijanje ji je trgovka zaraËunala350,00 SIT. Ugotovi, ali je Tina imela dovolj denarja in koliko ji ga je ostalooziroma zmanjkalo.

3

8. UËbeniπki komplet za 6. razred je naroËilo 40 uËencev. Koliko znaπaobrabnina za en komplet, Ëe je πola zaraËunala vsem 40 uËencem skupaj275 956,80 SIT?

2

306

2

9. Mamin korak je dolg 0,5 m, oËetov pa 0,75 m.

a) Za koliko je mamin korak krajπi?b) Kolikokrat je oËetov korak daljπi?c) Koliko korakov naredi mama in koliko oËe po hodniku, dolgem 4,5 m?Ë) Jurijev korak je za 0,15 m krajπi od maminega. Za koliko je krajπi od oËe-

tovega? Izrazi v metrih.

307

Ime in priimek:

OSMI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 32

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

1. UËenec meri dolæino daljice s stan-dardnimi enotami.

2. III UËenec reπi matematiËni problem,povezan z merskimi enotami zadolæino.

3. I UËenec doloËi obseg lika s πtetjemdolæinskih enot.

4. II UËenec pozna standardne merskeenote za dolæino in velikostne od-nose med njimi.

5. II UËenec izraËuna obseg pravo-kotnika.

6. III UËenec s premislekom ugotovineznano koliËino iz preprostegaobrazca z geometrijsko vsebino.

7. IV UËenec reπi matematiËni problem,za katerega sam poiπËe strategijoreπevanja.

8. II UËenec pozna standardne merskeenote za maso in raËuna z njimi.

9. II UËenec pozna standardne merskeenote za maso in velikostne od-nose med njimi.

10. III UËenec reπi matematiËni problem,povezan z merskimi enotami zamaso.

I

308

Ime in priimek:

OSMI PREIZKUS ZNANJA

1. Izmeri dolæino daljice AB in daljice CD. Izmerjeni dolæini zapiπi v milimetrih.

|AB| = |CD| = 4

2. Na 0,126 km dolgi poti je Ana naredila 210 korakov. Koliko je dolg Anin korak?

3

3. Narisan je geometrijski lik. DoloËi mu obseg.

2

309

4. Primerjaj po velikosti. Vstavi ustrezen znak (<, >, =).

64 cm 0,7 m 3,9 km 930 m

9,5 dm 14,6 cm 860 mm 68 cm

200 mm 0,2 m 14 cm 1,4 m

5. IzraËunaj obseg pravokotnika z dolæino 5 dm in πirino 3,8 dm.

3

6. Obseg enakostraniËnega trikotnika meri 48 cm. Koliko decimetrov meridolæina stranice trikotnika?

3

7. Miha je iz papirja izrezal dva skladna kvadrata s stranico, dolgo 7 cm. Iz njijuje sestavil najveËji moæni pravokotnik. Koliko meri obseg sestavljenega lika?

3

310

8. IzraËunaj.

od 580 g =

od 0,8 kg =

od 2 t =

251234

3

9. Uredi zapisane mase po velikosti. ZaËni z najmanjπo.

2

10. Ana je kupila 1,35 kg jabolk, 15 dag sira in kg kruha. Koliko tehtajo vsakupljena æivila skupaj?

12

3

2,5 kg 98 dag 3260 g 0,002 t

311

Ime in priimek:

DEVETI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 32

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

1. I UËenec doloËi ploπËino lika s πtet-jem ploπËinskih enot.

2. II UËenec pozna standardne merskeenote za ploπËino in velikostne od-nose med njimi.

3. II UËenec izraËuna ploπËino pravo-kotnika.

4. IV UËenec ugotovi s premislekom ko-liËino iz preprostega obrazca z geo-metrijsko vsebino.IzraËuna ploπËino kvadrata.

5. II UËenec izraËuna povrπino kvadra.

6. III UËenec pozna pojem mreæa kocke.

7. IV UËenec reπi matematiËni problem,za katerega sam poiπËe strategijoreπevanja.

8. II UËenec pozna standardne merskeenote za prostornino in velikostneodnose med njimi.

9. II UËenec izraËuna prostornino kvadra.

10. III UËenec reπi matematiËni problem,povezan z merskimi enotami zaprostornino. Pozna povezave votlihmer s kubnimi.

312

Ime in priimek:

