Natura 2000 v

celinski regiji

2 Natura 2000 v celinski regiji

Evropska komisija

Generalni direktorat za okolje

Avtorica: Kerstin Sundseth, Ecosystems LTD, Bruselj

Glavna urednica: Susanne Wegefelt, Evropska komisija,

Enota B2 – narava in biotska raznovrstnost, 1049 Bruselj,

BELGIJA

Prispevki: John Houston, Mats Eriksson, Marco Fritz

Zahvala: Zahvaljujemo se Evropskemu tematskemu

centru za biotsko raznovrstnost ter oddelku SADL

Katoliške univerze Leuven, ki sta zagotovila podatke za

razpredelnice in zemljevide.

Grafi čno oblikovanje: NatureBureau International

Fotografi je: naslovnica: GLAVNA – naravni bukov gozd,

osrednja Nemčija, Thomas Stephan, Nationalpark Hainich;

STRANSKE OD ZGORAJ NAVZDOL – neznano, Geert Raeymaekers,

H. Baumgartner, Nationalpark Donauauen, C. Aschenmeier;

zadnja stran: Mittlere Elbe, Nemčija, Guido Puhlmann,

Biosphärenreservat Flusslandschaft Mittlere Elbe

Dodatne informacije o Naturi 2000 so na voljo na spletni

strani http://ec.europa.eu/environment/nature.

Vsebina

Celinska regija – središče Evrope ..................................... str. 3

Vrste Natura 2000 v celinski regiji.................................... str. 5

Zemljevid območij Natura 2000 v celinski regiji ........ str. 6

Habitatni tipi Natura 2000 v celinski regiji ................... str. 8

Vprašanja upravljanja v celinski regiji ............................ str. 10

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov

na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo

Brezplačna telefonska številka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11

(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo

vzpostavitve zveze s številkami 00 800 ali

pa te klice zaračunavajo.

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na

internetu.

Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2010

© Evropski skupnosti, 2010

2010 – 12 str. – 21 x 29,7 cm

ISBN 978-92-79-13174-5

doi:10.2779/6520

Razmnoževanje je dovoljeno le z navedbo vira. Fotografi je

v tej publikaciji so avtorsko zaščitene in se ne smejo

uporabljati brez predhodnega pisnega dovoljenja

fotografov.

Printed in Belgium

Tiskano na recikliranem papirju, ki mu je bil

podeljen znak EU za okolje za grafi čni papir

http://ec.europa.eu/environment/ecolabel

3Natura 2000 v celinski regiji

Več kot četrtina Evropske unije je del celinske regije. Od zahoda proti vzhodu se razteza od osrednje Francije do vzhodnega dela Poljske na severu in do Romunije na jugu. Zunaj EU sega do Urala na meji z Azijo. Na jugu je skoraj razpolovljena z visokim gorovjem alpskega območja in stepskimi ravninami panonske regije. V celinsko regijo spadajo tudi deli obale Jadranskega in Baltskega morja.

Celinska regija vključuje dele ozemlja 13 držav EU. Vanjo spadajo obsežna območja Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Češke in Bolgarije ter večji deli Danske, Belgije, Avstrije, Slovenije in Romunije. V celinsko regijo je v celoti vključen le Luksemburg, na drugi strani pa le 3 % švedskega ozemlja spadajo v to regijo.

Za podnebje so na splošno značilne zelo velike razlike med mrzlimi zimami in vročimi poletji. Celinsko podnebje je bolj izrazito na vzhodu regije. Ekstremna vročina in mraz ter vlaga in suša so bolj običajni na vzhodu in znatno vplivajo na rastlinstvo.

Zaradi vpliva milejšega oceanskega podnebja atlantske regije so proti zahodu te značilnosti šibkejše. Januarske temperature v Varšavi so na primer običajno precej pod lediščem, medtem ko so v Alzaciji ponavadi višje od 0 °C.

Pokrajina celinske regije je na severu na splošno položna, na jugu pa bolj hribovita, razen obsežnih poplavnih ravnic v porečju reke Pad in Donave. Velik del severne Nemčije, Danske, Poljske in Rusije spada v severnoevropsko nižavje.

To prostrano območje, ki so ga izoblikovali napredujoči in umikajoči se ledeniki, je bilo pokrito z nižinskimi listopadnimi bukovimi gozdovi, ki so jih prekinjale obsežne poplavne ravnice, močvirja in visoko barje. Vendar je bila večina tega gozda izkrčena za kurjavo in les, namesto njega pa se je razvila obsežna kmetijska proizvodnja. Ta sprememba je tako velika, da je to območje zdaj znano kot „žitnica“ Evrope.

