NOV/DEC ‘16 - zapik.si · lahko kaj hitro presodimo, ali je neka knjiga vredna branja. Živčno pokašljujem zlasti zato, ker se mi zdi, da bi uvodnik utegnil imeti funkcijo zahvale

Andraž Šiler, mladinski delegat pri OZN

Intervju:

Plezalni dnevi Kranja Švic:

Lokalno GumitvistZapikov futr: Hengaut:

NOV/DEC ‘16

brezplačna revija za študente in dijake

Živčno pokašljujem pred mikrofonom.

Dobrodošli nazaj, dragi bralci.

V kavarniških debatah sem bila od nekdaj pripravljena zagovarjati stališče, da s prebiranjem zahval lahko kaj hitro presodimo, ali je neka knjiga vredna branja. Živčno pokašljujem zlasti zato, ker se mi

zdi, da bi uvodnik utegnil imeti funkcijo zahvale. V pisanju zahval sem bila (po lastni oceni) vedno dobra. »Hvala za čaj, medenjake in francoske filme,« sem zapisala v maturitetno seminarsko nalogo, ki naj ne bi vsebovala zahval. Uvodniki, na drugi strani, pa so zame nekaj novega.

V tokratni številki smo med drugim raziskovali predele Kranja in začeli serijo recenzij žurov ter nove glasbe. To so glavne novosti. Pisali smo tudi o mladinski problematiki in se o njej pogovarjali v intervjuju. Razkrili smo najnovejši gradbeni projekt v mestu in debatirali o tem, kaj je lahko stvar debate. Skakali smo tudi gumitvist, ker pač lahko.

Če povzamem; uredniško in s tem uvodniško bitje šele postajam. Hvala za pozornost in razumevaje.

Petra Polanič, odgovorna urednica

[email protected]

www.zapik.si

KAZALO

brezplačna revija za študente

in dijake

Naslovnica:Blaž Pintar

Odgovorna urednica:Petra Polanič

[email protected]

Tehnični urednik:Luka Stare

Oblikovanje:Jure Vukovič

www.creatizem.si

Avtorji prispevkov:Rok Artiček

Martin Kocijančič

Marcel Nahtigal

Kristina Pahor de Maiti

Vid Primožič

Petra Polanič

Gaja Pretnar

Luka Stare

Rok Škrlep

Lucija Perne

Tajda Perne

Urška Gabrič

Urednik fotografije:Aljaž Repnik

Križanka:Mateja Novak Kukovič

Izdajatelj:Klub študentov Kranj

Tisk:Tiskarna Littera Picta

Trženje:[email protected]

Naklada:3000 izvodov

NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

SOCIALA IN ZDRAVSTVO

26. november 2016, sobotaSvetovni dan torteTekmovanje za najboljšo torto na svetovni dan torte v

lokalu Storžič. Prijavi se na [email protected]

do 22. 11. 2016 in zmagaj!

1. december 2016, četrtekSvetovni dan boja proti AIDSuOsveščanje o AIDS-u z deljenjem kondomov in

pentljic. Od 11.00 do 13.00 na Slovenskem trgu.

5. december 2016, ponedeljekBožiček za en danDarilo za Božiček za en dan lahko zavijete v družbi.

Pridružite se nam ob 18.00 v prostorih KŠK!

Šport

Izobraževanje

Kultura


ŠPORT

27. november 2016, nedeljaKŠK planinski izlet - NANOS- Prestavljeno - KŠK planinski izlet - NANOSNedelja, 27. 11. 2016, zbor ob 7:00, pred Gimnazijo

Franceta Prešerna (Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj),

predviden povratek do 18:00.

10. december 2016, sobotaKNOCKOUT SKI OPENING v LES ORRES – Francija(10. 12. 2016 – 17. 12. 2016)

Prijave

- do 25. 11. 2016 na Info točki Kluba študentov Kranj!

17. december 2016, sobotaNaseljenci otoka Catan - 3. turnir v CatanuKluBar ob 14.00. Predprijava: člani KŠK 1 €, ostali 2 €.

Na dan dogodka: člani KŠK 2 €, ostali 3 €.

Šport

Izobraževanje

Kultura


KULTURA

27. november 2016, nedelja

Potopisni večeri - Bolivija in Peru

19:30, KluBar, predavala bo Katja Kuhar, vstopnine ni.

26. november 2016, sobota

Glasbeni tematski večer: Yugo Rock

ob 21:00 v Rock baru Down Town.

4. december 2016, nedelja

Potopisni večer: Oman.

ob 19:30 v KluBaru

Predaval bo Jakob Rupert.

10. december 2016, sobota

Glasbeni tematski večer: 90's TRASH

ob 21:00 v Rock baru Down Town.


Potopisni večer: Kambodža

ob 19:30 v KluBaru

Predavala bosta Andrej Rus in Blažka Poklič.


Potopisni večer: Šri Lanka

ob 19:30 v KluBaru

Predavala bosta Janez Korošec in David LogarZapik se lahko znajde tudi v tvojem poštnem nabiralniku. Brezplačno ga lahko naročiš na dom prek www.zapik.si.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KULTURO

KLUBOVANJERekreacija – Plavanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Druženje ob biljardu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Rekreacija – Košarka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Rekreacija – Badminton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Tečaj potapljanja - prva podvodna izkušnja v bazenu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu . . . . . . . .5Pravna pomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Mlade mamice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5

ZAPIKOVA ŠTAFETAIšče se… študent . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

MOD(R)OVANJEZelena značka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

ŠVICV Kranju se bo spet plezalo – Plezalni dneviKranja kot vrhunec državnega prvenstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

RAZISKUJEMOPredeli Kranja: Primskovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10

EKSTRAŠtudentske volitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

INTERVJUIntervju: Andraž Šiler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

ToJeKranjKR POVEJ! Konferenca KR ZA mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

KŠK RADIOFakultetni boj v radijski oddaji KŠK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19

ZAPIKOV FUTRKo sosedova trava ni bolj zelena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

IZ TUJIH LOGOVVarčnost v potrošništvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

FOTOREPORTAŽASandi Novak, paraolimpijski maratonec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

ŠTUDELOŠportni novinar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26

EKSTRA(Splav kot) Stvar debate . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

HENGAUTGumitvist – igra, ki vas vrne v osnovnošolske čase . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30

LAŽGimnazija Kranj po 200 letih zapira svoja vrata . . . . . .32

RECENZIJENova glasba: Blossoms . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Žur: 31 . oktober . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Knjiga: Kronika ptiča navijalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Film: Dekle na vlaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Album: Attic Mist – Just a Taste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35Serija: Mr . Robot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

TESTSi pripravljen na zimo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36Nagradna križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37Za luno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Koncertni napovednik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

4 5

NOV '16

Šport

Izobraževanje

Kultura


Rekreacija – PlavanjeOb četrtkih (od 20:00 do 21:00) in nedeljah (20:00 do 21:30) bo na Olimpijskem bazenu Kranj potekala KŠK-jeva rekreacija. Za člane KŠK je cena 1€, za nečlane pa velja redna cena. (Članstvo se izkaže s predložitvijo veljavne članske izkaznice.) Za vse termine rekreacije na bazenu velja, da je vstop mogoč 15 min pred začetkom termina.

Šport

Izobraževanje

Kultura


Druženje ob biljarduVsako sredo od 20:00 do 22:00 ure ste člani Kluba študentov Kranj vabljeni na druženje in brezplačno igro biljarda v bil-jardnici in športnem baru Break (pod Megacentrom). Pri-javnine ni! Člane, ki se udeležijo več srečanj pa čakajo tudi praktične nagrade: KŠK majica in mesečna karta za biljard pri udeležbi vsaj 28 srečanj ter kupon za dve uri biljarda pri udeležbi najmanj 18 srečanj.

Šport

Izobraževanje

Kultura


Rekreacija – KošarkaVsako sredo se od 21:00 do 22:30 dobimo v dvorani TŠC Kranj. Udeležba je brezplačna, tako za člane kot tudi za nečlane.

Šport

Izobraževanje

Kultura


Rekreacija – BadmintonKŠK-jeva badminton rekreacija poteka ob sredah med 20:00 in 21:00 uro v dvorani TŠC Kranj. Udeležba je za vse udeležence brezplačna.

Šport

Izobraževanje

Kultura


Rekreacija – OdbojkaOb torkih, od 20:30 do 22:00, se v dvorani TŠC Kranj zberemo za igro odbojke. Tudi pri odbojki je udeležba za člane in nečlane brezplačna. Dodatne informacije o vseh vrstah rekreacije lahko najdete na spletni strani Kluba študentov Kranj.

Šport

Izobraževanje

Kultura


Tečaj potapljanja - prva podvodna izkušnja v bazenu

Klub študentov Kranj v sodelovanju z Društvom Kisik - Oxygen iz Šenčurja napoveduje skupno akcijo z naslovom Prva pod-vodna izkušnja že za marec 2017.

Za kaj gre?Prva podvodna izkušnja je namenjen vsem, ki bi radi prvič zadihali pod vodo in videli, kako je biti pod vodo. Za prvo podvod-no izkušnjo ni potrebno nobenega predznanja, ampak dobro voljo brisačo in kopalke. Tečaj bo izpeljan v zimskem bazenu pod budnim očesom naših inštruktorjev.

Cena?20€ za člane KŠK in 25€ za nečlane in vključuje vso potapljaško opremo, inštruktorja, vse predpisane vaje po programu PADI, zavarovanje in na koncu diplomo in skupinska fotografija.

Šport

Izobraževanje

Kultura


Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Klub študentov Kranj vsem članom omogoča subvencioniranje dveh cepljenj (od priporočljivih treh) proti klopnemu meningoencefalitisu. Akcija poteka od 1. 10. 2016 do 1. 10. 2017.

Vsak član je v tem obdobju upravičen do dveh kupončkov (dveh delnih subvencij), ki jih prejme na Info točki KŠK (Slovenski trg 5, Kranj) in se nato po telefonu 04 20 17 166 (NIJZ ambulanta za cepljenje OE Kranj) naroči na cepljenje.Za eno cepljenje bodo člani Kluba študentov Kranj odšteli 24 €, nečlani pa 34 €. Dve cepljeni bosta člane Kluba študentov Kranj stali 48 €, nečlane pa 68 €.

Zakaj cepljenje?Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME je cepljenje. To je varno in učinkovito ter za vse, ki bivajo na okuženih območjih, zelo priporočljivo. Inštitut za varovanje zdravja priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom. Tako se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles. (Vir: Inštitut za varovanje zdravja)

Šport

Izobraževanje

Kultura


Pravna pomočKlub študentov Kranj organizira brezplačno pravno sve-tovalnico za študente. Bodoči pravniki vam bodo po svojih najboljših močeh svetovali in pomagali pri iskanju odgovo-rov na dileme, ki so kakor koli povezane s pravom (odločbe o štipendiranju, pomoč pri sestavljanju pritožb in drugih vlog, nasveti v primeru težav pri pogodbenih razmerjih in podob-no).Pravna pomoč načeloma poteka prek elektronske pošte. Pišite na [email protected], mi pa se bomo potrudili za čim hitrejši odgovor. Možen je tudi dogovor za osebno srečanje.

Šport

Izobraževanje

Kultura


Mlade mamiceMlade mamice je dobrodelni dogodek Kluba študentov Kranj, izveden z namenom pomagati novopečenim staršem s študentskim/dijaškim statusom.

V sklopu letošnjega projekta bomo za mlade družine v prazničnem času organizirali obdarovanje otrok z obiskom Božička. Organizirane bodo vadbe za otroke in mamice. V začetku leta bomo mlade družinice odpeljali na izlet. Skupaj si bomo ogledali otroško predstavo. Projekt bomo zaključili v maju z zaključno prireditvijo, kjer bodo starši prejeli vred-nostne bone, mlajši pa dobo lahko uživali v otroškem pro-gramu.Na razpis se lahko prijavijo vsi dijaki, dijakinje ter študenti, študentke starši (s statusom in nezaposleni) ali noseče di-jakinje in študentke, ki izpolnjujejo pogoje članstva za študijsko leto 2016/17 in so člani Kluba študentov Kranj. Več informacij lahko najdete na spletni strani Kluba študentov Kranj ali preko maila [email protected].

KLUBOVANJE

Blaž Pintar, Špela Tavčar

6 7

NOV '16

Ko se študent ali dijak odpravi na spletni portal študentskega servisa iskat delo, ima v prvih minutah v glavi le zaslužek. Kaj kmalu ugotovi, da je zaslužek ne glede na delo klavrn, zato se malo bolj osredotoči na ponujena dela. Pameten dijak ali študent hitro ugotovi, da gre v večini prim-erov za izkoriščanje mladih, ki šele vstopajo na trg dela in se bodo zadovoljili z tistim dvema paroma evrov na uro.

Počutimo se ponosne, ko izpolnjujemo in pošiljamo svoj CV, odgovorne, ko se vsak dan odpravimo na delo, ter odrasle, ko si s svojo plačo zvečer kupimo pivo. Malo pa jih vidi škodo, ki si jo, s podpiranjem takšne oblike študentskega dela, dela-mo sami sebi. Veliko delodajalcev od študenta zahteva polni delovni čas ali delo za daljše obdobje. Če izpustimo poletne počitnice; razloži mi, študent, kako opraviš letnik ob 35-ur-nem delovnem tednu? Dalje delodajalec od študentskega delavca zahteva preveč: tekoče znanje treh jezikov, licenco iz xx, izpit B kategorije in lasten prevoz, nočno delo, poznavan-je Microsoft office-a, naj bo odgovoren, spoštljiv itd. Zahteva ni izmišljena! Vem, da je študentov z vsemi temi znanji ve-liko in prav je tako – vendar se vam ne zdi, da bi morali biti temu ustrezno tudi plačani? Na tak način delodajalci iščejo izobražene študente z mnogo različnimi znanji, za katere bi sicer morali plačati strokovnjaka na danem področju, tako pa lahko zaposlijo študenta za 5,0 € neto na uro. Študent je vesel, saj tako pridobi nove izkušnje s področja, ki ga študira, ne zaveda pa se, da ravno s tem jemlje službo že diplomiranim kolegom oziroma sebi, ko bo diplomiral. Še slabše pa je jemanje službe brezposelni 50-letni trgovki ge. Majdi. Gospa Majda bi lahko delala v H&M-u, z veseljem bi se prekvalificirala v gostinko/natakarico, lahko bi delala kot pomoč v piceriji. Žal pa ga. Majda ne pride v poštev. Poleg tega, da je tudi z minimalno plačo dražja delovna sila, vi-zualno ne ustreza podobi H&M-a, pri šefu in gostih lokala ne bo interesa za ščipanje v zadnjico in obkladanje z opol-zkimi šovinističnimi opazkami, v piceriji pa stara baba tako ali tako ne bo zdržala tempa. Žal večina delodajalcev post-

avi predsodke na prvo mesto in zaposli prsato Špelo, ki ne zna šteti denarja, ter močnega, a vedno zadetega kuharja Miha. Izpostavila bi tudi nevarne situacije, kjer lahko pride do poškodbe pri delu, a si prepuščen samemu sebi, saj si le študent; službene poti, kjer so realni potni stroški višji od povrnjenih potnih stroškov; 8 urni delavnik brez (plačane) malice, nočno delo po 0,50€ višji urni postavki itd. Vem, težko je, vrtimo se v krogu, kjer mladi okusimo lasten denar in se raje pustimo izkoriščati, saj je to naše »edino upanje« za zaslužek in pridobivanje ušivih izkušenj. Kar pa je res, je izkoriščanje poceni delovne sile, spodbujanje mladih, da lenarijo pri študiju zavoljo študentskega dela, ter jemanje dela tistim, ki so zanj dejansko kvalificirani. Sama sem tako podpornik zgolj priložnostnih in počitniških del ter plačanih delovnih praks in pripravništev.

Zavedam se privilegija, ki mi omogoča, da denar, ki ga zaslužim s študentskim delom, lahko porabim kakorkoli hočem. Ta privilegij se imenuje starši, ki mi nudijo streho nad glavo in polen hladilnik. Ta privilegij ni dan vsem, hkrati pa si upam trditi, da je dan večini študentom in dijakom. In tako je nam, večini študentov, omogočeno, da ves pridelan denar porabimo, kot si sami želimo – potovanja, nakup avto-mobila in vzdrževanje le-tega, zabave, prehranjevanje zunaj, nakup oblačil in elektrotehnike. Nič od naštetega ni esen-cialnega pomena: prevoz v dobri meri subvencionira država, prav tako prehrano izven doma, brez novoletnega rajanja v Bratislavi, kjer v novi parki poziraš iPhonu 7, pa tudi ne umreš. Zakaj torej študenti in dijaki na prvo mesto postavl-jamo materialne dobrine, zaradi katerih opravljamo še tako izkoriščevalska dela, jemljemo redno zaposlitev nekomu, ki si jo zasluži ter zanemarjamo svojo prihodnost in prido-bivanje izkušenj v lastni stroki?

