DIHALA – APPARATUS RESPIRATORIUS

Zgornji del dihal sestavljajo nos, nosna votlina z obnosnimi votlinami in žrelo. Spodnji del

Meja med zgornjim in spodnjim delom je žrelo, ki je križišče dihalne in prebavne poti. pa grlo, sapnik in pljuča.

NASUS – NOS

Nos je sedež vohalnega organa, glavna pot za zrak in resonančni organ

Delimo ga v zunanji nos, nasus externus, in notranji nos, nasus internus, .

ki je sestavljen iz nosnega preddvora, vestibulum nasi, in nosne votline, cavum nasi.

NASUS EXTERNUS ZUNANJI NOS Zunanji nos ima obliko nepravilne tristranične piramide

. Baza piramide pritrjuje zunanji nos na podlago. Stranski ploskvi konvergirata in se stikata v zaobljenem hrbtišču nosu; dorsum nasi. Zgoraj, kjer prehaja hrbtišče nosu v čelo, je nosni koren, radix nasi, na spodnjem koncu pa prehaja v konico, apex nasi. S konice vstran potekata nosni krili, alae nasi, ki obdajata dve eliptični odprtini - nosnici , nares. Nosnici ločuje spodnji del nosnega pretiria , pars mobilis septi nasi, ki poteka od konice k zgornjemu robu filtruma. Na nosnem krilu je plitek žleb, sulcus alaris, ki loči premakljivi (mehki) del nosu in ale nazi od nepremakljivega (koščenega).

Nos je sestavljen iz koščenega in hrustančnega ogrodja, iz mišičja in

kože.

Koščeno podlago

zunanjega nosu tvorijo: processus frontalis maxillae in ossa nasalia, ki omejujejo aperturo piriformis.

Večji del zunanjega nosu ji iz hrustanca. Hruslančno ogrodje

tvori več hrustancev.

Cartilago nasi lateralis ima obliko trikotne plošče. Zgoraj je hrustanec prislonjen na nosni kosti in processus frontalis maxillae, spredaj prehaja v pars cartilaginea pretina , spodaj pa je v zvezi z cartilago alans major

.

Carulago alaris major ima obliko podkve Crus laterale sestavlja

, obdaja sprednji del nosnice in ji daje tudi obliko. del nosnega krila in se na konici nosu upogne medialno in

preide v manjši crus mediale, ki poteka k hrustančnemu delu septuma

.

Cartilagines alares minores so ponavadi trije hrustanci v zadnjem delu nosnega krila

.

Cartilago vomeronasalis je ozek tanek hrustanec, ki leži in se tesno

za spino nasalis anterior prilega cartilago septi nasi

Po nastanku pripada hrustanec vomeronazalnemu organu. .

Cartilagines nasales aceesoriae so majhni hrustanci okrogle oblike in leže spredaj med alarnimi hrustanci

.

Mišično plast

nosu tvorijo mimične mišice.

Koža nosu je na dorzurnu tanka in premakljiva, na krilih pa zadebeljena in čvrsta

.

Na spodnji polovici nosu

so v koži dobro razvite žleze lojnice.

VESTIBULUM NASI – NOSNI PREDDVOR Skozi nosnici vstopa zrak v parni nosni preddvor, vestibulum nasi. Rob, limen nasi, katerega tvori spodnji rob cartilago nasi lateralis, loči preddvor od nosne votline. Vestibulurn nasi je pokrit s kožo, ki ima večskladni ploščati epitelij, številne dlake, vibrissae, žleze lojnice in znojnice. Ob limen nasi prehaja koža v sluznico

.

CAVUM NASI – NOSNA VOTLINA

Nosna votlina sega od limen nasi do hoan

Ima obliko štiristranične prizme, na kateri razlikujemo dno, svod, stranski steni in medialno steno. .