Pod ravnicami leži morenski pas z več tisoč jezeri, nizkim in prehodnim barjem, ki se razteza okrog Pomorjanskega v vzhodni Nemčiji in na Poljskem. To je eno od najredkeje poseljenih območij celinskega pasu ne le zaradi zahtevnega terena, ampak tudi strateškega položaja, ki ga je to območje dobilo po svetovnih vojnah kot mejna regija med vzhodom in zahodom.

Še bolj proti jugu so vedno bolj opazni sredozemski in subalpinski vplivi na rastlinstvo. Na nižje ležečih delih Alp, Apeninov, Karpatov in hribovitih območjih Vogezov, Ardenov in Schwarzwalda je na primer mogoče najti veliko vrst in habitatov, ki so tudi v alpski regiji.

Po celinski regiji tečejo nekatere najpomembnejše reke v Evropi, kot so Donava, Loara, Ren, Pad, Laba, Odra in Visla. Te reke imajo zelo velik gospodarski pomen, saj kot notranje vodne poti povezujejo sever in jug. Zato jih je večina kanaliziranih in reguliranih, kar pa je povzročilo znatno izgubo obsežnih površin habitatov in vrst na poplavnih ravnicah.

Kljub tem spremembam je celinska regija glede biotske raznovrstnosti še vedno razmeroma bogata. Ker je stičišče veliko različnih biogeografskih območij, v njej živi veliko vrst, ki jih najdemo tudi v drugih regijah.

Po zadnji ledeni dobi so se v srednjo Evropo po veliko različnih poteh ponovno naselile rastline in živali. Nekatere so prišle iz Alp in Karpatov, druge so se priselile z juga iz Sredozemlja ali z Balkanskega polotoka. Nekatere pa so prišle z vzhoda. Zato je raznovrstnost rastlin, živali

Celinska regijaSredišče Evrope

Bukov gozd v narodnem parku Hainich spomladi, Nemčija. Fotografi ja © Buchenwaldinstitut.eV

Sre

diš

če E

vro

pe

4 Natura 2000 v celinski regiji

in habitatnih tipov zelo velika, čeprav jih je v tej regiji dejansko endemičnih le nekaj.

Glede človekove rabe regije je število prebivalstva razmeroma veliko, zlasti na severnih mestnih območjih Nemčije, Danske in Poljske. Srednja Evropa je bila dolga leta industrijsko središče Evrope, ki je zagotavljalo velik del preskrbe s premogom, železovo rudo, bakrom in jeklom. Na celotnih območjih, kot je Ruhrgebiet v zahodni Nemčiji, se raztezajo velike industrijske cone.

Podobna območja so tudi v vzhodni Nemčiji, na Poljskem in Češkem. Za to področje, ki je znano kot črni trikotnik, je značilno izredno industrijsko onesnaževanje. Pri dnevnih kopih, pridobivanju bakra, sežiganju rjavega premoga (lignita) in drugih dejavnostih nastajajo velike količine zdravju škodljivih stranskih proizvodov. Zato je črni trikotnik še danes eno od najbolj onesnaženih območij Evrope.

Natura 2000 v celinski regiji

Sre

diš

če E

vro

pe

Vir:Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost (Evropska agencija za okolje), http://biodiversity.eionet.europa.eu, oktober 2008.

Regija Vključene države

% ozemlja

EU

Atlantska Belgija, Nemčija, Danska, Španija, Francija, Irska, Nizozemska, Portugalska, Združeno kraljestvo

18,4

Borealna Estonija, Finska, Latvija, Litva, Švedska

18,8

Celinska Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Danska, Francija, Italija, Luksemburg, Poljska, Romunija, Švedska, Slovenija

29,3

Alpska Avstrija, Bolgarija, Nemčija, Španija, Finska, Francija, Italija, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Švedska

8,6

Panonska Češka, Madžarska, Romunija, Slovaška

3,0

Stepska Romunija 0,9

Črnomorska Bolgarija, Romunija 0,3

Sredozemska Ciper, Španija, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska

20,6

Makaronezijska Španija, Portugalska 0,2

5Natura 2000 v celinski regiji

V celinski regiji živi 184 živali in 102 redkih rastlin, navedenih v direktivi o habitatih, in več kot tretjina ptic iz priloge I k direktivi o pticah. Veliko jih je povezanih z bukovimi, hrastovimi in gabrovimi gozdovi, ki so značilni za to regijo. Značilne vrste ptic med drugim vključujejo črno žolno Dryocopus martius, rjavega škarnika Milvus milvus, gozdnega jereba Bonasa bonasia in belovratega muharja Ficedula albicollis. Pod krošnjami so v zelo raznovrstnih gozdnih mikrohabitatih našle svoj kotiček neštete vrste žuželk in rastlin.

Zaradi veliko rek, močvirij, poplavnih travnikov in drugih mokriščnih habitatov v celinski regiji so dobro zastopane tudi sladkovodne vrste. Vidra Lutra lutra je na primer še vedno razmeroma dobro razširjena, čeprav jo vedno bolj ogrožata onesnaževanje in izguba habitatov.