Gaja Pretnar

Naziv se mi zdi podeljen bolj na oko. Kot ponosen Slovenec si zato seveda privzemam pravico do laične obravnave in pljuvanja v skledo svoje domovine. Ob prejeti novici sem nemudoma pomislil na Maribor in pripadajoči naziv Evrop-ske prestolnice kulture, kjer je šlo bolj za princip »bil je prost in se je ponujal za žogo.«

V primeru zelenosti ni nič drugače. No, morda malce. Na-ziva ne spremlja zavidiljiva mera zgodovine, saj je bilo prvo mesto okronano leta 2010; nobeno mesto še ni bilo dvakrat zapored bolj zeleno od ostalih; in Ljubljana ni Mari-bor. Praktično katerikoli naziv bi bil podeljen Mariboru, ra-zen morda najbolj veselo slovensko mesto, bi ga sprejel z dobršno mero skepticizma. Četudi je sistem podeljevanja naziva vzpostavljen na all-inclusive, otroški ravni, kjer vsak posameznik slej ali prej pride na vrsto, prinaša določene ko-risti.

Za sprejem odločitve je zadolžena posebna strokovna komisija znotraj Evropske komisije, ki vse prijave skrbno pregleda in oceni glede na vnaprej znane kriterije. Ljublja-na je bila izbrana zaradi velikih prizadevanj v trajnostnem razvoju v zadnjih petnajstih letih. Komisijo so še posebej prepričale številne zelene površine v mestu – te pokrivajo skoraj tri četrtine mestnih površin; prenova Slovenske ceste v peš cono, ki to ni; obvladovanje odpadnih voda in podobno.

Kljub naštetim dejstvom mi poznavanje dejanskega stanja za številkami ne orisuje takšne slike. Komisija se očitno ni nikoli podala na vsakodnevno romanje na delo v Ljubljano v ra-nih jutranjih urah, ko se gorenjska jeklena lastnina sestane v Mednem in družno, previdno paradira v usklajanem zvoku prestavljanja v drugo in nazaj po Celovški do centra. Zastoji niso le značilnost Celovške, so tudi lastnost obovznice, Du-najske ceste in ostalih večjih vpadnic v zeleno prestolnico. Nič čudnega, saj knjiga slovenstva zapoveduje: »vsako gos-podinjstvo imej toliko avtomobilov kot je družinskih članov in enega za povrh.« In ne glede na to, koliko koles je danes parkiranih na Prešercu, doma v garaži gotovo pridno čaka Passat 1.9 turbo dizel, na dovozu pa obrabljen, zanesljivi Cliič.

In če vam moje budno opažanje prometnih zamaškov ob različnih urah ni dovolj dober dokaz, je bilo v Sloveniji konec leta 2015 zabeleženih milijon sedeminosemdeset tisoč šeststo šestinosemdeset registriranih vozil (vir: SURS). Od tega za nameček približno sto tisoč na novo registriranih konjičkov. Ker je Ljubljana poslovni in industrijski center Slo-venije, se vsa ta vozila vsakodnevno srečajo na njenih cestah in dobesedno mešajo meglo. Če bi komisija torej vsak dan stala nekje ob Celovški v urah prometnih konic in vdihavala izdihe naših avtomobilov, bi tretjina od njih razvila vsaj bron-hitis. To pa zagotovo že nekaj pomeni.

Problematika trajnosti in zelenosti je seveda holistične narave. Potrebne so strategije na državni ravni. Za primer: moj dom je od Ljubljane oddaljen pičlih 35 km in ni na voljo niti ene direktne povezave. In načeloma me prestopanje ne moti, če bi imel s česa prestopiti. V šolarskih časih avtobusa pozimi velikokrat ni bilo na spregled. Takrat smo se tega izjemno veselili, a danes, ko obveznosti zahtevajo mojo prisotnost in me opravičilo mame ne rešuje, bi mi zanesljiv in pogost sistem javnih prevozov prišel še kako prav. A ker ta ni na voljo, mi pač uide malo izpušnih plinov v zrak.

Kljub znački zelenosti se ledeniki še vedno topijo in global se ne neha segrevat. Nisem okoljevarstvenik, sem pa gledal prvih dvajset minut novega dokumentarca o Leonardu DiCapriu kot okoljevarstveniku, tako da mi je jasno o čem govorim. Jutri vsi z vlakom, kolesom ali busom v šolo, ali pa se lahko poslovite od pingvinov.

Rok Artiček

Išče se… študent. Vroče poletje se je poslovilo, na vrat na nos je pridrvela hladna in vlažna jesen. Moja glava pa se nikakor ne ohladi in nikakor ne morem umiriti misli o preteklem poletju, ki je bilo nepozabno. Nepozabno zaradi vseh čudovitih popotniških destinacij, nepozabno zaradi smrdljivega študentskega dela, ki sem ga opravljala, da sem na ta potovanja lahko odšla.

Zelena značkaZelena je barva zavisti, narave, neizkušenosti in obraza, kadar nas sili na bruhanje. V navezavi na eno izmed naštetih je tudi Ljubljana postala zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Brez prave poglobljenosti in znanstvene podlage oziroma zgolj z neverjetno sposobnostjo predvidevanja in »kafanskega« modrovanja sem se podal v seciranje zasluženosti tega naziva.

Vem, težko je, vrtimo se v krogu, kjer mladi okusimo lasten denar in se raje

pustimo izkoriščati, saj je to naše »edino upanje« za zaslužek in pridobivanje

ušivih izkušenj.

Kljub naštetim dejstvom mi poznavanje dejanskega stanja za številkami ne

orisuje takšne slike.

ZAPIKOVA ŠTAFETA MOD(R)OVANJE

8 9

NOV '16

Plezalni dnevi Kranja imajo pri nas že kar lepo tradicijo, saj bodo letos organizirani že enajstič zapored. Tako kot že nekaj let, bo tekmovalni del potekal v dveh disciplinah. Tekmovalci se bodo pomerili v težavnostnem in balvanskem plezanju, razdeljeni pa bodo v pet starostnih kategorij. Tako bo tekmovalni program zapolnjen od petka do nedelje. Vrhunca plezalnih dni bosta gotovo finale v težavnem plezanju v soboto in balvansko finale v nedeljo.

Brez dvoma plezanje zadnja leta v Sloveniji pridobiva na priljubljenosti, naši plezalci pa v svetu dosegajo vse boljše rezultate. Ravno 9. novembra so naše kadetinje, če rečemo v šali, že odplezale državno prvenstvo, saj so na mladinskem svetovnem prvenstvu na Kitajskem Janja Garnbret, Mia Krampl in Vita Lukan osvojile prva tri mesta. Že tri leta zapored mladinska svetovna prvakinja in letošnja zmagovalka skupnega seštevka tekem svetovnega pokala, Janja Garnbret, bo nastopila tudi na letošnjih plezalnih dnevih, zato bodo postavljavci smeri letos linije še malo začinili. Tako bodo morali plezalci iz domačih in tujih logov za končni uspeh iztisniti iz sebe največ, kar se bo dalo.

Ko pa že omenjam postavljavce smeri, je za Zapik spregovoril tudi dolgoletni tekmovalec in letošnji postavljavec Dominik Fon. O svojih vtisih o Plezalnih dnevih je dejal takole: »Na tekmi v Kranju lahko v enem vikendu tekmuješ z najboljšimi v državi v balvanih in v težavnosti. Vsako leto organizatorji poskrbijo, da vse poteka tako, kot mora, zato je potem finale pravi šov in nekaj posebnega, tako za gledalce kot tudi tekmovalce. Na Plezalnih dnevih Kranja sem prvič nastopil leta 2005, takrat še v najmlajši kategoriji cicibanov. Potem

sem 8 let zapored nastopal v različnih kategorijah. Včasih uspešno, drugič manj, vedno pa sem se na tekmah zabaval in užival ob plezanju ter navijanju za druge. Najbolj so mi v spominu ostali zmaga leta 2008 v kategoriji mlajših dečkov in nastopa v finalu balvanov pri članih. Leta 2014 zaradi poškodbe prsta nisem nastopil. Lani pa sem se pridružil postavljavcem smeri in to bom počel tudi letos.«

Seveda pa plezalni dnevi ne slovijo le po napetih plezalskih bitkah, ampak vedno postrežejo tudi z bogatim spremljevalnim programom. V nedeljo popoldne se bo športna dvorana Zlato polje spremenila v kinodvorano. Film Jureta Breceljnika »Prečkanje Islandije« bo za slabo uro odvrnil misli od športnega plezanja in vse obiskovalce popeljal v čudovito, zasneženo pokrajino, v kateri bodo lahko spremljali Jeroma Josseranda, ki je s kajtom in smučmi prečkal Islandijo od severa do juga. 200-kilometrsko prečkanje mu je uspelo v enem samem dnevu. Na predvajanju bosta prisotna tudi vodja postprodukcije in asistent žirije, ki bosta z obiskovalci delila nekaj utrinkov ob ustvarjanju filma. Poskrbljeno bo tudi za otroke, saj bo ves čas med tekmovanjem na voljo otroški kotiček, za vse ljubitelje živali pa Bioexo prireja razstavo eksotičnih živali, kjer se bodo obiskovalci lahko približali svetu pajkov in plazilcev. Poleg tega pa bodo na voljo tudi razne stojnice. Pred sobotnim finalom v težavnostnem plezanju bom nastopil stand up komik Rok Škrlep. Nedeljski balvanski finale bo popestren z glasbo in svetlobnimi efekti, otvorila pa ga bosta plesalca na zračni svili Urša Štrukelj in Anže Kreč, ki sestavljata akrobatski duet Trupa Aduta.

To je bil torej kratek opis Plezalnih dni Kranja. Če bi se rad o napisanem prepričal, pa si v koledarčku zabeleži od 2. do 4. decembra in bodi del tega spektakla. Za ogrevanje lahko v dvorano Zlato Polje prideš že 26. in 27. novembra, ko bo v Kranju potekal svetovni pokal v športnem plezanju.

Rok Škrlep

Žan Kuralt

Vsako leto organizatorji poskrbijo, da vse poteka tako, kot mora.

ŠVIC

V Kranju se bo spet plezalo – Plezalni dnevi Kranja kot vrhunec državnega prvenstvaPo letošnji dolgi plezalni sezoni se ta počasi približuje koncu, kot vsako leto pa bo sklepno dejanje državnega prvenstva v plezanju potekalo v dvorani Zlato polje v Kranju. Najboljši slovenski plezalci, ki tudi v svetovnem merilu dosegajo vrhunske rezultate, se bodo prvi vikend v decembru tako potegovali še za zad-nje točke na državnem prvenstvu.

SPORTNA DVORANA ZLATO POLJE

PDK_zapik_148x210_O.indd 1 8.11.2016 10:54:58

10 11

NOV '16RAZISKUJEMO

V začetku se mogoče ideja glede na prejšnja raziskovanja sliši nekoliko čudna, a vsaka rubrika mora vsake toliko časa malo evolvirati in se prevetriti. Tako smo se v začetku novem-bra na temno petkovo popoldne odpravili raziskat, kaj nam ponuja Primskovo. Naselje se razprostira na severno-vzhodni strani Kranja, omejevali pa naj bi ga reka Kokra s severo-za-hodne smeri in Cesta Staneta Žagarja z juga. Nekateri bi ver-jetno vztrajali, da del Primskovega sega tudi čez omenjeno ulico proti Planini, a to je že bolj debata za vaške gostilne (kar smo sicer tudi obdelali, a do te teme z lokalnimi obiskovalci lokalov nismo prišli).

Naš izlet smo začeli kar na skrajnem robu Primskovega, pri Mercator centru. Sicer smo želeli do Mercator centra z av-tobusom iz centra (treba je preveriti javni promet), a žal di-rektni avtobus iz centra do Mercatorja vozi mimo železniške postaje in se pelje nič manj kot pol ure. Na srečo obstaja avtobusna linija, ki nas pripelje zelo blizu po Cesti Staneta Žagarja, a po začetnem razočaranju smo si nato do štarta privoščili kar vožnjo z avtom.

V Mercatorju smo morali kupiti gumitvist, ki je služil našemu kasnejšemu druženju (preverite v rubriki Hengaut), za kar smo bili na blagajni deležni kar nekaj čudnih pogledov. Polni zanosa smo se nato odpravili med mnogimi trgovinami proti stanovanjskemu delu. Sprehodili smo se od Merca-torja mimo ONC-ja in Merkurja ter zavili proti Eurospinu, pa sploh nismo obdelali vseh. Ugotavljamo, da je to vsekakor ena izmed prednosti Primskovega – skoraj vse trgovine na dosegu roke. Še celo fast food imajo tam. Zaradi tega smo se predvsem spraševali, kako uspe zraven preživeti še kitajski trgovini. Skoraj smo si jo že ogledali, a nam nakup poceni plaščev v tistem trenutku ni bil prioriteta.

Mimo vseh trgovin smo kmalu vstopili med hiše in opazili pomembno stvar – razen na glavni ulici, ki vodi proti Britofu, prometna ureditev za pešce res ni prav prijazna. Prehodov za pešce na nekaterih križiščih sploh ni, prav tako pa smo opazi-li trend "simboličnih pločnikov", kot smo jih poimenovali, saj ponekod na njih ni bilo prostora niti za dve širini stopal. A je bila vsaj ulična razsvetljava v redu. Tudi določene hiše so se

nam zdele zelo lepe, posebno pozornost pa je pritegnila vila, kjer sta na dovozu kraljevala Hummer in starinski Dodgev kombi, ki nam je znan iz skoraj vseh ameriških filmov iz 80ih.

Po stranskih cestah smo prišli do glavne ulice, kjer smo si zaželeli počitka in okrepčila, zato smo zavili v Bar Špelca. Ta-koj nas je presenetil za tak lokal izredno velik osrednji pros-tor. Kot smo kasneje ugotovili, je primeren tudi za manjše koncerte, kajti pri steni nasproti smo videli, da imajo nare-jen nizek oder za glasbene skupine. Ko smo se malo bolj razgledali, smo opazili, da ima bar očitno zelo usmerjeno ciljno populacijo in tudi stene okrašene primerno temu – povsod smo namreč opazili slike golih deklet. Domnevo smo potrdili tudi kasneje, kajti naša urednica je bila poleg natakarica edino dekle v lokalu. Vseeno smo se v lokalu počutili nadvse domače. Tudi cene pijač so študentom kar prijazne – ne najdeš ravno v vsakem kranjskem lokalu piva, ki te stane manj kot 2 evra.

Samo čez cesto nas je čakala naslednja postaja – Vinska klet Vidrih, kjer se ukvarjajo s prodajo točenih odprtih vin iz Vipavske doline, skoraj ob vsaki priložnosti in ob katerikoli uri pa tam lahko najdete tudi gospode starejših let, ki ob ko-zarcu vina obujajo spomine in rešujejo svet. Ob prihodu smo popolnoma pozabili, da smo tam ob začetku martinovega vikenda in gneča v majhnem prostoru nas je kar pošteno presenetila. Točaj nam je takoj postregel z mladim vinom, ponudil pa nam je tudi kruh, pršut in sir. Ob vseh dobrotah smo si lahko pošteno ogledali prostor in njegove obiskov-alce. Občudovali smo izredno zanimanje za minevanje časa, kar so kazali kar štirje koledarji na steni, še bolj pa zbirko bankovcev (pravih, ponarejenih in parodij na bankovce), ki krasijo steno za šankom. Točaj je bil izjemno gostoljuben in

nas brez problema prepričal, da smo poleg belega sauvi-gnona poizkusili tudi rdeči cabernet. Tudi ostali gosti so bili izredno prijazni (žal je bila do prihoda družine, ki je prišla po vino, naša urednica spet edino dekle v lokalu) in so z nami spregovorili tudi par prijaznih besed. Ob koncu nam še ni bilo dovoljeno plačati, češ da gre za pokušino mladih vin, zato smo za kasnejše druženje kupili še nekaj vina za s seboj.

Treba se je bilo posloviti, saj smo se morali še malo sprehodi-ti. Opazovali smo cerkev in se sprehodili do doma krajanov, ki pa je bil na našo žalost zaprt, prav tako pa niso napovedo-vali kakšnega večernega dogodka. Je pa bila odprta pošta, a se nismo zatekli vanjo, pač pa smo rajši odšli do še ene priljubljene destinacije – znamenite pekarne, ki je odprta 24 ur na dan. Mnogo ljudi si v tej pekarni v poznih nočnih urah privošči prigrizek, nobena izjema nismo bili niti Zapikovi novinarji, čeprav je bil šele začetek petkovega večera. Lično urejena notranjost je bila polna dobrot tudi ob večerni uri, opazili smo tudi kavomat, torej je pekarna očitno primerna tudi za jutranje ptice, ki morajo spiti ogromne količine kave, da začnejo funkcionirati.

Ostal nam je le še sprehod nazaj v center mesta, obenem pa smo si s Ceste Staneta Žagarja na daleč ogledali še nekdanjo tovarno Ibi, kjer zdaj cveti mnogo malih podjetij, vključno s Kranjsko pivnico. Še šolska poslopja in že smo zagledali most čez Kokro, kjer smo prečkali meje Primskovega in se oboroženi z vinom in polni vtisov podali proti centru.

Luka Stare

Martin Kocijančič

Predeli Kranja: PrimskovoRubrika Raziskujemo ima v Zapiku že kar nekajletno zgodovino. V njej smo preizkušali že skoraj vse – začeli smo s kebabom, nadaljevali s tipičnimi študentskimi pijačami, prigrizki, ocenili skoraj vse restavracije v Kranju, kjer lahko jeste na študentske bone, sedaj pa je prišel čas, da zaplujemo povsem v nove vode – v tej sezoni bomo Zapikovci raziskovali predele Kranja.

