2020 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 1

občinsko GLASILOOktober 2020 І številka 8 І letnik XXI

OBČINA HRPELJE - KOZINA

2 | AKTUALNO | 2020 2020 | AKTUALNO | 3

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, glasilo@hrpelje.si • Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, ester.mihalic@hrpelje-kozina.si • Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina Število izvodov: 2140 • Odgovorna urednica: Ester Mihalič • Uredniški odbor: Nives Mahne Čehovin, Helena Godina, Martina Poles, Andrej Bolčič, Andreja Tomažič Hrvatin, Vasja Valenčič • Lektorica: Nives Mahne Čehovin • Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper • Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.

Fotografije na naslovnici in zadnji strani glasila letos ureja Uroš Šorgo, ljubiteljski fotograf.

AKTUALNO

Prodaja zemljišč za gradnjo hiš za mlade in mlade družine25. 9. je bil na spletni strani občine objavljen Javni razpis: javno zbiranje ponudb za ustanovitev stavbne pravice na nepremič-ninah v naselju za mlade in mlade druži-ne v Občini Hrpelje - Kozina. Podrobne-je smo razpis predstavili v prejšnji številki glasila. Rok za oddajo ponudbe je: 16. 10. Vsi pogoji in vsa določila javnega razpisa so objavljeni na spletni strani občine. Predmet prodaje je 5 nepremičnin. Vse nepremični-ne imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo enostanovanjskih hiš ter potreb-no dokumentacijo za pričetek gradnje. Občinska uprava

POKOPALIŠKA DEJAVNOST V OBČINI HRPELJE - KOZINAza pokopališča Klanec pri Kozini, Hrpelje, Brezovica, Slivje in Golac

Z letošnjim letom na pokopališčih Občine Hrpelje-Kozina izvaja pokopališko dejavnost Režijski obrat Občine Hr-pelje - Kozina v okviru občinske uprave. Režijski obrat je upravljavec pokopališč Hrpelje, Klanec pri Kozini, Brezo-vica, Slivje in Golac.Zaradi nove ureditve katastra pokopališč ste vsi najemniki grobov prejeli v podpis nove najemne pogodbe. Prosimo vas, da ob prejemu najemne pogodbe preverite pravilnost podatkov. Morebitne spremembe ali dopolnitve nam, pro-simo, takoj sporočite. Oskrbnike grobov naprošamo, da v kolikor Občini Hrpelje - Kozina še niste oddali podatkov za grob, ki ga oskrbujete, to storite čim prej. V kolikor podatkov o grobnem polju ne bomo pridobili, se bo grobno polje v skladu z občinskim odlokom smatralo kot zapuščeno – brez lastnika, po obvezni mirovalni dobi pa dano v ponovno uporabo drugemu najemniku.

Trenutna cena za najem grobnega prostora znaša:Vrsta groba Cena v eur z DDVGrobnina za enojni grob 24,83Grobnina za dvojni grob 37,55Grobnina za otroški grob 24,83Grobnina za žarni grobni prostor 24,83

Najemniki grobov boste plačilne naloge za plačilo grobnin za leto 2020 prejemali postopoma.

Najemnik plačuje letno grobnino, ki je namenjena pokri-vanju stroškov pokopališča (amortizacija, voda, elektrika, komunalne storitve, urejanje pokopališča …).Za morebitna vprašanja pokličite na občino, na tel. števil-ko: 05/620 53 90 (Romina Poles) ali pišite na romina.po-les@hrpelje.si.Romina Poles, občinska uprava

4

11

31022233143

AKTUALNO

MED LJUDMI

ŠPORT

MLADARIJE

ZA VSAKEGA NEKAJ

NAPOVEDNIK

10 10

20 24

V Petrinjah nov podporni zidStari zid v Petrinjah, preko kate-rega je speljana vaška cesta, je bil povsem dotrajan in nevaren. Na pobudo vaščanov je občina v pro-računu predvidela nov zid, ki je bil med poletjem tudi zgrajen. Izvaja-

lec CPK d.d. je poskrbel, da je nov zid mogočen in lep in da bo še dol-go služil svojemu namenu. Petrinj-ci so se uresničitve zelo razveselili in tudi primerno složno proslavili.Občinska uprava

Nov naslov je: Hrpelje, Reška cesta 20

(pri Dnevnem centru RUJ).

