Revija Nogometne zveze Slovenije | December 2012 | !tevilka 50

Fotoutrinki tekem A reprezentance str. 6

Mariborv Evropski ligi str. 26

Intervju z Milanom Miklavi!em str. 21

+PRILOGA

Primeri treningov

Prva liga:

Je prvak res "e odlo!en?2. SNL: Zanimiv drugoliga#ki ples

Za nami je !e eno »nogometno« leto. Doga-jalo se je veliko in v slovenskem nogometu ni bilo dolg"as. A reprezentanca je za"ela kva-lifikacije s tremi porazi in eno zmago, pred nami pa je !e ve" kot polovica kvalifikacij.

Ekipa NK Maribor je dosegla velike uspehe tako na doma"ih, kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Klub je postal dr#avni prvak, pokalni prvak, prvak v Superpokalu, zelo uspe!no pa je nastopal tudi v evropski ligi. V letu 2012 smo uspe!no organizirali EP za kadete, za kar si je na!a strokovna slu#ba pri-slu#ila pohvale UEFE.

Futsal reprezentanca je bila letos zelo uspe-!na, nastopila je na EP v Zagrebu, po smoli pa ji v dodatnih kvalifikacijah ni uspela uvrsti-tev na SP, ki je bilo na Tajskem.

Najmanj razumljena je bila letos zgodba o prevzemu vodenja prve lige in marketinga. NZS je pridobila za prvo ligo generalnega sponzorja in za klube pridobila zelo visok znesek, ki klubom pomaga »pre#iveti« v teh te#kih "asih.

Zanimivo leto 2012 Posebno pozornost je letos NZS posvetila varnosti na stadionih, kaznovano bo vsako izra#anje nestrpnosti.

Ne smemo pozabiti na uspe!ne slovenske sodnike, ki so na "elu z Damirjem Skomino sodili na najvi!jih nivojih tekmovanja, to je v Ligi prvakov in na Evropskem prvenstvu v Ukrajini in na Poljskem.

Zagotovo sem pozabil !e veliko pomembnih dogodkov, vendar je vse enostavno nemogo-"e omeniti.

Slovenski nogomet in NZS sta v letu 2012 izgubila velikega "loveka in legendo sloven-skega nogometa dr. Branka Elsnerja. Zapu-stil nas je velik trener, profesor in biv!i pred-sednik NZS. Nih"e, ki vsaj povr!no spremlja nogomet ga ne bo pozabil, dr. Elsner se je vpisal v zgodovino, kot eden najve"jih ljudi slovenskega nogometa.

Na koncu vsem #elim vesel Bo#i" in sre"no ter zdravo 2013 in "im ve" u#itkov ob spre-mljanju ali igranju nogometa.

Aleksander $eferin, Predsednik NZS

3

SPONZORSKA ENAJSTERICAslovenskega reprezentan!nega nogometa

Selmar

Nova obzorjaVeseli smo, da lahko na!im zve-stim bralcem ponudimo "e petde-seto !tevilko revije Na! nogomet, ki smo ji v za#etku leta 2011 vdih-nili novo podobo in vsebinsko za-snovo. Ker pa se bo na!a in va!a revija razvijala tudi v prihodnje, je petdeseta !tevilka primerna, da ob tem jubileju za#rtamo trend tudi za v prihodnje. Zato vam z veseljem sporo#amo, da lahko Na! nogomet od sedaj najdete tudi v obliki, ki je prijazna za ta-blice in pametne telefone, preko aplikacije Trafika. Dostopna je tako na platformah z operacijskim sistemom iOS kot Android, kmalu tudi Windows 8. Tako boste lahko na!o revijo po novem vzeli s seboj kamorkoli, s prihodom v mobilno aplikacijo pa jo bomo odprli tudi !ir!emu krogu bralcev.

Zanimivega branja na 48 straneh (ne pozabite !e na strokovno pri-logo, kjer izveste ve# o treningih) tudi tokrat ne bo manjkalo, #e svojega izvoda Na!ega nogometa niste na!li v nabiralniku ali darilni vre#ki na novoletni prireditvi NZS, pa ga le hitro prelistajte v Trafiki.

Ekipa revije Na! nogomet

december 2012, !tevilka 50

Izdajatelj: NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJEPredsednik: Aleksander $eferinGeneralni sekretar: Ale! ZavrlOdgovorna urednika: Tamara Joki% Rozman in Matja" KrajnikTeksti: Brane Elsner, Matja" Jakli#, Matic Kodri#, Matja" Krajnik, Drago Perko, Renata Podviz $eferin, Andreja Poto#nik, Leon Rosa, Dejan Toplak, Vesna Vasili#.Foto: Drago Perko, Dargo Wernig – TAKA, Sportida.com, arhiv NZS.Oblikovanje in prelom: &iga Joki%, atree d.o.o.Tisk: T.K.B.M., d.o.o.

Izdajo revije Na! nogomet sofinancira Fundacija za !port.

KAZALO:6 FOTOUTRINKI:

A reprezentanca

12 PRVA LIGA:

Je prvak res !e odlo"en?

14 2. SNL:

Zanimiv drugoliga#ki ples

163. SNL:

Se Beltinci vra"ajo?

21 INTERVJU:

Milan Miklavi"

25POKAL SLOVENIJE:

Boj v pokalnem tekmovanju se zaostruje

26 KLUBI V EVROPSKIH TEKMOVANJIH:

Letos tudi zmaga v Evropski ligi34 Kratke novi"ke

36IN MEMORIAM:

Dr. Brane Elsner

5

0:2

Slovenija : !vicaSlovenska izbrana vrsta je kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Braziliji leta 2014 pri!ela z doma!o tekmo proti "vici. Optimizem pred za!etkom so nasprotniki razblinili z dvema zadetkoma - v prvem pol!asu je zadel Xhaka, zmago pa je potrdil Inler. Pri Sloveniji je manjkal po#kodovani kapetan Samir Handanovi$, v vratih ga je tako zamenjal bratranec Jasmin.

G. Xhaka 20’G. Inler 51’

J. Handanovi$, Bre!ko, "uler, Cesar, Birsa (od 61.

Ili!i!), Joki$, Dedi! (od 55. Ljubijanki$), Kirm,

Radosavljevi! (od 80. Kurti$), Ba!inovi!, Matav%.

Benaglio, Lichtsteiner, von Bergen, Barnetta, Inler, Derdiyok, Xhaka (od 85.

Fernandes), Behrami, Rodriguez, Djourou, Shaqiri (od 74.

D%emaili).

6

FOTOUTRINKI:

CESARHANDANOVI" J.

BRE"KO

JOKI#

!ULER

RADOSAVLJEVI"

MATAV$

DJOUROU

SHAQUIRI

XHAKA

BEHRAMI

DERDIYCK

RODRIGEZ

LICHTENSTEINER

INLER

VON BERGEN

BARNETTA

BENAGLIO

KIRM

DEDI#

BA"INOVI#

BIRSA

Kljub tesnemu pokrivanju van Bergna (5) si je Tim Matav! priigral nekaj zrelih situacij za zadetek, vendar je "vicarska mre!a ostala nedotaknjena.

Josip Ili#i$ (19) je v drugem pol#asu osve!il kreacijo slovenske igre, vendar so se "vicarski nogometa"i izkazali kot pretrd nasprotnik.Tudi drugi rumeni karton za Tranquilla Barnetto mo#i

na igri"#u ni bistveno spremenil. Slovenci so "e naprej posku"ali, vendar brez sre#e.

Ta strel Granita Xhake (20) je poskrbel, da so se igralci v rde#ih dresih veselili prvi#-

Nogometa"i %vice so se takole sredi Ljubljane veselili odli#nega pri#etka novih kvalifikacij.

7

F OTO U T R I N K I

Valter Birsa (10) je posku"al mimo Djourouja (20), medtem ko je Valon Behrani dogajanje opazoval iz ozadja.

Norve!ka : SlovenijaPo uvodnem neuspehu proti !vici pred doma"imi gledalci so Slovenci odpotovali v Oslo, kjer so #eleli dose"i prvo zmago proti Norve#anom. Tekmo so dobro za"eli in povedli, do konca pa so doma"i, kljub bolj$i igri Slovenije, spreobrnili rezultat.V filmski kon"nici so Norve#ani zmagoviti zadetek dosegli v 94. minuti - z bele to"ke.

2:1M. !uler 17’

M. Henriksen 27’ J. Riise (PG) 90’+4

Jarstein, Waehler, Hangeland, J.A. Riise, Henriksen,

Nordtveit (od 52. B.H. Riise), Abdellaoue (od 46. King), El

Younoussi (od 89. Soderlund), Ruud, Jenssen, Braaten.

Oblak, Bre"ko, !uler, Cesar, Kurti%, Ljubijanki% (od 89.

Kelhar), Birsa (od 6. Pe"nik), Joki%, Ili"i%, Ba"inovi% (od 60.

Mati%), Matav#.

8

FOTOUTRINKI:

HangelandJarstein

Ruud

Riise

WæhlerJenssen

Moa Matav"

Ljubijanki#

Birsa

Ili$i#

Ba$inovi#

Kurti#

Bre$ko

Joki#

%uler

Cesar

Oblak

Elyounoussi

Nordtveit

Henriksen

Braaten

Jan Oblak je z izvrstno predstavo debitiral v slovenskih vratih in tako pokazal, da ima Slovenija odli"ne vratarje, ki "akajo svojo prilo#nost.

Marko !uler (4) je dosegel prvi slovenski zadetek v novih kvalifikacijah, #al pa je bilo to premalo za to"ke v Oslu.

Albanija : SlovenijaPo doma!i zmagi nad Ciprom je sledila pomembna tekma v Tirani. Toda Slovencem je tokrat zagodlo vreme in igralno povr"ino tiranskega nacionalnega "tadiona, ki #e od zadnjega gostovanja Slovenije v letu 2011 !aka na ru"enje, spremenilo v blatno kopel, v kateri so se bolje zna"li doma!i nogometa"i.

1:0O. Roshi 36’

Berisha, Lila, Cana, Agolli, Bulku, Cani (od 75. Curri),

Vila (od 84. Dallku), Mavraj, Sadiku (od 46. Salihi), Kukeli,

Roshi.

S. Handanovi$, Bre!ko, %uler, Joki$, Dedi! (od 59. &avu"evi$), Maroh, Kirm, Radosavljevi! (od 77. Kampl), Ili!i$ (od 73. %i"i$),

Mertelj, Matav#.

9

FOTOUTRINKI:

F OTO U T R I N K I

CanaBerisha

Lila

Agolli

Mavraj

Kukeli

Çani

Dedi!

Matav"

Ili#i!

Kirm

Mertelj

Radosavljevi!

Bre#ko

Joki!

$uler

MarohHandanovi! S

.

Vila

Sadiku

Bulku

Roshi

Andra# Kirm (17) je bil zelo aktiven na levi strani. V trenutkih najhuj"ih nalivov je bilo #e samo vodenje #oge

svojevrsten dose#ek. Zlatku Dedi!u je tu uspelo.

2:1

Slovenija : CiperDruga doma!a tekma Slovenije v kvalifikacijah za SP Brazilija 2014 je prinesla prvo zmago varovancev Slavi"e Stojanovi#a. V mariborskem Ljudskem vrtu je dobro formo potrdil Tim Matav$, ki je z dvema zadetkoma odlo!il zmagovalca.

T. Matav$ 38’ T. Matav$ 62’

E. Aloneftis 83’

S. Handanovi#, Bre!ko, %uler, Cesar, Kurti#, Joki#, Dedi! (od 68. %i"i#), Kirm, Radosavljevi! (od 89. Maroh), Ili!i# (od 83.

Cvijanovi#), Matav$.

Kissas, Charalambous, Christou, Charalampous, Christofi,

Charalambides (od 79. Aloneftis), Constantinous (od 64. Efrem), Maragkos (od 46. Artymatas),

Demetriou, Sielis, Dobra"inovi!.

10

FOTOUTRINKI:

CesarHandanovi! S.

Bre!ko

Joki"

#uler

Radosavljevi!

Matav$

Christofi

Konstantin

ousMarangos

Demetrious

Charalambidis

Dobra%inovi"

Christou

I. Charalambous

A. Charalambous

Sielis

Kissas

Kirm

Dedi"

Kurti"

Ili!i"

Bo!tjan Cesar (5) je bil ponovno steber slovenske obrambe, tik pred koncem pa si je prislu"il izklju#itev, zaradi katere je moral izpustiti gostovanje v Tirani.

Samir Handanovi# (1) je sicer klonil, vendar so tri to#ke kljub temu ostale v Sloveniji.

Zlatko Dedi# (14) se je tokrat v statistiko vpisal kot podajalec pri Matav"evem zadetku.

Enega najglasnej!ih aplavzov ve#era si je v Mariboru prislu"il Kevin Kampl (6).

Tudi dva branilca nista mogla slediti Timu Matav"u (23).

11

F OTO U T R I N K I

Veselje Slovenije po enem izmed zadetkov v Ljudskem vrtu.