V Mercatorju smo morali kupiti gumitvist, ki je služil našemu

kasnejšemu druženju, za kar smo bili na blagajni deležni kar nekaj čudnih

pogledov.

Prehodov za pešce na nekaterih križiščih sploh ni, prav tako pa smo opazili trend

"simboličnih pločnikov", kot smo jih poimenovali, saj ponekod na njih ni bilo prostora niti za dve širini stopal.

12 13

NOV '16

Na 30 fakultetah so bila v av-lah postavljena volišča, pred katerimi so ambiciozni pred-stavniki različnih študentskih skupin še zadnjič hiteli iz-vajati volilno kampanjo. Z izjemo popolne odsotnosti volilnega molka , brez pro-pagande »tik pred zdajci« bi se namreč odrekli kakršnikoli volilni udeležbi, je potek pro-cesa volitev precej podoben tistemu na državnih volit-vah. Najprej se s študentsko izkaznico in podpisom obkljukaš pri mizi, za katero sedi skupina volilnih nad-zornikov, nato pa te napotijo do volilne kabine, da je tvoj glas resnično anonimen. To je bilo letos še posebej ve-likega pomena na tistih 19 fakultetah, kjer si imel na izbiro samo eno listo. Pazljivo izpolnjeno glasovnico nato odvržeš v volilno skrinjico in se s tem za prihodnji dve leti odrešiš študentskih političnih dolžnosti.

V Študentski zbor je bilo po uradnih rezultatih volitev izvolje-no 44 poslancev, od teh sta dva samostojna kandidata, os-tali pa so člani 27 različnih list. Za predsednika študentskega zbora je bil izbran študent Pravne fakultete in poslanec liste PANDA, Gregor Tim Grünfeld. Na vseh fakultetah se je vo-lilo še predstavnike za različna interesna področja, recimo področje kulture, izobraževanja in založništva, ter področje športa, turizma in mednarodnega sodelovanja.

Glede na podobnost z državnimi volitvami, nas pičla volilna udeležba težko preseneti. Daleč najvišji volilni udeležbi sta uspeli pridobiti Fakulteta za strojništvo, kjer je volilo 22,7% študentov, in Filozofska fakulteta, kjer jih je volilo 22,6%. No-bena od ostalih volilnih enot ni dosegla niti 20% udeležbe, najnižjo udeležbo pa je zabeležil Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, kjer je glasovalo le 1,6% študentov – pri tem je vredno omeniti, da za 7 volilnih enot ni bilo danega podatka o volilni udeležbi.

Manjši problem je predstavljalo število neveljavnih glaso-vnic. Na večini enot se sploh niso pojavile, ali pa jih je bilo zanemarljivo malo, so pa zato izjeme toliko bolj sekale v oči. Fakulteta za družbene vede svojemu ugledu ni delala uslug, saj je, kljub temu, da so imeli na izbiro le eno listo, od 315 kar 24 volivcem uspelo glasovati neveljavno. Sta pa zato bolj presenetili Pravna fakulteta s 13 in Medicinska fakulteta z 11 neveljavnimi glasovnicami (vsega skupaj je glasovalo 183 in 186 ljudi, v tem zaporedju). Na Filozofski fakulteti pa jim je s pomočjo velike izbire kar dveh različnih list in 2607 oddanih glasov uspelo nabrati kar 117 neveljavnih glasovnic.

Očitno pa obstaja še eno področje, na katerem študentska politika zrcali državno. Bolj odmevni kot rezultati volitev

so bili v Slovenskih medijih namreč številni incidenti, ki so spremljali volilne kampanje in volitve. Domnevno naj bi v času volitev prihajalo do fizičnega in spolnega nasilja ter spletkarjenja in podtikanja. Najbolj na tapeti sta bili nasprotujoči si ekipi, ki sta kandidirali na Filozofski fakulte-ti, Filoface in Združena lista študentskih društev (ZLŠD). Domnevno naj bi med volitvami s strani članov ekipe Filofac prihajalo do neprimernih opazk, ter na koncu celo otipavanja in neprimernega fotografiranja, usmerjenega proti študentkam iz ZLŠD. To naj bi nato privedlo še do fizičnega obračuna med asistentom, ki je pomagal pri vo-lilni kampanji ZLŠD, in študentom, ki je pomagal Filofacam. V dogodku je morala posredovati policija, študentke ZLŠD pa naj bi domnevno dogodek prijavile tudi inšpektorjem ŠOU v Ljubljani. Drugi incident naj bi se zgodil na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer naj bi politični nasprotniki širili lažne informacije o poslancih skupine Iskra, ki si prizadevajo razkriti domnevne korupcijske afere znotraj študentskih or-ganizacij.

O obeh incidentih so poročali tudi na oddaji Preverjeno, kjer so komentirali tudi domnevno premajhen odziv ŠOU v Ljubljani. Prispevek je vreden ogleda že zaradi dramatične glasbene spremljave in napetih kadrov, ki ti dajo občutek, da si se znašel v finalni epizodi sezone Dosjejev X. Na spletni

strani ŠOU v Ljubljani je bil objavljen odziv na prispevek, ki kritizira domnevno lažne navedbe in pristranskost novi-narke, ter pojasnjuje, da organizacija dogodke na Filozofski fakulteti ostro obsoja, da pa se zaradi študentske zakonoda-je niso smeli opredeljevati.

Prispevek pa so pripravili tudi na Radiu Študent (»Modre povezave«). Osredotoča se na stranki Povezani (na Filozofski fakulteti znana pod imenom Filoface) in Modro za študente, na domnevne iniciacije in puntanje brucev, sovražne od-nose s stranko Iskra, ter domnevno usmerjenost v komer-cialno dejavnost z zasebnimi podjetji. V prispevku je tudi brez ovinkarjenja povedano, da stranki z Radiom Študent nista v najboljših odnosih, saj ga ocenjujeta za pristran-skega, domnevno pa celo za enega glavnih političnih nas-protnikov.

Po letošnjih volitvah bi koga morda zaskrbelo, da se volilna udeležba in (ne)poštenost politikov na državnem nivoju tudi v prihodnjih desetletjih ne znata kaj preveč izboljšati. (Ljudje, za božjo voljo, izkoristite vendar svoje volilne prav-ice!) Je pa tudi to, da naslednje leto ne bo treba prenašati tega predvolilnega cirkusa, svojega denarja vredno.

Tajda Perne

Nejc Balantič

Študentske volitveMed 18. in 19. oktobrom so potekale tako imenovane študentske volitve. Gre za volitve predstavnikov Študentskega zbora in članov Upravnih odborov Študentske organizacije visokošolskih zavodov ŠOU v Ljubljani (Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ) za mandatno obdobje 2016-2018.

EKSTRA

V Študentski zbor je bilo po uradnih rezultatih volitev izvoljeno 44

poslancev, od teh sta dva samostojna kandidata, ostali pa so člani 27

različnih list.

14 15

NOV '16INTERVJU

Andraž, ti si obramboslovec. Če bi za začetek lahko pojasnil, kako si se za ta študij odločil in kako je potekal.Ja, nekako na začetku, tam v tretjem oziroma četrtem letniku sem vedel, da bi se rad usmeril v družboslovje, saj se mi naravoslovje ni zdelo tako privlačno in zanimivo. Sprva sem razmišljal o zgodovini. Ker me je zanimala predvsem novejša zgodovina, sem se po pregledu predmetnika programa zgodovine, ki se osredotoča predvsem na starejša obdobja, odločil za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, posebej ker sem v tistih časih še nekoliko razmišljal o karieri v Slovenski vojski.

Svetovni splet pove, da si trener mehkih veščin. Žal si ne predstavljam povsem, kaj bi to bilo, tako da te prosim, če lahko te veščine na kratko predstaviš.Izraz mehke veščine je najbrž nekoliko neposrečen prevod angleškega pojma “soft skills”. Tu gre predvsem za poučevanje in delavnice o različnih temah. Angleščina deli znanje na soft skills in hard skills, pri čemer gre pri hard skills za nekaj, kar direktno lahko uporabimo, na primer računalniške veščine, znanje matematike, mehke veščine pa so predvsem stvari, ki se jih ne da direktno naučiti, na primer komunikacija, javno nastopanje, motiviranje, delo v skupini …

Kako ti je to znanje mehkih veščin pomagalo pri tvoji karierni poti? Kako pa ti je pomagalo pri usklajevanju šole in ostalih aktivnosti?Te soft skills so v Sloveniji relativno nova zadeva, z njimi sem se prvič srečal v Zvezi študentskih klubov Slovenije. Leta 2011 je Ingrid Molan, študentka psihologije, ta koncept “prinesla” s študijske izmenjave, tako da smo se ga odločili vpeljati tudi v naši organizaciji. Jaz sem pri projektu sodeloval že od začetka in skupaj z ostalimi ugotovil, da je pri nas veliko takega znanja. Zato smo razvili koncept, kako bi to znanje strukturirali in prenesli na nove generacije. To mi je predvsem pomagalo, da sem ta znanja pri sebi prepoznal in se jih tudi naučil prenašati naprej.

Med leti 2007 in 2011 si bil predsednik KŠK. Kakšni so tvoji spomini na vodenje kluba?Ja, to so vsekakor lepi spomini, zelo lepi. Šlo je za zelo lepo obdobje mojega življenja, ne bom rekel najboljše, upam, da so najboljša obdobja še pred mano. Bilo je v redu, predsedoval sem dva mandata z zelo dobro ekipo. Predvsem bi izpostavil, da smo takrat sami začeli organizirati Teden mladih, prej pa smo bili le soorganizatorji. Ob koncu mandata se mi je zdelo pomembno,

da smo si takrat z ekipo uspeli zagotoviti svoje prostore, prej jih je klub vedno imeli v najemu, ekipa naslednjega mandata pa jih je tudi obnovila in uredila.

Morda čisto na kratko; sodeloval si tudi v ŠOS in Evropski študentski organizaciji, morda v nekaj stavkih, kaj je bistvena razlika med tema organizacijama in KŠK-jem?Rekel bi, da je v klubu študentov delo osredotočeno predvsem na projekte, na ŠOS pa je delo osredotočeno bolj na “policy” zadeve, se pravi na pogajanja z vlado, boj za študentske pravice in tako dalje. Delo ni toliko projektno, ampak bolj splošno. Evropska študentska organizacija pa je še manj usmerjena v projekte, še bolj na politiko, posebej na področje kvalitete visokega šolstva.

Trenutno deluješ v zavodu za grajenje politike. Ali bi nam lahko na kratko predstavil poslanstvo, namen in ozadje tega zavoda?Vsekakor, Zavod za grajeno okolje, razvoj in politiko je relativno nova zadeva. Ustanovili smo ga maja 2014 skupaj z nekaj kolegi, s katerimi smo videli, da se v Kranju na področju mladinske politike zelo malo dogaja. Zato smo ustanovili zavod, v katerem želimo na teh področjih delati nekoliko bolj organizirano, v začetni fazi se želimo predvsem osredotočiti na Kranj in Gorenjsko. Do sedaj smo sodelovali pri kar nekaj evropskih projektih. Ravno sedaj smo začeli nov cikel s projektom Evropskega socialnega sklada, ki se osredotoča na zaposlovanje mladih. Na dolgi rok pa želim območje Kranja in Gorenjske spremeniti v mladim prijazno sredino.

Torej ste precej zazrti v prihodnost. S tem sva načela tudi naslednjo temo in sicer projekte, s katerimi se zavod ukvarja. Bi mogoče lahko bolj praktično povedal, za katere projekte gre?Osredotočil bi se predvsem na zadnji projekt, ki ga delimo s škofjeloškim Zavodom O in sicer projekt Služba je družba, ki je v bistvu financiran s strani Evropskega socialnega sklada. Projekt bo potekal dve leti na širšem območju Gorenjske, cilj projekta

INTERVJU

Andraž Šiler

V New Yorku sem v svojem govoru,

sicer zelo kratkem, hotel predstaviti

problematiko mladih, kot neke generacije,

ki nima prave priložnosti. Predvsem sem

skušal pokazati, da je trenutna generacija

najbolj izobražena generacija mladih, ima

veliko kompetenc, vendar nima stalne

zaposlitve.

Intervju: Andraž ŠilerAndraž Šiler je podiplomski študent obramboslovja in nekdanji predsednik Kluba študentov Kranj. Povzpel pa se je tudi na mesto mladinskega predstavnika pri OZN in sodeloval na generalnem zasedanju Skupščine OZN, kjer se je boril za pravice slovenske mladine.

Tudi samo na spletu se da narediti nekaj, a so rezultati zelo omejeni.

Zato so veliko boljše klasične metode na primer udeležba na volitvah, protesti in

podobno.

mladinski delegat pri OZN

16 17

NOV '16

pa je narediti analizo, kaj mladi potrebujejo oziroma, katere so veščine in znanja, ki jih delodajalci iščejo. To je prva faza, v drugi fazi pa si želimo povezati mlade in delodajalce. Potem pa želimo določenemu številu mladih preko tega projekta zagotoviti prvo zaposlitev.

Mogoče bi se sedaj premaknila k tvoji vlogi v OZN. Sodeluješ v tako imenovanem 3. odboru, sem to prav poizvedel?Da, jaz sem pravzaprav slovenski mladinski delegat pri OZN in sem zadolžen za pokrivanje tem povezanih z mladino. Nazadnje na zasedanju Generalne skupščine v New Yorku, ki zaseda vsako leto enkrat, letos v septembru in oktobru. V okviru te skupščine deluje 6 odborov, od katerih je vsak zadolžen za svoje področje, jaz delujem v okviru odbora za socialne in kulturne zadeve, v okviru katerega se obravnavajo teme povezane z mladimi. V okviru odbora sem sodeloval na zasedanju in predstavil nek vidik problematike mladih v Sloveniji.

Kako si prišel do tega položaja? Preko Študentske organizacije?Ne, v bistvu gre za projekt, ki ga vodijo Mladinski svet, Urad Republike Slovenije za mladino in Ministrstvo za zunanje zadeve. Ti trije akterji tudi izberejo kandidata. Objavijo razpis in potem na podlagi kompetenc, življenjepisa, plana dela in zagovora pred komisijo v angleščini, izberejo kandidata. Zdi se mi, da predvsem govor in plan dela prepričata komisijo.

Mogoče bi se osredotočila na tvoj pogled na mladinsko problematiko oziroma na stvari, ki si jih predstavil v New Yorku?V New Yorku sem v svojem govoru, sicer zelo kratkem, hotel predstaviti problematiko mladih, kot neke generacije, ki nima prave priložnosti. Predvsem sem skušal pokazati, da je trenutna generacija najbolj izobražena generacija mladih, ima veliko kompetenc, vendar nima stalne zaposlitve. Mladi delo opravljajo na avtorske pogodbe, preko samostojnih podjetij… Zelo malo mladih ima dejansko redno službo. Ker mladi nimajo stabilne zaposlitve, niti priložnosti, da bi se dokazali, to vpliva tudi na stanovanjsko problematiko, zato se v Sloveniji v povprečju mladi šele po 30. letu odselijo od staršev. Smo tudi med prvimi v EU po povprečni starosti matere ob rojstvu prvega otroka, ki je, zdi se mi, 32 let. Vse to je po mojem povezano s pomankanjem stabilnih rednih zaposlitev.

So iz tega na zasedanju OZN prišli kakšni sklepi?Na zasedanju je bilo prisotnih skoraj 50 mladinskih delegatov s celega sveta, veliko jih je omenilo prej omenjeno problematiko. V nedeljo se odpravljam v Ženevo na zasedanje Sveta za človekove pravice, kjer bomo opravili prvi pregled realizacije ciljev z New Yorka. Bi pa poudaril, da je OZN zelo velika organizacija, v kateri se stvari zelo počasi premikajo. Morda bi bilo potrebno (iz)najti kakšen sistem, za hitrejšo aplikacijo. Veliko so o mladinski problematiki govorili tudi v Varnostnem svetu, predvsem v okviru resolucije o vlogi mladih pri preprečevanju konfliktov in pri po-konfliktni obnovi. Predstavljen je bil tudi dober primer sodelovanja finskega mladinskega sveta in mladih iz Eritreje, ki so skupaj na podlagi te resolucije pripravili nekaj projektov za dvig mladinske emancipacije v Eritreji. Zdi se mi, da bi tudi mladi v Sloveniji na podoben način, posebej ob pomoči ministrstva, lahko veliko naredili, posebej na območju Balkana. Veliko sem namreč sodeloval pri različnih projektih na tem območju in opazil, da Slovenci še vedno uživamo določen status, ki bi bil lahko odločilen pri vzpostavitvi normalnih odnosov.

To je že slišati kot oris neke bolj konkretne ideje, v zvezi z bivšo državo, na območju katere nekateri problemi še ostajajo.Ja, vsekakor, tudi sam sem si to ogledal na študijski izmenjavi v Sarajevu in tam opazil, da konflikt še ni pozabljen. Opazil sem tudi, da so predvsem mladi tisti, ki bodo nosilci funkcij, in zato moramo začeti pri njih. Mladi so tudi najbolj odprti za nove ideje. Kljub vsemu se opazi, na primer v Evropski študentski organizaciji, da obstajajo nekatere države, ki so imele konflikte tudi 100 ali 50 let nazaj, pa se njihovi študenti niti ne pogledajo, niti ne rokujejo. Na primer Armenija in Azerbajdžan, Armenija in Turčija , Turčija in Ciper… Tam so stvari še kar napete, medtem ko smo se na Balkanu študenti že veliko družili in pripravili veliko skupnih projektov. Če smo mi, ki smo imeli konflikte pred 20 leti, v dokaj dobrih odnosih, bi tudi ostale države morale nekaj narediti.