Precejšnje je tudi število ribjih vrst. Tukaj živita več kot dve tretjini vrst iz direktive o habitatih, vključno z nekaterimi redkimi endemiti, kot je čep Zingel zingel ali donavski losos Hucho hucho.

V celinski regiji je mogoče najti tudi veliko redkih dvoživk. Osem vrst iz direktive o habitatih živi le v porečju italijanske reke Pad. Vključujejo redke podvrste severnoitalijanske česnovke Pelobates fuscus insubricus, dve vrsti jamskega močerada Hydromantes ambrosii in H strinatii ter močerila Proteus anguinus.

Slednji je pravzaprav bolj značilen za jamske sisteme v Sloveniji, kjer je zaradi svoje blede kožne barve znan kot „človeška ribica“. V zvezi s to redko, 25 cm dolgo dvoživko znanstveniki dolgo niso znali razložiti dejstva, da postane spolno zrela brez preobrazbe.

Podobno kot na druge evropske regije tudi na velik del celinske pokrajine znatno vpliva kmetijstvo. Čeprav prevladuje intenzivno obsežno kmetijstvo, se pomembna vmesna področja polnaravnih travišč in travnikov zlasti na

Vrste Natura 2000 v celinski regiji

Donavski losos Hucho huchoTa srednjeevropski salmonid živi le v sladki vodi. Zraste lahko do dveh metrov in tehta

do 100 kg. Medtem ko je bil nekoč zelo razširjen v Avstriji in južni Nemčiji, se je območje

njegove razširjenosti po gradnji več velikih hidroelektrarn, ki so mu dejansko onemogočile

dostop do veliko naravnih vodotokov za drstenje, bistveno zmanjšalo. Danes je omejen na

štiri ločene pritoke Donave v Avstriji. Eno od njegovih zadnjih zatočišč je rečje Pielach-Melk

v Spodnji Avstriji. Tu so območja za drstenje še razmeroma nedotaknjena, vendar dostop

do njih otežuje kar 13 ovir, kot so jezovi in majhni mlini na vodo, ki so razporejeni na razdalji

45 km. Od leta 1999 potekajo dela, s katerimi naj bi zagotovili njihovo prehodnost za lososa

in nenazadnje ustvarili nepretrgan rečni tok, ki bo dolg 78 km in bo prispeval k ponovni

povezavi izoliranih populacij.

Nižinski urh Bombina bombinaNižinski urh s svojo lesketajočo se barvno spodnjo

stranjo, s katero prestraši roparske živali, živi skromno

življenje v varnih, s soncem obsijanih ribnikih in med

njimi. Njegovi najljubši habitati so ekstenzivni travniki

na tleh, bogatih s kalcijem, v srednji in vzhodni Evropi.

Odrasle živali hibernirajo na kopnem, večino pomladnih

in poletnih mesecev pa preživijo v svojih mlakah,

v katerih se razmnožujejo. V tem času je mogoče

slišati žalostne zvoke njihovih paritvenih klicev. Žal

se zdaj veliko takšnih habitatov intenzivno uporablja

tudi za kmetijstvo, tako da je večina najprimernejših

ribnikov postala orna zemlja ali je zelo onesnažena.

Zato so populacije nižinskega urha skoraj izginile.

Zdaj poskušajo ribnike in njihovo okolico v različnih

državah, kot sta Danska in Nemčija, obnoviti. Poleg tega

ponovno naseljujejo osebke, gojene v ujetništvu, da bi

ponovno okrepili sedanje populacije.

vzhodnem in južnem delu regije upravljajo ekstenzivno. Ob tem privabljajo vrste, kot je kosec Crex crex ali bela štorklja Ciconia ciconia, katerih preživetje je odvisno od ekstenzivnih sistemov kmetovanja. Po ocenah naj bi le na Poljskem živelo približno 40 000 štorkelj, pri čemer naj bi ena četrtina svetovne populacije gnezdila na traviščih med reko Odro in Bugom.

Bogastvo rastlinskih vrst je značilno tudi za travišča in vlažne travnike, na katerih je mogoče najti redke rastline, kot je zvončica Campanula bohemica ali nemški sviščevec Gentianella germanica.

Foto

gra

fi ja

© L

ub

om

ir H

lase

k

Foto

gra

fi ja

© A

. E. Z

ite

k

Vrs

te N

atu

ra 2

00

0

6 Natura 2000 v celinski regiji6 NatNatura 20000000 0 0 0 0 vv cvv elinski regiji

Seznam območij Natura 2000 v celinski regiji je bil prvič sprejet decembra 2004, posodobljen pa novembra 2007 in decembra 2008. V celinski regiji je skupaj 7 475 območij, pomembnih za Skupnost, (OPS) v skladu z direktivo o habitatih in 1 478 posebnih območij varstva (POV) v skladu z direktivo o pticah. Nekatera območja, pomembna za Skupnost, in posebna območja varstva se pogosto precej prekrivajo, kar pomeni, da podatki niso zbirni. Vendar se ocenjuje, da vanje spada skupaj več kot 10 % celotne površine te regije.