Za nami je !e jesenski del v sezoni 2012/2013 in poglejmo kaj ga je najbolj zaznamovalo. Na vrhu ni" novega. Maribor tudi v leto#njem pr-venstvu mo"no vodi pred ve"nim rivalom iz prestolnice. Olimpija po 21. odigranih krogih zaostaja !e za devet to"k (ob tem ne smemo zanemariti, da ima Maribor odigrano tekmo manj), njena nihanja v igri pa jo bolj silijo v razmi#ljanje kako zadr!ati ta polo!aj, kot kako resno loviti vijoli"aste. Ti tudi letos prepri"lji-vo obvladujejo doma"o sceno in to kljub temu, da !e drugi" zapored ob doma"ih obveznostih uspe#no nastopajo #e v Ue$ni evropski ligi. A "eprav so mednarodni nastopi Maribora pokazatelj »veli"ine« slovenskega prvaka, se bomo tokrat posvetili doma"emu prvenstvu. Mnogi so bili mnenja, da nogometa#i z Mla-dinske ulice 29 ne bodo znova tako dobro prenesli pritiska, ki ga prina#a igranje na »treh frontah« (ob doma"em prvenstvu #e pokalno tekmovanje ter evropska liga). Ne nazadnje je klub v poletnem prestopnem roku zapustilo nekaj pomembnih "lenov vijoli"astega moza-ika. A so vodilni mo!je #tajerskega prvoliga#a, na "elu s #portnim direktorjem Zlatkom Zaho-vi"em ter trenerjem Darkom Milani"em, vrze-li znova zapolnili. Popolnoma brez spodrslja-jev v prvenstvu vendarle ni #lo (na krivi nogi sta jih dobila Triglav in Celje), vendar le ti niso pri#li ob prelomnih trenutkih. Svojo ogromno prednost so le nekoliko zmanj#ali in prvenstvo znova naredili nekoliko zanimivej#e. A "e gre soditi po napredku v evropskih tekmah, bi Maribor"ani utegnili lansko rekordno sezono

12

Je prvak res !e odlo"en?letos le #e izbolj#ali. Seveda bo veliko odvisno tudi od prihajajo"ega prestopnega roka, kjer pa so Maribor"ani !e pohiteli in v svojo sredi-no pripeljali dva napadalca – Nusmirja Faji%a in Matijo Smrekarja.Kako utrujajo"a zna biti Evropa, so ob"utili tudi prekmurski nogometa#i. Za uspehe v kva-li$kacijah za Evropsko ligo (spodrsnilo jim je #ele v zadnjem krogu proti Laziu), so »!rtvo-vali« prav doma"e prvenstvo. Mura, tretjeu-vr#"eno mo#tvo minulega prvenstva, je prvo zmago osvojila komaj v osmem krogu, ko je z 2:1 ugnala kranjski Triglav. &e so se Prekmurci #e v uvodnih krogih tola!ili, da bo po kon"a-nih evropskih nastopih bolje, so se u#teli. &r-no-beli pravega ritma niso ulovili vse do kon-ca, kar potrjuje !e sam pogled na prvenstveno razpredelnico. Kljub te!avam v klubu Mura kar nekoliko nepri"akovano zaseda zadnje mesto. &e se ga bodo !eleli znebiti, pa bodo v zimskem "asu morali po#teno zavihati rokave in poiskati re#itev z vse manj zadovoljnimi no-gometa#i in navija"i kluba, ki je v nekih drugih "asih veljal za sinonim Prekmurja. Ljubitelji nogometa v Sloveniji bi iskreno pov-sem na dnu liga#ke razpredelnice prej pri"ako-vali novinca v dru!bi najmo"nej#ih slovenskih ekip, Aluminij ter Triglav. Slednji si je lani ob-stanek zagotovil #e le po odlo"itvi Doba, da ne napreduje v vi#ji rang tekmovanja. Omenjena kluba pa sta tako morda #e najve"ji presene"e-nji prvega dela prvenstva. Kidri"ani so v "e-trtem krogu z zmago proti Rudarju v Velenju za"etno tremo le premagali, potem pa so se s

serijo uspe#nih rezultatov zavihteli v zgornji del prvenstvene razpredelnice. Zaradi »kratke klopi« je v v poznih jesenskih mesecih pri"a-kovano sledil sledil padec, tako da so Kidri-"ani, skupaj z velenjskim Rudarjem, jesenski del kon"ali na predzadnjem mestu. 'tevilne po#kodbe in kartoni so terjali svoj davek. Vod-stvo kluba je njihov negativni u"inek sicer sku-#alo zmanj#ati s #tevilnimi novimi nogometa#i, ki so se mo#tvu priklju"ili med sezono, tak#na ra"unica pa se ni povsem iz#la, saj ti nogometa-#i, praviloma zaradi slab#e pripravljenosti, niso uspeli bistveno dvigniti kvalitete mo#tva. Se je pa kljub vsemu pove"ala konkurenca znotraj ekipe. Podobno $lozo$jo gojijo tudi v Kranju, zaupanje v doma vzgojene fante pa sta popla-"ala prav njuna mlada napadalca, ki zasedata vrh liste strelcev v Prvi ligi NZS. Triglavov Enes (urkovi%, skupaj z Marcosom Tavare-som, z desetimi zadetki zaseda prvo mesto, medtem ko je Aluminijev Robert Kure! dose-gel gol manj in si tako z Gori"anom, Dejanom )igonom, deli drugo mesto.Kljub vsemu, pa je #e prehitro, da bi si v Kra-nju ali Kidri"evem zatiskali o"i pred stanjem na lestvici, ki je z vidika tekmovalne zagoto-vitve statusa prvoliga#a v naslednji sezoni, #e naprej resno. Ob !e omenjeni Muri, Rudarju in Gorici imata v boju za obstanek opravka s precej zvene"imi imeni slovenskega nogome-ta, ki se z morebitnim izpadom prav gotovo ne bodo zlahka sprijaznili. Velenj"ani in Gori"a-ni so se v tem polo!aju zna#li predvsem zara-di razprodaje klju"nih igralcev, ki pa jih niso

13

Z N P G T

1 Maribor 20 15 3 2 45:14 482 Olimpija 21 12 3 6 41:22 393 Dom!ale 21 11 2 8 26:21 354 Luka Koper 21 9 6 6 26:23 335 Celje 21 7 8 6 20:20 296 Triglav 21 6 6 9 21:25 247 Gorica 21 6 5 10 28:41 238 Rudar 20 5 6 9 18:32 219 Aluminij 21 6 3 12 20:36 2110 Mura 21 5 2 14 28:39 17

Kon"na lestvica v zimskem delu 2012/2013.

1 . S N L

uspeli dostojno nadomestiti. Nekaj klju!nih mo" so pred pri!etkom prvenstva izgubili tudi Kopr!ani, Dom"al!ani ter Celjani, a so ti za razliko vendarle sestavili dovolj mo!ne zasedbe za spogledovanje z mesti, ki vodijo v Evropo. Kot "e re!eno, Maribor bo za zasledovalce najverjetneje nedosegljiv, slednje pa ne velja za Olimpijo. Ta je med sezono do"ivela precej#en pretres, saj sta klub zapustili kar dve klub-ski legendi, trener Ermin $iljak ter #portni direktor Mile A!imovi!. Krmilo je prevzel manj znani stra-teg Andrej Razdrh, ki pa je svoje delo opravil odli!no. S serijo zmag so "e pri!eli pretiti vodilnemu Mariboru, zeleno-beli so se ohla-dili #ele po medsebojnem spopadu sredi #tajerske prestolnice. V na-daljevanju so zmaje presenetili #e Dom"al!ani in Kopr!ani, ekipi ki odkrito naskakujeta tako "eleno drugo mesto. Odkar je taktirko ko-

prske barke prevzel italijanski strateg Rodolfo Vanioli, so ta pri!akovanja povsem upravi!ena, forma Primorcev se je popravila, v #estih tek-mah, ki so sledile, pa so nanizali #tiri zmage in dva neodlo!ena izida. Njihovo statistiko je nato nekoliko pokvaril le vodilni Maribor v Ljudskem vrtu in remi s Triglavom pred do-ma!imi gledalci.

In smo spet pri vijoli!astih. Varovanci Darka Milani!a so trenutno gonilna sila slovenskega klubskega nogometa, njihov uspeh pa ni pri#el !ez no!. %eprav zveni kot obrabljena fraza, pa je njihov uspeh rezultat sistemati!nega dela skozi zadnja leta, premi#ljenega kadrovanja ter grajenja prepoznavne blagovne znamke kluba v sodelovanju z najzvestej#imi klubskimi navi-ja!i. Vijoli!asti postajajo vse manj za"eleni tek-mec tudi pri bogatej#ih sredinah izven na#ih meja. Nedvomno so postavili model, po kate-rem bi se morale, v skladu s svojimi zmo"nost-mi, zgledovati tudi preostale sredine v Prvi ligi NZS.

Dejan Toplak

Bil je prijeten, rahlo obla!en, petkov poletni ve-!er. Klasi!ni avgustovski za!etek vikenda, ko se v zraku !uti "elja po dobri dru"bi in spro#!enost ob zaklju!ku najtoplej#ega letnega !asa. Toda v manj#em kraju, nekje na robu Slovenije, se je ve! kot o!itno moralo nekaj nenavadnega zgo-diti. Doma!i lokali so samevali, ceste so bile popolnoma prazne, skorajda nikjer ni bilo mo! sre!ati "ive du#e. Tudi okoli#ke hi#e niso daja-le znakov "ivljenja, kar je #e dodatno za!inilo stra#ljiv prizor, ob enem pa vzbudilo prav po-sebno radovednost. »Le kaj se tukaj dogaja?« $ele zaskrbljujo! pogled proti temnemu nebu je ponujal "arek upanja, z lu!jo razsvetljenega tam nekje, v daljavi. In res, sij je postajal vse mo!nej#i, ob ozki cesti prvi parkirani avtomo-bili, kasneje nepopisna gne!a. Pod re%ektorji se je ble#!ala imenitna zelenica, obdana s polno tribuno nekaj sto navija!ev. Ostali so se gnetli v stoje!i mno"ici ob robu igri#!a, drugi so svoje ljubljence spremljali kar s ceste. Na igri#!u go-spod v !rnem, Darko &eferin, in dvaindvajsete-rica borbenih mladeni!ev, ki je plesala po notah glasnih navija!ev.Ne, to ni bil prvoliga#ki derbi. To je bil nogo-

metni praznik v majhni ob!ini z nekaj ve! kot tiso! prebivalci, kjer sta v enem izmed uvo-dnih krogov mo!i merila novinca v drugi ligi, doma!i Zavr! in Krka. Navadna drugoliga#ka tekma, oplemenitena s #tevilnimi zadetki, je v omenjenem primeru pripadla gostom, ki so konkurenco prestra#ili s serijo izjemnih rezulta-tov v uvodu leto#nje sezone. Krka, okrepljena s prvoliga#ko preizku#enimi nogometa#i, je na-mre! silovito krenila v prvenstvo s petimi zapo-rednimi zmagami in osmimi krogi brez poraza. Z vrha jo je #ele v 11. krogu izrinil prav Zavr!, v povratnem obra!unu na novome#kem Portova-lu. Obe sre!anji novincev v ligi sta se kasneje iz-kazali za prava drugoliga#ka derbija, saj je Zavr! ob tradicionalnih petkovih doma!ih veselicah osvojil naziv jesenskega prvaka, medtem ko so Novome#!ani v zaklju!ku nekoliko popustili in drugo mesto prepustili Dobu.Pisal se je zadnji krog v leto#njem koledarskem letu, ko je bilo v hladnem, skorajda zimskem ve-!eru, na sporedu sre!anje med Radomljami in Dobom. &e ste se odpravljali na klasi!ni lokalni derbi v Radomlje, ste bili verjetno presene!eni nad osamljenim stadionom, ki v nobenem pri-

Zanimiv drugoliga!ki ples

14

meru ni dajal slutiti na pomembno nogome-tno tekmo. »Mogo!e pa je doma!in Dob,« je marsikdo naivno razmi#ljal ob iskanju prizori-#!a omenjenega obra!una in zaman obiskal #e sosednjo vas v ljubljanski kotlini. Re#itev se je skrivala le streljaj stran, na mestnem stadionu v Dom"alah, v "ari#!u ponosno stoje!ih "arome-tov. Ve! kot sedemsto gledalcev je lahko videlo zanimivo predstavo, kjer so favorizirani gostje potrdili sloves najbolj#ega na vasi in si dokon!-no postlali izhodi#!e, ki bo omogo!alo napad iz ozadja v nadaljevanju sezone. Radomlje so po solidnem lanskem vtisu tokrat malce manj ambiciozne, saj jim gibanje po repu razpredel-nice ne vzbuja prevelikih apetitov med zimskim premorom.Zanimivo kuliso je ponujalo tudi najve!je slo-vensko drugoliga#ko mesto. $ampion je namre! goste postregel kar na stadionu s kapaciteto 13.400 sede"ev. Arena Petrol je s svojo postav-nostjo #tevilnim nasprotnikom dvigovala mo-tivacijo in doma!emu $ampionu prepogosto odna#ala to!ke. Ob nekaj dodatno ponesre-!enih gostovanjih je #esto mesto prvenstvene lestvice nekoliko manj od pri!akovanj pred

Z N P T

1 Zavr! 11 2 2 352 Roltek Dob 10 3 2 333 Krka 9 4 2 314 "martno 1928 7 1 7 225 Garmin "en!ur 5 4 6 196 "ampion 6 1 8 197 Kalcer Radomlje 4 3 8 158 Bela krajina 4 3 8 159 Kr#ko 3 5 7 1410 Dravinja Kostroj 2 2 11 8

Lestvica po kon!anem 27. krogu 2. SNL v tekmovalnem letu 2011/2012.

2 . S N L

15

Lestvica

sezono, razmeroma velik zaostanek za vodilno trojico pa verjetno pomeni zasidrano mesto v zlati sredini. Tik pred njimi so se postavili nogometa!i "en#urja, ki so Celjane premagali v 4. krogu prav na slovitem stadionu. Uvodne tekme so se namre# !e odvijale po okusu enega izmed favoritov prvenstva, ki pa je v drugi po-lovici jesenskega dela nerazumljivo popustil in si nabral velik to#kovni manjko v primerjavi z ube$niki. "est zaporednih porazov na zadnjih sedmih tekmah zahteva temeljito analizo v od-moru, ki pa sama po sebi ne bi smela zado!#ati za konkuren#nost na samem vrhu.