Kaj bi po tvojem mnenju spodbudilo slovensko mladino k emancipaciji v takih projektih v borbi za svoje pravice in spremembe na bolje? Sam menim, da je slovenski mladež dokaj pasiven na teh področjih?Ja, generalno mislim, da si podal kar dobro oceno. Tukaj osebno opažam dva problema. Prvi je ta, da se študent sploh ne zaveda teh problemov, saj je zanj relativno dobro poskrbljeno. Štipendij ravno ni veliko, vendar obstaja možnost študentskega dela, subvencionirana prehrana, vozovnica…

Študenti so bili vedno gonilo sprememb in revolucij, tudi v bivši Jugoslaviji. Če pa imamo študente, ki jim je bolj ali manj vse v redu, pa je glavni udarec šele, ko zaključijo študij in pridejo na trg dela. Takrat pa se že izgubi naboj, da bi šli na ulice in nekaj premaknili.

Drugi problem je, da veliko mladih živi v digitalnem svetu, zato mnogi mislijo, da le s tem, da podpišejo neko spletno peticijo oziroma lajkajo sliko, že naredijo dovolj. To sploh ni rešitev. Če se neko nezadovoljstvo iz digitalnega ne prenese v realni svet, nismo nič naredili. Tudi samo na spletu se da narediti nekaj, a so rezultati zelo omejeni. Zato so veliko boljše klasične metode na primer udeležba na volitvah, protesti in podobno.

Mogoče za zaključek kakšna spodbuda za konec. Kaj je ključ do uspeha?Jaz bi rekel, ključ je predvsem to, da ni pomemben le sam študij. Diploma sama po sebi ne bo prinesla ne službe, ne uspeha, to je le nek papir, ki kaže neko stopnjo izobrazbe. Mladim bi priporočil, da se tako ob gimnaziji kot ob študiju poskusijo maksimalno angažirati na drugih področjih in pridobijo čim več različnih izkušenj in neformalne izobrazbe.

Vid Primožič

Aljaž Repnik, Darko Marković, Kim Haughton

Opazil sem tudi, da so predvsem mladi tisti, ki bodo nosilci funkcij, in zato

moramo začeti pri njih. Mladi so tudi najbolj odprti za nove ideje.

18 19

NOV '16

Od svojih začetkov v oktobru 2014 se je radijska oddaja KŠK razvila in v mnogih aspektih tudi spremenila. Menjujejo se ustvarjalci oddaje, ideje, glasba, lastniki radia, gosti! A nič od tega ne more vplivati na stalnice v našem radijskem življenju, kot so: čas in frekvenca oddajanja in pa rojstni dnevi radijcev! Ti namreč ostanejo isti, kot so že od nekdaj bili! Za naštevanje rojstnih dni vsakega člana v oddaji mi je urednica revije posvetila premalo prostora, da pa se oddaja odvija vsako sredo ob 19.00 na frekvencah Radia Kranj lahko omenim kar tako, mimogrede!

Tematike oddaj se od srede do srede razlikujejo, a so vedno aktualne. Zajemajo lahko pogovore z ustvarjalci glasbe, člani humanitarnih društev, komiki in celo študenti iz tujine. Tako oddaja ohranja raznolik in pester program, pisal pa bom predvsem o vsebinah, ki se v oddajah ponavljajo.

Ena izmed rubrik radijske oddaje se imenuje Študentski S.O.S. - namenjena je vsem vam, zmedenim študentskih dušicam, ali pa zgolj tistim, ki bi naše radijce nekaj vprašali, kar v mnogih primerih pomeni tudi: spravili v zadrego. Na e-mail naslov [email protected] lahko namreč vsako drugo oddajo, ko je omenjena rubrika na sporedu, pošljete svoja vprašanja na katera bodo radijci odgovorili! To lahko zajema sorazmerno širok spekter vprašanj: od kvantne fizike, smisla življenja pa do večnega vprašanja: »Kam bi peljal punco na zmenek?« Pri vprašanjih lahko postanete zelo, zelo kreativni, saj bodo prebrana v eter.

Z novo urednico študentske oddaje pa prihaja tudi nova mesečna rubrika na radiu, ki nikakor ni navadna rubrika, ampak pravi boj! Že Prešeren je pisal ne o bojih, ampak o mesarskem klanju. Pa vendar tudi on ni vedel, da bo tokrat na spored prišel boj, tako hud, kot ga ni videl niti Valjhun, niti Črtomir. Naša nova skrivnostna rubrika se imenuje Fakultetni boj! In že mene je stisnilo pri srcu, ko sem pre-bral to besedno zvezo. Spominja me namreč na pretekli

september. Takrat sem, kot bi rekel moj oče, »scal kri«, ker je bil moj fakultetni boj na robu propada! Pa sem ga vendar nekako naredil. Tokratni Fakultetni boj pa se vendarle razli-kuje od tistega, ki ga študenti bijemo ob koncu semestra. V rubriki bodo sodelovali študenti različnih fakultet, ki bodo eden za drugega pripravili vprašanja o svoji študijski smeri, poklicu ali o vsebini posameznih predmetov. Takih vprašanj bo velika večina. Nekaj vprašanj pa bo sestavljenih iz najbolj splošnega znanja. Primer takega vprašanja mi je zastavila urednica oddaje, Manca Mikulič: »Kje ti hitreje rastejo nohti, na nogi ali na roki?« Takrat sem se zavedel, da splošno razgledanost definiram drugače kot ona, saj odgovora na vprašanje nisem poznal. Če potegnemo črto, lahko ugotovi-mo, da bo celotno dogajanje zabavno-informativne narave, kar je po mojih kriterijih definicija ideala.

Tako kot vsi resnejši projekti ima tudi radio svojo vizijo, ki pa je lahko dosegljiva le z vašo pomočjo! Vse, kar si ustvarjalci oddaj želijo, je pridobiti širšo publiko, pridobiti poslušalce. Zato so si kot pogoj za doseganje te vizije zamislili post-avitev podcasta oz. live streama na družbena omrežja, kjer bi jih lahko spremljalo več ljudi. Ker ste vi, poslušalci, poglavitni del v delovanju radijske oddaje, vas vabijo tudi, da na prej omenjen e-mail naslov pošljete svoja vprašanja o delovanju radia, pohvale, kritike in predloge.

Se na tej točki še vedno sprašujete, zakaj je bil uvod podo-ben napovednikom Survivorja? Ker je lahko tudi vaša želja, da odpotujete nekam, kjer še niste bili (npr. na radio), uslišana! Kako? Pišite jim na mail in si razširite obzorja!

Marcel Nahtigal

Aljaž Repnik

Fakultetni boj v radijski oddaji KŠKPet ljudi. Pet totalno različnih karakterjev. Nekateri govorijo zborno-slovens-ko, spet drugi uporabljajo sleng! Vse pa združuje samo eno poslanstvo - radi-jska oddaja Kluba študentov Kranj!

KŠK RADIO

Tematike oddaj se od srede do srede razlikujejo, a so vedno aktualne.

Zajemajo lahko pogovore z ustvarjalci glasbe, člani humanitarnih društev,

komiki in celo študenti iz tujine.

ToJeKranj

Konferenca je bila namenjena mladim, organizacijam za mlade in mladinskim organizacijam, in sicer izmen-javi zamisli za sooblikovanje spodbudnega in ugodnega okolja, ki bi mladim in družinam omogočal aktivno in ka-kovostno preživljanje časa v občini. Glavne teme dogodka so bile stanovanjska problematika, zaposlovanje mladih in podjetništvo, zdravje in šport, formalno in neformalno izobraževanje mladih, kultura ter participacija in prosto-voljstvo. Organizatorji so sprva načrtovali dva vsebinska sklo-pa s krepčilnim odmorom vmes in neformalnim druženjem na koncu, vendar je zaradi organizacijskih zapletov drugi del, torej tržnica za mlade, kjer naj bi se predstavile organizacije za mlade in mladinske organizacije, odpadel.

Udeleženci konference, torej mladi in predstavniki različnih organizacij, namenjenih mladim, so krožili med šestimi de-lovnimi omizij s prej omenjenimi tematikami in skupaj is-kali možne predloge za izboljšave in odgovore na razvojne izzive, s katerimi se srečuje občina Kranj.

Razpravam na konferenci so svoje pridali tudi člani Kluba študentov Kranj. Andraž Šiler, vodja enega od omizij v prvem delu, poimenovanem Svetovna kavarna, je povedal: » Vodil sem omizje, kjer smo obravnavali stanovanjsko prob-lematiko. Izhajali smo predvsem iz dejstva, da smo mladi Slovenci na drugem mestu v Evropi glede na povprečno starost ob selitvi od doma. Poskusili smo najti razloge za takšno stanje v naši državi, obenem pa smo iskali tudi možnosti, ki bi mladim pomagale k hitrejši osamosvojitvi. Vsi sodelujoči pri tem omizju so se strinjali, da glavna težava leži v pomanjkanju stabilnih in primerno plačanih delovnih mest. Ker mladi težko pridobijo stalno in redno zaposlitev, najprej podaljšujejo študij, dokler to sistem omogoča, nato pa padejo v prekerne oblike dela, ki samo izjemoma oz.

večinoma ne omogočajo zadostnega zaslužka in finančne varnosti za nakup ali vsaj najem lastnega stanovanja ob os-talih življenjskih stroških, ki jih prinaša samostojno življenje. Med rešitvami so se znašli naslednji predlogi: več stabilnih možnosti zaposlitve na območju Kranja; posebni razpisi, ki bi pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja da-jali prednost mladim, spodbude mladim za obnovo starih, praznih ali dotrajanih stanovanj in možnost izmenjave stanovanj med generacijami.«

Eno od večjih skupin udeležencev, pravzaprav kar dobro po-lovico, so sestavljali člani programa Mednarodno priznanje za mlade – MEPI, ki so sicer razen nekaj članov Društva GAHA – Združenja prejemnikov zlatega priznanja MEPI, učenci in dijaki različnih kranjskih šol, kjer se izvaja program. Pri omizju, ki ga je moderirala Neda Kajfež iz Zavoda MEPI, so zaključili, da si želijo več povezovanja formalnega in ne-formalnega izobraževanja, več možnosti za pridobivanje rel-evantnih delovnih izkušenj in oblikovanje mladinskih svetov in centrov.

Klub temu, da je bil splošen vtis udeležencev o konferenci sorazmerno dober, se je pokazalo nekaj pomanjkljivosti. Mednje sodi predvsem izjemno slaba obveščenost javnosti o dogodku (udeleženci konference so sicer splošno slabo obveščenost občanov tudi izpostavili kot velik problem v občini) in ne najbolj primeren prostor izvedbe. Morda bi bilo udeležencev več, če bi se dogodek odvijal v centru mesta. Precejšen delež udeležencev so predstavljali osnovnošolci, kar je dobro za razvijanje kritičnega in participatornega duha pri mlajših generacijah, vendar obenem ta skupina mladih ne more veliko pripomoči k predlogom za rešitev npr. stanovanjske problematike.

Izjemno spodbudno je, da se je ob koncu med mladimi čutila želja po povezovanju, slišalo se je kar nekaj pobud, samoiniciativno pa so se oblikovale tudi projektne skupine, ki želijo besede prenesti v dejanja. Takšne in podobne do-godke Kranj zagotovo potrebuje, saj je v zadnjem desetletju na področju politik za mlade v občini vladalo pravo mrtvilo. Vse pripombe omizij so bile zbrane in posredovane na MOK, kjer naj bi jih odločevalci vzeli v obzir pri oblikovanju smer-nic za razvoj mladim prijaznega Kranja oz. pri oblikovanju občinske Strategije za mlade. Zagotovo si vsi želimo, da bi se stvari premaknile v pravo smer in upamo, da si bodo na MOK vzeli čas za posredovane zaključke, če se že niso uspeli udeležiti konference.


Blaž Pintar

KR POVEJ! Konferenca KR ZA mladeKonec oktobra je po uspešnem podobnem dogodku za starejše prebivalce občine, KR ZA starejše, pod vodstvom Ljudske univerze Kranj v sodelovanju z Mestno občino Kranj v Medgeneracijskem centru v Kranju potekala konfer-enca z naslovom KR ZA mlade.

20 21

NOV '16

V kolikor sem naslovni odstavek oblikovala pravilno, ste ver-jetno razbrali, da se bom v tokratnem članku posvetila prob-lematiki zanemarjanja lokalne hrane in dajanja prednosti uvoženi. Naj začnem z našo prelepo Slovenjo, na katero smo vsi tako zelo ponosni, predvsem ko imamo možnost deljenja člankov in fotografij o njeni lepi naravi na social-nih omrežjih, v praksi pa medtem čisto zatajimo. Njena lega, stik in mešanje treh podnebij (in mnogo mikroklim), letne temperature ter kvalitetna prst in voda, nam omogočajo pridelavo čisto vsega, kar naše telo potrebuje. Torej živil, ki vsebujejo vsa potrebna hranila in najpomembneje v zadost-nih količinah. Daje in omogoča nam pridelovanje hrane, ki je za tu živečega umnega človeka primerna in zadostna. Ker govorim o umnem človeku, je ta nadalje ugotovil, kako vzgajati tudi druge vrste in kako udomačiti in vzrejati živali, katerih prehrana tudi temelji na lokalnem rastju in pridelkih. Notranji glas narave je tako človeku tudi velel, naj si pred težko zimo naredi maščobno oblogo in jo vzdržuje, če želi zimo preživeti. Tako si je človek pred prihajajočo zimo zaklal prašiča, pobral kostanj in krompir ter vse ostalo in to hra-nil preko zime. Na pomlad, ko so zaloge pričele kopneti, je prešel na (danes 40-dnevni) post in zmanjšal vnos, s pomlad-jo pa ga je narava hitro obdarila s svojimi darovi. Slovenec je jedel, kar je imel, ni imel veliko, a imel je dovolj. Seveda je bila življenjska doba zaradi prehrane krajša in se je podaljševala z izboljševanjem prehranske slike. Ta pa je dandanes privedla do pretirane hranjenosti, bolezni, ki jih povzroča in z njimi povezanih smrti. Medtem, ko so sodobni nutricionistični trendi usmerjeni v zavračanje tradicionalne slovenske hrane

zaradi prevelike vsebnosti OH in maščob, sem sama mnenja, da bi se morali z njo veliko bolj spogledovati, vendar upora-biti zdravo pamet. Uživati sveže lokalno sezonsko sadje in zelenjavo, vzeti od narave vse, kar nam da in se zadovoljiti s to izbiro, čeprav bo to pomenilo štiri vrste oreščkov in ne deset. Kje se torej zatakne? Upam si trditi, da bi dandanes 90% prebivalcev kot glavni vzrok navedlo ceno, medtem ko bi sama na prvo mesto postavila miselnost ter ceno kot izgovor. Res je, lokalno pridelana in predelana hrana je običajno dražja. Dražja je, ker je cena surovin in dela v Slo-veniji višja. A zanimivo se ob drastičnem krepljenju patrio-tizma in nacionalizma, potrošnja lokalne hrane ne izboljšuje. Koliko izmed teh ljudi pa kupi Vikikremo in ne Nutelle, kupi domač jabolčnik in domače ročno izdelane testenine? V skupni koš mečem domačo in industrijsko proizvedeno hrano, a poudariti želim pomembnost podpiranja lokalnega kmeta, branjevke ali lokalnega industrijskega obrata – saj s tem omogočamo službo ter vsakdanji kruh sokrajanom in sodržavljanom. Nenazadnje je Slovenija tako majhna, da je izraz lokalno zelo relativen. Ob vsakem nakupu tujega iz-delka pa podprete tuj industrijski obrat in v najslabšem, a zelo mogočem primeru, se ta krepi in bo vsak čas povozil našega malega. Po drugi strani pa kmetje pridelajo več kot uspejo prodati v Sloveniji. Medtem, ko bi lahko bili blizu samooskrbe, kmetje pridelke zaradi višjih odkupnih cen pro-

dajajo v tujino, saj jim v Sloveniji trgovska veriga niža in niža nabavno ceno, ta trend pa smo vzpostavili le mi, potrošniki. Istočasno pa domov nosimo španski paradižnik, nizozemsko solato, Lidlov kis in olivno olje nekje iz EU. Vem, da je razlog za nakup takih izdelkov in pridelkov v (nerealno) nizki ceni, ampak pomislite kdaj, kako proizvajalec pride do tako nizke cene? Prvi v vrsti je trgovec, ki po principu veliko muzike za malo denarja izsiljuje nizke cene proizvajalca ali pridelov-alca. Da pa mu ta lahko ustreže, sam nadalje izkorišča svoje delavce in /ali živali ter naravo.