Zemljevid območij Natura 2000 v celinski regiji

Ob

mo

čja

Na

tura

20

00

6 Natura 2000 v celinski regiji

OPS

POV

POV in OPS

Zemljevid temelji na koordinatah

območij, ki jih je zagotovila

Evropska komisija prek oddelka

SADL Univerze Leuven,

oktober 2008.

1Champagne

Ardennes

Fotografija © D. Depree

Foto

gra

fija

© A

. Ba

lth

aza

rd

2Travišče

Elsenborn

Fotografija © G. Raeymeakers

Foto

gra

fija

© F

. Va

sse

n

Vir: Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost (Evropska agencija za okolje), http://biodiversity.eionet.europa.eu.

Podatki niso zbirni, ker se veliko habitatov in vrst pojavlja v dveh ali več biogeografskih –regijah.Ptice iz priloge I k direktivi o pticah niso vključene, ker niso razvrščene po biogeografskih –regijah.

Število habitatnih tipov iz priloge I in vrst ali podvrst

iz priloge II k direktivi o habitatih

Vir:Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost (Evropska agencija za okolje), http://biodiversity.eionet.europa.eu, oktober 2008.

Podatki za POV in OPS niso zbirni, ker se POV in OPS znatno prekrivajo. –Nekatera območja so na meji med dvema regijama, ker pa zbirka podatkov ne omogoča delitve območij med regije, so lahko nekatera območja šteta dvakrat. –Odstotni delež morskih območij ni na voljo. –POV niso izbrana glede na biogeografsko regijo. –Površina POV za stepsko regijo je izračunana glede na podatke GIS, ki so na voljo. –

Regija Habitatni tipi Živali Rastline

Atlantska 117 80 52

Borealna 88 70 61

Celinska 159 184 102

Alpska 119 161 107

Panonska 56 118 46

Stepska 25 25 14

Črnomorska 58 79 6

Sredozemska 146 158 270

Makaronezijska 38 22 159

Regija Št. OPS

Skupna

površina

(km²)

Kopensko

območje

(km²)

% skupnega

kopenskega

območja Št. POV

Skupna

površina

(km²)

Kopensko

območje

(km²)

% skupnega

kopenskega

območja

Atlantska 2 747 109 684 68 794 8,7 882 76 572 50 572 6,4

Borealna 6 266 111 278 96 549 12,0 1 165 70 341 54 904 6,8

Celinska 7 475 150 014 135 120 10,8 1 478 147 559 128 432 12,4

Alpska 1 496 145 643 145 643 39,7 365 93 397 93 397 31,1

Panonska 756 15 858 15 858 12,3 100 19 965 19 965 17,5

Stepska 34 7 210 7 210 19,4 40 8 628(*) 8 628(*) 24,4

Črnomorska 40 10 243 8 298 71,8 27 4 100 3 561 30,8

Sredozemska 2 928 188 580 174 930 19,8 999 147 358 142 350 16,0

Makaronezijska 211 5 385 3 516 33,5 65 3 448 3 388 32,3

Skupaj 21 612 655 968 568 463 13,3 5 004 486 571 429 615 10,5

7Natura 2000 v celinski regiji 7Natura 2000 v celinski regiji 7Natura 2000 v celinski regiji

5 Mols Bierge

10 Delta reke Pad

Fotografija © Parco Delta del Po

Foto

gra

fija

© w

ww

.lalu

pu

sin

fab

ula

.it

9

Rakov Škocjan

Fotografija © A. Hodalič

Foto

gra

fija

© I.

Mo

dic

44

22

11

77

88

99

1010000

55

66

1111

1212

3 Dolina reke Our

4 Hainich

Foto

gra

fija

© B

uch

en

wa

lkin

stit

ut.

eV

.