DEVETI PREIZKUS ZNANJA

1. DoloËi ploπËino danega lika.

2

2. Pretvori:

46 cm2 = dm2 5 cm2 = mm2

8,3 m2 = dm2 7 ha = m2

4

3. Dolæina pravokotnika meri 3 dm, πirina pa m. IzraËunaj ploπËino pravo-kotnika.

3

12

313

4. Kvadratu s ploπËino 49 cm2 skrajπamo stranice za 2 cm. Koliko meri ploπËinamanjπega kvadrata?

3

5. Najmanj koliko papirja potrebuje Maja, da naredi model kvadra z robovi 5 cm,2 cm in 3 cm?

3

6. Nariπi mreæo kocke z robom 2 cm.

2

314

7. Ali lahko v prazno posodo v obliki kocke z robom 0,1 m nalijeπ 0,9 l vode?Zakaj?

3

8. Na Ërto zapiπi P, Ëe je enakost pravilna, in N, Ëe je napaËna.

4 l = 4 dm3 7 cm3 = 700 mm3

9 hl = 9 m3 0,5 m3 = 500 dm3

3 dl = 0,3 m3 2000 dm3 = 2 m3 6

9. Koliko kock z robom 1 cm je imel Rok, da je z njimi napolnil πkatlo v oblikikvadra z dolæino 4 cm, πirino 3 cm in viπino 2 cm?

3

10. V polnilnici so 1 m3 sadnega soka pretoËili v plastenke. V vsako plastenkoso natoËili 0,5 l soka. Koliko plastenk so napolnili?

3

315

Ime in priimek:

DESETI PREIZKUS ZNANJA©tevilo vseh toËk: 26

©tevilo doseæenih toËk:

OPISNA OCENA

Nal

oga

CILJ

Dos

eæen

Del

nodo

seæe

n©e

ni

dose

æen

Opombe

Rav

ni

1. III

UËenec pozna pojme kroænica,polmer, premer in sekanta kroæ-nice.

2. I UËenec nariπe tetivo z dano dol-æino.

3. II UËenec nariπe premico v dani raz-dalji od srediπËa kroga in jo poime-nuje (sekanta, dotikalnica in mi-mobeænica).

4. I Ve, da je tangenta pravokotna napolmer kroænice. Nariπe tangentov dani toËki kroænice.

5. II UËenec pozna in nariπe kroæniizsek in srediπËni kot.

6. IV S premislekom ugotovi dolæinokroænega loka.

7. III UËenec zbrane podatke prebere injih prikaæe s tortnim prikazom.

8. II UËenec sestavi in preπteje vsemoæne kombinatoriËne situacije.

9. I UËenec v posameznih situacijahnapove verjetnost dogodka in upo-rabi izraze: zagotovo, mogoËe innemogoËe.

316

1. Narisana je kroænica s srediπËem A.

Sliko dopolni:

a) nariπi polmer AB in premer CD.

b) nariπi sekanto, ki gre skozi toËki A in C, ter jo oznaËi s s.

2. Nariπi kroænico s srediπËem B in polmerom |BC| = 2 cm. Kroænici nariπi πetetivo CD z dolæino 3 cm.

Ime in priimek:

DESETI PREIZKUS ZNANJA

A

3

3

3. Narisana je kroænica s srediπËem S.

Odgovor: Premici s pravimo ____________ ,

premici t _____________

in premici m ______________ .

a) Nariπi premico s, ki je od srediπËa Soddaljena 1,5 cm.

b) Nariπi premico t, ki je od srediπËa Soddaljena 2,5 cm.

c) Nariπi premico m, ki je od srediπËa Soddaljena 3,5 cm.

3

S

317

4. Nariπi tangento na dano kroænico skozi toËko A.

5. Nariπi kroæni izsek s polmerom 3 cm in srediπËnim kotom 80°.

2

S A

2

6. Dolæina kroænice je 20 cm. S premislekom ugotovi, koliko meri kroæni lok,Ëe meri srediπËni kot 90°, in koliko, Ëe meri srediπËni kot 45°.

Dopolni poved:

Dolæina kroænega loka s srediπËnim kotom 90° meri cm, dolæina

kroænega loka s srediπËnim kotom 45° pa meri cm. 2

318

7. Janovi starπi so na vrtu posadili sadna drevesa. V preglednici so zbrani podatkio vrsti in o πtevilu sadnih dreves.

Vrsta drevesa ©tevilo dreves

jablana 10

hruπka 5

sliva 3

breskev 2

Oblikuj tortni prikaz.

8. Na mizi imaπ tri kocke razliËnih barv. Prva je modra (M), druga rdeËa (R) intretja zelena (Z). Na koliko razliËnih naËinov lahko postaviπ po tri kocke vvrsto? En naËin je æe prikazan.

M R Z

9. V neprozorni vreËki imaπ 6 barvnih svinËnikov, in sicer po enega rumenega,oranænega, zelenega, rdeËega, modrega in rjavega. Ne da bi gledal, izvlecitri svinËnike. Pri vsaki napovedi zapiπi, ali se bo uresniËila ZAGOTOVO aliMOGO»E ali pa je NEMOGO»E, da bi se uresniËila.

a) IzvleËeni svinËniki bodo enake barve.

b) IzvleËeni svinËniki bodo razliËnih barv.

c) Izvlekel bom rumen, zelen in moder svinËnik.

3

5

3