Tik pod vrh so se s stopnjevanjem fome za-slu$eno prebili v "martnem. Zvesti navija#i so solidne predstave svojega mo!tva nagrajevali s hvale vrednim obiskom, ki je kar nekajkrat krepko presegel !tevilko 500. Dve kraj!i rezul-tatski krizi sta razblinili sanje o enakovrednem boju v ospredju. V dobrem vzdu!ju ob Paki je v edinem dvoboju nekdanjih prvoliga!ev med drugoliga!i nekoliko presenetljivo do to#ke pri!la Bela krajina. To so bili drugi #asi za %r-nomaljce, saj so v leto!njem uvodnem delu ko-

majda branili mesta nad tistimi najbolj ogro-$enimi. Na nehvale$nem polo$aju sta namre# Kr!ko in Dravinja, ki je v tem #asu do$ivela kar enajst porazov na petnajstih tekmah. Dobrav-#ani so drago ceno uspe!nega #etrt&nalnega pokalnega dose$ka pla#ali s skromnimi osmi-mi to#kami in vse pogostej!im analiziranjem tretjeliga!ke konkurence. V Kr!kem !e ni tako kriti#no. Zaostanek za prijetnej!imi mesti ni velik, je pa grenak ob#utek skromnega pred-zadnjega mesta dovolj za trezen razmislek, kaj je botrovalo tako velikemu razkoraku med cilji in dejansko uspe!nostjo.

Polni stadioni, ve#erni termini, kakovostni no-gometa!i in pretresljivimi razpleti predstavlja-jo odli#no zaledje najelitnej!emu doma#emu tekmovanju. %eprav se izraz »Druga liga« v vsakodnevni rabi sli!i nekoliko slab!alno, dru-gorazredno, tega nikakor ne moremo dejati za dogajanje v uvodnem delu sezone. Vseeno pa moramo priznati, da je tudi to Druga liga. Z veliko za#etnico.

Matic Kodri#

16

Tretji kakovostni rang slovenskega liga!kega nogometa se tudi letos odvija v dveh regijsko razdeljenih skupinah. Na zahodu (tekmovanje vodi MNZ Ljubljana) po polovici prvenstva najbolje ka"e nogometa!em iz Ankarana, na vzhodu (tekmovanje v imenu NZS vodi MNZ Lendava) pa so si prednost ene to#ke pred prvim zasledovalcem priborili nogometa!i $marja pri Jel!ah.

Tretjo ligo vzhod v leto!nji sezoni tvori !tiri-najst klubov, ki so sredi novembra zaklju"ili jesenski del prvenstva. Prvih trinajst krogov je prineslo izena"en boj za prva mesta, saj je v raz-ponu prvih !tirih mest kar pet ekip, medtem ko Zre"e, ki zaklju"ujejo zgornji del lestvice, za ekipo #marja pri Jel!ah zaostajajo le sedem to"k. Gne"a pa ni le na vrhu, do konca prven-stva bo negotovo tudi pri dnu. Po polovici sezone najslab!e ka$e !torskemu Kovinarju, le dve to"ki pred njim sta Raki"an in Male"nik, kar pomeni, da bo drugi del tekmovanja !e kako pomemben tako za prvaka 3. SNL, kot za ekipo, ki bi izpadla v ni$ji rang tekmovanja. Vsekakor je leto!nje tekmovanje !e posebej za-nimivo tudi zato, ker tukaj nastopa tudi nasle-dnik neko" uspe!nega slovenskega prvoliga!a iz Beltincev. Beltin"ani so po zatonu mo!kega nogometa v zadnjih "asih sicer ve" upov pola-gali v $enski nogomet (%NK Pomurje je $e za-dnjih nekaj let eden vodilnih $enskih klubov), leta 2007 pa je zrasel ND Beltinci, ki je svojo pot za"el v najni$ji ligi (2. MNL Murska So-bota), potem ko so lani osvojili naslov prvaka Pomurske lige pa so si priborili nastop tudi v

Se Beltinci vra!ajo?

tretji ligi. Tam jim gre presenetljivo dobro, saj se kot novinec v ligi borijo za najvi!ja mesta, leto 2013 pa bodo pri"akali na petem mestu, z lepimi mo$nostmi, da $e v prihodnji sezoni morda zaigrajo tudi stopni"ko vi!je.

Tekme si je skupaj ogledalo 18.400 gledalcev (povpre"je 202 gledalca na tekmo), doma"e preizku!nje Beltin"anov pa je spremljalo v povpre"ju 400 gledalcev na tekmo.

Na lestvici strelcev vzhoda po prvem delu tekmovanja vodi David Vinkovi& iz Ver$eja s trinajstimi zadetki, sledi mu Damir 'ontala iz Tromejnika, ki pa je kar 7 od 11 zadetkov dosegel z bele to"ke.

Podobno kot na vzhodu, tudi na zahodu letos ni ekipe, ki bi v tretjeliga!ki konkurenci vidno izstopala. Po polovici prvenstva so na vrhu nogometa!i Ankarana (AH Mas Tech), ki so zbrali 24 to"k, dve ve" od drugouvr!"enega Tolmina in 5 ve" od Brd, ki sledijo na tretjem mestu. Tam se situacija na lestvici nekoliko za-komplicira, saj so ekipe do 9. mesta v razmaku

treh to"k, deseti in enajsti (Rudar Trbovlje in Ivan"na Gorica) zaostajata za tretjim mestom za pet to"k, medtem ko predzadnja Zarica za-ostaja toliko, kot na vzhodu sedme Zre"e za vodilnim. Na zadnjem mestu so Bilje, ki so v dvanajstih tekmah le dvakrat zabele$ile remi in so $e po polovici prvenstva zanesljivi potnik v ni$ji rang tekmovanja.

Podobno kot na vzhodu, tudi na zahodu na-stopa nekaj igralcev, ki so slovenskim ljubite-ljem nogometa znani predvsem po nastopih v prvo- ali drugoliga!ki konkurenci. 'e bi tretja liga imela zvezdnike, bi njeno prvo imel vseka-kor bil Sa!a “Tojo” Jakomin, legenda Kopra in nekdaj ljubljenec koprskih navija"ev ter nogo-meta!, ki je v 211 nastopih v Prvi ligi dosegel kar 62 zadetkov, kar ga z naskokom 40 zadet-kov uvr!"a na prvo mesto ve"ne klubske lestvi-ce. Po osmih sezonah Prve lige je po kon"ani sezoni 2006/07 zapustil Koper, po postanku pri Boni(ki pa sedaj $e nekaj let nastopa v An-karanu. Letos je sicer dosegel zgolj dva zadet-ka, "e pa pogledamo na lestvico strelcev, tam najdemo !e druge stare znance prvoliga!kih

17

Z N P T

1 !marje pri Jel"ah 8 3 2 272 #arda 8 2 3 263 Farmtech Ver$ej 8 0 5 244 Koro"ka Dravograd 8 0 5 245 Agroservis Beltinci 7 2 4 236 Odranci 6 3 4 217 Zre%e 6 2 5 208 Tromejnik G-Suki% 6 0 7 189 Avto Rajh Ljutomer 5 2 6 1710 Grad 5 1 7 1611 Aha Emmi Bistrica 5 1 7 1612 Male%nik 3 2 8 1113 Raki%an 3 2 8 1114 Kovinar !tore 3 0 10 9

Z N P T

1 AH Mas Tech 7 3 2 242 Tolmin 6 4 2 223 Brda 5 4 3 194 Izola 5 4 3 195 Adria 5 4 3 196 Zagorje 5 3 4 187 Calcit Kamnik 5 3 4 188 Tabor Se$ana 4 4 4 169 Jadran Dekani 4 4 4 1610 Rudar Trbovlje 4 2 6 1411 Ivan%na Gorica 4 2 6 1412 Zarica Kranj 2 5 5 1113 Bilje 0 2 10 2

VZHOD ZAHOD

Lestvica po jesenskem delu 3. SNL zahod v tekmovalnem letu 2012/2013.

Lestvica po jesenskem delu 3. SNL vzhod v tekmovalnem letu 2012/2013.

3 . S N L

zelenic. Dra!en "e!elj je v dresu Calcita iz Ka-mnika zabil 8 golov in je trenutno na tretjem mestu, dva ve# je dosegel $e en nekdanji nogo-meta$ Kopra (in Bele krajine) Elvis %ahinovi#, ki si z desetimi zadetki deli prvo mesto z na-padalcem Tolmina, Daliborjem Sokanovi&em. Sicer pa v 3. SNL vzhod najdemo tudi Naceta Kosma#a, ki se je $e pred nekaj meseci mudil v Avstraliji, potem pa se vrnil v mati#ni klub. V dresu Izole nastopajo Enes Handanagi&, Darko Kremenovi&, Sa$a Bo!i#i# in Amer Ju-kan, ki je v preteklosti nastopil celo za sloven-sko #lansko reprezentanco. Omenjena imena niso edina, tudi v drugih sredinah se najdejo igralci, ki nekoliko bolj pozornemu ljubitelju slovenskega nogometa zvenijo vsaj nekoliko poznana. Res je, da so ti igralci ve#inoma na zaklju#ku svoje kariere, vendar $e vedno v ob-dobju, ko lahko mladim ponudijo marsikaj. Za prave ljubitelje slovenskega nogometa pa brez dvoma predstavljajo stik z drugimi nogo-metnimi #asi. In zakaj jih ne bi malce nostal-gi#no obiskali tudi v tretji ligi?

Matja! Krajnik

18

Po polovici prvenstva smo pripravili tudi pregled lestvic v mladinski, kadetski in obeh ligah U-14. V mladinski konkurenci po polovici prvenstva najbolje ka!e Mariboru in Gorici, zelo blizu so "e Kopr#ani, verjetno pa se bo med temi tremi ekipami odlo#alo o zmagovalcu na koncu se-zone. V kadetski kategoriji najbolje ka!e Dom!alam, ki so, podobno kot Maribor v mladinski konkurenci, v prvi polovici leta zabele!ili le en poraz. Dvojica se dobro dr!i tudi na skupni lest-vici, ki ob koncu sezone odlo#a tudi o tem, katera ekipa se poslovi od prvoliga"ke konkurence. Na dnu te lestvice se je po polovici prvenstva zna"la Jarenina.

Lige mlaj!ih v znamenju Maribora, Dom"al in Triglava

Z N P T

1 Maribor! 13 2 1 412 HIT Gorica! 13 1 2 403 Koper! 12 0 4 364 Dom"ale! 10 3 3 33

5 Olimpija Ljubljana! 9 3 3 30

6 Mura 05! 8 0 7 247 IB Interblock! 7 2 7 238 Aluminij! 6 4 6 229 Jadran Dekani! 6 2 8 2010 Krka! 6 1 9 1911 NOGA Triglav! 6 0 9 1812 Bravo Publikum! 5 2 9 1713 Rudar Velenje! 3 2 11 11

14 Gummi Miral Jarenina! 3 2 11 11

15 #ampion! 3 1 12 1016 Celje! 3 1 11 10

Z N P T

1 Maribor! 23 5 4 742 HIT Gorica! 24 1 7 733 Dom"ale! 22 6 4 724 Koper! 22 4 6 705 IB Interblock! 17 5 10 56

6 Olimpija Ljubljana! 14 6 11 48

7 NOGA Triglav! 12 6 13 428 Bravo Publikum! 13 3 16 429 Aluminij! 11 7 14 4010 Krka! 13 1 18 4011 Jadran Dekani! 10 8 14 3812 Mura 05! 10 1 19 3113 Celje! 7 6 17 2714 Rudar Velenje! 7 5 20 2615 #ampion! 7 4 21 25

16 Gummi Miral Jarenina! 6 2 24 20

Lestvica na dan 1.12.2012 Po zadnjem odigranem 16. krogu, 1.12.2012.

Z N P T

1 Dom"ale! 12 3 1 392 Koper! 10 4 2 343 Maribor! 10 3 3 334 HIT Gorica! 11 0 5 335 IB Interblock! 10 3 3 336 Bravo Publikum! 8 1 7 257 NOGA Triglav! 6 6 4 248 Krka! 7 0 9 219 Aluminij! 5 3 8 1810 Jadran Dekani! 4 6 6 18

11 Olimpija Ljubljana! 5 3 8 18

12 Celje! 4 5 6 1713 Rudar Velenje! 4 3 9 1514 #ampion! 4 3 9 15

15 Nissan Ferk Jarenina! 3 0 13 9

16 Mura 05! 2 1 12 7Lestvica na dan 1.12.2012

S M L , S K L I N U - 1 4

19

S M L , S K L I N U - 1 4

V konkurenci starej!ih de"kov (U-14) na zahodu prevladujejo Kranj"ani, ki so dobili kar 16 tekem, izgubili pa le enkrat, najbli#ji zasledovalci prihajajo iz prestolnice in imajo pet to"k zaostanka. Na vzhodu sta Alu-minij in Maribor pet oziroma osem to"k pred tekmeci. Prvi po 17 odigranih krogih !e niso zabele#ili poraza.