Fotografija © Nationalpark

Hainich

Foto

gra

fija

© K

. Su

nd

seth

6Močvirje

Biebzra

Fotografija © G. Klosowscy

Foto

gra

fija

© B

ieb

zra

Na

tio

na

l Pa

rk

7

Narodni park Šumava

Fotografija © J. Hlasek

Foto

gra

fija

© S

um

ava

Na

tio

na

l Pa

rk

12

Jezero Srebarna

Foto

gra

fija

© M

lad

en

Va

sile

v

ww

w.n

eo

ph

ron

.co

m

Fotografija © A. Sylwester

8 Dolina reke Lafnitz

Foto

gra

fija

© B

BL

Ha

rtb

erg

11

Cheile Nerei

Fotografija © Chavdar Nikolovwww.neophron.com

Foto

gra

fija

© e

lf_

14

/fl i

ckr.

com

Fotografija © R. Czech

3 Dolinana rreke e Our

HainHainich

Fotografija © D. Kjaer

33

Foto

gra

fija

©

R.C

lem

en

t/w

ww

.ou

r-p

ho

to.lu

8 Natura 2000 v celinski regiji

Habitatni tipi Natura 2000 v celinski regiji

Preden se je začelo razvijati kmetijstvo, je bil velik del celinske

regije pokrit z listopadnimi gozdovi. Podnebni pogoji in tla so

primerna zlasti za gozdove širokolistnih listavcev, kot je bukev

Fagus sylvaticus, ki so v tej regiji najbolj razširjeni. Proti vzhodu

bukev postopno nadomeščata hrast in gaber, na severu pa se

na višje ležečih območjih in na tleh slabše kakovosti vse bolj

razrašča naravni sestoj iglavcev, zlasti na hladnejših severnih

pobočjih.

Ti zelo bogati habitati so pomembni za razširjanje vrst,

ker so naraven ekološki prehod, po katerem se lahko

prostoživeče živalske in rastlinske vrste premikajo po

Delta reke PadNizko ležeča delta reke Pad, ki se razteza vzdolž obale Jadranskega morja v celinski

regiji, je največje mokrišče v Italiji in eno najbolj produktivnih mokrišč v Sredozemlju.

Obsega približno 1 300 km², več kot tretjina območja pa je zavarovana kot posebno

območje varstva v skladu z direktivo o pticah. Tu živi več kot 280 vrst ptic, vključno

z redko čopasto čapljo Ardeola ralloides, pritlikavim kormoranom Phalacrocorax

pygmaeus in kostanjevko Aythya nyroca. Razlog za zelo veliko število različnih vrst je

izjemna zapletenost kopenskih, rečnih in obalnih habitatov. Reke, močvirja, peščene

sipine, obalne lagune, sladkovodna mokrišča, stari borovi in mešani hrastovi gozdovi

ustvarjajo bogato paleto habitatov, ki se med sabo prepletajo. Vrste iz celinske regije

živijo skupaj z vrstami iz sredozemske regije. K tej zapletenosti je dodatno prispevala

dolgotrajna človekova raba. Na naravno bogastvo delte reke Pad pa sta v zadnjem

obdobju negativno vplivala zelo visoka raven dejavnosti in industrijski razvoj. Zato

se zdaj poskuša razviti bolj enoten pristop k dolgoročnemu upravljanju celotne delte

v vseh sektorjih.

pokrajini, ki zelo hitro postaja vedno bolj neprepustna. Žal je večina teh rečnih habitatov izginila ali so se razdrobili in bistveno zmanjšali.

Prav tako so nekoč vzdolž večine rečnih dolin in na poplavnih ravnicah potekale pomembne poti barjanskih gozdov, obrečnih gozdov in obrečnih mešanih gozdov. Ti zelo bogati habitati so pomembni kot naravni prehod skozi širšo pokrajino. Vendar jih je večina izginila in so zdaj vedno bolj redki.

Gozdove so v obdelovalne površine, travnike in pašnike spremenili predvsem prvi prebivalci pred več sto leti. Nastali polnaravni habitati so se postopno razvili v pomembna območja, na katerih se zbirajo domorodne vrste, vendar so tudi ta ogrožena zaradi upadanja tradicionalnega upravljanja in intenzifi kacije kmetijske dejavnosti.

Danes približno šestino celinske regije obsegajo travišča od subalpinskih travnikov in travišč na karbonatnih tleh na višje ležečih območjih do nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov in poplavljenih aluvialnih travišč.

Vlažni travnik s perunikami, Slovaška. Fotografi ja © M. Lohmann; STRANSKA bela štorklja. Fotografi ja © J. Hlasek

Foto

gra

fi ja

© w

ww

.lalu

pu

sin

fab

ula

.it/A

ttiv

ita

/Acq

ua

/fi u

mi-

lag

hi-

ma

ri.h

tm

Ha

bit

atn

i tip

i Na

tura

20

00

9Natura 2000 v celinski regiji

Travišča z velikim deležem težkih kovinTakšna travišča uspevajo na tleh, ki vsebujejo visoko raven težkih kovin, kot

je svinec, cink, krom ali baker. Največji del habitata leži na umetnih območjih,

povezanih z nekdanjimi rudarskimi dejavnostmi (habitat se dejansko imenuje

po enem od najstarejših rudnikov cinka v Belgiji, tj. „calamine“). Skoraj naravne

primere na naravnih kamninah na zemeljskem površju in rečnem produ je

mogoče najti na bolj omejenih območjih. Čeprav so težke kovine za rastline

običajno strupene, so se nekatere vrste, kot je vijolica Viola calaminarina,

spomladanska črvinka Minuartia verna ali širokolistna močvirnica Epipactis

youngiana, tem škodljivim snovem zelo dobro prilagodile. Malo hranil in težke

kovine omogočajo odprto rastlinstvo in zaustavljajo sukcesijo, zaradi česar lahko

te specializirane rastline uspevajo in jih pri tem ne ogrožajo običajno bujne

rastline, ki bi se lahko naselile.