Problem zanemarjanja lokalnega je nastal tudi zaradi vedno večje ponudbe in vedno večje razvajenosti potrošnikov. Pet-deset let nazaj si v trgovini lahko kupil smo eno maslo. In eno olje. In eno svinjsko mast. Odločil si se le za eno od teh stvari, ob posebni priložnosti za dve. Danes pa živimo, kot da je vsak dan posebna priložnost, oziroma, da nam mora biti raznolikost na voljo in dostopna na vsakem koraku. Mis-limo, da moramo imeti tako olivno kot sončnično olje, maslo za na kruh, svinjsko mast za pečenke. Potem pa pravijo, da je tudi laneno olje zdravo, seveda pa vsi obožujemo tudi bučno, kajne? In to je le ena izmed skupin živil, enako pa ravnamo pri vseh. Ob taki miselnosti si seveda vsega tega ne moremo privoščiti. Pa vse to tudi potrebujemo? Ni nam treba vsak dan jesti druge vrste mesa, vsak dan drugačne zelenjavne kombinacije in imeti na voljo različne alko-holne in brezalkoholne pijače. Gre le za razvado in ko nam to ni na voljo, se počutimo prikrajšane. In prav tako se tudi obnašamo na lokalni tržnici. Če gledamo na ceno, se nam zdijo izdelki izredno dragi. Če primerjamo, dobimo za vsak na tržnici zapravljen evro 10-30% manj hrane (količinsko gledano). Dobimo pa svežo, domačo in kvalitetno hrano. Veliko živil je enake cene kot v trgovini, dober primer tega so domači mlečni izdelki in suhe mesnine. Problem je le, da se nikomur več ne da sprehajati od ponudnika do ponud-nika. Splošno znano je, da imajo sveža živila višjo vsebnost vitaminov, antioksidantov in drugih naravnih komponent, ki nato s časom ali zaradi vpliva okoljskih dejavnikov razpadejo. Tako tudi vsi vemo, da se sadje in zelenjava, ki prepotujeta pol Evrope ali pol sveta, niti približno ne moreta primerjati s svežimi slovenskimi pridelki – po vsebnosti prehranskih

hranil. Problem pa je tudi v izgledu – tako prefinjeni smo

postali, da ne sprejmemo več rahlo odrgnjene hruške, malih

korenčkov, krive kumare, mleka, ki ima vonj po hlevu ali ne-

popolno oskubljenega piščanca. Ker smo prefini in preleni,

da bi se lotili lupljenja krive kumare, naraven okus mleka pa

se nam gabi. Prav tako niti malo ne uživamo v porabi zgolj

sezonskih izdelkov, ki so trenutno na voljo. Cele dneve ga-

ramo in prenašamo trpljenje sodobnega človeka v visoko

razviti državi, torej nam mora biti vsem finančno dostopna

izbira česarkoli si poželimo v trgovini. To je bil sarkazem. In,

prosim, nehajmo se slepiti, koliko prišparamo, če kupujemo

najcenejše in vizualno popolne uvožene sveže izdelke in si

ne moremo privoščiti lokalnega in kvalitetnega. Tradicional-

ni slovenski pridelki kot so zelje, repa, fižol, krompir, koleraba,

pesa, jabolka in hruške, so na voljo po dosegljivih cenah. Za

hrano zapravimo določen del svojega proračuna, kaj pa se

znajde v naših košaricah je odvisno od nas. Razliko, za katero

mislimo, da smo jo privarčevali, hitro poravnamo na odd-

elku s sladkarijami, slanarijami ali a priori kupovanju vsega,

kar je v akciji, ne glede na potrebe. Spomnimo pa se tudi,

da narava ne dela razlik med premožnimi in obubožanimi –

kostanj, orehi, lešniki, regrat, gobe, 1001 rožica in rastlinica za

čaj, maline, borovnice, jagode…Vse to je tam zunaj, v tako

imenovanih gozdovih in nam je vsem na voljo. Koliko teh

plodov vsako leto ostane tam, koliko drugih plodov zgnije

na kmetijskih površinah in na privatni gredi? Kmetje puščajo

ukrivljene repe po polju, saj jih nihče ne bo odkupil. Spre-

hodite se po polju in poberite ostanke. Po drugi strani pa

tudi privatna gospodinjstva raje zavržejo svoj pridelek, kot

da bi ga podarili komu, ki ga zares potrebuje. Naberite si sos-

edovih češenj, grozdja ali jabolk, saj jih nikoli ne oberejo in

pojedo do konca – a prej seveda vprašajte za dovoljenje. Vas

je sram? Naj ne bo sram vaš razlog za lakoto.

Gaja Pretnar, dipl. inž. živ. in preh.

Blaž Pintar, Nejc Balantič

Ko sosedova trava ni bolj zelenaKostanj v Besnici je popečen, trte so prazne in jabolka polnijo naše kleti. Rodna gruda nam vsako leto v zameno za vloženo trdo delo poplača z okusnimi in kakovostnimi pridelki, ki kar pokajo od zdravja in »frišnosti«. In kot vsako leto, bodo jabolka v kleti in v trgovinah zgnila, medtem ko bomo kupovali narejen zamrznjen jabolčni zavitek, po možnosti iz nizozemskih jabolk. Pa še tega nihče doma ne je, saj mali bratec mara samo Milko, gostom pa postrežemo z mnogo bolj kul presno torto iz kokosa in datljev.

ZAPIKOV FUTR

Medtem, ko bi lahko bili blizu samooskrbe, kmetje pridelke zaradi

višjih odkupnih cen prodajajo v tujino, saj jim v Sloveniji trgovska veriga niža in niža nabavno ceno, ta trend pa smo

vzpostavili le mi, potrošniki.

Res je, lokalno pridelana in predelana hrana je običajno dražja. Dražja je, ker je cena surovin in dela v Sloveniji višja. A zanimivo se ob drastičnem krepljenju patriotizma in nacionalizma, potrošnja

lokalne hrane ne izboljšuje.

22 23

NOV '16

Eden od teh glasov bi bil lahko glas Jamesa Altucherja, ki velja za guruja privržencev minimalističnega življenjskega sloga in zase pravi, da živi le s 15 kosi imetja. Glas na drugi strani pa bi lahko utelešal Tyler Brûlé, odgovorni urednik revije Monocle in kolumnist časopisa Financial Times, ki tako mimogrede trosi stavke kot je »/…/ z mojim zvestim šoferjem Mariom, ki me spremlja že zadnjih 20 let, se voziva po avtocesti v dolini Aoste,« in se pri tem nič ne meni za prizvok, ki ga s sabo nosi takšna izjava (sploh pa vrinjeni stavek). A pri vsem tem je zanimivo predvsem to, da so se ljudje s tema dvema glasovoma (seveda ne pod podobo omenjenih posameznikov) ukvarjali že več sto, celo tisoč let nazaj. In to je tudi eden od glavnih poudarkov v Westa-cottovi knjigi Modrost varčnosti: Zakaj je manj več – več ali manj, v katerem je zbrana približno 2000-letna zgodovina premislekov o preprostem življenju.

Westacott besedo varčnost definira zelo široko, saj z njo ne označuje le preudarnega ravnanja z denarjem, ampak kar sklop življenjskih načel in odločitev: »Varčnost zaobjema tudi hvaležnost za majhne užitke v življenju in splošno poe-nostavljanje življenjskega sloga v družbi, ki spodbuja mate-rializem in tekmovalnost«. Eno od glavnih vprašanj, s kateri-mi se Westacott ukvarja v knjigi, je, zakaj varčnost ni postala splošna norma, če jo (je) zagovarja(lo) toliko pametnih ljudi.

Knjige Modrost varčnosti si avtor ni zamislil kot kronološki pregled pogledov na varčnost, ampak je delo organiziral konceptualno in v njej nanizal anekdote, prek katerih pred-stavlja razloge za in proti varčnosti. Med njimi se recimo znajde tudi opis življenja Špartancev. Ti naj bi stregli jed iz svinjine, krvi, kisa in soli in po besedah nekega obiskovalca je bila ta črna brozga tako zastrašujoča, da ni nič čudnega, da se Špartanci niso bali smrti. Poleg tega je v Šparti prav vse spodbujalo državljane k pogumu, disciplini in nenave-zanosti na imetje. Če ostanemo pri jedi, stregli so uborne količine hrane, da bi ostali vitki in gibčni, pa tudi da bi se navadili živeti in delati s praznim želodcem. Čeprav v knjigi to nikjer ni neposredno omenjeno, je zanimivo, da mnenje večine Zahodnjakov o varčnosti (oz. pravzaprav o čemer koli) temelji na razpravah, ki so potekale v dveh še posebej plodovitih filozofskih obdobij, in sicer dva in pol tisoč let nazaj v času Starih Grkov ter nekaj stoletij nazaj v Zahodni Evropi.

Grški misleci so se predvsem ustavljali ob vprašaju, ali ma-terialno bogastvo lahko zagotovi srečo, saj so takratni aris-tokrati zasledovali prav to zamisel. Epikur je takrat svaril

pred ritolizništvom, s katerim so si nekateri nakopičili bo-gastvo, in s tem dobil podporo številnih drugih filozofov, katerih kritična opozorila precej odzvanjajo v sodobnem skeptičnem ocenjevanju pridobitništva. Tudi Platon je pozival k skromnosti na vseh področjih življenja, saj naj bi ta preprostost spodbujala človeka k bolj moralnemu življenju. In takšno mišljenje se je izkazalo za precej trdoživo, sploh če pomislimo na vse, ki danes pišejo o lepoti preprostega življenjskega sloga (z obveznimi napotki, kako na primer v kozarcih za vlaganje postreči pijačo) in objavljajo fotografije svoje hiše s pohištvom iz predelanega lesa.

Westacott nam nato v primerjavo Platonovi in Epikur-jevi zmernosti predstavi Diogena, takrat verjetno najbolj gorečega zagovornika skrajne varčnosti. Čeprav ga običajno upodabljajo v lončenem oziroma lesenem sodu, je to ver-jetno vezano na njegovo bolj dekadentno obdobje. Spal je na prepognjenem plašču in jedel ter se klatil, kjer ga je bila volja. S to svojo varčnostjo je šel dlje od vsakega še tako ra-dikalnega meniškega razumevanja preprostosti. Diogen je celo zavrgel edino čašo, ki jo je imel, potem ko je videl, kako ga je v preprostosti prekosil otrok, ki je vodo zajemal in pil kar z rokami. Diogen je v svojem času veljal za precejšnega posebneža, danes pa bi ga verjetno označili za duševno bol-nega.

Drugo plodovito obdobje predstavljajo razsvetljenski mis-leci, ki so sodobnemu dojemanju dela in denarja doprinesli precej drugačen miselni prispevek. Pospeševanje kapital-izma (tako na praktični kot na teoretični ravni) je močno razširilo meje sprejemljivega vedenja. Če je bila večina starogrških filozofov skeptična do sebičnosti, to značajsko lastnost Adam Smith in David Hume, teoretika iz 18. stoletja, povzdigujeta v vrlino. Smith je zagovarjal tezo, da nevidna

roka poskrbi, da vsako dejanje, ki ga človek stori iz lastne ko-risti, pripomore k splošnemu dobremu. Tako se je sebičnost preimenovala v morda manj zastrašujoče koristoljubje. Nič posebej težko ni potem razumeti, kako je Hume v svojem eseju iz leta 1742 na tem razmišljanju utemeljil razumnost množične potrošnje. V eseju je poudaril pomembnost priboljškov, ki olepšujejo življenje, saj brez njih človek za-pade v malodušje in nedelavnost, izgubi vsakršno veselje do življenja in tako družbi postane popolnoma nekoristen. Da bo pravici zadoščeno, moramo omeniti, da je bilo navzlic zgoraj povedanemu tudi v tem obdobju kar nekaj modrih zagovornikov varčnosti. A Westacott dobro povzame intele-ktualni duh časa, ko pravi: » Kar je bilo vedno označeno za negativno osebnostno slabost, se je prevrednotilo /…/ na podlagi koristi za družbo«.

Videnja, ki jih podajata Platon ali Smith s svojo druščino, zvenijo popolnoma razumljivo, dokler o njih razmišljamo ločeno. Ko pa ju enkrat združimo, kar se dogaja danes, nastane zmeda. Westacott zato zapiše, da danes v naši kul-turi še vedno prevladuje razdvojenost med dojemanjem pridobitništva kot nujnega pogoja za rast in zavračanjem grabežljivosti kot neželene osebnostne lastnosti, ki spod-buja lažne vrednote in neetično vedenje.

Klub vsej modrosti o varčnosti, ki so jo premogli misleci v preteklosti, njihovi nasveti žal niso neizpodbitni. Westa-cott precejšen delež svoje knjige nameni razglabljanju o tem, kako lahko v sodobnem svetu te nasvete zlorabimo. Izpostavimo lahko zamisel o samozadostnosti, ki se je pred-vsem v ameriški kulturi močno prijela. Pri tem mislimo na vse, ki se trudijo živeti samozadostno in si torej sami pletejo jope, namesto da bi jih kupovali, ki sami popravljajo svoj avto, namesto da bi ga peljali k mehaniku ipd., kot tudi na

vse, ki z odobravanjem sprejemajo takšno vedenje. Nika-kor ne moremo zanikati vsaj dveh pozitivnih plati takšnega početja, in sicer varčevanja denarja in spodbujanja ust-varjalnosti, vendar se obenem lahko vprašamo, če ne gre le za navidezno samozadostnost. Simbol slednje je namreč postala domača peka kruha, vendar Westacott poudarja, da to dejanje nikakor ne kaže na popolno samostojnost, glede na to, da mora vsak »domači« pek vseeno kupiti sestavine in imeti pečico, pa elektriko za to pečico, da električne napel-jave in vsega ostalega ne omenjamo. Še enkrat, zagotovo ni nič narobe z domačo peko, vendar nam to omogoča ravno neverjetna medsebojna povezanost deležnikov sodobnega gospodarstva. Poleg tega je bilo morda včasih s finančnega vidika res smotrno zašiti strgano nogavico, a danes to ne vel-ja več, ker krpanje pač ni več najbolj učinkovit način porabe časa in denarja posameznika. In če odmislimo argument za na podlagi boja proti potrošništvu in skrbi za okolje, se krpanje zaradi krpanja (in kot simbol samozadostnosti) ne zdi več najbolj modro dejanje.

Z napredkom družbe se spreminja tudi razumevanje os-novnih dobrin za preživetje. Nekaj, kar je bilo v preteklosti (še ne tako daleč nazaj) luksuzna dobrina, danes predstav-lja nujnost. Množično potrošništvo nas zagotovo ne pelje v pravo smer, vendar mora imeti tudi varčnost svoje meje. Verjetno se tako ene kot druge skrajnosti lahko ognemo s tehtnim in predvsem večkratnim in rednim premislekom o svojih potrebah. Na ta način lahko uravnotežimo težnjo po potrošništvu in varčnosti na podlagi osebnega dojemanja skromnosti in poenostavljenega življenja, kar pa nikakor ne izključuje priboljška sem ter tja.


Aljaž Repnik, Špela Tavčar

IZ TUJIH LOGOV

Varčnost v potrošništvuJoe Pinsker, The Atlantic

Mislim si, da se nas večina vsakodnevno otepa glasov, ki nam v desno ali levo uho prišepetavajo nasprotujoče si nasvete o sreči in materialnem bogastvu.

24 25

NOV '16FOTOREPORTAŽA

Sandi Novak, paraolimpijski maratonec Ko sem hodil in se vozil po naši vasi, sem pogostokrat srečal prav posebnega človeka.

Poznal sem njegovo tragično zgodbo. Vsi jo poznajo. Vedno mi je bilo neznansko hudo, ko sem srečal malo zamaknjenega moža z belo palico v roki. Nehote se umakneš, da mu slučajno ne bi prekrižal pot in da ga ne di postavil v nerodno situacijo.

Napaka!

Ne vem, kdo je moral zbrati več korajže, da smo se začeli pogovarjati o fotozgodbi. Pravzaprav smo vsi le ljudje, vsak s svojimi sposobnostmi in vsak s svojimi fiziološkimi mejami. Kljub temu, da sem že veliko delal z gibalno omejenimi ljudmi, je prvi korak v približevanju k taki osebi potrebno storiti pri sebi in si upati sprejeti enakopravnega sogovornika.

In tako se je začelo. Prvi pogovori, zgodba o krutosti življenja in takoj nato zgodba o neskončni lepoti življenja. Sandi je pre-prost in neposreden fant, brez cincanja in mencanja. On je srečal svoj konec in se vrnil nazaj – v senco. Toda Sandijev duh ni bil ranjen, bil je le upognjen in, ko se je pobiral, se je z ogromnim zanosom in podporo svojih najbližjih obrnil k soncu. Svoji senci je dovolil, da ga spremlja, toda njeno mesto ji je določil za svojim hrbtom.

Sandi nam je vsem skupaj pokazal svojo pot iz sence.

in Nejc Balantič

26 27

NOV '16

Prihod v novo delovno okolje je bil zame nekaj precej običajnega. Obveznosti mi niti niso bile tuje, glede na to, da mi je pisanje spletnih novic zlezlo pod kožo tekom sode-lovanja pri portalu Bicikel. Edina večja preizkušnja zame je bil prehod k vstajanju ob šestih in soočenje z dejstvom, da delo traja osem ur, kar te presenetljivo utrudi. Ob koncu tedna sem naenkrat izmozgan, čeprav ne počnem nič fizičnega.

Vzdušje v uredništvu je vrhunsko! Eden velikih plusov te službe je, da smo vsi sproščeni. Pisarno si delimo s šefom oddelka in oblikovalcem, vendar zategnjenosti sploh ni, niti občutka, da moraš paziti na vsak gib, ki ga narediš. Nas-protno, v takem krogu lahko požreš tudi kritiko in marsikaj šaljivo obrneš.