VZHOD ZAHOD

Lestvica po odigranem 17. krogu, 24.11.2012 Lestvica po odigranem 17. krogu, 24.11.2012

Z N P T

1 Maribor! 15 1 1 462 Aluminij! 13 4 0 433 Celje! 12 2 3 384 Kr"ko! 12 2 3 385 Mura 05! 12 1 4 376 Rudar Velenje! 11 2 4 357 #ampion! 8 3 6 278 Pobre$je! 7 2 8 239 Poli Drava! 7 2 8 23

10 Robert Koren Dravograd! 7 1 9 22

11 Farmtech Ver$ej! 6 3 8 21

12 Nissan Ferk Jarenina! 4 3 10 15

13 %alec! 3 1 13 1014 Kovinar Tezno! 2 2 13 815 Ljutomer! 2 0 15 616 %elezni&ar Maribor! 0 1 16 1

Z N P T

1 NOGA Triglav! 16 0 1 48

2 Olimpija Ljubljana! 14 1 2 43

3 Dom$ale! 13 2 2 414 Bravo Publikum! 12 1 4 375 IB Interblock! 10 3 4 336 Koper! 7 4 6 257 Velesovo-#en&ur! 7 3 7 248 HIT Gorica! 6 4 7 22

9 Adria Tow Dekani! 6 4 7 22

10 Izola! 6 3 8 2111 Krka! 5 2 10 1712 NOGA Britof! 5 0 12 1513 Svoboda! 4 1 12 1314 #kofja Loka! 3 3 11 12

15 Birsa&Matav$ Bilje! 3 1 13 10

16 Rudar Trbovlje! 2 2 13 8

Dobr!enj del kariere ste delovali v Avstriji. V kak!nem spominu imate severno sosedo?Avstrija je moja nogometna “domovina”. Tam sem do!ivel svoja najbolj"a nogometna leta. Na tuje sem se odpravil s 27 leti, se prvi# preiz-kusil v vlogi trenerja in ostal 18 let. Tja sem "el kot popoln anonimne! in si na njihovih zele-nicah zgradil svojo kariero. Vmes sem se vra#al v Slovenijo – v Novo Gorico, Koper, Mursko Soboto. Nazadnje sem bil pri Admiri v 2. in v Paschingu v 1. avstrijski ligi. Preizkusil sem se v manj"ih in velikih klubih, tudi v Rapidu, najbolj"em klubu v Avstriji. Izku"nje so mi pri vra#anju v Slovenijo vedno pomagale. Je pa res, da sem, ne glede na uspehe, zanje ostal tu-jec in tako so me tudi obravnavali.

Kako to, da ste sploh izbrali Avstrijo?$e od malega me je vleklo v trenerski poklic. Sprva je "lo za hobi, ki pa je prerasel v poklic, s

Nogometni strokovnjak iz Polj!an dokazuje, da se tudi v majhnih krajih rojevajo veliki ljudje. Pri svojih 63 letih je Milan Miklavi! do"ivel "e marsikaj. Izku#nje je nabiral v Avstriji, kamor se je podal "e leta 1974, sodeloval pri uspehih !lanske reprezentance na poti do svetovnega prvenstva in kasneje tudi v Ju"ni Afriki, danes pa se posve!a mladim. Kot direktor reprezent-anc skrbi tako za mlaj#e reprezentance, futsal, "enski nogomet, pripravlja pa tudi model selekcioniranja v prihodnje. Motiva mu, kljub bogati karieri, ki je, kot pravi sam, vrhunec do"ivela na mundialu, ne manjka.

katerim sem si slu!il denar. To je nekaj najlep-"ega. Razmere doma so bile takrat speci%#ne. Bili smo "e v Jugoslaviji. Nekega dne sem tre-nerja vpra"al za nasvet. Odgovor me je priza-del, pobral sem torbo in "el na tuje. V Avstrijo me je potegnilo zaradi stroke. Tam nisem imel podpore, a so me v ospredje potiskali rezultati. Tako so pri"le ponudbe razli#nih klubov. Tre-niral sem pet prvoliga"ev, s tremi drugoliga"i pri"el v prvo ligo. Ponosen sem na to, kar sem naredil. V Avstriji sem se izjemno dobro po-#util. Tudi zato sem ostal toliko #asa. V"e# mi je njihov red, disciplina. Posebej lepo je bilo okoli Bo!i#a, saj zelo intenzivno do!ivljajo praznike.

Se dojemanje nogometa v Avstriji in Sloveniji kaj razlikuje?Razlike so velike predvsem v infrastrukturi, za kar je bilo v Avstriji izjemno dobro poskrblje-

no. Je pa slovenski nogomet v tem #asu naredil velik preskok. Uvrstili smo se na evropsko in dvakrat na svetovno prvenstvo. So pa zadnje #ase v bolj"i poziciji znova Avstrijci, ki imajo 11, 12 igralcev, ki redno igrajo v Bundesligi. A to se lahko hitro obrne. Posebej zato, ker ima-mo mi talent za kolektivni "port, Avstrijci pa imajo bolj"e rezultate v individualnih "portih. So bolj smu#arski narod.

Nogometne "evlje ste hitro obesili na klin. Ste kdaj razmi!ljali o tem, kaj bi bilo, "e vas ne bi ustavila po!kodba?Pri 18 letih sem imel odprt zlom noge. Po-"kodbo je zaznamoval strah, ki se ga nikoli nisem povsem znebil, zato sem se hitro od-lo#il za trenerski poklic. Sem pa !e kot no-gometa" imel !eljo, da postanem trener, tako da veliko nisem niti izgubil. $elja se mi je le hitreje uresni#ila.

Milan Miklavi!: “Poraz je ve!ji motiv od zmage!”

21

I N T E R V J U

22

“ V!asih je kak"na izgubljena tekma bolj

pomembna, kot zmaga. Poraz je vedno ve!ji motiv za napredek. ”

I N T E R V J U

!e kot mlad fant ste igro zamenjali za tre-nersko pot. Je “odslu"enim” #portnikom ob koncu kariere te"ko ponovno “za"iveti”? Igralcem je po koncu kariere te!ko. Nekateri !e v "asu nogometne kariere var"ujejo in vlagajo denar ter imajo po koncu kariere mo!nost za lepo !ivljenje. Drugi !ivijo na veliki nogi in tem je kasneje te!je. Tudi trener mora razmi#ljati na prihodnost. Je pa res, da mladi fantje te!ko gle-dajo tako dale" naprej in ostanejo indiferentni do tega. V "asu nogometne kariere so navajeni druga"nega na"ina !ivljenja, zato je pomemb-no, da se po kon"ani igralski karieri "im prej 'adaptirajo' na vsakdanji na"in !ivljenja, kot ga poznamo vsi ostali. Zato morajo o tem razmi-#ljati !e med kariero, seveda pa jih pri njihovih letih popolnoma razumem. Morda bi bilo do-bro, da bi tudi klubi kaj naredili v tej smeri. V Angliji imajo na primer fond, ki ga igralci pla-"ujejo in jim je na voljo po koncu kariere.

Vam je nogomet z druge perspektive – v vlogi trenerja – pisan na ko"o. Uspehi so se kar vrstili – tako s Kopr$ani, Hit Gorico, kot tudi z dr"avnim grbom na prsih. Kot nekomu z izjemnim ob$utkom za nogo-met je na mestu vpra#anje kak#no je stanje v slovenskem nogometnem prostoru? Kar se rezultatov ti"e (Maribor, reprezetance) ni vse tako negativno, "rno. Glede na pogoje, ki jih imamo, #tevilo nogometa#ev v dr!avi, je pravzaprav dobro. Momentalno je prisotna kriza, a tako je povsod po svetu, tudi drugje, ne le v #portu. V mlaj#ih selekcijah imamo do-bre, taletirane igralce, zato ni potrebno, da nas skrbi za prihodnost slovenskega nogometa. Jasno pa je, da kontinuiteta glede na majhnost Slovenije ni mogo"a. Ne moremo pri"akovati, da bo vsak kvali$kacijski cikel uspe#en.

Kako se spomnite obdobja v Novi Gorici pa kasneje v Kopru, Murski Soboti? In Ju"ne Afrike?Odkrito? Afrike si nisem !elel. Bila je dolga pot, druga"no okolje … Takrat bi bil najbolj vesel, "e bi lahko ostal doma. Vseeno sem od-potoval in do!iveti Afriko je bilo nekaj poseb-nega. Do!ivel sem mesec dni !ivljenja v veliki skupini, ki ni imela nobenih kon%iktov. Ta ho-mogenost me je pozitivno presenetila. Obna-#anje vseh, spo#tovanje, pozitivna klima, vse je bilo na res visokem nivoju. Seveda pa moram omeniti tudi odli"no podporo, ki ga je nudila NZS. To je bil uspeh vseh skupaj. Imeli smo odli"ne pogoje za trening, bivanje, v organiza-cijskem smislu je bilo vse dobro premi#ljeno. Igralci in strokovno vodstvo smo imeli na vo-ljo vse. V Novi Gorici se sprva nisem dobro

po"util. Selitev je bila #ok. Okolje je bilo na-mre" povsem druga"no od avstrijskega. Sprva sem pogre#al Dunaj, nato so sledili rezultati in nekako sem se aklimatiziral. Iz Linza sem se se-lil v Koper, v Murski Soboti pa je bila zgodba speci$"na, bile so $nan"ne te!ave, organizacija kluba na druga"nem nivoju, kot drugje, a po-"util sem se res odli"no.

Svoja najlep#a leta ste do"iveli v izbrani vr-sti. Pet let ste bili “tamponska” cona med selektorjem Kekom in igralci. Zakaj je to obdobje tako posebno za vas?Teh pet let ne bom nikoli pozabil. Veliko sem do!ivel !e v Avstriji, a tega se ne da primerjati z izbrano vrsto. Tu so bile dolo"ene emocije, kar me v tujini ni potegnilo. Delali smo za en sam cilj. Motivacija so bila razli"na mi#ljenja, ki smo jih imeli, zato smo dosegli to, kar smo. Vseh pet let z reprezentanti sem se po"util odli"no. Uspeh je bil le nadgradnja odli"ne klime, medsebojnega spo#tovanja. Zadovoljili smo publiko, polnili stadione. In to je pravi barometer uspeha. &e je stadion poln, dela# dobro. Skupni cilj nas je gnal naprej. Ko smo se uvrstili na mundial, so vsi govorili o tem. Ljudje so pozabili na svoje te!ave. Zgodba je tako pozitivna tudi za to, ker smo z njo dvigni-li klimo v dr!avi.

Smo majhna dr"ava, ki nima neskon$no mo"nosti pri sestavi izbrane vrste. Je po-membno, da se $lanska reprezentanca gra-di "e v prvih selekcijah, od U14 naprej? Imamo speci$"no situacijo, saj nimamo ta-k#nega izbora igralcev, da bi lahko naredili #ir#o selekcijo. Iz tistega kar imamo, moramo izvle"i maksimum. Zato potrebujemo speci-$"en na"in dela, igranja. Ne moremo kopirati drugih, ampak dele drugih vkomponirati v to, kar imamo na voljo. Bilo bi zelo pozitivno, "e bi v mlaj#ih selekcijah igralce pripravljali na isti na"in igranja, kot jih "aka v A selekciji, saj bi bil prehod tako hitrej#i, stvari ne bi bile nove. Trenerji bi samo dodajali znanje.

Razvoj mladih nogometa#ev je danes pov-sem druga$en kot v$asih. Hitri so tudi pre-stopi v tujino. Kako gledate na to?Mislim, da je to najve"ja napaka, kar jih lahko naredimo. Nezrele osebnosti po#iljamo v tu-jino. V kolikor ne uspejo, se vra"ajo kot men-talno in igralno “bolni” igralci. Pridejo v novo okolje, na katerega niso pripravljeni, ne igrajo, posledi"no ne zadovoljijo potreb. Posredno je v igri denar, ki pa ne odtehta tega, kar nogome-ta#i zanj dobijo. Notranje zadovoljstvo je po-membnej#e. Tega pa se z denarjem ne da kupiti.

23

“ Pravi barometer je publika. !e je stadion poln, dela" dobro. ”

I N T E R V J U

Imajo mladinske nogometne !ole zadovo-ljive pogoje za delo z bodo"imi nogometa!i prvoliga!kih klubov in tudi reprezentance?Pogoji so bolj!i, kot pred leti. Za mlade selek-cije pa !e vedno niso optimalni. Tu mislim na umetno travo, ki je "e izrabljena, nevarna za po!kodbe. Tu bi morali narediti premik, saj je zdravje igralcev vendarle zelo pomembno.

V enem od intervjujev ste dejali, da je naj-pomembnej!a lastnost nogometa!a #elja po igri, po zmagah. Kateri dejavniki so !e pomembni pri prepoznavanju talentov?#elja absolutno mora biti prisotna, brez nje ne gre. Fantje morajo imeti radi nogomet. Talenti ni vse. Na prvem mestu je karakter. Mora biti mo-$an, da v kriti$nih fazah igre zna re!evati situacije v igri, v kolikor je igralec !ibek se te"je pobere, te"je re!uje probleme. Na karakterno mo$nega igralca se lahko zanese! v vsakem trenutku.

Ni" manj pomembni kot igralci niso niti trenerji. Kak!na je razlika med trenerji ne-ko" in danes? Mora biti trener danes hkra-ti tudi dober motivator in psiholog? Nogometa!i imajo danes veliko ve$ informa-cij, kot pred 15 leti. Danes se ni$ ve$ ne da skri-ti. Vse se najde na svetovnem spletu. V$asih so fantje samo trenirali, danes v vsakem trenutku zahtevajo odgovore. To je prav, saj tako sode-lujejo v procesu treninga. Trener mora imeti odgovor na vsako vpra!anje, da si pridobi spo-!tovanje svojih varovancev.

Sami predajate izku!nje na seminarjih za trenerje. V enem zadnjih ste predavali o ustvarjanju igre, o tem, kako je napad najbolj!a obramba. Kaj je tisto, kar #elijo sli!ati nadebudni trenerji?Vsi trenerji, ki ho$ejo napredovati, potrebu-jejo nove informacije. Glavni cilj je, da jih uporabijo na igri!$u. Konkurenca je namre$ velika, tudi med trenerji. #ivi pa se samo od uspeha. Zato hlastajo po informacijah, ki bi jih pripeljale na vrh. #al gre tudi v tem poklicu za pre"ivetje. Sam veliko potujem, obiskujem klube, spremljam trende, ki se pojavljajo, in jih sku!am prena!ati na trenerje. Pomembno je, da vidimo, kaj dela konkurenca. Tako pri-merjamo svoje delo z delom drugih trenerjev in i!$emo osebni napredek.