Svod nosne votlinecorpus ossis sphenoidalis, lamina cribrosa etmoidalne kosti, pars nasalis frontalne kosti in ossa nasalia

tvorijo

Nosna votlina je najvišja v predelu, kjer svod tvori lamina cribrosa, navzpred se svod spušča počasi, navzad pa strmo. Medialno steno tvori nosni pretin, septum nasi, ki obenem razdeli nosno votlino v desno in levo polovico. Pars osseavomer.

sestavljata lamina prependicularis ossis ethmoidalis in

Pars cartilaginea je cartilago septi nasi. Pars membranacea

je vezivni del pretina med obema nosnicama.

Septum nasi je pokrit s sluznico, del pretina pa, ki pripada nosnemu preddvoru, je pokrit s kožo

. Večkrat je pretin ukrivljen v levo ali desno, deviatio septi nasi.

Dno nosne votline je ravno in širše od svoda. Tvorijo ga spredaj processus palatinus maxillae, zadaj lamina horisontalis ossis palatini. Koščena osnova je pokrita s sluznico. Med korpusom maksile in os incisivum je kanal, canalis incisivus, ki poteka navzgor in se deli v dva kraka, ki se odpirata v desno in levo nosno votlino. Po kanalu poteka n. nasopalatinus. V sluznici pa, ki pokriva hrustančasti del septuma

je, ne redko, majhna odprtina, ki vodi v cev s slepim koncem. To je organon vomeronasale Jacobsoni.

Na lateralni strani je pokrit z respiratornim, na medialni pa z zakrnelim

vohalnim epitelijem.

Stene nosne votline

sestavljajo kosti splenhnokraniuma.

Na stranski steni nosne votline so tri nosne školjke, conchae. Zgornja in srednja nosna školjka, coneha nasalis superior in media, pripadata sitki. Spodnja nosna školjka, coneha nasalis inferior, je samostojna kost. Četrta školjka, coneha nasalis suprema (Santorini), je konstantna pri novorojenčku, pri odraslem človeku pa je bolj redka

.

Sprednji del lateralne stene med limen nazi in svodom nosne votline ter pred nosnimi školjkami

je gladek, carina nasi. V tem predelu med lateralnim zidom in svodom je brazda, sulcus olfactorius, ki vodi zrak v vohalni predel. Pred srednjo nosno školjko je majhna zadebelitev, agger nasi.

Med nosnim pretinom in školjkami Med školjkami in stransko steno so nosni prehodi, meatus nasi superior, medius in interior.

je skupen prostor, meatus nasi communis.

V te nosne prehode se odpirajo obnosne votline, sinus paranasales in izvodilo za solze, canalis nasolacrimalis.

Vsi meatusi se zadaj skupno končajo v 1 cm dolg prehod, meatus nasopharyngeus. Zgornji nosni prehod, meatus nasi superior, poteka v dorzokavdalni smeri in je kratek, ker se od zadaj boči v nosno votlino telo sfenoidalne kosti. Vanj se odpira del etmoidalnega sinusa - cellulae posteriores. Sinus sphenoidalis se odpira v žepno, recessus sphenoethmoidalis, ki je lamino kribrozo in sprednjo steno sfenoidalne kosti

zadaj nad zgornjo školjko, med

.

Srednji nosni prehod, meatus nasi medius, je prehod pod srednjo školjko. Na njegovi lateralni steni je polmesečasta zev, hiatus semilunaris, ki prehaja navznoter v plitek lij, infundibulum ethmoidale, v katerega se odpirajo zgoraj sinus frontalis in cellulae anteriores sinus ethmoidalis, spodaj pa sinus maxillaris. Hiatus semilunaris omejuje zgoraj izbočenje sitkebulla ethmoidalis,

, spodaj pa

processus uncinatus.

V spodnji nosni prehod, meatus nasi inferior, se izliva solzevod, canalis nasolacrimalis.

NOSNA SLUZNICA - TUNICA MUCOSA NASI pokriva nosno votlino spredaj do limen nasi in sega tudi v obnosne votline. Po zgradbi delimo sluznico na:

Regio olfactoria

obsega zgornjo školjko in njej nasproti ležeči predel septuma. Sluznica je debelejša in nekoliko rjavkasta v nasprotju z respiratomo regijo, kjer je rdečkaste barve in vsebuje nekaj pigmenta. V olfaktornem delu sluznice so vohalne receptorne celice, od katerih potekajo nn. olfactirii skozi lamino kribrozo k bulbus olfactorius

. V sluznici so še glandulae olfactoriae, ki izločajo specifični sekret.