Z oktobrom 2020 bo deloval po ustaljenem urniku:

vsak 1. in 3. torek v mesecu, od 8.00 – 11.00 in 12.00 – 14.00 ure.

Več informacij v obvestilu Upravne enote Sežana: Obvestilo_o_odprtju_Krajev-

nih_uradov.

Občinska uprava

Krajevni urad v Hrpeljah se seli na

nov naslov!!!!!

4 | AKTUALNO | 2020 2020 | AKTUALNO | 5

ŽIVAHNA GRADBIŠČA DRUGEGA TIRAOb gradnji cest do gradbišč drugega tira je bila pred meseci zgrajena zača-sna obvozna cesta mimo vasi Beka, ki je prebivalce Beke, Ocizle in Kozine rešila težkega tovornega prometa z gradbišč. Cesta je bila skupna rešitev občine in investitorja, družbe 2TDK, ki sta tako izpolnila željo domačinov, ki si mimo svojih domov niso želeli težkega tovornega prometa. Ob gra-dnji te začasne ceste pa so Bečani do-bili tudi asfaltiran dostop iz Beke do državne ceste v smeri proti Kopru. To lepo cesto zdaj z veseljem izkoriščajo številni kolesarji in drugi turisti, pri-dobitev pa bo v omenjene vasi gotovo prinesla nove obiskovalce in možnost zaslužka s turizmom.Izvajalci del in naročnik pa opozar-jajo, da so dostopne ceste v dolino Glinščice namenjene gradbiščnemu prometu in pozivajo vse krajane, da se po njih zaradi varnosti ne vozijo s kolesi in avtomobili. V ta namen so postavili tudi ustrezno prometno si-gnalizacijo, za kolesarsko pot po trasi avstro-ogrske železnice so prav zato uredili obvoz. Gradnja dostopnih cest do gradbišč drugega tira v Občini Hrpelje - Kozi-

na se bo sicer kmalu končala. Dostop do doline Glinščice z beške strani je asfaltiran, nekaj dela imajo gradbinci le še na zaključku ceste s strani Mihel, kjer je končanje del preprečila težja geološka situacija od pričakovane. V dolini Glinščice pa gradbinci kon-zorcija Markomark začenjajo z gra-dnjo premostitvenih objektov, ki bodo v zaprti škatlasti konstrukciji, dolgi dobrih 200 metrov, povezovali najdaljša predora na drugem tiru. Z zaprto škatlasto konstrukcijo bo v kar največji možni meri zaščiten naravni habitat v dolini po koncu gradnje. Na mihelski strani bo konec prvega pre-dora (T1), ki se bo pod zemljo spustil na območju Lokve in bo dolg 6,7 kilo-metra, na beški strani doline pa se bo začel drugi predor (T2), ki bo dolg 6 kilometrov in bo na plano prišel pod Kraškim robom pri Črnem Kalu, kjer se bo proga po pobočju Tinjanskega hriba nadaljevala proti Kopru.

Gradnja premostitvenih objektov mora biti končana do konca nasle-dnjega leta, tako zaradi gradnje pre-dorov, ki se bo začela v letu 2021, kot tudi zaradi evropskega sofinanciranja. Premostitvene objekte v dolini Glin-ščice namreč, podobno kot dostopne ceste, v kar 85 % upravičenih stroškov sofinancira Evropska unija. Ker bo gradnja gotovo vplivala na naravno okolje, bodo morali gradbinci še na-prej upoštevati stroge ukrepe varova-nja narave, ki jih tedensko preverjajo strokovnjaki novogoriškega enote Za-voda za varstvo narave. Kot del omilitvenih ukrepov ob gra-dnji drugega tira pa je občina prejela tudi državna sredstva, s katerimi se končuje obnova avstro-ogrske vodne črpalke v Klancu, objekta tehnične dediščine, ki bo v prihodnjih letih go-tovo pripomogel k razvoju turizma v občini.Odnosi z javnostmi 2TDK