Koliko "asa traja, da se novost vpelje v igro?To je v veliki meri odvisno od kvalitete igral-cev. Prav tako ne moremo prenesti vsega. Po-membni so principi v igri. Tudi v reprezentan-ci smo prenesli veliko tujega, a nadgradili na svoj na$in, prilagodili igri na!ih fantov.

Po koncu “mandata” v izbrani vrsti ste raz-mi!ljali o koncu kariere. Kak!ne so va!e misli danes? Kako se po"utite v novi vlogi?%e vedno se prilagajam. V$asih sem bil veliko $asa na igri!$u, zdaj sem postal opazovalec. Z izku!njami "elim pomagati trenerjem, jim po-nuditi smernice, izku!nje tako s klubskih sredin kot tudi reprezentance. Pripravil sem analizo vseh malj!ih selekcij in temu prilagodil trenin-ge, pokazal trenerjem kje bi lahko !e napredo-vali. Pomembno je namre$, da se tudi trenerji razvijajo. Da dobijo $im ve$ informacij, s po-mo$jo katerih lahko postanejo !e bolj!i.

Ker se leto po"asi zaklju"uje je prav, da potegnemo "rto, pogledamo kaj je bilo dobrega v teko"em letu, kaj bi bilo dobro izbolj!ati in kaj pri"akovati v prihodnosti? Kaj bi lahko rekli za leto 2012?Kljub negativni klimi je bilo kar nekaj dobre-ga. Rezultati morda niso zadovoljili javnosti, a potrebno je biti realen. Po vsakem uspehu pride dolo$en padec, iz katerega se je potreb-no nekaj nau$iti. V$asih je kak!na izgubljena

tekma bolj pomembna, kot zmaga. Da se nekaj nau$i!, da ti poka"e kje je tvoj nivo. Same zma-ge niso motiv, ve$jega ti ponudi poraz. Ta po-ka"e neke informacije, nekaj kar je potrebno spremeniti. Bili so uspehi. U21 reprezentanca je bila na pragu uvrstitve na EP, tudi mlaj!e re-prezentance so zadovoljile pri$akovanja. Tu so pozitivne zgodbe - Zavr$, prav tako so osve"i-tve pri!le v Prvi ligi. Negovati je potrebno tudi publiko, kar Mariboru dobro uspeva, drugim malo manj.

In kaj lahko pri"akujemo v novem letu? #elim, da bi bili zdravi, sre$ni, da bi se ljudje bolj spo!tovali, si pomagali med seboj, se oddaljili od materializma in posvetili drug drugemu. To je glavno sporo$ilo krize – medsebojna pomo$, ne ozirajo$ se na osebne interese. Kar se nogometa ti$e "elim, da bi se vse reprezentance dobro odre-zale, da bi se fantje dobro po$utili, da bi razumeli, da smo mi tukaj zanje, ne oni zaradi nas. Hkrati pa, da bi fantje to vra$ali na igri!$u.

Andreja Poto$nik

Slovenski nogometni klubi ne tekmujejo le v prvenstvu, tu je !e pokalno tekmovanje, ki zmagovalcu prav tako ponudi nastop v kvalifikacijah za Evropsko ligo. V lanski sezoni so si ga priigrali Celjani, kdo pa si bo mesto v Evropi priboril letos? Ob koncu zimskega dela 22. sezone tekmovanja smo "e bli"je leto!njemu zmagovalcu. V boju ostajajo Aluminij, Celje in Triglav, na #etrtega polfinalista pa bo potrebno po#akati do februarja, ko bosta odigrana dvoboja velikih rivalov v slovenskem nogometnem prostoru. Za enega od njiju bo #etrtfinale zadnja stopni#ka v leto!njem tekmovanju.

Boj v pokalnem tekmovanju se zaostruje

Tudi to sezono brez presene!enj ni "lo. #e so Dom$al!ani pred letom dni presenetljivo izpadli proti tretjeliga"u iz Zavr!a in se tokrat spotaknili ob Dravinjo Kostroj, so to jesen tekmovanje ne-slavno kon!ali tudi Gori!ani in Kopr!ani. Prvi so potegnili kratko proti nogometa"em iz Kidri!e-vega, ki so jih z 0:2 odpravili kar pred doma!imi navija!i, enaka zgodba je doletela predstavnike iz Obale. Gorenjci so z identi!nim rezultatom v go-steh kon!ali pot Kopr!anov. Sicer pa Triglavani v tej sezoni niso po godu Primorcem, ki recepta za nasprotnika "e niso na"li. Prazni so bili tudi naboji Rudarja proti Aluminiju. Velenj!ani so izgubili boj z bele to!ke in tako ne bodo ponovili lanskoletnega rezultata, ko so igrali v pol%nalu.

V tekmovanju, ki je v leto"nji sezoni prenovilo svojo podobo in se preimenovalo v »Pokal Slo-venije«, je doslej padlo 98 golov. Odigranih je bilo 24 tekem, zaostala !etrt%nalna boja Olim-pije in Maribora bosta na sporedu v za!etku pri-hodnjega leta. Prav vsako sre!anje je postreglo z zadetki, v povpre!ju so na vsako sre!anje padli "tirje goli. Najve!, kar 15, so jih gledalci videli na obra!unu Brd in Garmin &en!urja, tudi dvoboj Aluminija in Rudarja v Kidri!evem je gledalcem

ponudil prese$ek zadetkov – padlo jih je 9, kar nekaj z bele to!ke. Najvi"jo zmago so s pomo!jo avtogola, enajstmetrovke in igralca ve! v polju (nasprotnik je rde!i karton prejel v 58. minuti tekme) dosegli nogometa"i Ankarana, ki so z 8:0 na gostujo!ih tleh ugnali Turni"!e, Gorica je v Prekmurju s 6:1 premagala &alovce.

Trenerji so v 24 dvobojih opravili kar 136 menjav in z osve$itvami sku"ali vplivati na potek sre!anj. V nekaterih primerih so se poteze obrestovale, drugje spet ne. &esterica tekme ni odigrala do konca, kar je nasprotnik praviloma izkoristil. Po-leg 26 strelov z bele to!ke je $oga dvakrat v mre$i kon!ala tudi po posredovanju doma!ega igralca.

Med strelci na vrhu razpredelnice boj za najbolj-"ega v tekmovanju nadaljujeta An$e Jelar (NK Triglav) s tremi in Marko Kmetec (NK Alumi-nij) z dvema iz rednega dela sre!anja in golom iz bele to!ke, rudarjevega ‘golgeterja’ Elvisa Brata-novi'a ni ve! v igri za laskavi naziv – razen v pri-meru, da nih!e ne prese$e trenutno mejo petih zadetkov – prav tako je s tekmovanjem zaklju!il Dejan (igon iz Gorice (4 goli). Med $e znanimi pol%nalisti je najve! zadetkov

dosegel Aluminij (12), sledi Triglav (8) in s tek-mo manj "e Celje (6). Aluminij je predvsem na ra!un strelske u!inkovitosti proti &marjem pri Jel"ah in strelom z bele to!ke proti Rudarju klub z najve! dose$enimi zadetki, hkrati so jih doslej tudi najve! prejeli (8). Zadnji dvoboj proti Go-ri!anom so dobili z igralcem manj v polju (rde!i karton Davida Kali"nika v 80. minuti), zmago-valca pa sta v zadnjih desetih minutah dolo!ila Jurica Jele! in Robert Kure$. #astni zadetek na doma!i !etrt%nalni tekmi je dosegel Gregor Re-$onja, Denis Topolovec je zadel po rednem delu sre!anja z Rudarjem, v &marjah pri Jel"ah se je med strelce vpisala !etverica.

Gorenjci so svojo mre$o, z izjemo prejetega za-detka na doma!em terenu proti Luki Koper, ohranili nedotaknjeno, z Jelarjem v konici na-pada, ki je zadel na vseh treh sre!anjih, kjer so Triglavani tresli nasprotnikovo mre$o. Poleg Jelarja so se v statistiko vpisali "e Petar Stojni' in Dinnyuy Kongnyuy proti Cerknici, Ale" Pra-protnik v podalj"ku dvoboja z Odranci in Edvin Zoli' proti Luki Koper. Seveda pa Gorenjci v zaklju!nih tekmah pokalnega tekmovanja pola-gajo veliko upov na trenutno prvega strelca Prve

24

P O K A L S LO V E N I J E

lige NZS, Enisa !urkovi"a. Ta se v pokalu #e ni vpisal med strelce, v prvenstvu pa je bil uspe#en kar desetkrat.Celjani so se tekmovanju priklju$ili v 2. krogu, premagali Brda, nato pa dvakrat dokazali svojo premo$ tudi proti Dravinji Kostroj, ki se je #e pred sezono spogledovala s Prvo ligo, trenutno pa z nogometa#i lastnega nogometnega pogona zaseda dno drugoliga#ke rezpredelnice. V dresu rumeno-modrih se je med strelce doslej vpisala peterica. Dvakrat je nasprotnika premagal Be-njamin Verbi$, po en zadetek so dodali #e Marijo Mo"i", Iztok Mo$ivnik in Andra% &urej na uvo-dni preizku#nji ter Klemen Medved na povratni $etrt'nalni tekmi v Slovenskih Konjicah. Pokalni boji se bodo nadaljevali prihodnje leto, najprej s $etrt'nalom med Olimpijo in Mari-borom, kasneje pa bo $etverica pol'nalistov na-skakovala pokalno lovoriko. Se bodo vijoli$asti prebili skozi $etrt'nalno sito in ubranili naslov najbolj#ega v dr%avi ali se bo na piedestal povzpel kdo drug? Zagotovo se nam obeta pestra nogo-metna pomlad.

Andreja Poto$nik

25

Mariborski nogometa!i so drugo leto zapored igrali v skupinskem delu evropske lige. Po lanskem skromnej!em izkupi"ku so letos naredili korak naprej in bili do predzadnjega kroga v igri za napre-dovanje. Kljub temu, da jim slednje ni uspelo, so zadovoljili sebe, navija"e in slovensko javnost.

Letos tudi zmaga v Evropski ligi

!e so se doslej navija"i #tajerskega kluba in nogo-metni navdu#enci v Sloveniji najraje spominjali obdobja s preloma stoletja, ko so se Maribor"ani pod vodstvom Bojana Pra#nikarja kot edini slo-venski klub doslej prebili v ligo prvakov, pa po drugi zaporedni uvrstitvi v skupinski del evropske lige pri omenjanju najve"jih Mariborovih uspehov ne bodo ve" le imena, kot so Marko Simeunovi$, Muamer Vugdali", Marinko Gali", Amir Kari$, Stipe Balaji$, Kliton Bozgo, Ante %imund&a ...

Jasmin Handanovi$, Agim Ibraimi, Ale# Mertelj, Aleksander Raj"evi$, Marcos Tavares, Robert Be-ri$ in drugi izbranci Darka Milani"a so si prislu&ili neizbrisno mesto v bogati zgodovini Nogome-tnega kluba Maribor oziroma »en ka Maribo-ra«, kot radi poudarjajo na %tajerskem. Kolektiv iz Mladinske ulice, ki ga spretno krmari nekdanji zvezdnik slovenske izbrane vrste Zlatko Zahovi$, je v lanski sezoni kar malo presenetil slovensko javnost s prebojem v skupinski del evropske lige.Letos je bilo tudi zato na njem #e ve"je breme. Po vnovi"nem prevzemu doma"ega primata, ki so mu botrovali tudi recesija (tej so se vijoli"asti uprli tudi z nekaj pravo"asnimi 'nan"nimi injek-cijami po, za slovenske razmere, bogatih proda-jah igralcev v tujino), ne ravno zgledno vodenje nekaterih drugih klubov, po drugi strani pa izde-lana vizija mariborskega kluba, so si v Ljudskem vrtu znova zadali visok cilj - vnovi"no igranje vsaj #estih evropskih tekem.

Kot slovenski dr&avni prvaki so za"eli v 2. krogu kvali'kacij za ligo prvakov. Prvi korak proti cilju so naredili po dveh zmagah proti sarajevskemu (eljezni"arju. Drugega po dveh zmagah proti Dudelangeu v 3. predkrogu. Ko so drugi sloven-ski predstavniki v kvali'kacijah evropske lige &e kon"ali svoje predstave, Celje v 1. predkrogu proti Dacii iz Ki#injova, Olimpija v 2. proti Tromsoeju, Mura 05 pa v 4. proti Laziu, so Maribor"ani svojo evropsko pot #ele dobro za"eli. Hkrati pa se re#ili bremena.

Peta in #esta tekma sta bili zagotovljeni. Za name-"ek sta odlo"ali o uvrstitvi v ligo prvakov, piko na i je postavil &reb za sre"anje s sosedi iz zagreb#kega Dinama. !eravno je slednji Mariboru nato zaslu-&eno prepre"il ponovitev leta 1999, pa tega sloven-ska javnost ni dolgo objokovala. Tola&ilna nagrada je bila ve" kot mamljiva. Skupinski del evropske lige, v kateri so si Tavares in dru&ba &eleli nadgra-diti lanske nastope.

Kar jim je uspelo. !e so lani v dru&bi Birmingham Cityja, Bruggea in Brage osvojili vsega to"ko, so letos uglednim Tottenhamu, Laziu in Panathi-naikosu pobrali #tiri. Predvsem v varnem zavetju svojega stadiona so se slovenski prvaki povsem enakovredno kosali z Angle&i, malo manj z Itali-jani, medtem ko so Grke odpihnili nazaj v Atene. Pogumna, v#e"na, disciplinirana igra je doma"e nogometa#e v Ljudskem vrtu nagradila s to"kami

in obiskom. Slednji je bil odli"en tudi na zadnji tekmi proti Laziu, ki ni odlo"ala o ni"emer ve", manj dobra pa je bila igra, zaradi "esar so Maribor-"ani tekmovanje kon"ali z visokim porazom.