Moja sanjska služba v otroštvu je na nek način trenutna realnost. Poleg sanj o tem, da bom nogometaš, sem si od nekdaj želel postati športni novinar oz. komentator. Če si športni zanesenjak, ti je seveda najbolj od vsega v veselje gledati šport in biti za to še plačan. Sicer sčasoma drugače gledaš tekmo, saj se stalno zavedaš, da boš o tem tudi pisal. Analiziraš jo, kar je popolnoma drugače kot, če sediš na domačem kavču s kokicami in pivom in samo uživaš. Konec koncev je to služba in ne sprostitev. Je pa svojevrstno kre-pljenje ega, saj so tvoje novice objavljene na spletu in ne-

kaj s tvojim podpisom bere precejšnje število ljudi. Sproti postaneš prav ponosen, tako da je še vedno sanjska služba, zagotovo, čeprav prinese za sabo tudi delo ob vikendih, praznikih, večerih do polnoči … zelo je dinamično in nikoli dolgočasno, ko prideš domov, te vedno še kaj čaka.

Kot novinar moraš obvladati jezik in slovnico, brez tega težko kar koli narediš. Ne smeš imeti strahu pred neznanimi nalogami. Tudi če nimaš pojma, kaj te čaka in sploh o čem bo tekla beseda, je pomembno, da se pokažeš, se podaš v neznano in si počasi izboriš mesto in ime v hiši. Potem je vse lažje. Po pol leta sem še vedno na dnu prehranjevalne verige.

Konec koncev je to služba in ne sprostitev. Je pa svojevrstno krepljenje ega, saj so tvoje novice objavljene na

spletu in nekaj s tvojim podpisom bere precejšnje število ljudi.

ŠTUDELO

Največji izziv je prav omenjeno preučevanje tekme. Že par minut po koncu je novica lahko objavljena, ne sme pa biti zgolj gol opis dogajanja, saj kot tak ne bi bil zanimiv za bralca. Pravijo, da mi gre to kar dobro od rok.

Zapik mi je dal vpogled v pripravo tiskanih izdaj, lovljenje rokov (ponedeljek je ponedeljek in ne sreda), zavedanje, kako pomembno je, da je 3500 znakov res 3500 in ne 4200. S prakso je prišla tudi disciplina in iznajdljivost, da se znajdem z omejenimi informacijami in premalo časa.

Za naprej imam v načrtu, da se pridružim še športnemu uredništvu tiskane izdaje Dnevnika. Pisanje za časopis je bila vedno moja velika želja, zato upam, da mi bo uspelo … to bi bila potem že res popolna uresničitev sanj. Zdi se mi, da sem, po prvi objavljeni novici v časopisu prejšnji teden, na pravi poti. Tovrstni posel je namreč solidno plačan, torej predstavlja dodatno motivacijo tudi s tega vidika.

Nasvet vsem nadobudnežem, ki bi se preizkusili v tem je … »Be careful what you wish for.« Novinarstvo, sploh športno, te mora noro, noro zanimati, da ti ta služba odgovarja. Sicer ti slabi delovni časi in ne prav visoka plača (ki sicer vsaj je zanesljivo tam) zagotovo odtehtata veselje. Vsak naj pri sebi razmisli, ali je človek za to. Ali lahko konstantno stopa v stik z neznanci, vzdržuje interakcijo, ki je včasih lahko neprijetna in na robu znosne. Če pa ti je vse zgoraj našteto pisano na kožo, potem ti (skoraj) nikoli ne bo prav težko priti vse do Ljubljane v službo. Nenazadnje je to tisto, kar si želimo, če bomo že veliko večino življenja primorani hoditi na delo. So prednosti in malo manj rožnate plati. S službenimi potovanji vred, ki sicer niso izleti, skoraj vedno so naporna in prideš domov nepopisno utrujen, ampak vidiš pa konce sveta, ki jih drugače verjetno ne bi. Kar je zagotovo dodana vrednost!

Urška Gabrič

osebni arhiv

Športni novinarNejc Grilc, pobegli šef, o tem, kako uresničiti sanje in zakaj je Zapik lahko odskočna deska.

Posebna čast je predstaviti službeno poslanstvo novinarja in nekdanjega urednika Zapika, danes pa člana spletnega uredništva časopisa Dnevnik. Nejc že od začetka julija skrbi, da s(m)o slovenski bralci obveščeni o aktualnih športnih novicah. Da ne spregleda nobenega gola ali padca na ledu, vsak dan v povprečju 8 ur (odvisno od obsega dogodkov) sledi spopadom, tekmam, piše članke, twitta, osvežuje strani na socialnih omrežjih, odpisuje na elektron-sko pošto, pomaga športnemu uredništvu tiskane verzije ipd. Zaposlenega študenta Fakultete za družbene vede v Ljubljani je sila težko ujeti na kavi, zato sva intervju sestavila na podlagi suhoparne, a udobne in obema znane stalnice - spletne korespondence.

Novinarstvo, sploh športno, te mora noro, noro

zanimati, da ti ta služba odgovarja. Sicer ti slabi delovni časi in ne prav

visoka plača (ki sicer vsaj je zanesljivo tam) zagotovo

odtehtata veselje.

28 29

NOV '16EKSTRA

O tisti nesrečni Tarči je bilo napisano že ogromno, kar je konec koncev povsem razumljivo. Ko pravica, kot je ta o odločanju o rojstvu otrok, postane stvar debate, je to odraz politične klime. Oddajo lahko postavimo v širši kontekst; navezovala se je na posnetek – s katerim naj bi ženske na-govarjali, naj se »odločijo za življenje« – ki je bil predvajan na pročelju frančiškanske cerkve v centru Ljubljane. Zgodila se je nekaj tednov po tem, ko je bil predlagan in nato zavrnjen sklep, po katerem bi bile določene kontracepcijske tablete na voljo le z doplačilom. Vse to je pripomoglo k vzdušju, v katerem smo lahko slišali napoved, da bomo kot narod iz-umrli, če ženske ne bodo množično rojevale. Ker se zdi, da ni neke blazne pripravljenosti rojevati za narod, je morda čas, da premislimo referendumsko odločitev o prepovedi oplojevanja samskih žensk. Oddaja je pozornost pridobila tudi z izbiro gostov, za katero se zdi, da je bila zastavljena z namenom poneumljanja same razprave. In vendar je bila samo oddaja – kakor debata le debata, če nisi del skupine, na katero bi izid debate utegnil vplivati. Gostja, ki je na-jbolj izurjena v umetnostni resničnostnih šovov, je namreč zatrdila, da sprememba zakonodaje pri trenutni koaliciji ni mogoča. Pravi, da bo treba počakati – če vas je v preteklih mesecih imelo, da bi se borili za zaščito naših žensk in otrok, se vam priložnost morda ponuja že na naslednjih volitvah.

Mladi smo očitno sumljivi tudi na tem področju. Postav-ljeno je bilo namreč vprašanje, če je splav (citiram) »za del mladih postal že oblika kontracepcije« (naj vas kontradikcija v tej povedi ne zmoti preveč). Ni povsem jasno, kako smo si prislužili ta sloves. Slovenija je med državami z najnižjim odstotkom najstniških nosečnosti – dostopnost splava po-meni le, da bodo donosila samo tista dekleta, ki presodijo, da je zanje to prava odločitev. Če mlade že moramo posebej izpostavljati, bi bilo to dosti bolj utemeljeno, ko je beseda tekla o brezplačni kontracepciji. Predlagane spremembe bi namreč najbolj prizadele ravno nas. Mladim se, večkrat neutemeljeno, skorajda tradicionalno očita neodgovornost na tem ali onem področju. Skupna točka, glede katere s(m)o se vsi načeloma pripravljeni strinjati, je prepričanje, da je odgovorna spolnost boljša od splava. Čeprav se morda zdi samoumevno, moramo nujno definirati pomen izraza »od-govorna spolnost« - na strahu in ustrahovanju utemeljena abstinenca to namreč ni. Lahko začnem jaz; odgovorno spolnost povezujem zlasti z informiranostjo o metodah

kontracepcije in preprečevanja spolno prenosljivih bolezni, s sposobnostjo komunikacije o svojih željah in zadržkih, s poznavanjem virov, ki so mi na voljo, če bi šlo karkoli narobe. Odgovorna spolnost, o kateri govorim, ni stvar morale – ni nasprotna neki neodgovorni spolnosti drugih ljudi, ni pove-zana s številom ali spolom spolnih partnerjev, niti pogojena z namenom razmnoževanja. O čem pa govorite vi?

Precejšen del oddaje – in po mojih izkušnjah tudi vsa-kodnevnih pogovorov o tem – je bil posvečen razpravl-janju o razlogih za splav. Pri tem se zdi, da smo pozabili, da razlogi pravzaprav niso in ne smejo biti pomembni. Pravica do odločanja o lastnem telesu ni pogojena s tem, kako dober se drugim ljudem zdi moj razlog za odločitev, ki jo sprejmem. Če smo sklenili, da je problematično, če se nekdo za prekinitev nosečnosti odloči zaradi poman-jkanja finančnih sredstev, k temu ne moremo pristopiti s predvajanjem posnetkov na pročeljih raznih cerkva, pač pa s spremembami na področju stanovanjske politike, za-poslovanja mladih in tako dalje. Preprosta odsotnost želje po nosečnosti je povsem zadosten razlog, enako vreden spoštovanja kot vsi drugi. Zaskrbljujoča je tudi tendenca po pogojevanju, torej dopuščanje odločitve za splav le, če gre za neko travmo (beri: posilstvo) ali biološko indikacijo (ogroženo zdravstveno stanje nosečnice). Namreč, če se za nekaj lahko odločim, le v kolikor mojo odločitev odobri neka avtoriteta, mi to ni prosto dostopno. Moj glas šteje ravno toliko kot glas predšolskega otroka, ki o sebi lahko odloča, če ima podpis staršev. Primerjava z otrokom je namerna – v presojanje njihovih razlogov se lahko spustimo le iz prepričanja, da smo za odločanje o njihovih telesih nekako bolj pristojni od teh žensk samih. Okoliščine zanositve niso relevantne, ker nosečnost pač ni kazen za spolno aktivnost.

Med nasprotniki in zagovorniki pravice do splava obstaja temeljna razlika v dosegu njihovih prepričanj. Nasprotniki, v kolikor se odločijo za spremembe zakonodaje, s pre-povedjo določeni skupini onemogočijo dostop do splava. Zagovorniki, z zapisom pravice do splava v zakonodajo, vsem omogočijo dostop do te možnost – stvar vsake posa-meznice in njenih osebnih prepričanj pa je odločitev, ali bo ona osebno to možnost izkoristila zase.

Z vzklikanjem o tem, kakšna čustvena travma je splav za ženske, se pokaže občudovanja vredno nerazumevanje odnosa med vzrokom in posledico. Vzbujanje krivde z nad-legovanjem pred porodnišnicami, predvajanje posnetkov na Prešernovem trgu in zmerjanje z morilkami je, ne dvom-im, iskren poskus pomoči. Podobno situacijo smo lahko vi-deli nedolgo nazaj, ko je šlo za dobronamerno skrb, da bodo otroci istospolnih staršev tarča posmeha s strani svojih vrst-nikov. Takrat smo problem rešili tako, da so tem hipotetičnim vrstnikom pokazali, kako lahko nekomu dejansko vzameš pravice, če ti posmeh slučajno ne bo dovolj. Splav ni tema, ki

potrebuje format politične debate. Če bi nas iskreno skrbelo za dobrobit žensk, ki so se ali se še bodo odločile za abor-tus, bi se te teme lotevali v pogovorih. Ne gre za neko redko težavo nekih drugih žensk – odnos družbe do splava, tudi če se ne manifestira v zakonski prepovedi, vpliva na vse ženske, tudi tiste, ki so vam blizu. Če nam je vsem jasno, da gre za težko osebno odločitev, je najmanj, kar lahko naredimo to, da pokažemo osnovno spoštovanje te odločitve. Pogovore (ki jih ne prenaša narodna televizija) potrebujemo zlasti zato, da bi lahko slišali zgodbe, ki niso zastavljene kot neke vzgo-jne basni z moralnim naukom. Res je, da nekatere ženske kasneje obžalujejo svojo odločitev – vendar je šlo za njihovo izbiro in to nikomur ne podeljuje pravice, da bi vnaprej pre-ventivno odvzel možnost odločanja drugim. Izredno redko se zgodi, da se javno izpostavi primer ženske, ki se je odločila za splav in je ta odločitev ni zaznamovala do konca življenja. Splav je, morda presenetljivo, vsakdanja stvar. Mnogim trav-mam, o katerih poslušamo, bi se bilo mogoče izogniti – ne s prepovedjo splava, pač pa z odpravo tabuja, ki se teme zaradi stalnega vzbujanja krivde vztrajno drži.

Vprašanje legalnosti in dostopnosti splava ni in nikoli ni bilo vprašanje prisotnosti splava v družbi. Kar je v resnici postav-ljeno pod vprašaj, je varnost žensk, ki se za splav odločajo. Lahko jim zagotovimo varen, čim manj invaziven postopek, ki ga izvede strokovno usposobljeno osebje, lahko pa sklen-emo, da morajo za svojo odločitev plačati, nemalokrat s svo-jim življenjem.

Petra Polanič

Wikimedia Commons

(Splav kot) Stvar debate Debate o splavu se lahko lotimo z več vidikov, lahko citiramo ustavo in njen 55. člen, lahko govorimo o bioloških dejstvih in delitvi celic, lahko zapademo v filozofsko razpravo o začetku in smislu življenja. Preden se to zgodi, se mi zdi smiselno postaviti vprašanje o sami debati. Kaj naj postane stvar debate, za koga je debata samo to in zakaj gre za nekaj, kar si zasluži prostor na prvem programu nacionalke?

Čeprav se morda zdi samoumevno, moramo nujno definirati pomen izraza

»odgovorna spolnost« - na strahu in ustrahovanju utemeljena abstinenca to

namreč ni.

Ne gre za neko redko težavo nekih drugih žensk – odnos družbe do splava,

tudi če se ne manifestira v zakonski prepovedi, vpliva na vse ženske, tudi

tiste, ki so vam blizu.

30 31

NOV '16HENGAUT

Še preden smo lahko začeli nostalgično obujati spomine, pa smo se nekako morali dokopati do primerne elastike za gumitvist. Hitro smo ugotovili, da nihče od nas ne hrani več tega rekvizita. Tudi mlajši bratci in sestrice ne, ali pa sploh ne poznajo te igre, ki je imela svoj razcvet v osemdesetih in de-vetdesetih, zdaj pa je že skoraj pozabljena. Na srečo imajo v hipermarketih pestro izbiro igrač in med njimi smo našli tudi gumitvist, na voljo v dveh barvah.

Igra zahteva malo gibčnosti, koordinacije in dober odriv. Tudi tisti, ki smo v osnovni šoli raje opazovali vrstnike, namesto da bi se pridružili in tudi sami preskakovali elastiko, smo se hitro naučili osnovnih korakov oz. preskokov. Ker je minilo že precej časa, odkar se je kdo od nas igral gumitvist, smo upoštevali kar navodila na embalaži. Na začetku sta dva na-pela elastiko okoli svojih gležnjev, tako da smo dobili dve

vzporedni vrvici na razmaku približno 30 cm. Tretji je moral izvesti določeno kombinacijo skokov, npr. skok med vrvici, skok s stopali na vrvico, obrat za 180° in pristanek nazaj na vrvico itd. Če je tekmovalcu uspelo izvesti celotno zaporedje skokov brez napake, smo povišali višino elastike in tekmova-lec je moral ponoviti isto zaporedje skokov. Ko je naredil napako, se je zamenjal z enim od tistih dveh, ki sta imela elas-tiko napeto okoli nog. Najvišja težavnostna stopnja, ki smo jo dosegli, je bila višina bokov, vendar na tej višini nikomur ni uspelo izvesti celotne kombinacije skokov.

Če imate dober spomin, se mogoče spominjate igre Usa, pri kateri sonožno skačemo in medtem govorimo »Usa, usa, usa sa, pipi, duga, čara pa.« Med bolj poznanimi igrami so še li-monca, ljubljanska, trikotnik in karo.

Gumitvist – igra, ki vas vrne v osnovnošolske časeSe še spomnite igre preskakovanja elastike, ki smo ji v osnovni šoli rekli gumitvist? Tokrat smo se Zapikovci odločili preizkusiti to igro našega otroštva. Resda je bil gumitvist bolj priljubljen med dekleti, toda med našim preizkušanjem se je izkazalo, da smo jim tudi fantje lahko povsem kos.

PLUSI: MINUSI: SODBA:

nostalgična igra za igranje potrebujemo le daljšo elastiko, igramo se lahko kjerkoli in kadarkoli če se igramo vsaj pol ure, je to že dobra rekreacija zabavna tudi za gledalce

večino načinov igranja je primernih samo za tri igralce hkrati slaba navodila na embalaži, opisanih je premalo načinov igranja ni najbolj primerna za pivsko igro, saj hitro postane prezahtevna

Gumitvist je športno-družabna igra za vse starosti, čeprav je priljubljena le v osnovni šoli. Skrbi nas izumiranje te igre, kar bi bilo res škoda. Mogoče si moramo izmisliti nove kombinacije skokov in tako gumitvist modernizirati, ga približati novim generacijam.

Ocena:

8,1 /10

Martin Kocijančič

Blaž Pintar

Želite v življenju početi, kar vas res zanima in veseli?Obiščite center priložnosti in znanja.

