Upload
istas
View
48
Download
5
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Novi izzivi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji. Marija Osojnik Bubnič. Zdravstveni sistemi Spremembe. Gospodarske razmere. Zakonodaja. Finančne razmere. Razvoj medicinske tehnologije. Izkušnje. Staranje prebivalstva. Zgodovinski razvoj. Vrednote. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
120.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Novi izzivi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji
Marija Osojnik Bubnič
220.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Zdravstveni sistemiSpremembe
IzkušnjeIzkušnje
Finančne Finančne razmererazmere
Razvoj Razvoj medicinske medicinske tehnologijetehnologije
VrednoteVrednote
Gospodarske Gospodarske razmererazmere
ZakonodajZakonodajaa
Staranje Staranje prebivalstvaprebivalstvaZgodovinski Zgodovinski
razvojrazvoj
320.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Funkcije in cilji zdravstvenega sistema
Vir: WHO, 2000
420.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Funkcije in cilji zdravstvenega sistema Odzivnost
520.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Delež javnih izdatkov za zdravstvo glede na vse izdatke za zdravstvo v državah
EU
620.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Potencial prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
720.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Potencial prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
820.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Pomanjkljivosti prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
920.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Vloga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
1020.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Vloga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj
1120.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU
Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Dopolnilno zavarovanje za
doplačila storitev, ki so pravica do
delnega plačila iz OZZ, za osebe, ki so
zavarovane z obveznim zdravstvenim zavarovanjem
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Dodatno zavarovanje krije stroške
storitev, ki niso sestavni del pravic iz OZZ
Nadomestno zavarovanje
krije stroške storitev (največ v obsegu
standarda OZZ) za osebe, ki po predpisih
RS ne morejo biti zavarovane po OZZ
Vzporedno zavarovanje
krije stroške storitev, ki so sicer pravica iz
OZZ, a jih zavarovanciuveljavljajo po
drugačnih postopkih in ob drugih pogojih, kot
jih predpisuje OZZ
Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU po Thompson
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki jih mora zagotavljati sistem zdravstvenega varstva
Dopolnilno zavarovanje za
doplačila storitev, ki so pravica do
delnega plačila iz obveznega javnega
zavarovanja, za osebe, ki so zavarovane z obveznim javnim
zavarovanjem
Nadomestno zavarovanje
krije stroške storitev (v obsegu standarda
obveznega javnega zavarovanja) za osebe,
ki po predpisih ne morejo biti zavarovane po obveznem javnem
zdravstvenem zavarovanju ali imajo pravico, da se lahko
odločajo o vključenosti v zavarovanje
Dodatno zavarovanje krije stroške storitev,ki
jih zavarovanciuveljavljajo po
drugačnih postopkih in ob drugih pogojih, kot
so predpisani za obvezno zavarovanje
Dopolnilno zavarovanje za storitve, ki niso pravica do plačila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so pa
pravica do prejema v javni zdravstveni mreži
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za storitve, ki jih ni nujno zagotavljati v sistemu zdravstvenega varstva
Dodatno zavarovanje krije stroške
storitev, ki jih ni nujno zagotavljati v javni zdravstveni mreži
1220.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU
Dopolnilna zavarovanjaVloga in najpomembnejše gonilo za razširjenost teh zavarovanj je:•prispevajo k finančni varnosti posameznikov z namenom izboljšanja dostopa do zdravstvenih storitev, ki niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma•znižajo finančne ovire za dostop do storitev, ki so deloma financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
So najbolj razširjena oblika prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.
1320.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU
Dopolnilna zavarovanja
Običajno so bolj regulirana s strani zakonodajalca (prost dostop do zavarovanja, enotne premije, izravnalne sheme), kar posameznikom olajša dostop do zavarovanja, hkrati pa se pojavlja manj antiselekcije), vendar zaradi take regulative potekajo proti nekaterim članicam EU postopki s strani Evropskega sodišča.
1420.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU
Nadomestna zavarovanja
Značilnosti teh zavarovanj so:•posamezniki imajo možnost ali pa dolžnost izstopiti iz javnega (obveznega) zdravstvenega zavarovanja oziroma ga ne morejo skleniti, •smisel teh zavarovanj: javna sredstva se porabljajo za manj premožne, premožnejši si sami izbirejo zdravstveno zavarovanje po lastnih željah glede na ponudbo na trgu oziroma omogočajo dostop za tujce,•tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju dopušča močnejšo regulativo s strani zakonodajalca posamezne države (delna ali popolna alternativa zdravstvenemu zavarovanju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti),•opazni negativni vplivi na financiranje sistema zdravstvenega sistema (Nemčija, Nizozemska).
1520.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Tipologija prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU
Dodatna zavarovanja
Značilnosti teh zavarovanj so:• omogočajo hitrejši dostop do storitev pri zasebnih izvajalcih, • omejen prispevek k finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema,• večji prispevek k politični vzdržnosti zdravstvenega sistema,• sklepajo ga samo določene skupine prebivalstva,• ne gre za doseganje enakega dostopa do storitev, ampak za hitrejši
dostop do storitev,• za ta zavarovanja velja regulativa tretje direktive za premoženjska
zavarovanja enako kot za dopolnilna zdravstvena zavarovanja oziroma druga premoženjska zavarovanja.