Zmaga in neodlo"en izid na #estih tekmah sta seveda premalo, da bi lahko kateri koli klub ra-"unal na napredovanje v izlo"ilne boje. Toda v konkretno Mariborovem primeru zdaj vsaj vedo, kam usmeriti naslednji korak na poti proti novim evropskim uspehom - v osvajanje »pik« tudi na tujih zelenicah. Mariboru ne v sezoni 2011/12 ne v tej v skupinskem delu - kljub povsem spodobnim predstavam na rimskem Olimpicu in londonskem White Harte Lanu - ni uspelo dobiti niti to"ke v

26

S LO V E N S K I K LU B I V E V R O P S K I H T E K M O VA N J I H

gosteh. Pa ne samo zaradi individualnih napak in ob!asnega pomanjkanja poguma. Tudi o sodni-"kih odlo!itvah je bilo precej govora. Predvsem po odlo!ilnem gostovanju v Atenah v 5. krogu, ko je po mnenju mnogih francoski delivec pravice La-urent Duhamel prestrogo izklju!il Ale"a Meja!a in neupravi!eno pokazal na enajstmetrovko, ki je odlo!ila tekmo v korist Grkov.

»Ne moremo mimo tega, da je bil sodnik naklo-njen doma!i ekipi. Ampak to je nogomet. Ko si manj"a ekipa in igra" proti tak"nemu velikanu, se to dogaja. #e ho!e" dose!i kaj ve! v tak"nih dvo-bojih, mora" biti bolj"i od nasprotnikov in sodni-kov,« je po atenskem obra!unu za klubsko spletno stran pojasnil Jasmin Handanovi$, s "tevilnimi iz-vrstnimi posredovanji eden junakov omenjenega dvoboja, in dodal: »Treba je biti pogumen. In sto-odstoten, na najvi"ji ravni, !e %eli" do odmevnej-"ih dose%kov. Toda porazi ne spreminjajo dejstva o zelo uspe"ni sezoni, moramo biti potrpe%ljivi. Smo na dobri poti, prepri!an sem, da bodo pri"le tudi zmage v gosteh.«

Tak"no zavedanje bo dragoceno za nadaljnje na-stope v Evropi. Ti bodo zagotovo spet na sporedu v naslednji sezoni. V tej namre! Maribor!ani zno-va dominirajo v doma!i ligi. In kljub temu, da so zelenice v evropski ligi odli!na in zelo pregledna izlo%ba, iz katere bodo bogatej"e stranke posegle tudi po artiklih iz »vijol!'ne bajte«, ni razloga, da ne bi na &tajerskem tudi prihodnjo jesen gledali vrhunskih predstav. Ne nazadnje vezist Goran Cvijanovi$ pravi: »Vsako leto smo bli%je, gremo korak za korakom, mislim, da bomo "e napredova-li. Liga prvakov je gotovo mamljiv cilj. Letos smo videli, kako blizu smo najbolj"im ekipam v Evropi, verjamem pa, da bomo "e bolj. Smo na pravi poti, vse te izku"nje, ki smo jih pridobili, nam vlivajo samozavest.«

Leon Rosa

27

Drugo mesto ni bilo dovolj

Slovenska reprezentanca do 21 let je v septem-bra kon!anem kvali"kacijskem ciklusu s svojo simpati!nostjo in igrivostjo prevzela slovensko nogometno srenjo. Z zelo dobrimi rezultati in borbo za mesta, ki prina#ajo dodatne kvali"ka-cije v skupini, kjer Slovenija ni veljala za favo-rita, so imeli Kevin Kampl, Jan Oblak, Dejan Lazarevi$ in ostali, pod svojimi nogometnimi !evlji edinstveno prilo%nost. V konkurenci do 21 let se Sloveniji #e ni uspelo uvrstiti na za-klju!ni del evropskega prvenstva, tokrat pa so bili fantje, ki so slast zaklju!nega tekmovanja okusili %e v reprezentanci do 19 let, na pra-gu ponovitve dose%ka mlade reprezentance s Samirjem Handanovi!em, Mi#om Bre!kom in nekaterimi ostalimi sedanjimi A repre-zentanti, ki so se pred leti uvrstili v dodatne kvali"kacije in tam izgubili z Nizozemsko. Po odli!nem za!etku kvali"kacij, je Slovencem zmanjkalo sre!e v trenutku, ko bi jo najbolj potrebovali. Ko so Kav!i!evi varovanci brez zmage proti Finski zapustili Mestni &tadion na Ptuju, je bilo jasno, da bodo morali to!ke nadoknaditi drugje – tako proti Ukrajini v go-steh, kot proti &vici doma. Sicer bodo o usodi Slovenije odlo!ali drugi. 'e gostovanje v Kijevu je kmalu odlo!ilo, da bo Slovenija za osvojitev prvega mesta v skupi-ni morala upati na ugoden razvoj tekme med &vedi in Ukrajinci. Ob predpogoju, da 6. mar-

28

M LA D E R E P R E Z E N TA N C E

ca v Ljudskem vrtu premagajo &vede. Dejan Lazarevi! in soigralci so svoj del posla opravili z odliko, mo!ni &vedi so klonili z 2:1, stanje na lestvici pred zadnjo tekmo pa je kazalo nasle-dnjo sliko: Slovenija je vodila z 20 to!kami in tekmo ve!, &vedi so jih zbrali 19, Ukrajinci pa 17. Ra!unica pred zadnjo tekmo med &vedsko in Ukrajino je bila tako jasna – za napredova-nje Slovenije je pri#el v po#tev le neodlo!en rezultat. V primeru zmage &vedske je bila si-tuacija jasna, v primeru zmage Ukrajine pa bi imeli Slovenija in Ukrajina enako #tevilo to!k,

kakor tudi medsebojno gol razliko, kljub vse-mu pa bi zaradi bolj#e skupne gol razlike na prvo mesto splavali predstavniki vzhodnega bloka. V primeru neodlo!enega rezultata pa bi zaradi bolj#e medsebojne razlike s &vedsko prvo mesto zasedla Slovenija. Toda &vedi tokrat niso ni!esar prepustili naklju!ju. Kmalu so pove-dli z dvema zadetkoma prednosti in tekmo mir-no pripeljali do konca. Sloveniji je tako po do-brih kvali"kacijah v ustih ostal grenak priokus, obetavna generacija pa se je morala sprijazniti tudi s tem, da se njihova skupna pot kon!uje.

(e je bilo v mladi reprezentanci razo!aranje po razpletu kvali"kacij ogromno, pa je bilo ravno obratno razpolo%enje v reprezentanci do 17 let, ki se je konec septembra v Sarajevu borila za napredovanje v drugi krog kvali"kacij. Pred za!etkom turnirja so Slovenci v prestolnico BiH pri#li s skromnimi na!rti. &irokoustenje in napovedovanje razpleta pred za!etkom ni stil selektorja Boruta Jarca, ki je, kljub njego-vemu temperamentu ob igri#!u, pravi trener-ski “d%entleman”. V skupini z doma!ini (BiH), Francijo in Gr!ijo so Slovenci merili na boj za drugo mesto. Potrditev teh napovedi je bila tudi uvodna tekma z Gr!ijo, ki se je kon!ala brez zadetkov, Slovenijo pa je %e v naslednjem krogu !akala preizku#nja z mladimi upi evrop-ske nogometne velesile – Francije.

Varovanci selektorja Toma!a Kav"i"a so v septembru 2012 opravili svoje delo in premagali #vedsko, vendar pa to !al ni bilo dovolj za nastop v dodatnih kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo do 21 let. Borut Jarc je po uspehu v lanski sezoni z uvrstitvijo v Elite Round, ta dose!ek ponovil tudi z reprezentanco do 17 let, Primo! Gliha, ki je konec avgusta prevzel izbrano vrsto do 19 let, pa je obstal v prvem krogu kvalifikacij za Euro U-19 2013.

Kvalifikacije-Skupina 2

T Z N P to!ke

1 !vedska 10 7 1 2 222 Slovenija 10 6 2 2 203 Ukrajina 10 5 2 3 174 Finska 10 3 3 4 125 Litva 10 3 0 7 96 Malta 10 1 2 7 5

29

M LA D E R E P R E Z E N TA N C E

Galski petelini so v tekmo s Slovenijo sicer krenili odlo!no in po tri to!ke, vendar so se po zadetku Alena O"bolta zanje morali obri-sati pod nosom. Rezultat na #tadionu Slavije je ostal 1:0 za Slovenijo, ki je tako pripravila prvovrstno presene!enje in si na #iroko odpr-la vrata v drugi del. Sledila je #e tekma z BiH, nova minimalna zmaga Slovenije pa je pome-

Kvalifikacije-Skupina 5

T Z N P to!ke

1 Rusija 3 2 1 0 72 !vedska 3 1 1 1 43 Wales 3 1 0 2 34 Slovenija 3 0 2 1 2

Kvalifikacije-Skupina 10

T Z N P to!ke

1 Slovenija 3 2 1 0 72 Francija 3 1 1 1 43 BiH 3 1 0 2 34 Gr"ija 3 0 2 1 2

nila, da bodo Slovenci v drugi del kvali$kacij krenili s prvega mesta. Slednje sicer za kadet-sko reprezentanco ni bilo posebno sre!no, saj je "reb Sloveniji namenil Anglijo, Portugalsko in Rusijo, turnir pa bo za name!ek odigran ko-nec marca na Otoku.

Uspeha mlaj#ih kolegov pa na doma!em tur-nirju prvega kroga kvali$kacij za Evropsko pr-venstvo ni uspelo ponoviti njihovim starej#im kolegom. Varovanci Primo"a Glihe so se zna#li v skupini z Rusijo, %vedsko in Walesom. &e so Oto!ani tradicionalno neugodni, pa ruski in #vedski na!in igranja in dojemanja nogometne igre Sloveniji nikakor ne odgovarjata. Selektor Gliha je kljub kvalitetnim nasprotnikom v tur-nir vstopil z "eljo po napredovanju in po remi-ju z Rusijo na prvi tekmi v Slovenski Bistrici je scenarij, da Slovenija osvoji eno od prvih dveh mest v skupini, deloval povsem uresni!ljivo. %ok je pri#el v drugem krogu, ko se se Slovenija v Bakovcih pomerila z Vali"ani, ki so na papir-ju kotirali najni"je. To Oto!anov ni zmotilo – #e ve!, Slovence so uspeli presenetiti in slaviti

z 2:1. S tem so pokopali mo"nosti Slovenije za napredovanje in kljub remiju v zadnjem krogu je Slovenija v kategoriji do 19 let sezono za-klju!ila na zadnjem mestu v skupini, dve to!ki oddaljena od drugega mesta na lestvici.

Matja" Krajnik

Rob optimisti!no v nov kvalifikacijski ciklusNa reprezentan!nem nivoju v kategorijah WU17 in WU19 je novost, ki je zaznamova-la leto 2012, v normativni ureditvi UEFA, ki je v svojih pravilnikih uvedla t.i. pravilo, ki "!iti mlade igralke v smislu, da igralke lahko v leto"nji sezoni igrajo samo za eno - WU17 ali WU19 - reprezentanco, tudi !e starostno ustre-za obema kategorijama tekmovanj. Tako sta v letu 2012 selektorici WU17 in WU19 tekmo-vali s popolnoma lo!enima seznamoma mladih reprezentantk, kar je v prihodnje "e dodatna motivacija in izziv za !im hitrej"e pove!evanje "tevila registriranih igralk.#enska kadetska reprezentanca WU17 je pod vodstvom selektorice Tine Kelenberger v letu 2012 sodelovala na UEFA razvojnem turnir-ju ter pred uradnimi kvali$kacijami v sklopu svojih pripravljalnih akcij uspe"no odigrala kar nekaj prijateljskih tekem. Uradni kvali$kacijski turnir v Sloveniji, ki ga je v mesecu septembru organizirala NZS, se je odvijal na prizori"!ih Beltinci in Odranci. Na turnirju se je v drugi krog tekmovanja uvrstila reprezentanca %e"ke, sledila je Islandija, Slovenija pa se je z zmago proti Estoniji uvrstila na solidno 3. mesto. Nekoliko izku"enej"a generacija deklet WU19