Višješolski programi:Upravljanje podeželja in krajine ker Ohranjam podeželje.Hortikultura ker Oblikujem prostor.Naravovarstvo ker Sobivam z naravo.

Vsi, ki vas zanimajo biotehniška področja, življenje in delo na podeželju, hortikulturne rešitve ter varovanje narave, ste vabljeni na informativna dneva:• v petek, 10. 2. 2017, ob 17. uri za redni in izredni študij;• v soboto, 11. 2. 2017, ob 11. uri za redni in izredni študij.

BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO – VIŠJA STROKOVNA ŠOLAStrahinj 99, 4202 NakloT: 04 277 21 45 S: www.bc-naklo.si E: [email protected]

32 33

NOV '16LAŽ

Novica, ki je šokirala javnost, se je razširila v ponedeljek po jesenskih počitnicah, ko so bile učilnice v pritličju še vedno v stanju prenove. Kmalu se je razvedelo, da je težav več, kot se je sprva zdelo, zato je vodstvo šole iz pre-dala privleklo le nekaj let star načrt popolne prenove starega šolskega poslopja, ki je delo znanega in priznanega slovenskega arhi-tekta. Prenova bo potekala po vzoru stavbe Globus, ki stoji na nasprotni strani ceste, saj bodo sedanjo stavbo povsem prenovili in iz nje napravili ultramoderno šolo, prvo takega tipa pri nas. Arhitekt je, po poročanjih pred-stavnikov šole, navdih za projekt dobil med gledanjem znanstveno-fantastičnih filmov, pri načrtovanju pa se je zgledoval tudi po mod-ernih šolskih stavbah iz tujine. Načrt je bil narejen že pred časom, sedaj pa so končno zbrana potrebna sredstva za začetek tako obsežne prenove.

Ker morajo gradbenim delom nameniti kar nekaj mesecev ali celo več kot pol leta, se gimnazijski pouk spomladi seli na več različnih lokacij. Z deli na glavni stavbi naj bi začeli konec marca, od takrat pa do konca prenove pa bodo dijaki in profesorji preseljeni na dve kranjski osnovni šoli. Pouk za gimnazijce pa bo tako potekal v popoldanskem času, pred-vidoma od dveh popoldne do sedme ure zvečer. Gimnazi-jski zbor bo imel vaje v času prenove v prostorih glasbene šole, športne aktivnosti pa se bodo izvajale v eni od športnih dvoran v Kranju, točni podatki nam še niso znani. Dijaki se že veselijo poznega vstajanja, saj se jim pouk vsaj pol leta ne bo začenjal že nekaj čez sedmo uro zjutraj.

Mestna občina Kranj in Gimnazija Kranj še intenzivno ure-jata vse potrebne papirje za uspešno organizacijo prenove, dovoljenje za začetek gradbenih del pa so dobili ravno med jesenskimi počitnicami. Predstavnik gimnazije je za javnost povedal, da bo šolska stavba s prenovo pridobila večjo jedil-nico, dodatne učilnice in športno dvorano, primerno tudi za večje športne dogodke in kulturne prireditve. Prav tako naj bi stavba postala bolj svetla in zračna zaradi novih klimatskih naprav in dodanih steklenih površin po vsem pročelju gim-nazije. Poleg nove knjižnice naj bi dijaki dobili tudi posebno

sobo za sprostitev, prav po vzoru mladinske sobe v mestni knjižnici, saj bo opremljena z vrečami za sedenje in bo di-jakom omogočala počitek med prostimi urami. Edini prostor, ki naj bi se na posebno željo ravnatelja ohranil, je njegova pisarna. Delavci mu bodo poskušali čimbolj ugoditi, saj načrt predvideva popolno prenovo, arhitekt pa ga noče spremin-jati, saj bi s tem uničil svojo vizijo modernizirane stavbe. Posodobil pa naj bi se tudi šolski inventar, ki bo omogočal pouk na najvišjem nivoju, med najboljšimi v Evropi. Tako iz učilnic izginjajo grafoskopi in majave mize, nadomestila pa jih bo moderna in visokokvalitetna oprema finskega proiz-vajalca.

Prenova naj bi bila predvidoma končana septembra nasled-nje leto, zaradi obsežnih gradbenih del pa bo prestavljena tudi tradicionalna Kranjska noč, velika večina dogodkov in tudi glavni večerni koncerti se selijo na do sedaj še ne-znano lokacijo na Zlatem polju. Občani se sprašujejo, zakaj bi prenova same stavbe lahko vplivala tudi na Slovenski trg. Iz precej zanesljivega vira smo izvedeli, da naj bi se, zaradi dograditve večje športne dvorane ob obstoječi stavbi, parkirišče selilo pod Slovenski trg. Parkirišče bo dovolj veliko, zato bo dostopno tudi dijakom z vozniškimi izpiti, parkirnina pa do za cel dan znašala le dva evra.

Marie Curie

Mark Jarc

Gimnazija Kranj po 200 letih zapira svoja vrataV uredništvu revije Zapik smo tik po jesenskih počitnicah prejeli šokantno novico, da po častitljivih 200 letih zapira vrata Gimnazija Kranj (ljubkovalno Kremšnita). Zaprtje pa še ne pomeni konec tradicije, saj se stavba zapira zaradi prenove. Na današnjem mestu v središču Kranja naj bi že kmalu stalo povsem novo in modernizirano šolsko poslopje.

Dan, ko z brezdeljem častimo zgodovinsko potezo Martina Luthra in začetek reformacije. Ker Nemcev nihče zares ne mara, se raje osredotočamo na našega velikega Primoža Trubarja, ki je svojo pismenost nesebično delil s sorojaki. Zahvala, da slovenščina ni utonila v pozabo gre na tem mestu tudi Bohoriču, Kralju, Dalmatinu in še mnogim, ki so si upali in zapisali slovensko besedo. Na tako velik dan se torej raja, pije, pleše in poje, kar se le da slovensko. Na klasičen slovenski žur so se tako odpravili tudi v Zapikovih vrstah. Na zbirno točko (Rock Bar) smo kapljali počasi, predvsem zato, ker ni bilo najti prostega parkirnega mesta, mladina pa je skakljala po cesti in čez njo kot pobegla živina. Prvo presenečenje nas je doletelo v Rock Baru Down Town, kjer smo vstopili (v sicer pohvale vredno dekorirano) hišo groze. Priznam, da si 16. stoletje v Evropi predstavljam kar temačno, ne pa v tolikšni meri. Prestrašili so nas črni plašči in prekomerno namazane oči, prav tako tudi mize nismo dobili, zato se

odpravimo dalje. Klubar kot vedno poka po šivih, ob vstopu nas poprosijo za simbolično vstopnino, ki gre v dobrodelne namene. Super vzdušje, razposajena mladina – vse kot mora

biti, pa vendar ni. Kmalu se nam razjasni, da vsi, ki 31. oktobra rajajo, ne rajajo Lutru ali Trubarju na čast,

vendar rajajo na čast globalizaciji in vsiljivosti ameriške kulture v Slovenijo. Tako v rokah

ni rujno vince, vendar Jack-cola, slovenska glasba seveda ni tako »cool« kot zadnji hit Taylor Swift, obrazi so porisani in prerisani v like Hollywoodskih srhljivk, namesto, da bi jih krasilo 95. tez »o moči odpustkov« ali pa bi se vsaj kdo preoblekel v Trubarja.

Ne linčamo Klubarja, vsak lokal v mestu je konec oktobra obarvan v barve Halloweena

- linčamo mladino in družbo, ki državni praznik ignorira kot Janša pravosodstvo ter raje

slavi to, česar ne pozna in nima nikakršne tradicije, a je zato bolj hip.

Gaja Pretnar

Žur: 31. oktoberV prvi izmed serij recenzij žurov smo se času primerno osredotočili na 31. oktober oziroma Dan reformacije.

RECENZIJE

Njihov dvanajst tračni album pa ni kaj dosti prepustil domišljiji, saj je približno polovica komadov že predhodno izšla v obliki samostojnih singlov. Mnogi kritiki zato skupini očitajo, da je album bolj skupek hitov, kot pa neka celovita zgodba. Plata se namreč prične prav s štirimi najbolj poznanimi singli.Kako zvenijo?Kot da bi se Artctic Monkeys, Europe, Doors in Oasis znašli v četvorčku. A vplivov je še veliko več. Lahko bi omenil tudi The Last Shadow Puppets, Abbo, Kasabian, The Kooks, MGMT... Seznam je precej dolg. At Most a Kiss in Charlemagne vas bosta popeljala v čas glam rocka, medtem ko Smashed Pianos zveni kot nekaj naravnost iz reperotarja Opic. V My Favourite Room se skupina spogleduje z zvokom bratov Gallagher. Bolj kot za svojevrsten, inovativen izdelek, gre za poklon velikim. A zato nič manj kvaliteten. Blossoms spretno poustvarijo vse dobre elemente prej omenjenih avtorjev in jih združijo v smiselno celoto. Njihov zvok zaznamujejo orgelske klaviature, ki udarno nadzirajo melodijo skoraj

vsake pesmi, medtem ko globoke kitare nudijo nežno spremljavo. Glasba je rahlo nostalgična, plesna in lahko zapomnljiva. Spremlja te v avtu in na delu. Kar noče in noče

uiti iz glave. Besedila so lahkotna, preverjena. O ljubezni in strtih srcih. Nič novega, a skozi prodorni vokal

Tom Ogdena zaživijo v nekaj povsem svojega. Za zahtevnega posušalca so Blossoms

nostalgičen moment. Spomin na glasbene velikane. Na njih ni nič novega. Vse to smo že videli in slišali. Spoznali smo že številne mladce v ledr jaknah in preozkih kavbojkah in slišali nešteto ša-la-la-jev iz ust dolgolasih frontmanov, a Blossoms

si slog prilastijo in začinijo po svoje. In deluje. Vizualno in glasbeno. Njihova glasba

verjetno ne bo živela večno, a v tem trenutku to ni pomembno, saj je še kako dobrodošla.

Verjetno vam je vaš Youtube že ponudil na pladnju kakšen njihov videospot, a ste ga spregledali. Svetujem, da tega naslednjič ne naredite.

Rok Artiček

Nova glasba: BlossomsMalokdo je danes slišal za peterico fantov po imenu Blossoms iz Stockporta pri Manchestru, a skupina je tekom letošnje festivalske sezone vzcvetela v pravo indie rock senzacijo, ki se je s svojim istoimenskim prvencem povzpela na sam vrh britanskih glasbenih lestvic.

34 35

NOV '16RECENZIJE

Mr. Robot je ena tistih serij, za katero tudi ljudje, ki se ukvarjajo s programiranjem in varnostjo računalnikov, priznavajo, da je glede tega zelo avtentična. Mogoče prav zaradi tega privlači toliko gledalcev.

V seriji spremljamo Elliota Aldersona, mladega programerja, ki je zaposlen kot inženir za kibernetsko varnost, izven službenega časa pa je heker, ki vam lahko uniči življenje. Upodablja ga Rami Malek, ki je za vlogo že prejel Emmyja, nominiran pa je bil tudi za zlati globus. Malek izvrstno odigra vse aspekte Elliotovega karakterja, ki seveda nikakor ni samo enoličen programer. Ima ogromno težav s svojo introvertiranostjo, socialno anksiozno motnjo in za dodatek še nekaj problemov z drogo.

Prva sezona je udarna že od začetka. Elliota kmalu po začetku potegne v svet prevar in internetnega terorizma, ko

mu pot prekriža sumljivi Mr. Robot (Christian Slater), ki skupaj z Darlene (Carly Chaikin) in majhno ekipo programerjev pripravlja napad na eno izmed vodilnih korporacij. Tam

skuša svoje ambicije uresničiti Tyrel Wellick (Martin Wallström), ki se z Elliotom seznani na rutinskem

obisku v podjetju, kjer je le-ta zaposlen.

Serija ima zelo zanimiv način pripovedovanja zgodbe, saj Rami Malek pogosto nastopi tudi samo kot pripovedovalec Elliotove zgodbe v prvi osebi, kot protagonist nagovarja

občinstvo. Tako tudi največ izvemo o njegovih odnosih, načrtih, predvsem pa

nam nudi odličen vpogled v karakter.

Prva sezona je res napeta in če so vam všeč trilerji in kriminalne zgodbe, vas ne bo pustila ravnodušnih

in lahkoto boste požirali epizode eno za drugo.

Luka Stare

Serija: Mr. RobotHeker ni nova stvar v svetu ameriškega filma. Skoraj vsak film ali serija, ki se do neke mere ukvarja s kriminalom, vsebuje računalniškega mojstra, ki brez problema vdre v skoraj vsak računalnik. Če ga odkrijejo, je po navadi odvisno, na kateri strani zakona je.

RECENZIJE

Bolj kot življenje bivšega moža pa jo pritegne mlad par, Megan in Scott, ki živita na videz idilično zakonsko življenje. Rachel vsak dan opazuje življenje lepega para in si zamišlja, kako idealno je njuno življenje, prav tako kot sta nekoč skupaj delovala ona in Tom. Prav kmalu pa se izkaže, da ni vse tako popolno, kot se ji je sprva zdelo. Med vožnjo nekega dne zagleda dogodek, ki jo močno pretrese, kmalu zatem pa Megan izgine. Rachel se na lastno pest poda v iskanje morilca, kmalu pa s primerom postane povsem obsedena in se vmeša celo v policijsko preiskavo.Triler s sicer prepričljivo igralsko zasedbo se le težko primerja z izvirnim romanom, ki je takoj po izidu postal velika uspešnica, saj ne more povsem doseči napetosti in sloga pripovedovanja

zgodbe. Ustvarjalci filma so se nekoliko oddaljili od izvirnika predvsem v tem, da je film postavljen v New York, medtem

ko se roman odvija v Londonu. Razlog za to naj bi bila večja stigmatizacija alkoholizma v Ameriki. Film

ohranja temačnost knjige, ki je že sama kar depresivna, saj opisuje dejanja razočarane

ženske, ki uteho po ločitvi in izgubi službe išče v alkoholu. Težko preteklost pa imajo tudi stranske osebe, saj prav vsaka nekaj skriva pred svetom, skozi dogajanje pa izvemo, kaj je njihov greh iz preteklosti

in kako vpliva na potek iskanja izgubljene Megan. Film poskuša ponoviti uspeh filma

Ni je več, posnetega po psihološkem trilerju Gillian Flynn, a na žalost ostaja za njim.

Lucija Perne

Film: Dekle na vlakuFilm Dekle na vlaku je posnet po uspešnem romanu Paule Hawkins, ki je izšel leta 2015. Psihološka kriminalka pripoveduje zgodbo alkoholičarke Rachel Watson (Emily Blunt), ki med vsakodnevno vožnjo z vlakom iz Manhattna v predmestje skrbno opazuje določeno sosesko, bližino njenega bivšega doma, kjer sedaj živi njen bivši mož Tom (Justin Theroux) s svojo novo ženo Anno (Rebecca Ferguson).

Band sestavlja peterica mladih glasbenikov – za mikrofonom slišite Timoteja Jermana, kitarski duo predstavljata Matevž Kovačič in Matija Veber, ritem sekcijo pa Amadei Šaršanski z basom in Zala Janežič za bobni. Za njimi so zanimivi začetki, saj so igrali že z nekaterimi velikimi imeni slovenske glasbe, letos pa so osvojili tudi naslov zmagovalca Špil Lige po izboru žirije.

Njihov prvi izdelek nam prinaša štiri komade, v njih pa slišimo različne, a zanimive stvari – močne kitarske rife, zanimive bas linije, kdaj pa kdaj kakšen bluesovski ritem, načeloma pa bazični hard rock, ki pa ne izgublja na melodiki. Tudi pevec Timotej dobro dopolni delo instrumentalnega dela banda. Slišimo tudi kitarske solaže, kar je nekaj, kar mnogo rockerjev včasih

pogreša pri nekaterih današnjih mainstream rock bandih.

Vse skupaj se začne s komadom Taste, ki takoj ponudi dve stvari, ki sta že omenjeni zgoraj – zanimiv

začetek z basom, takoj zatem pa udaren rif, ki ga slišimo tekom celotnega komada.

Podobno gre tudi s komadom Peach Loops, kjer lahko slišimo tudi zelo dober solo. Sledita še komada London in Rollercoaster, slednji je s svojimi šestimi minutami tudi najdaljši na EPju.

Vse skupaj so člani banda lepo spakirali v prvi izdelek, menda pa ves čas tudi ustvarjajo

naprej. In če v naslovu EP-ja pravijo, da je tole le pokušina, lahko z veseljem pričakujemo njihove

nove izdelke.

Luka Stare

Album: Attic Mist – Just a TasteAttic Mist v Kranju in njegovi okolici niso več neznanka, saj so nekajkrat že presenetili s svojim nastopom, oktobra pa smo dočakali njihov prvi studijski izdelek – pripravili so namreč EP, ki so ga poimenovali Just a Taste.