25. let Slovenske turistične organizacije Slovenska turistična organizacija le-tos praznuje 25. obletnico delovanja. Kateri so bili ključni mejniki v če-trt stoletja prehojenih poteh, kateri ključni izzivi in projekti in kakšen je pogled naprej, so govorci predstavili 25. 9. 2020 na novinarski konferenci v Ljubljani. Slovenija je danes pozna-na kot zelena, butična država. Številne pomembne revije jo uvrščajo v sam vrh najbolj zaželenih destinacij. Le-tošnje leto je za vse bistveno drugače. Z vseslovensko kampanjo »Zdaj je čas. Moja Slovenija« smo destinacije in ponudniki s spodbudo in usmeri-tvami STO povabili domače goste k odkrivanju drugačnosti. Kampanja je bila nagrajena s priznanjem »Websi spletni prvak«.

STO se je odločil tudi nagraditi naj-boljše in ravno na novinarski konfe-renci so razglasili najboljše kreativne rešitve kampanje, ki so jih razvrstili v štiri kategorije. Za najboljši vizual na družbenih omrežjih je priznanje pripadlo Vili Planinka. Za najboljši vizual v okviru zunanjega oglaševanja je priznanje prejel Zavod za podjetni-štvo, turizem in mladino Brežice. Za najboljši video »Gostoljubni obrazi turizma« sta priznanje prevzela brat Jožko Smukavec iz Kapucinske knji-žnice Škofja Loka in Visit Škofja Loka. Nagrado za najboljši video znanih Slovencev je dobil video v izvedbi Goj-mirja Lešnjaka – Gojca, ki je Slovence vabil na Kras in v Brkine. Gojca smo povabili k sodelovanju že na začetku

akcije. Zrežiral je kratke promocijske videe in na duhovit način predstavil destinacijo Kras domačemu gostu.Za ORA Krasa in Brkinov, Valerija Pučko

Grafika premostitvenih objektov

PREDLOG ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI

V letošnjem septembru je v javni razpra-vi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Ko so evropske države po letu 1990 vzpostavljale ta nujno potrebni fi-nančni in organizacijski sistem socialne varnosti, so zakon o dolgotrajni oskrbi obljubljale tudi slovenske vlade. Neka-tere so ga poskušale pripraviti do parla-mentarne obravnave, ni pa jim to uspe-lo. Upamo, da tokrat bo, saj je zakon o dolgotrajni oskrbi pogoj, da omogočimo dostojanstveno staranje naši in nasle-dnjim generacijam.Sedanji predlog prinaša rešitve, ki gradi-jo na dobrih izkušnjah drugih evropskih držav in odgovarjajo slovenskim potre-bam. Njegove šibke točke je med javno razpravo treba dodelati, med drugim tudi vlogo lokalne skupnosti pri dolgo-trajni oskrbi.Predlog prvič doslej zagotavlja stabilno blagajno za dolgotrajno oskrbo. Z novim zavarovanjem bo delež javnih sredstev (BDP) za dolgotrajno oskrbo podoben, kakor ga imajo druge evropske države. Vsak oskrbovanec bo imel vse storitve dolgotrajne oskrbe v celoti plačane iz zavarovanja, ponujena pa mu bo pale-ta različnih možnosti, na kakšen način jih lahko koristi. Blagajno bomo soli-darnostno polnili s prispevki zaposleni, gospodarstvo in upokojenci ter državni proračun. Breme tega stroška je treba ob staranju prebivalstva prevzeti zavestno, saj bi bilo naivno pričakovati, da se bo denar pojavil od kdo ve kod. Tako so pred četrt stoletja storili tudi v drugih