30

! E N S K I N O G O M E T

je pod vodstvom selektorice Petre Mikeln &e v !asu pripravljalnih tekem iztr&ila nekaj zmag, med drugim pa je realizirala tudi povabilo re-prezentance Argentine, ki se je mudila v Evropi. Po opravljanih pripravah je reprezentanca od-potovala v Rusijo, kjer so jo !akale nasprotnice iz 'vedske, Rusije in Azerbajd&ana. Slovenija je s prvo kvali$kacijsko tekmo zabele&ila poraz proti sicer aktualnim evropski WU19 prvaki-njam 'vedinjam, nato pa je &e v naslednji tekmi proti Rusiji iztr&ila zavidljiv neodlo!en rezultat 1 : 1 in nato visoko zmago proti Azerbajd&anu, kar jim je odprlo vrata za mo&nost uvrstitve v drugi krog tekmovanja. #al pa smo bili pri tem vezani tudi na rezultat tekme 'vedska : Rusija, kjer 'vedska ni premagala Rusije. Novo poglavje sezone se je odprlo 20. novem-bra 2012, ko se je na sede&u UEFA odvil &reb za kvali$kacijski ciklus &enskih reprezentanc WU17 in WU19. Za tekmovanje v WU19 se je "tevilka sodelujo!ih dr&av povzpela &e na 48, med drugim pa se je letos pridru&ila tudi novinka Albanija. Slovenija je bila pri obeh &rebih iz&rebana v skupino 7, poleg tega pa jim je UEFA zaupala organizacijo obeh kvali$kacij-skih turnirjev. Tako bo NZS v Sloveniji gostila

turnir WU17 v !asu od 6. do 11. avgusta z re-prezentancami Litve, Belorusije in Belgije, ter turnir WU19 med 21. in 26. septembrom, kjer bodo nasprotnice reprezentance Italije, Poljske in Albanije. #enska A reprezentanca je v letu 2012 dobila novega selektorja; Damir Rob je tako repre-zentanco prevzel sredi kvali$kacijskega ciklusa. Ob zaklju!ku teh kvali$kacij je reprezentanca uspela iztr&iti te&ko &eleno zmago, ki jo je z za-detkom okronala mlada reprezentantka Kaja Er&en na tekmi proti Hrva"ki. Sicer pa so leto-"nje aktivnosti najbolj zaznamovale pomlajena &enska reprezentanca, lepo "tevilo prijateljskih tekem (proti tekmovalno zanimivim naspro-tnicam kot so !lanice FC Bayern Munchen, Slova"ka, Romunija), kot tudi gostiteljstvo re-prezentance ZDA WU17. Z organizacijskega vidika je pustila svoj pe!at predvsem organiza-cija tekme Slovenija : Anglija v Velenju, ki jo je obiskovalo 1000 gledalcev, obenem pa je bila iz-vedena dru&beno odgovorna akcija za boj proti sr!nim boleznim imenovana »obleci me v rde-!e«, v sodelovanju z dru"tvom za srce in o&ilje. Z vidika normativnih sprememb NZS je za ra-zvoj dekli"kega nogometa pomembno podro-

31

! E N S K I N O G O M E T

Liga za prvaka Z N P T

1. !NK Teleing Pomurje" 9 0 0 27

2. !NK Rudar #kale" 7 0 2 21

3. !NK Radomlje" 7 0 2 214. !NK Maribor" 4 1 4 135. !NK Jevnica" 4 0 5 126. !NK Dornava" 3 0 6 9

7. !NK Krka" 3 0 6 9

8. Velesovo Ka-men Jeri$" 2 1 6 7

9. !NK Slovenj Gradec" 0 0 8 0

Lestvica po kon$anem 10. krogu S!NL v tekmovalnem letu 2012/2013.

LestvicaLeto 2012 je bilo za !enski nogomet zelo in-tenzivno, zaznamoval pa ga je obisk UEFA ekspertinje s podro"ja !enskega nogometa Heike Ullrich v pri"etku leta. Z vidika klub-skega !enskega nogometa je bilo leto zagotovo posebno, saj v tem letu #enska nogometna liga (S#NL) pod okriljem NZS praznuje 20. letnico svojega obstoja. V sezoni 1992/93 je bil prvi klubski prvak Krim, ligo pa so tvorili $e klubi %kale Velenje, Vrhnika, Doli", Idri-ja, %RC Pol!evo Ivan"na Gorica, Menge$ in Koper. Liga S#NL je od takrat dalje stalnica, sicer z razli"nimi klubi in tudi razli"nim $tevi-lom klubov, vklju"enih v tekmovanje. Aktual-ni prvak S#NL je klub #NK Pomurje Beltin-ci, ki je slovensko klubsko tekmovanje uspe$no zastopal tudi v tekmovanju #enske lige prva-kov (UEFA Women's Champions League) z odli"nimi rezultati, kot sta zmaga 9:1 proti ekipi FC Gintra Universitetas in zmaga 4:2 proti tur$kim klubom Ata&ehir.

V primerjavi s prej$njo sezono je v leto$nji 2012/13 9 sodelujo"ih klubov, od katerega je novinec novoustanovljeni klub #NK Rado-mlje, ki na koncu jesenskega dela zaseda odli"-no 3. mesto. Vodstvo dr!i #NK Pomurje s 27 to"kami prednosti pred drugouvr$"enim klu-bom %kale z 21 to"kami. Gledanost jesenske-ga dela tekmovanja S#NL skupno zna$a 2820 gledalcev. Lestvico strelk jesenskega dela tek-

movanj S#NL, ki so bile uspe$ne z desetimi goli in ve", zaznamujejo igralke Tanja Vrabel in Mateja Zver z 19 zadetki ter Tja$a Tibaut s 17, sicer pa so vse "lanice #NK Pomurje. Lestvica Fair play jesenskega dela tekmovanja se pri"ne z naslednjimi klubi: 1. mesto #NK Rudar %kale, 2. #NK Dornava, 3. #NK Krka ter 4. mesto #NK Radomlje.

20 let S!NL

"je t.i. me$anega nogometa, kjer se je povi$ana starostna meja igralk, ki lahko igrajo tudi v ka-tegoriji z de"ki, in sicer iz 12 na 14 let. Pripravila se je nova strategija razvoja !enskega nogometa za obdobje 2013 – 2017.

Mesec december je v znamenju priprav na Zim-sko !ensko ligo (Z#L), ki je lani dobila svojo celostno podobo. A reprezentanca bo v mese-cu aprila na UEFA !rebu dobila nasprotnice za UEFA kvali'kacijsko tekmovanje za SP, ki se bo leta 2015 odvijalo v Kanadi.

Vesna Vasili"

Koledarsko leto se izteka in futsal reprezentanca je lahko upravi!eno ponosna na vnovi!en preboj na evropsko prvenstvo, grenak priokus pa je pustil spomin na kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Slovenijo je do preboja med elito, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu med 1. in 18. novem-brom na Tajskem, lo!ilo 61 sekund. »Kvalitetnega preskoka nismo naredili, zato je ve! razlogov, ne be"im od odgovornosti. Lahko bi naredili ve!. Je pa zadnje svetovno prvenstvo dokazalo, da so presene!enja stvar posameznih zadev, ne pa trend. Malo je verjetnosti, da slab#i premaga bolj#ega od sebe. Se pa strinjam – ta generacija si zaslu"i #e en preboj na evropsko prvenstvo.« se na leto 2012 s pogledom naprej ozre selektor Andrej Dobovi!nik.

61 sekund do svetovnega prvenstva

Prvi vrhunec leta 2012 je bilo evropsko pr-venstvo, ki so ga gostili Hrvati v Zagrebu in Splitu. Slovenci so v predtekmovanju odli!no kljubovali "pancem (2:4), nekaj slab#e pa odi-grali proti Ukrajincem (3:6) ter tako z dvema porazoma kon!ali prvenstvo po prvem delu. Vse misli in sile pa so bile usmerjene v kvali$ka-cije za svetovno prvenstvo. %reb zadnjega kroga izlo!ilnih bojev je bil Sloveniji naklonjen, &ehi pa tekmec po meri.

Sloveniji je pripadel prvi pol!as dodatnih kva-li$kacij za SP 2012. V Velenju so varovanci se-lektorja Andreja Dobovi!nika s 2:0 premagali &ehe in si priigrali lepo prednost pred povratno tekmo v Pragi. Za Slovenijo sta v Velenju zadela Alen Feti! in Rajko Ur#i!. V zadnji minuti bi lahko &ujec povi#al na 3:0, a je bil tudi rezultat 2:0 obetajo! in vzpodbuden. Dodaten impulz je celotni tekmi dala tudi slavnost pred samim prvim udarcem. Predsednik NZS Aleksander &eferin in predsednik Komisije NZS za mali

nogomet Vlado Mo!nik sta obdarila dva jubi-lanta: Benjamin Melink je dobil priznanje za 100. nastop, Kristjan &ujec pa za 50. Slovenija je navdu#ila z zrelo in pametno igro. Igralci so pokazali, da znajo pokazati zobe tudi v tekmi, ki odlo!a. »Dobro smo se kosali z njimi, tudi sami sebe smo presenetili s tolik#no zrelo-stjo,« je bil na soigralce ponosen kapetan Igor Osredkar, izku#eni Primo' Zor! pa je pohvalil izjemno atmosfero, ki so jo pripravili navija!i z Velenjskimi Knapi v tamkaj#nji Rde!i dvorani.

Slab mesec je Slovenija 'ivela v upanju, da se lahko ta generacija zapi#e v zgodovino. »To priliko je potrebno izkoristiti. Kdo ve, kdaj se nam spet ponudi tak#na,« pa zaklju!i selektor Dobovi!nik, ki je 'e 95. (do danes je zbral 98 nastopov) vodil Slovenijo na uradni tekmi. V Pragi so bili 11. aprila zbrani vsi najbolj#i igralci, zavoljo rumenih kartonov je manjkal le izku#e-ni Benjamin Melink. Slovenija je izvrstno za!e-la tekmo. V 3. minuti je za 0:1 zadel povratnik

Damir Perti!, temu pa je sledil preobrat, ki je dosegel vrhunec 61 sekund pred koncem – Lu-bo# Re#etar je zabil za kon!nih 4:1 – skupaj 4:3 za &ehe, ki so se tako prebili na svetovno prven-stvo. Slovenija je drugi! zapored (pred #tirimi leti pora'eni dvakrat proti Portugalcem) ostala brez nastopa na svetovnem prvenstvu »"e da-nes sem prepri!an, da smo bili bolj#i na dveh tekmah. Pokopale so nas #e videne individualne napake. Vsi smo si 'eleli na svetovno prvenstvo. Ves !as smo delali za to. Razo!aranje je izjemno veliko. Bili smo tako blizu,« je bil razo!aran Dobovi!nik.

Izvr#ni odbor NZS je na svoji 11. redni seji med drugimi odlo!al tudi o novem selektorju slovenske futsal reprezentance. Futsal dele'ni-ki so izrazili podporo dosedanjemu selektorju Andreju Dobovi!niku, ki je z rezultati v prete-klosti dokazal, da lahko skupaj s fanti dose'ejo marsikaj in da je pred njimi #e lepa prihodnost. »Vesel sem, ker bomo tudi v prihodnje selektor

32

F U TS A L

Slovenije. Ob tej prilo!nosti hvala vsem stro-kovnim slu!bam in vsem, ki so mi izrekli pod-poro ob novem imenovanju. Upam in !elim si, da bi tudi v prihodnje delali dobro, morda "e za odtenek bolj"e, imeli "e nekaj bolj"e pogoje, ter da izpolnimo za#rtane cilje,« je bil po imenova-nju zadovoljen selektor.

Jeseni je reprezentanca obrnila nov list. Poslo-vila sta se Primo! Zor# in Damir Perti#, selek-tor pa je k delu povabil mlade ase: »Priliko bodo dobili mladi, ki dobro delajo v svojih klubih. So "e dale# od povpre#nega reprezen-tanta, a je prav, da dobijo prilo!nost,« je bil jasen selektor. Svoje je k dani situaciji prispe-valo tudi dejstvo, da ni uradnih tekmovanj za reprezentan#no selekcijo U21: »Vidi se, da reprezentanca U21 nima uradnih tekmovanj, zato smo primorani, da presko#ijo eno stopni-co in da jim sku"amo nameniti minute v #lan-ski vrsti.«

$reb predkvali%kacij in kvali%kacij za EP 2014, ki ga februarja 2014 gosti Belgija, je Sloveniji namenil turnir v Tur#iji, kjer bo glav-

33

ni tekmec Ukrajina, poleg nje pa na turnirju nastopajo "e doma#ini Turki ter zmagovalec predkvali%kacijske skupine C (Litva, Ciper, Anglija). Na evropsko prvenstvo se bodo di-rektno uvrstili zmagovalci skupin, drugouv"#e-ne zasedbe pa #akajo dodatne kvali%kacije.

Pravila so jasna, ciljamo na eno od prvih dveh mest. Motiva nam ne manjka,« je dejal selek-tor Andrej Dobovi#nik, ki je Slovenijo pope-ljal !e na EP 2010 in EP 2012. Selektor ob tem doda, da bi bilo za sam razvoj futsala bolje, da bi imeli kvali%kacije po skupinah, saj bi tako naredili korak naprej.

Z Ukrajinci imamo izku"nje, na Evropskem prvenstvu so nas polo!ili. Zavedamo se, da moramo igrati precej bolj"e kot v Zagrebu, jasno nam je, da moramo dvakrat zmagati, potem pa na tekmi z Ukrajino odlo#ati o po-tniku,« pa !reb ocenjuje Benjamin Melink, ki si !eli, da bi Slovenija na evropskih prvenstvih me"ala "trene, ne le sodelovala.

Drago Perko

34

V mesecu oktobru je v soorganizaciji Nogometne zveze Slovenije v Maribo-ru potekal t.i. Nogomed, 4. mednaro-dni kongres !portne medicine. Aktual-ne teme so letos obravnavale podro"ja od prehrane vrhunskega !portnika in !portne prehrane, do reanimacije na !portnem tekmovali!"u z uporabo de-fibrilatorja in prepre"evanja po!kodb v nogometu FIFA 11+. Eminentne preda-vatelje je poslu!alo rekordnih 300 ude-le#encev – zdravnikov, fizioterapevtov, maserjev, trenerjev, !portnih pedago-gov in funkcionarjev, kot tudi !portni-kov samih.

V okviru izobra#evanj in usposabljanj NZS je 12. oktobra v Mariboru potekal strokovni seminar o Pravilih nogome-tne igre, navodilih in usmeritvah za sojenje na ravni UEFA in NZS. Semi-nar je bil namenjen glavnim trener-jem, pomo"nikom glavnega trenerja, kapetanom "lanskih mo!tev oziroma njihovim namestnikom, vodjem mla-dinskih programov klubov 1. in 2. SNL ter drugim klubskim delavcem.

Udele#enci so prisluhnili predavanju mag. Radeta Mijatovi$a o novostih na podro"ju pravil nogometne igre, ki pripomorejo k za!"iti integritete tek-movanja, kot tudi samih nogometa-!ev in akterjev. Predstavil je pogoste prakti"ne primere, ki najbolj nazorno poka#ejo usmeritev in navodila so-dnikom za za!"ito igralcev in imid#a nogometne igre.