Regio respiratoria je pokrita z večskladnim migitalčnim epitelijem. Lamina propria mucosae

Na hrustančnem delu septuma v višini spodnje nosne školjke, so številne žile in bogate arteriovenozne anastomoze. Iz tega predela, imenovanega Kiesselbachov predel, locus Kiesselbachi, navadno izvirajo krvavitve iz nosu.

je posebno dobro razvita na školjkah. V njej so žleze, glandulae nasales, katerih sekret vlaži sluznico. Pod sluznico je dobro razvit venozni pletež, plexus cavernosi concharum, in to zlasti na spodnji školjki.

V nosni votlim se zrak očisti, ovlaži, segreje in izstopi iz nosne votilne skozi hoane v žrelo. V žrelu se pot zraka križa s prebavno potjo in zavije navzpred in navzdol v grlo.

Zgornjo tretjino nosnega pretina in zgornji del lateralne stene nosne votline preskrbujeta s svojimi vejami a. ethmoidalis anterior in posterior, ki izvirata iz a. oftalmike. Ostali dve tretjini septuma in lateralne stene

Vene nosne votline tvorijo gosto

pa preskrbujejo aa. nasales posteriores, laterales in septi, končne veje a. maksilaris.

kapilarno mrežo kavernoznega značaja

. Večje vene odtekajo z istoimenskimi arterijami.

Mezgovnice iz sprednjega dela nosne votline in paranazalnih sinusov se izlivajo v nodi lymphatici submandibulares. Iz posteriornega dela

pa odteka limfa v lnn. retropharyngei.

N. ethmoidalis anterior, n. ethmoidalis posterior in nn. nasales posteriores superiores so za sprednji predel nosne votline, za zgornjo in del srednje školjke, nn. nasales posteriores inferiores laterales pa za del srednje in spodnjo nosno školjko in zadnji del nosne sluznice. Simpatična nitje za nosno votlino pride iz zgornjih torakalnih segmentov preko ggl. cervicale superius. Parasimpatično po n. facialis preko ggl. pterygopalatinum. Fila oifactoria so za področje svoda nosne votline.

LARYNX – GRLO

je del respiratornega aparata, leži v srednjem delu vratu med žrelom in sapnikom. Sega od zgornjega roba 4. do spodnjega roba 6. vratnega vretenca

moškem je grlo večje in močneje štrli navzpred kot prominentia laryngea (pomum Adami). V puberteti grlo hitreje raste in se zato tudi špranja med glasilkama v prvem letu pobertete podaljša skoraj za enkratno dolžino. Pri tem se

. Pri otroku leži višje, tako, da njegov spodnji rob sega do 4. vratnega vretenca. Končno lego dobi šele v puberteti. Descensus grla je posledica ohlapnosti vratne muskulature. Pri

spremeni tudi glas, mutacija

.

CARTILAGO THYROIDEA – ŠĆITASTI HRUSTANEC je zgrajen iz dveh ploščic, lamine dekstre in lamine sinistre. Ploščici konvergirata navzpred in se združita pri ženskah in otrocih v topem kotu 120O, pri moških pa v bolj ostrem kotu 90 O, prominentia laryngea. Zgornji rob hrustanca je v sredini zarezan, incisura thyroidea sup. Z dorzalnega roba ploščice izhaja navzgor daljši rog, cornu superius, navzdol pa krajši rožiček, cornu inferius. Na lateralni ploskvi je greben, ki poteka od zgoraj zadaj poševno navzpred, linea obliqua, narastišče oziroma pripenjališče mišic: m. sternothyroideus, m.

thyrohyoideus in pars thyropharyngea spodnjega faringealnega konstriktorja. Izmed hrustancev grla je cartilago thyroidea največji. Od spredaj je dobro tipljiv in kot ščit obdaja druge hrustance grla.