državah, pa naj so sistem dolgotrajne oskrbe zgradili na novem zavarovanju (npr. Nemčija) ali na davku (npr. Avstri-ja). Nas je dosedanje odlašanje privedlo v stanje, da se dušimo v pomanjkanju sodobnih oskrbovalnih možnosti, da imamo toliko starih ljudi in njihovih svojcev prepuščenih sami sebi in da so naši domovi ob še taki prizadevnosti v skoraj nemogočem položaju.Lokalna skupnost je edini politični in upravni subjekt, ki lahko organizira člo-veka dostojno dolgotrajno oskrbo svojih ljudi, povsem enako, kakor je to z orga-nizacijo in vodenjem vrtcev, komunale in prometne infrastrukture. Država pa mora zagotoviti materialni in strokovni okvir, da lokalna skupnost te osnovne naloge lahko opravlja. Predlog zakona je odprl vrata za pristojnost lokalne sku-pnosti. V javni razpravi jo je treba razši-riti, zlasti pa zagotoviti stvarne možnosti za njeno uresničevanje v praksi. Če bi ohranili skoraj vse dosedanje domove centralizirane v državni upravi, bomo nadaljevali tragiko, ko morata dve tretji-ni slovenskih občin svoje najšibkejše lju-di kot begunce izvažati v velike domove po vsej Sloveniji in celo na Hrvaško.Predlog zakona daje poudarek razvo-ju oskrbe in pomoči na domu; v tem je skladen s sodobnimi zakoni evropskih držav. Če bo zakon uveljavljen, bomo hi-tro dosegli trenutno oddaljeni cilj, da bo deležnih javne oskrbe na domu enako število ljudi, kakor jih je v domovih.Predlog zakona daje vsakemu na izbiro,

kakšno možnost bo izbral iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo – to je za sodob-nega človeka zelo dobra novica. Pri izbi-ri je predvidena delna postopnost. Pri 1. kategoriji, to je pri najmanjši odvisnosti od pomoči, lahko izbere vse možnosti razen nastanitve v domu; ta je namenje-na upravičencem, ki so ocenjeni od 2. do 5. kategorije odvisnosti od oskrbe.Nova možnost izbire bo pravica do de-narnega prejemka iz zavarovanja za plačilo domače oskrbe v lastni režiji. Za 4. in 5. kategorijo najvišje odvisno-sti od pomoči bo možna tudi zaposlitev oskrbovalca družinskega člana, ki bo iz sredstev tega zavarovanja zaposlen doma kot oskrbovalec z minimalno plačo – ob istih stroških za sistem kakor če bi bil v ustanovi. To je med drugim tudi dobra poteza pri reševanju kadrovske krize.Dobre rešitve predloga zakona o dolgo-trajni oskrbi v Sloveniji lahko v javni raz-pravi utrdimo, slabosti nadomestimo z ustreznimi rešitvami. Ob tem pa je treba osvežiti zavest, da tudi najboljši sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi še ni kakovo-stna oskrba, ampak le nujen okvir zanjo. Humana oskrba svojih onemoglih ljudi je osnovna pravica in dolžnost vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne skupnosti. Ta pravica in dolžnost je šola človeške solidarnosti za sožitje in uspe-šno sodelovanje, ki je ni mogoče nado-mestiti z nobeno drugo.prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgene-racijsko sožitje