1620.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Velikost in struktura trga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU
Politika Politika državedržave
Sposobnost Sposobnost razvoja razvoja
trgatrga
Davčne in Davčne in druge druge
spodbudespodbude
Politična Politična ideologijaideologija
Zgodovinski Zgodovinski razvojrazvoj
Moč Moč interesnih interesnih
skupinskupin
Sposobnost Sposobnost zavarovalniczavarovalnic
Pripravljenot Pripravljenot potrošnikovpotrošnikov
Vel
ikos
t in
stru
ktur
a tr
ga
Vel
ikos
t in
stru
ktur
a tr
ga
Vel
ikos
t in
stru
ktur
a tr
ga
Vel
ikos
t in
stru
ktur
a tr
ga
ZakonodajeZakonodaje
1720.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Delež prebivalstva s sklenjenim prostovoljnim zdravstvenim
zavarovanjem v letu 2008 v EU
1820.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Delež izdatkov iz zasebnih zdravstvenih zavarovanj glede na vse zasebne izdatke
za zdravstvo po državah EU
1920.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Delež izdatkov iz zasebnih zdravstvenih zavarovanj glede na vse izdatke za
zdravstvo po državah EU
2020.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Trenutno stanje
2120.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Trenutno stanje
2220.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Trenutno stanje
Razlogi za visoko pokritost prebivalstva z dopolnilnim zdravstvanim zavarovanjem (95% zavezancev za doplačila) so:•velika izpostavljenost posameznika za plačilo doplačila,•pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko nastopijo težave, če posameznik nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja,•ko posameznik postane zavezanec za doplačila, mora skleniti zavarovanje najkasneje v roku enega meseca, sicer takrat, ko sklene zavarovanje, plačuje povišano premijo (3 % pribitek na premijo za vsako leto, ko ni imel sklenjenega zavarovanja, a je bil obvezan za doplačila) in ima trimesečno čakalno dobo,•zavarovalnice, ki ponujajo ta zavarovanja, so aktivne pri trženju le-teh,•ker se deleži za doplačila spreminjajo, je posameznik še dodatno izpostavljen tveganju visokih stroškov.
2320.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Trenutno stanje
• Trg dodatnih in vzporednih zavarovanj je slabo razvit tako z vidika ponudbe kot povpraševanja.
• Trg nadomestnih zavarovanj je omejen z zakonodajo (tujci).
2420.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Vpliv finančne in gospodarske krize
Težave s finančno vzdržnostjo
2520.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Vpliv finančne in gospodarske krize - ukrepi
2620.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Vpliv finančne in gospodarske krize –viden
2720.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Vpliv finančne in gospodarske krize - pričakovanja
2820.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Vpliv finančne in gospodarske krize - pričakovanja
2920.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Vpliv finančne in gospodarske krize
3020.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Analiza izhodišč za pripravo novega ZZVZZ -
Sprememba pravic
3120.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji –
Trenutno stanjePrimeri tveganj, ki so jim v trenutnem sistemu OZZ izpostavljeni posamezniki:
3220.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -
Razlogi za slabo razvit trg
3320.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -
Razlogi za slabo razvit trg
3420.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji -Pogoji za nastanek trga
3520.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
• Tretja direktivna o premoženjskem zavarovanju omejuje zakonodajalca pri določanju regulative za ta zavarovanja, zato ne moremo pričakovati, da bi zakonodajalec lahko bistveno posegal v obliko in vsebino zavarovanj in tako vplival na dostopnost le-teh-
• Zakonodajalec z vidika vsebine vpliva na ta zavarovanja predvsem z določitvijo pravic, ki jih mora zagotavljati zdravstveni sistem, in tistih pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje skupaj z dopolnilnim zavarovanjem.
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Regulativa
3620.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji –
Davčne spodbude
Zakonodajalec lahko z davčnimi spodbudami vpliva na •dostopnost teh zavarovanj, •razvoj in širitev le-teh ter•finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.
3720.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Spodbujanje razvoja in sklepanja skupinskih zavarovanj za delojemalca (in ožje družinske člane) preko delodajalca:
• v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2):• uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za premije teh zavarovanj),
• v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2): • dohodnina se ne bi plačevala od premije, plačane s strani tretje osebe,• premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za delojemalca in njegove
družinske člane ne bi predstavljale bonitete, • dohodki, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi
prejmejo upravičenci, ne bi bili predmet obdavčitve.
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Davčne spodbude
3820.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Prednosti skupinskih zavarovanj
• Prednost za zavarovalnico: • večji obseg posla in nižje administrativne stroške ter stroške sklepanja
zavarovanj, kar posledično pomeni tudi nižjo premijo za posameznika,• homogeni riziki, zato je manjša možnost antiselekcije.
• Prednost za zavarovance (predvsem bolne in starejše):• nižji dodatki za antiselekcijo in stroške,• lažji dostop do prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.
• Prednosti za delodajalca: • znižanje absentizma s hitrim dostopom do zdravstvenih storitev in
zdravljenjem.
3920.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
• Od prometa s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji ne plačuje posrednega davka (Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov), tako kot se ga ne plačuje od obveznih zdravstvenih zavarovanj.
• Za spodbujanje individualnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj: za premije, ki jih za prostovoljno zdravstveno zavarovanje plača posameznik sam, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove do določenega zneska (65. člen Zdoh-2)
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Davčne spodbude
4020.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Sprememba zakonodaje na področju davčne ureditve prostovoljnih zavarovanj smiselna, saj je »menjalno razmerje« med izpadom prihodkov proračuna in prostovoljnim prilivom sredstev v zdravstveni sistem ugodno (Mrkaić: Davčni vidiki prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, 2009).
Dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji
Davčne spodbude
4120.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
Zaključek
4220.04.23 17. dnevi slovenskega zavarovalništva
HVALA ZA POZORNOST