Foto

gra

fi ja

: © A

nd

rze

j Ke

czyń

ski

Foto

gra

fi ja

: © F

Va

sse

n

Ha

bit

atn

i tip

i Na

tura

20

00

Tudi aluvialna travišča so bila včasih zelo razširjena in so vključevala velika območja vzdolž rečnih dolin. Čeprav so zdaj veliko manjša, so še vedno pribežališče za veliko redkih močvirskih vrst, kot so sibirska perunika Iris sibirica, kosec Crex crex in povodna trstnica Acrocephalus paludicola.

Med tipične mokriščne habitate spadajo tudi jezera in visoko barje ter obsežna sladkovodna močvirja in nizko barje. V dolini reke Biebrza na severovzhodu Poljske je na primer eno od največjih in najbolj neokrnjenih močvirij v srednji Evropi. Razlog za to je dejstvo, da reka ohranja svoje razmeroma nedotaknjeno hidrološko stanje, ki omogoča, da se razširi daleč po ravnici.

Drugje skozi kraško pokrajino prodirajo obsežni jamski sistemi. Ti so pomembno zatočišče za veliko redkih vrst netopirjev ter druge specializirane živalske in rastlinske vrste. Jama Šumava na Češkem in Postojnska jama v Sloveniji spadata med največje jamske sisteme v srednji Evropi in sta pomembno pribežališče za nekatere najredkejše vrste netopirjev v Evropi.

Še en nenavaden, vendar značilen habitat celinske regije so sipine v celinskih predelih. V zadnji ledeni dobi je bilo v velikem delu srednje Evrope nanesenega veliko peska ali so ga velike reke odložile kot usedlino. Podobno kot pri obalnih peščenih sipinah je bilo tudi pri teh neobdelanih površinah vloženega zelo veliko truda, da bi z zasaditvijo iglavcev in izboljšanjem tal te površine stabilizirali. Zato so zdaj preostale sipine s specializiranimi živalskimi in rastlinskimi vrstami bistveno redkejše in zelo razdrobljene.

Različni obalni habitati so tudi vzdolž severne in južne obale celinske regije. Tu najdemo habitate odprtega morja, obrežja in prodnate elemente, slana travišča, lagune, sipine, peščene resave in obalne gozdove, ki omogočajo bogastvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Tu sta največja premična sistema sipin v Evropi, in sicer Raabjerg Mile na Jutlandiji in Slowinski na Poljskem.

Gozd BialowiezaGozd Bialowieza, ki obsega približno 120 000 ha

in se razprostira na meji med Poljsko in Belorusijo,

je eno od največjih preostalih območij z mešanim

pragozdom v Evropi. To območje, ki je bilo nekoč

zasebni lovski rezervat za poljske kralje in ruske carje,

je od 20. let prejšnjega stoletja zavarovano kot strogi

naravni rezervat. Zato so gozdarske dejavnosti tu

zelo omejene, kar je prispevalo k izjemnemu številu

različnih vrst. Do zdaj je evidentiranih 632 vrst

vaskularnih rastlin, kar je skoraj tretjina vseh rastlin,

ki jih je mogoče najti na Poljskem. Evidentiranih je

tudi več kot 230 vrst ptic, vključno z veliko vrstami

orla, sove in žolne. Tu živijo tudi pomembne

populacije volka, risa in vidre, čeprav je gozd znan

predvsem zaradi evropske populacije bizona. Ta vrsta

je bila leta 1919 iztrebljena, vendar je bila po desetih

letih pod strogim nadzorom ponovno naseljena.

Populacija zdaj vključuje več kot 700 osebkov,

vendar je zaradi majhnega števila izvornih živali zelo

občutljiva za gensko oplojevanje v ožjem sorodstvu.

Gozd in njegova starodavna drevesa ogrožajo tudi

gozdarske dejavnosti, s katerimi se posega v ta

prostor.

10 Natura 2000 v celinski regiji

Velik del celinske pokrajine se je zaradi rabe prostora, ki se je skozi stoletja spreminjala, znatno preoblikoval. Velika območja bukovega gozda so bila izsekana za les, ki se je uporabljal v industrijskih pečeh, in za intenzivno obsežno kmetijstvo. Mokrišča in poplavni travniki so bili izsušeni, da so se lahko dodatno povečala kmetijska gospodarstva. Reke so bile zajezene, kanalizirane in regulirane, da bi preprečili poplave in zagotovili notranje plovne poti.