Toru izginotje razume kot povsem vsakdanji pojav, povsem enakovreden skoraj nikoli videnemu ptiču navijalcu, ki se mu sprehaja po hiši. V njegovem svetu ni povsem nič nenavadnega, če ga sredi dneva pokliče neznanka, ki ga poskuša zadovoljiti po telefonu, ali če čas preživlja v pogovorih s propadlo najstnico.Nič nenavadnega za depresivnega melanholika, ki ga brez besed, tako kot prej njegov maček, zapusti tudi žena. Nadaljevanje vključuje številne osebe, ki naj bi nekdanjemu pravniku pomagale najti mačka, ženo in smisel, kljub vsemu pa se v roman vpletajo s svojo lastno mistiko in svojimi lastnimi odstrtimi in zastrtimi zgodbami in skrivnostmi iz preteklosti.V svojem tavanju se Toru popolnoma zapusti. Začne posedati pred vrati lokala in opazovati mimoidoče ter zreti v njihove obraze. V vrtincu novih ljudi, ki se vpletejo v njegovo življenje, v vrtincu pripovedi poročnika Mamiya, v skrivnostih japonskih vojnih zločinov v Mandžuriji, v vrtincu

vedeževalk, ob skrivnostni ženski z modrim znamenjem, se Toru pred svetom začne zatekati v presušen vodnjak. Še več,

dobi magično sposobnost, da potuje skozi prostor med svojim vodnjakom in hotelsko sobo.

Konec se še dodatno zaplete in se v slogu japonskih romanov tudi krvavo konča.

Haruki Murakami je s svojim delom navdušil japonske kritike, veliko zahodnjakov pa ga oceni zgolj s pridevnikom “japonski”. Gre za način pisanja, ki nam vzhodnjakom ni domač,

saj obsega mešanje različnih zgodb, preskakovanje med krajem in časom

ter mešanje realnosti s čarovnijo, kar je na daljnem vzhodu precej popularno. Prav zaradi

te značilnosti je knjiga predvsem težka za branje in povprečnemu bralcu težko razumljiva. Kljub kakovostnemu

prevodu bo Murakami verjetno navdušil le ljubitelje Azije, medtem ko bo povprečne zahodnjake razočaral.

Vid Primožič

Knjiga: Kronika ptiča navijalcaV deželi vzhajajočega sonca je mistika prisotna na vsakem koraku. Za razliko od nam poznanega sveta, kjer stvari po navadi ne izginjajo, v predmestju Tokia povprečnemu Japoncu Toruju Okadu izgine maček.

36 37

NOV '16KRIŽANKA

Nagradna križankaGeslo septembrske križanke je bilo postani klubovec – s pravilnim odgovorom sta si nagradi priborili Tina Studen in Urška Šink. Nagrajenki bosta nagradi prejeli po pošti. Rešitev tokratne križanke nam sporočite na www.zapik.si, najkasneje do 15. decembra.

TEST

1. Kako se počutiš ob novembrskih trgovinskih policah, ki so napolnjene s čokoladnimi božički in adventnimi koledarčki?a. OK, naj bojo, samo da ne zmanjka kruha in

salame.b. To je bedarija, en teden po novem letu bodo pa

že prodajali velikonočne zajčke.c. A je kdo rekel čokoladni božički? Kje? KJE???

Takoj si jih moram kupiti kakšen ducat.d. Ne hodim v trgovino, ker imamo doma

samozadostno kmetijo.

2. Kdo doma ponavadi kida sneg?a. Jaz, kdo pa drug? Komaj čakam, da zapade, da si

malo roke pretegnem.b. Sem z Jezerskega, zato furamo sanke ali tanke.c. Ne kidamo. Saj bo sonce opravilo svoje.d. Betežna stara mama, ker je najbolj pri tleh in se

ji ni treba sklanjati.

3. »Težko je, a ni mi žal, da sam sem ostal…« Kako se nadaljuje pesem?a. rabim prvo pomočb. a še vedno sem vročc. na božično nočd. zmer me baba zamoč'

4. Kaj se ti trenutno plete po glavi?a. Oh, ko bi ti vedel. ;)b. »Težko je, a ni mi žal, da sam sem ostal…« Ta

presneta pesem ne gre iz ušes.c. Kdaj bo konec tega kviza?d. Ali sem posolil dvorišče, sneg je napovedan.

Rezultati:4-8Winter is coming… In ti nisi pripravljen. Nič ti ne bo škodilo, če greš v trgovino in svoje natikače zamenjaš s parom nepremočljivih čevljev. Čeprav ne maraš zime, bo ta prišla ne glede na tvoje stokanje. Poskusi na zimo gledati z drugačnimi očmi. Si vedel, da niti dve snežinki nista enaki? Malo premisli o tem. Si vedel, da fantek M'baye iz Senegala še nikoli ni videl snega? Čeprav se ti ne zdi, je zima lahko radost. Ali kot pravi Ana iz Ledenega kraljestva: »Cold never bothered me anyway«. Malo pozitivne energije in tudi taki zapečkarji, kot si ti, lahko preživite zimo!

9-12Zima ni tvoj najljubši letni čas, toda definitivno je med tvojimi top štirimi. Čeprav že nekaj let nisi smučal, je letos pravi čas, da spet obuješ pancerje in se odpraviš na bele strmine. Toda pazljivo! Dobra volja zaradi kuhanega vina je sorazmerna z zavorno potjo smučarja in obratno sorazmerna s smučarjevimi refleksi. Začel sem uporabljati zapletene izraze, da boš nehal reševati neumne kvize in se končno začel pripravljati na zimsko sezono, ki prihaja.

13-16Zima, zima bela, na Jezerskem je sedela, zdaj pa je vesela, ker v dolino je prispela. O, moj bog, kje si hodila tako dolgo? Ti si jo pogrešal kot Donald Trump frizerja. Tvoja najljubša barva – bela, najljubša stvar – »frišn« sneg, najljubša hrana – piščanec (še zamrznjen). Obožuješ zimo, sneg, igluje, snežake, darilca, prezeble prste, gnečo na avtobusih – pač vse, kar prinaša ta radostni letni čas. Smučke so že namazane, verige so na gumah in ko bo sneg prišel, boš pripravljen bolj kot plužna služba.

Točkovnik a b c d1 2 1 4 32 4 3 2 13 2 1 4 34 2 3 1 4

Si pripravljen na zimo?

Rok Škrlep

SESTAVILA MATEJA

VBOČENO MESTO POD RAMENOM

DEL, KI POKRIVA IN

ŠČITI STAVBO PROVINCA V

ŠPANIJI REKLO,

PREGOVOR ZAPIK PESNIŠKI POLNI STIH

JAP. UME-TNOST ARAN-

ŽIRANJA CVETJA

GLAVNO MESTO

MORDVINIJE

GOJITELJ PSOV

DIVJA MAČKA

RAZBOJNIK

KRALJICA ŠPORTA

AEROMETER

SL. SKLADA-TELJ OSKAR

REKA NA ČEŠKEM

GROFIJA V ANGLIJI

KAR MORA KDO STORITI

ANDREJ NABERGOJ

KAMEN Z

AVALE

ZAPIK UGLAJENA ŽENSKA GNEV

LUKNJA V SODU

PREDUJEM, ARA

LETVA GRUŠČ,

PROD

NIŽJI SVET MED

GORAMI

OPERNA PEV-KA BOŽENA

OZEK VODNI PAS

TRGOVSKI POSREDNIK

KAVNI NADO-MESTEK

NAZIV ZA TEOLOGA

ISLAMSKEGA PRAVA

NAJVEČJE JEZERO NA MADŽAR-

SKEM AM. IGRALKA

GARDNER

GESLO, VODILO

ENA IZMED ZA-VAROVALNIC

REKA NA KOSOVU

AKONTACIJA PRISTANIŠČE

V ITALIJI

SMUČARSKI CENTER NA ŠVEDSKEM

ZVONJENJE V ČAST MARIJI

JUNAŠKA PESNITEV

ZAPIK ČVEKAČ

PREB. APENIN. POLOTOKA

TIM (ANGL.) PUNT

TOMAŽ ERZAR

PRIMOŽ OGRIZEK

IZNAJDBA

TILEN ARTAČ

ČEBELJA TVORBA

OREL V NEM-ŠKIH GRBIH LEPILO

BISTVO, IDEJA, BIT

BIVALIŠČE UMRLIH, NAVJE

KDOR VOZI LETALO

NIKALNICA GREGOR

AVSENIK BUDISTIČNA SVETIŠČA V

INDIJI, ADŽANTA

GIBALO

ZVEZDNI UTRINEK

ZLI DUH PRI STARIH

PERZIJCIH, AHRIMAN

NOV '1638 KONCERTNI NAPOVEDNIK 39

Mi2

Armaroth

Tabu

Perpetuum Jazzile

Riblja Čorba

S.A.R.S.

Magnifico

2Cellos

Depeche Mode

ZA LUNO

Agata Petar Stojanović

V prihajajočem mesecu se vam obeta veliko sreče na vseh področjih, trpela pa bo le vaša organiziranost in posledično tudi motivacija za kakršnokoli delo. Opravite pravo jesensko čiščenje in iz sobe odstranite vso nepotrebno kramo, ki je že leta niste uporabljali in na policah le nabira prah. Ko bo soba še sveže prezračena, se pravo delo lahko začne, posebej produktivni bodo petkovi večeri. Pa veliko sreče!

Med četrto sredo v novembru in prvo nedeljo v decembru je za vas posebej ugoden čas za zmago v šahu ali biljardu, zato boste prijatelje povabili na igro in uživali v njihovi nesreči in ponosno razkazovali svoje spretnosti. Pazite se le pretirane samovšečnosti, drugače boste naslednjič najverjetneje igrali sami. Preostali čas izkoristite za druženje s starimi starši; prosite babico, naj vas nauči osnov rezbarjenja ali peke pehtranove potice.

Višek sezone granatnih jabolk se počasi izteka, zato lahko pričnete z iskanjem nove sadne obsesije. Priporočamo vam sadni čaj, na katerega povabite tudi svojo simpatijo ali boljšo polovico, ki jo presenetite s čokolado ali izletom v neznano. Ker vas nizke temperature ne mikajo preveč, se raje zadržujte poleg toplega kamina. Prav tako vas v tem delu leta zelo mikajo športne aktivnosti, kljub vsemu pa vam odsvetujemo šport na prostem.

Prehod iz poletja v jesen je za vas najljubši del leta, saj obožujete nošenje debelih puloverjev, še posebej, če vam ga je posodila (tudi nevede) vaša boljša polovica. Če boljše polovice nimate se naučite plesti in si sanjski pulover naredite sami. Kadar imate na urniku predavanja od jutra do večera, doma nikar ne pozabite polnilca za telefon. Verjetno nočete sredi zimske noči ostati brez dostopa do strani avtobusnega prevoznika in pol ure zmrzovati na postaji.

Vašim družinskim odnosom v prihodnjem mesecu ne kaže preveč dobro. Starši vas že od začetka šolskega leta prepričujejo, da bi končno začeli s sprotnim delom za šolo ali faks, vi pa se jim še vedno uspešno upirate. Se bo pa nekoliko popravilo vsaj vaše finančno stanje, saj vam zvezde napovedujejo zmago pri igrah na srečo, če boste loto listek vplačali, ko bo luna v Saturnovi tretji hiši. Vaše srečne številke so 7, 8, 13, 21, 22 in 78.

Začnite pisati dnevnik, saj boste drugače povsem pozabili na svoje uspehe v preteklem času. Prav tako se vam bližajo nekoliko pesimistični dnevi, zato boste kmalu potrebovali opomin, da ni vse tako slabo, kot se vam trenutno dozdeva. Priporočamo vam tudi sanjski dnevnik, saj vam bodo sanje v novembru kazale pot naprej. Sanje, ki si jih boste najbolj zapomnili in vključujejo nekaj rumenega, vam povedo, kako se vam bo godilo v vaših petdesetih.

Posebej previdni bodite v prometu, še posebej, če kateri od prijateljev trenutno opravlja vožnje v avtošoli. Mogoče boste ravno vi pešec, ki ga bo spregledal na glavni vožnji. Ta incident lahko resno ogrozi vajino prijateljstvo, zato se do konca novembra raje zaprite v sobo ali knjižnico in nadoknadite zaostanek pri šolskem delu. V ljubezni se vam s pričetkom zime obetajo lepši dnevi, le vztrajni morate biti.

Torek se vam bo zdel dolg kot ponedeljek, sreda pa bo prinesla olajšanje, saj ne boste imeli prav nič domačega dela. Svoj rojstni dan ste praznovali preveč dramatično, zato sedaj pustite vaši denarnici, da si nekoliko opomore. Raje kot ven na kavo ali obilno kosilo prijatelje povabite na sprehod po gozdu. Pogled na odpadlo listje in svež gozdni zrak v vas prebudita željo po vsakodnevnih sprehodih. Za družbo si omislite psa.

Čas je, da zopet obudite hobi iz petega razreda osnovne šole, naj si bo to zbiranje nalepk, balet ali pa igranje prečne flavte. Čeprav se tega še ne zavedate, še manj pa ste si to predstavljali v petem razredu, se prav v tem skriva uspešna prihodnost. Če ste si želeli postati pirat, je sedaj pravi čas, da iz Kopra odplujete proti toplejšim krajem, bodoče filmske zvezde pa z iskanjem dela raje počakajte na pomlad.

Temperature so se spustile pod ničlo, vi pa se s tem še niste sprijaznili. Še vedno se vam po glavi motajo misli na vroče poletne dni in svobodne večere, preživete na zabavah. Brucevanja so vas zamotila le za kratek čas, sledi pa neizbežen padec na trda tla. Da pa ne bo vse tako črno: na zabavi malo pred novim letom boste mogoče spoznali svojo sorodno dušo. Verjetno nosi očala in sivozelene hlače.

Spet boste založili napotnico za naslednji zobozdravniški pregled. Osramočeni ob prvi priložnosti kontaktirajte ordinacijo, saj so v mesecu novembru prav zobje najbolj ogroženi, čaka pa jih še cela zima, polna doma spečenih dobrot in sladkih daril. Prav tako do začetka decembra izpopolnite svojo tehniko peke piškotov ter tako prihranite kakšen evro pri obdarovanju družine in prijateljev. Čtivo meseca: PIL

Jeseni in pozimi se počutite kot riba v vodi, saj vas že samo misel na sneg pogreje pri srcu. Sanke imate v pripravljenosti že od prve napovedi ohladitve. Čas do prvega snega pa raje preživite v krogu prijateljev, saj se pozimi verjetno ne boste videli več kot dvakrat na teden. Kljub navdušenju nad zimskimi športi se ne odpovejte družinskim kosilom, saj vas babičina goveja juha varuje pred prehladom in podhladitvijo.

Oven Bik Dvojčka

Rak Lev Devica

Tehtnica Škorpijon Strelec

Kozorog Vodnar Ribi

The Toasters (ska, ZDA) 30. november, TrainStation SubArt 7 €

Dennis Jones (blues, ZDA) 1. december, TrainStation SubArt 10 €

Zablujena Generacija 3. december, KluBar early bird 5 €, nato 7 €, na dan 8 €

Armaroth (death metal) 3. december, TrainStation SubArt vstop prost

Izštekanih 10 – Sounds of Slovenia 6. december, Kino Šiška 15 €

Ignite (hardcore, ZDA) 6. december, Cvetličarna 16 €

Mi2 8. december, Kino Šiška 15 €

Ritem mladosti – Siddharta, Big Foot Mama, DJ Umek 9. december, Dvorana Stožice od 11,90 € naprej

Shobaleader One (elektro, VB) 9. december, Kino Šiška 16 €

Elvis Jackson 10. december, KluBar early bird 7 €, nato 8 €, na dan 10 €

Saxon (heavy metal, VB) 11. december, Kino Šiška 25 € v predprodaji, 28 € na dan

Pro-Pain, Undivided (ZDA), Komah (BEL) – metal/hardcore 12. december, TrainStation SubArt 15 €

Tabu 15. december, Cvetličarna 15 €

Perpetuum Jazzile 17. december, dvorana Zlato Polje 23 €

Marissa Nadler (folk, indie, ZDA) 18. december, Kino Šiška 14 €

Riblja Čorba unplugged 21. december, Cankarjev dom od 17,90 € naprej

S.A.R.S. (v sklopu Kurzschlussa) 22. december, Gospodarsko razstavišče 10 €

Magnifico (v sklopu Kurzschlussa) 25. december, Gospodarsko razstavišče 15 €

MENT Ljubljana 4. – 6. februar, Kino Šiška, Klub K4 in Metelkova 20 € (early bird)

Touche Amore (post-hardcore, ZDA) 7. februar, Gala Hala 18 €

Trentemoller (elektro, DAN) 13. februar, Kino Šiška 22 €

Helmet (alter. metal, ZDA) 1. marec, Kino Šiška 16 € v predprodaji, 18 € na dan

Gypsy Kings 1. april, Dvorana Stožice od 29 € naprej

2Cellos 7. april 2017, Dvorana Stožice od 22 €

Depeche Mode 14. maj, Dvorana Stožice od 45 € naprej

Boži~ek za en dan – skupinsko zavijanje daril • KŠK (Slovenski trg 5, 4000 Kranj)

• Postani Boži~ek za en dan in obdaruj otroke!

• Skupaj se bomo preobrazili v Boži~kove �kratke in zavili darila, s katerimi bomo sodelovali pri projektu Boži~ek za en dan.

• Kako postane� Boži~ek? Registriraj se na www.bozicekzaendan.si.

PONEDELJEK 5. DECEMBER

18.00

Documents

NOV/DEC ‘16 - zapik.si · lahko kaj hitro presodimo, ali je neka knjiga vredna branja. Živčno pokašljujem zlasti zato, ker se mi zdi, da bi uvodnik utegnil imeti funkcijo zahvale