CARTILAGO CRICOIDEA – OBROČAST HRUSTANEC ima obliko pečatnega prstanapreide v ploščo, lamina. Zgornji rob lamine je rahlo za rezan in na njej sta dve

. Lok, arcus, leži spredaj in se navzad dvigne in

ovalno konveksni sklepni ploskvi, facies articularis arytenoidea, hrustanca

za piramidasta

sklepna ploskev. Na lateralni strani, v bližini spodnjega roba, je na vsaki strani

za tiroldni hrustanec

.

CARTILAGO ARYTENOIDEA – PIRAMIDASTI HRUSTANEC je paren, ima obliko tristranične piramidehrustanec in tri vogale. Sprednji vogal je podaljšan v odrastek, processus vocalis,

, katere baza ima sklepno ploskev za obročasti

pripeta glasilkana katerega je

spreminjajo položaj piramidastega hrustanca. . Stranski vogal se podaljšuje v processus muscularis. Nanj so pripete mišice, ki

Facies medialis in facies posterior sta ravni, facies anterolateralis pa je vdolbena. Zgornja vdolbina, fossa triangularis, in spodnja vdolbina, fossa oblonga, sta povezani z lokastim grebenom, crista arcuata. V zgornji vdolbini so žleze, glandulae lacyngeae mediae.

CARTILAGO CORNICULATA (SANTORINI) je paren hrustanec v obliki majhnega nekoliko upognjenega stožca. Nahaja se npiramidastega hrustanca

a vrhu

. Pokrit s sluznico tvori tuberculum corniculatum.

CARTILAGO CUNEIFORMIS je za proso velik paren hrustanec, leži v sluznični gubi, ki poteha od aritenoidnega hrustanca na epiglotis

in tvori tuberculum cuneiforme.

CARTILAGO EPIGLOTTICA – POKLOPEC ima obliko pahljače, na sagitalnem prerezu je ukrivljen v obliki črke S. Leži spredaj na vhodu v grlo. Z vrhom, petiolus epiglottidis, je pripet na ščitasti hrustanec ob zarezi

. V sredini je epiglotis zadebeljen, carina epiglottica, ob strani pa je tanjši.

Cartilago thyroidea, cartilago cricoidea in

so zgrajeni iz hialinega hrustanca, ki v starosti poapni. večji del cartilago arytenoidea

Cartilago epiglottica, apex in processus vocalis piramidastega hrustanca, cartilago cuneiformis in corniculata

pa so zgrajeni iz elastičnega hrustanca.

Hrustanci grla so med seboj povezani deloma diartrotično deloma sinartrotično. Sem prištevamo tudi razne ligamente in sluznične gube, ki vežejo posamezne dele grla med seboj in grlo z okolico.

ARTICULATIO CRICOARYTENOIDEA je sklep med cartilago cricoidea in cartilago arytenoidea. Capsula articularis je ohlapnapa je ojačen z lig. cricoarytenoideum posterius. V sklepu se vrši

, sklep vrtenje okoli vzdolžne osi in

drsenje piramidastega hrustanca v stran. Po načinu gibanja je to condylaris.

jajčast sklep, articulatio

ARTICULATIO CRICOTHYROIDEA je premična parna zveza med cornu inferius tiroidnega hrustanca in sklepno ploskvijo krikoidnega hrustanca. Okrog prečno potekajoče osi se cartilago cricoidea nagiba naprej in nazaj. Po funkciji je to šarnirast sklepZvezo ojačuje

. nežna sklepna ovojnica in lig. cricothyroideum, ki je razpet med

sprednjim delom obročastega hrustanca in spodnjim robom ščitastega hrustanca

.

MEMBRANA THYROHYOIDEA je razpeta med zgornjim robom tiroidnega hrustanca in os hyoideum

. Njen srednji del je odebeljen v lig. thyrohyoideum medianum, prosta stranska robova, ki potekata od zgornjih rogov ščitastega hrustanca na velike rogove podjezične kosti, pa v lig. thyrohyoideum laterale. Pogosto je v ta ligament vložen sezamski hrustanec, cartilago triticea. Na vsaki strani je v membrani odprtinica, foramen thyroideum, skozi katero prehajajo žile in živci v grlo.