Do 19. stoletja se je na ključnih območjih, kot je Ruhrgebiet, ali v črnem trikotniku med Nemčijo, Poljsko in Češko razvila težka industrija. Lokalno prebivalstvo se je znatno povečalo, saj so se ljudje priseljevali na ta območja zaradi dela. Vpliv na okolje je bil precejšen. Velike površine so bile urbanizirane in preoblikovane v industrijske cone. Zaradi onesnaževanja so nastale velike težave.

Velikim spremembam so se izognili le habitati na tleh slabše kakovosti, kot so visoko barje, močvirja in resave. Če se je upravljanje teh habitatov izvajalo, je bilo ekstenzivno. To velja za območja ob Pomorjanskem, v osrednji Bolgariji ali na Centralnem masivu v Franciji. Na vseh je še vedno mogoče najti prostrana območja pomembnega visokega barja, močvirij, gozdov in travišč.

Več desetletij po drugi svetovni vojni je ostalo razmeroma nespremenjenih tudi veliko območij v mejnih regijah

Upravljanje vrst iz priloge IV – hrčekHrček Cricetus cricetus je bil na kmetijskih območjih v celotni celinski regiji nekoč zelo

razširjen. Najti ga je bilo mogoče na območjih, na katerih so se gojile skoraj vse vrste

poljščin od pšenice, rži, ovsa, ječmena in koruze do sladkorne pese, kjer si je v ilovnatih

tleh kopal zapletene brloge, ponoči pa je nabiral semena in drugo hrano. Dolgo so ga

kmetje preganjali kot škodljivca in ga lovili za trgovino s krznom, po začetku uporabe

intenzivnega mehaniziranega kmetijstva pa je začela ta vrsta izginjati. Populacije so se

tako zmanjšale, da je zdaj ta vrsta v večini držav strogo zavarovana na podlagi priloge IV

k direktivi o habitatih.

Kljub temu so za dolgoročno preživetje vedno bolj razdrobljenih populacij hrčka potrebni

tudi ukrepi dejavnega upravljanja. Več držav je nedavno uvedlo načrte ohranjanja

hrčka, v katerih spodbujajo sklepanje pogodb z lokalnimi kmeti o upravljanju, ki je

prijazno hrčkom. Kmetje v nekaterih državah lahko prejmejo dopolnilna plačila v skladu

s kmetijsko-okoljskimi programi EU, če se strinjajo, da bodo izvajali več preprostih

ukrepov, ki so pozitivni za hrčke. Ti ukrepi vključujejo na primer gojenje lucerne ob

robovih polj, omejevanje uporabe gnojil, sredstev za zatiranje glodavcev ali herbicidov,

ali plitvo oranje do 20 cm globine in spravilo pridelka v drugi polovici oktobra ali pozneje.

Vprašanja upravljanja v celinski regiji

Selektivno gozdarstvo v narodnem parku Hainich, pri katerem se uporabljajo konji. © Nationalpark Hainich

Foto

gra

fi ja

© J

. Hla

sek

Vp

raša

nja

up

rav

ljan

ja

Črna žolna. Fotografi ja © J. Hlasek

11Natura 2000 v celinski regiji

Mednarodno sodelovanje za porečje DonaveReka Donava preteče več tisoč kilometrov od izvira visoko v Schwarzwaldu do ustja

na obsežni ravnici delte ob Črnem morju. Na svoji poti prečka veliko držav. Za vse od

njih je več stoletij imela zelo velik ekološki, kulturni in gospodarski pomen.

Ob priznavanju izjemnega pomena te reke se od leta 1985 poskušajo zaustaviti

nekateri najhujši primeri onesnaževanja in razvoja ali se poskuša celo obrniti njihov

potek. Vse obrežne države so leta 1991 podpisale mednarodno konvencijo o varstvu

in upravljanju reke Donave, ministri za okolje pa so leta 1994 sprejeli strateški akcijski

načrt.

Takrat je bila za izvajanje tega akcijskega načrta ustanovljena mednarodna komisija

za varstvo reke Donave. Imenovana je tudi kot organ za usklajevanje na področju

priprave načrta upravljanja povodja reke Donave v skladu z okvirno direktivo

o vodah.

med nekdanjimi vzhodnimi in zahodnimi mejami. Zdi se, kot da bi se tam ustavil čas. Vendar se raba prostora po nedavnem razpadu komunističnih ureditev in ponovnem odprtju nacionalnih meja tudi tu hitro spreminja, in sicer z opuščanjem zemljišč ali intenzifi kacijo rabe prostora.