N VI!KESamir Handanovi" ambasador EuroBasketa 2013

Nogometna zveza Slovenije in kapetan slovenske nogometne reprezentance Sa-mir Handanovi$ sta s sodelovanjem ka-petana v kampanji “Dvajseterica podpor-nikov EuroBasketa 2013” izrekla podporo evropskemu prvenstvu v ko!arki, ki se bo leta 2013 odvijalo v !tirih slovenskih me-stih – Celju, Jesenicah, Kopru in Ljubljani.

Samir Handanovi$, ki se je udele#il sne-manja promocijskega spota prvenstva in fotografiranja, je postal eden izmed am-basadorjem prvenstva in se tako pridru#il drugim znanim Slovencem, ki bodo svo-jo prepoznavnost izkoristili tudi za po-mo" promocije najve"jega ko!arkarskega dogodka v Sloveniji doslej.

»To je najve!ji dogodek za Slovenijo in prav je, da ga tudi mi podpremo, saj lahko prinese veliko navdu"enja. V na"o dr#avo bo pri"lo ogromno tujcev, zato je to velika promocija dr#ave. Upam, da bodo vsi imeli kaj od prven-stva in, da bo tudi na"a reprezentanca dosegla lep uspeh,« je po snemanju povedal eden najbolj!ih nogometnih vra-tarjev na svetu Samir Handanovi$.

Seminar o pravilih nogometne igre

Ena izmed nosilnih tem leto!njega Nogo-meda je bila »Prehrana vrhunskega !por-tnika«, kjer so doma"i in tuji strokovnjaki predstavili vlogo pravilnega prehranskega re#ima vrhunskih !portnikov ter pomen prehranskih dodatkov, ki so v zadnjih letih postali vse bolj raz!irjeni. Poseben pouda-rek je bil na nevarnosti dopinga in konta-minaciji prehranskih dodatkov z nedovo-ljenimi substancami. Obravnavane so bile tudi mi!i"ne po!kodbe, katerih ponovna po!kodba je mnogokrat posledica nepravil-nega zdravljenja prvotne po!kodbe. Veliko pozornost je pritegnila tudi okrogla miza na temo »Organizacija zdravstvenega varstva

!portnikov v Sloveniji«, ki je nakazal smernice in re!itve k bolj!emu sistemu zdravstvenega varstva !portnikov v pri-hodnosti.

4. mednarodni kongres #portne medicine

35

SLOVENIJA U-19 (L.95):

Doma z Angle!i

SLOVENIJA U-17 (L.96): V Anglijo po presene"enje

SLOVENIJA U-17 (L.97):

V kvalifikacijah s sosedi in Oto"ani

Slovenska reprezentanca do 19 let, ki je letos maja pred doma!imi gledalci nastopala na EP U-17 2012, bo septembra 2013 pred doma!imi gledalci krenila na pot proti novemu evrop-skemu prvenstvu - v prvem delu kvalifikacij za EP U-19 2014, ki bo na Mad"arskem.

Kroglice v Nyonu so slovenski reprezentan-ci, ki jo vodi selektor Milo# Kosti$, name-nile %vico, Anglijo in Andoro, v drugi del kvalifikacij, imenovan Elite Round, pa se uvrstita dve najbolj#i reprezentanci v skupi-ni. Pred turnirjem bosta vlogi favoritov na papirju pripadli %vicarjem in Angle"em, ki so po koeficientu reprezentanc do 19 let vi#je od Slovencev, vsekakor pa se bodo fantje, ki imajo izku#nje z igranjem na evropskem prvenstvu, tokrat "eleli uvrstiti na zaklju!ni

Varovanci Boruta Jarca - Slovenska kadetska reprezentanca, ki se je letos uvrstila v drugi del kvalifikacij (Elite Round) za nastop na EP U-17 na Slova#kem 2013 - bodo v Angliji imeli te!ko delo.

Nogometa#i letnika 1996, ki v letu 2012/13 nastopajo v kategoriji U-17, so septembra v prvem delu kvalifikacij prijetno presene-tili v Sarajevu, ko so osvojili kar prvo mesto v skupini 5, pred Francijo, BiH in Gr!ijo. &reb se ni odvil po njihovih "eljah, saj so jim kroglice za nasprotnike namenile reprezentance Anglije, Portugalske in Rusije, iz sedmih skupin pa na zaklju!ni turnir na Slova#ko napredujejo le zmagovalci. Turnir bo med 23. in 28. marcem 2013 odigran v Angliji.

In kako so na#i nasprotniki nastopili v prvem delu kvalifikacij? Anglija je v skupini s Severno Irsko, Estonijo in Walesom osvoji-la vse mo"ne to!ke, Portugalci so v skupini z Norve#ko, Islandijo in Malto zasedli drugo mesto, z minimalnim porazom pa so morali priznati le premo! Norve"anov. Podobno kot Portugalska pa tudi Rusija ni osvojila prvega mesta v svoji skupini, kjer so nastopali #e 'ehi, Danci in 'rnogorci. Rusija je izgubila s 'e#ko in se v Elite Round uvrstila z drugim mestom.

&reb kvalifikacijskih skupin za nastop na Evropskem prvenstvu v nogome-tu do 17 let, ki bo leta 2014 na Malti, je dolo!il, da se bo Slovenija za uvr-stitev v Elite Round, kot se imenuje drugi del tekmovanja, borila s %kot-sko, Mad"arsko in Walesom. Kvalifi-kacijski turnir bo septembra 2013 od-igran v Sloveniji. Na turnirju bo sicer nastopila reprezentanca, ki jo letos #e uvr#!amo v kategorijo U-16, torej nogometa#i rojeni po 1. januarju 1997, vodi pa jo Borut Jarc.

del tudi skozi kvalifikacije. Tudi zato, ker bo evropsko prvenstvo na Mad"arskem slu"ilo kot kvalifikacije za nastop na SP U-20 leta 2015 v Novi Zelandiji.

Pot do evropskega prvenstva bo sicer dol-ga in zahtevna. 'e se bo Slovencem uspelo uvrstiti na eno od prvih dveh mest v skupini, jih bo leta 2014 !akal #e drugi del kvalifika-cij, od koder pa na zaklju!ni turnir vodi le #e sedem mest.

N VI$KE

Branko Elsner se je rodil 23.11.1929 v Ljublja-ni. V nogomet ga je potegnilo !e v mlaj"ih le-tih. Prvi# je bil kot nogometa" registriran leta 1939, ko je nosil dres NK Vi# v Ljubljani. V svoji dolgoletni karieri nogometa"a, trenerja in nogometnega funkcionarja je igral "e za NK Enotnost, NK Odred, NK Branik v Maribo-ru in NK Svoboda. Kot trener je ljubljansko Olimpijo sredi 60. let pripeljal v jugoslovan-sko ligo. $e kot aktiven nogometa" je opravil izpite za trenerja, hkrati z aktivno kariero no-gometa"a pa !e vodil mladinsko mo"tvo.

Kot igralca si ga bomo zapomnili po igri z glavo, "e bolj pa se je v nogometno zgodovino vpisal kot analiti#en in "tudiozen strokovnjak. Po Visoki "oli za telesno kulturo v Ljubljani je vpisal podiplomski "tudij v Zagrebu. Ma-gistriral je iz kinezologije. Leta 1982 je postal doktor, dve leti kasneje izredni, leta 1989 pa redni profesor na Visoki "oli za telesno kultu-ro. Svoje znanje je nesebi#no predajal mlaj"im generacijam. Zanimanje za nogomet je ohranil tudi v dru!ini. Starej"i sin Brane je dolgoletni

Slovenski nogometni prostor je sredi novembra v 83. letu starosti zapustil nogometa!, trener, selektor, mentor !tevilnim nogometnim strokovnjakom in pedagog Branko Elsner. V zgodovino slovenskega !porta se bo zapisal kot eden od pionirjev moderne nogometne igre pri nas.

delavec Nogometne zveze Slovenije, Marko je bil jugoslovanski reprezentant, igral je tudi za Crveno zvezdo. Vnuka Luka in Rok sta svoj poklic prav tako poiskala v nogometu. Prvi se je po osvojenem naslovu dr!avnih prvakov v Dom!alah in tujini podal v trenerske vode, drugi igra na Poljskem.

Dr. Elsner je napisal tudi veliko strokovnih #lankov, izdal vrsto knjig, priro#nikov in pri-pravil ve# raziskovalnih nalog o mladih v no-gometu. Aktiven je bil tudi izven dr!avnih meja. Dvakrat je vodil avstrijsko izbrano vrsto in tako postal prvi Slovenec, ki je vodil tujo re-prezentanco. Znamenita je predvsem njegova

Dr. Brane Elsner (1929 - 2012)

I N M E M O R I A M

36 Ob obisku predsednika FIFE skupaj z Rudijem Zavrlom in Ivanom Toplakom.

zmaga nad Nem!ijo, ki je sredi Dunaja padla z 1:4. Uspeh je do"ivel tudi na klopi FC Wacker-Swaro-vsky v Innsbrucku, kjer je osvojil dr"avna naslova. Po uveljavitvi na tujem, ogromnem pe!atu v sloven-skem in jugoslovanskem nogometnem prostoru je nekaj mesecev pre"ivel pri japonski Vegalta Brum-melu. #tiri leta je vodil tudi mladinski program v dunajske Austrie. Svoj pe!at je pustil tudi v doma!i izbrani vrsti. Bil je trener mladinske reprezentance, leta 1982 postal predsednik krovne nogometne organizacije pri nas, pred tem je v Nogometni zvezi Jugoslavije predse-dnikoval strokovnem odboru in bil !lan izvr$nega odbora. Po razpadu skupne dr"ave se je vklju!il v delo Nogometne zveze Slovenije in bil od leta 1993 do 1997 direktor reprezentanc.

Kot vizionar in !lovek z izjemnim ob!utkom za mla-de je prejel Bloudkovo nagrado na "ivljenjsko delo v nogometu, od Olimpijskega komiteja Slovenije pa dobil !astno listino. Kot idejni in organizacijski vod-ja otro$kih nogometnih $ol in predsednik Otro$ke nogometne $ole Ljubljana se je vklju!il tudi v delo z najmlaj$imi, po njem pa se imenuje tudi $ola za nogometne trenerje, ki deluje v okviru Nogometne zveze Slovenije. Za svoje dolgoletno strokovno delo je bil imenovan tudi za !astnega !lana NZS.

I N M E M O R I A M

37

Podelitev trenerskih diplom na Fakulteti za !port.

Kot predsednik Otro!ke nogometne !ole Ljubljana.

Na klopi avstrijskega FC Wacker-Swarovsky.Rana nogometna mladost.

Zadnja vodna ujma, ki je v Sloveniji povzro!ila ogromno "kodo, ni prizanesla niti nekaterim no-gometnim sredinam. Zelo hudo je bilo v nogometnem klubu Male!nik, ki je !ez no! ostal brez vsega.

Dobrodelna licitacija za NK Male!nik

Eden izmed uspe!nej!ih ustrojev v MNZ Mari-bor, klub s 60 letno tradicijo, ima v svojih vrstah ve" kot 200 "lanov, s tekmovalnimi selekcijami v vseh starostnih kategorijah. Selekcije od U-6 do U-14 tekmujejo pod okriljem MNZ Mari-bor, medtem ko kadeti in mladinci nastopajo v 2. kadetski in mladinski ligi pod okriljem NZS.

V klubu najve" pozornosti namenjajo vzgoji mladih nogometa!em, zato jim #elijo zagotovi-ti tudi najbolj!e mo#ne pogoje za vadbo. Kljub trenutni situaciji na gospodarskem trgu so z veliko odrekanja v preteklih letih dogradili in obnovili sla"ilnice v !portnem parku Berl in za-gotovili opremo, potrebno za tekmovanje tako velikega !tevila mladih nogometa!ev.

Nato pa se je zgodil 5. november 2012 in na-ravna katastrofa, ki je najbolj prizadela ravno vzhodni del Slovenije, ob kateri so lahko sr"ni klubski delavci le s solzami v o"eh opazovali, kako pod vodno gladino izginja vse tisto, za kar so se trudili v preteklih letih. Skoraj mesec dni po katastro$ je voda v !portnem parku Berl si-cer odtekla, za sabo pa pustila veliko razdejanje. Ne le, da tak!ni nepredvideni dogodki uni"ijo stvari, ki imajo morda tudi sentimentalno vre-dnost, povzro"ijo tudi ogromno in nepredvide-no gmotno !kodo. Toda iz kluba so kmalu po nesre"i lotili obnove, sredstva pa bodo zbirali na domiseln na"in.

V NK Male"nik so se tako, ob pomo"i lokalnih medijev, lotili zanimive akcije, ki bi nekoliko po-magala pri obnovi !portnega parka Berl. Povezali so se z znanimi !portniki, ki so za dobrodelno licitacijo donirali svoje !portne artikle. Tukaj smo sedaj na potezi ljubitelji nogometa. Za sim-boli"en znesek si lahko s sodelovanjem v licita-ciji priborite reprezentan"ni dres s podpisi vseh reprezentantov, ki ga je podarila Nogometna zveza Slovenije, pa podpisan reprezentan"ni dres Anteja %imund#e, klubski dres Luke Krajnca, na akcijo pa so se odzvali tudi "e!ki reprezentant Jaroslav Pla!il, vratar Sebastien Frey, pa Maribor-"an Dejan Trajkovski in !e mnogi drugi.

Oglejte si drese na povezavi http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=13 in izberite svojega ter pomagajte pri obnovi !portnega parka Berl.

38

D O B R O D E L N A L I C I TA C I J A