Lig. cricotracheale prehaja prvega hrustančnega obročka

s spodnjega roba krikoidnega hrustanca na zgornji rob in membrano elastiko sapnika

.

Lig. thyreoepiglotticum pripenja epiglotis na uroidni hrustanec, lig. hyoepiglotticum pa na os hyoideum. Prostor med poklopcem, podjezičnico in membrano tirohioideo je izpolnjen z maščevjem. Lig. cricopharyngeum prehaja s stranskih robov obročastega hrustanca v steno žrela in pritrjuje grlo na okolico.

MEMBRANA FIBROELASTICA LARYNGIS Membrana quadrangularis je zgornji del fibroelastične membrane grla. Poteka od stranskih robov poklopca in ščitastega hrustanca na vrh in stransko ploskev piramidastega hrustanca. Zgornji prosti rob membrane je podlaga za sluznično gubo

, ki veže vrh poklopca in vrh piramidastega hrustanca, plica aryepiglottica. Spodnji rob membrane kvadrangularis je zadebeljen v lig. vestibulare, ki poteka v sluznični gubi, pliki vestibularis.

Spodnji del fibroelastične membrane grla je conus elasticus. Membrana ima obliko stožca s poudarjeno elastično plastjo. Poteka z loka in stranskih robov krikoidnega hrustanca navzgor in se pripenja spredaj na tiroidni hrustanec, zadaj pa na processus vocalis aritenoidnega hrustanca. Zgornji prosti rob te membrane je lig. vocale. V mediani črti spredaj izstopi conus elasticus na površino in povezuje kot lig. cricothyroideum ali pars libera coni elastici krikoidni hrustanec s spodnjim robom tiroidnega hrustanca

.

MIŠICE GRLA

M. cricothyroideus je kratka močna parna mišica, razpeta med spodnjim zunanjim robom ščitastega hrustanca in sprednjim zgornjim robom obročastega hrustanca. Mišica je iz dveh delov: medialnega dela, pars recta, in lateralnega, pars obliqua. Pars recta poteka proti tuberculum inferius ščitastega hrustanca, pars obliqua pa skoraj horizontalno na cornu inferius. Pri kontrakciji mišica dvigne lok, s tem se ploščica obročastega hrustanca pomakne nazaj in glasilki se napneta.

M. cricoarytenoideus posterior (posticus) je parna mišica, priraščena na zadnjo stran lamine krikoidnega hrustanca in pripeta na processus muscularis aritenoidnega hrustanca. Mišici vrtita processus muskularis v dorzalno smer. Pri tem vrtenju se pomakne processus vocalis v lateralno smer, špranja med glasilkama se razširi, glasilki se napneta.

M. cricoarytenoideus lateralis je tudi parna mišica. Poteka z gornjega roba krikoidnega hrustanca poševno na processus muscularis artenoidnega hrustanca. Je antagonist prejšnji mišici, oži špranjo med glasilkama in zmanjšuje napetost glasilk.

M. thyreoepiglotticus poteka s tiroidnega hrustanca na rob epiglotisa. Pri skrčenju potegne mišica epiglotis k tiroidnemu hrustancu in razširi tako vhod v grlo.

M. aryepiglotticus leži v pliki ariepiglotiki in nadaljuje potek m. arytenoideus obliquus. Snopiči potekajo na epiglotis. Obe mišici potezata epiglotis navzdol in ožita vhod v grlo.

M. arytenoideus obliquus pokriva m. arytenoideus transversus. Poteka s processus muscularis, diagonalno se križa, z istoimensko mišico nasprotne strani in se pripenja na stranski rob in vrh piramidnega hrustanca.

M. arytenoideus transversus je neparna mišica, razpeta med lateralnima robovoma aritenoidnega hrustanca. Oži respiratorni del špranje med glasilkama.

M. thyroarytenoideus je parna mišica, ki leži nad m. cricoarytenoideus. Mišica ima dva dela: m. thyreoarytenoideus externus in m. vocalis. Pri človeku sta mišici skoraj neločljivi. Mišica je razpeta med notranjo stranjo tiroidnega hrustanca in pocessus vocalis aritenoidnega hrustanca. Lateralni del mišice m. thyroarytenoideus zbližuje aritenoidna hrustanca, medtem ko medialni del m. vovalis regulira napetost glasilk.