Morda bosta k upočasnitvi tega procesa prispevali reforma skupne kmetijske politike in uvedba plačil na površino, ki niso vezana na proizvodnjo. Dejstvo, da je Natura 2000 zdaj izrecno omenjena v uredbi EU o razvoju podeželja, pomeni pomemben političen napredek k boljšemu povezovanju kmetijstva in ohranjanja.

Čeprav je pokrajina v primerjavi z atlantsko regijo (približno 27 % površine) še vedno precej porasla z gozdovi, je med njimi le malo polnaravnih širokolistnih gozdov. Ocenjuje se, da je več kot 75 % prvotnih gozdov uničenih, preostanek pa se je zaradi praks komercialnega upravljanja bistveno spremenil.

Rdeči bor Pinus sylvestis, ki običajno uspeva na tleh slabše kakovosti, je zdaj prevladujoča vrsta v komercialnih nasadih. Samo v Nemčiji zajema 72 % vseh gozdov.

Na biotsko raznovrstnost regije in zlasti na gozdove je negativno vplivalo tudi onesnaževanje zraka zaradi industrijskih dejavnosti. Visoke emisije žveplovega dioksida, dušikovega oksida ali amoniaka so na primer glavni vzrok kislega dežja.

To ne povzroča le velike škode gozdnemu rastlinstvu, ampak postajajo sestoji tudi bolj občutljivi za uničujoče naravne sile, kot so močan veter in nevihte, ali škodljivce in bolezni, ki jih napadajo. Ocenjuje se, da je zato delno osut znaten delež dreves na Poljskem in Češkem.

Natura 2000 v Celinski Regiji

Znatno industrijsko in kmetijsko onesnaževanje je zelo negativno vplivalo tudi na reke, poplavne ravnice in druga mokrišča v regiji. Zato je v veliko vodotokih izginilo življenje.

Poleg tega se je večina rek v zadnjih 200 letih bistveno spremenila. Reke so bile kanalizirane, njihov tok je bil izravnan, poglobljeno je bilo njihovo rečno dno, zgrajeni so bili nasipi in jezovi. Nekatere od njih, na primer Ren, so postale pomembne plovne poti. Druge so bile bistveno spremenjene zaradi pridobivanja vodne energije. Izsušene in preoblikovane so bile tudi poplavne ravnice ob rekah, da bi omogočili kmetijsko obdelovanje ali preprečili poplavljanje rek.

Kljub tem izjemnim spremembam je mogoče ob večini glavnih rek še vedno najti ostanke prvotnih naravnih in polnaravnih habitatov, čeprav v precej manjši obliki.

Ob priznavanju gospodarske in ekološke vrednosti teh rek se zdaj poskušajo sprejeti blažje rešitve glede upravljanja, kjer je le mogoče, pa naj bi ponovno vzpostavili del naravne dinamike rek. Zaradi okvirne direktive o vodah je zdaj na celotni dolžini glavnih rek in v njihovih povodjih ne glede na politične ali področne meje potreben celovit pristop upravljanja.

Kosec.

Fotografi ja

© E. Barbelette, LPO

Foto

gra

fi ja

© N

ati

on

alp

ark

Do

na

u-A

ue

n

Vp

raša

nja

up

rav

ljan

ja

Foto

gra

fi ja ©

Gu

ido

Pu

hlm

an

n, B

iosp

hä

ren

rese

rva

t Flussla

nd

scha

ft Mittle

re E

lbe

V tej seriji:

Evropska unija ima devet biogeografskih regij, v vsaki od njih pa je mogoče najti edinstveno mešanico rastlinstva,

podnebnih in geoloških značilnosti. Območja, pomembna za Skupnost, so izbrana za vsako regijo na podlagi

nacionalnih seznamov, ki jih predloži vsaka država v navedeni regiji. Dejavnost na tej ravni omogoča lažje

ohranjanje vrst in habitatnih tipov v podobnih naravnih pogojih v različnih državah ne glede na politične

in upravne meje. Skupaj s posebnimi območji varstva, določenimi v skladu z direktivo o pticah, območja,

pomembna za Skupnost, ki so izbrana za posamezno biogeografsko regijo, tvorijo ekološko omrežje

Natura 2000, ki se razteza prek vseh 27 držav EU.

KH

-78

-09

-63

5-S

L-C

Natura 2000 in the Alpine Region

Natura 2000 v alpski regiji

Natura 2000 in the

Atlantic Region

Natura 2000 v atlantski regiji

European Commission

Natura 2000 in the Black Sea Region

Natura 2000 v črnomorski regiji

Natura 2000 in the Boreal Region

Natura 2000 v borealni regiji

Natura 2000 in the

Continental Region

Natura 2000 v celinski regiji

Natura 2000 in the Macaronesian Region

Natura 2000 v makaronezijski regiji

Natura 2000 v sredozemski regiji

Natura 2000 v panonski regiji

Natura 2000 v stepski regiji

ISBN 978-92-79-13174-5