SLUZNICA GRLA Plica aryepiglottica poteka na vsaki strani s stranskega roba epiglotisa na aritenoidni hrustanec

vložena dva hrustanca. Cartilago cuneiformis, pokrit s sluznico, tvori tuberculum cuneiforme. Medialno od njega je pod sluznico cartilago corniculata, ki tvori tuberculum corniculatum.

. Podlago gubi tvori zgornji prosti rob membrane elastike in m. aryepiglotticus. Na dorzalnem koncu sta v to gubo

Plica interarytenoidea povezuje vrhova obeh piramid

in je v sredini ugreznjena, incisura interarytenoidea.

Plica vestibularisje

aritenoidnega hrustancaparna sluznična guba, ki poteka v sagitaini smeri od tiroidnega hrustanca na vrh

. Podlago gubi tvori spodnji lig. vestibulare, ter žleze in maščevje

prosti rob membrane kvadrangularis, . Špranja

vestibuli. med vestibularnima plikama je rima

je pravtako parna guba z ostrim robom. Leži nižje od plike vestibularis in poteka Plica vocali – glasilka

tiroidnega hrustanca 0,5cm pod incizuro tireoideo superior na processus vocalis s

aritenoidnega hrustanca. Podlaga glasilki so: in m. vocalis

lig. vocale, zgornji prosti rob konus elastikusa

sivobele barve. . Med glasilkama je špranja , rima giottidis. Pri živem človeku sta gasilki

Rima glottidis je špranja, ki jo omejujejo spredaj glasilki, zadaj pa cartilago arytenoideaSprednji del špranje, pars intermembranacea (pars fonatoria), je ozek

.

dolg, sega od tiroidnega do aritenoidnega hrustancain

Zadnji del špranje, pars intercartilaginea (pars respiratoria), je .

kratek in je med aritenoidnima hrustancemaširok ter

Za rimo glotidis je za razliko od rime vestibuli značilno, da se oži in širi. Položaj glasilk se .

prilagaja vsakokratni funkciji. Pri vdihu se rima glotidis razširi, pri izdihu se nekoliko zoži. Pri govorjenju

in petju je raza le ozka špranja.

CAVUM LARYNGIS

Notranjost grla, cavum laryngis, je v sredini nekoliko zožena. Hrustanci, mišičje in sluznične gube dajo na fronltalnem prerezu grlu obliko peščene ure.

Vestibulum laryngis, preddvor, je zgornji del grla. Vhod v vestibulum, aditus laryngis, omejujejo spredaj epiglotis, na vsaki strani ptica aryepigiottica, zadaj pa plica interarytenoidea. Navzdol se vestibulum laryngis zoži in plica vestibularis

ga loči od naslednjega odseka.

Ventriculus laryngis je srednji del grla, ki ga omejujejo vocalis

zgoraj plica vestibularis, spodaj ptica

se slepokonča. . Ventriculus ima na vsaki strani žep, sacculus laryngis, ki sega v stranski steni grla navzgor in

Cavum infraglotticum je del grla pod glasilkama

, ki se polagoma razširi in preide navzdol v sapnik.

Larynx spreminja svoj položaj predvsem pri požiranju, ko se pomika navzgor ali navzdol. To funkcijo opravljajo suprahioidne in infrahioidne mišice.

A. laryngea superior, veja a. tiroidee superior in a. laryngea inferior veja a. tiroidee inferior. Venozna kri odteka po istoimenskih venah. Mezgovniee so številne in tvorijo dvojno mrežje, ki med seboj anastomozira in se izliva v nodi lymphatici cervicales superficiales in nodi lymphatici cervicales profundi. Motorično inervacijo za m. cricothyroideus da n. laryngeus superior, za vse ostale mišice pa n. laryngeus interior. Senzibilna inervacija grla do glasilk pride po n. laryngeus superior, za spodnji del po n. laryngeus inferior. Simpatična nitje pride preko ggl. cervicale medium, parasimpatično po n. vagusu v ganglije, ki so v steni grla.