Policijska postaja za izravnalne ukrepe...… ima sedež v Krvavem Potoku in deluje v okviru Policijske uprave Ko-per. Od srede junija je njeno vodenje prevzela Alenka Korošec Peruzin. Po-licijska postaja za izravnalne ukrepe je bila ustanovljena 1. decembra 2007. Z vzpostavitvijo prostega prehajanja državne meje na notranjih mejah se je »varnostni primanjkljaj«, ki je na-stal z odpravo mejne kontrole, nado-mestil z izravnalnimi ukrepi, ki jih izvaja PPIU na celotnem območju PU Koper. Izravnalni ukrepi v notranjo-sti obsegajo tudi pooblastila policije, da lahko kjerkoli v notranjosti – torej tudi v obmejnem območju ob notra-nji meji – preverja, ali tujci izpolnjuje-

jo pogoje za bivanje na ozemlju držav članic, obveznost tujcev, da imajo pri sebi za prestop meje in bivanje potreb-ne dokumente, in obveznost prijave oseb ob bivanju v vsaki državi članici. PPIU tako ugotavlja kršitve predpisov o državni meji in tujcih, preprečuje in odkriva čezmejno kriminaliteto, izdeluje lastne analize tveganja ter na podlagi lastnih analiz tveganja in analiz drugih enot opravlja poostrene in ciljne vnaprej načrtovane nadzore, izvaja nadzor z optoelektronskimi sis-temi in preglede prevoznih sredstev, potnikov in prtljage z elektronskimi in fiberoptičnimi napravami, opravlja delo na mednarodnih vlakih, po med-

narodnih sporazumih opravlja naloge za čezmejno policijsko sodelovanje z Italijo, sodeluje z drugimi PP, sose-dnjimi PPIU, Carino in različnimi in-špekcijskimi službami (tržni, delovni, prometni inšpektor itd.), kadar je po-trebno usklajeno delovanje na širšem območju ali področju dela, sodeluje pri pripravi in izvedbi usposabljanja za uporabo posebnih veščin in znanja s tega delovnega področja, opravlja naloge prekrškovnega organa v skladu s predpisi o prekrških, opravlja tudi druge naloge iz Zakona o policiji ter drugih predpisov, v katerih so določe-na pooblastila policistov.Vir: PU Koper

6 | AKTUALNO | 2020 2020 | AKTUALNO | 7

PARTICIPATIVNI PRORAČUN – ZBIRANJE PREDLOGOV

Vabimo vas, da izkoristite priložnost, se povežete s sokrajani in sokrajankami, oblikujete svoje predloge in poskrbite za podporo najboljšim projektom. Le vi ve-ste, kaj je za vaš kraj najbolj primerno in potrebno ter kako ga narediti še bolj prijaznega za življenje.

KAJ JE PARTICIPATIVNI PRORAČUN?Participativni proračun je sistem raz-porejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločajo občanke in občani. Sami predlagajo projekte in določijo, kateri so najnuj-nejši in bi največ prispevali k izboljša-nju kakovosti bivanja v skupnosti. Ko prebivalci sodelujejo pri odločanju o iz-vedbi projektov, se izboljša učinkovitost porabe skupnih sredstev z namenom čim boljšega zadovoljevanja potreb ob-čank in občanov. V proračunu Občine

Hrpelje - Kozina za leti 2021 in 2022 bodo predvidena sredstva za participa-tivni proračun. Z uvedbo participativ-nega proračuna se izboljšuje kakovost življenja občank in občanov, krepita se občutek pripadnosti skupnosti in druž-bena participacija.

KDO LAHKO SODELUJE?

Sodeluje lahko vsak prebivalec ali pre-bivalka s stalnim ali začasnim bivali-ščem v Občini Hrpelje - Kozina, ki je dopolnil/-a 14 let.

KAKO SODELOVATI?POSTOPEKPredlagatelji oddajo predloge pre-ko OBRAZCA  iz občinskega glasila ali preko aplikacije na spletnem me-stu  https://pp.hrpelje-kozina.si/ do 21. oktobra 2020. Glasovanje o predlogih bo potekalo preko aplikacije ter glasov-nic, ki bodo objavljene v Občinskem glasilu v začetku oktobra. Projekte z največjim številom glasov bo občina vključila v proračun, ki ga bo sprejel občinski svet.

POGOJI SODELOVANJA• Obrazec lahko vsebuje samo en pre-

dlog.• Predlog se mora nanašati na območje

občine.• Izvedba predloga mora biti v pristoj-

nosti občine.• Predlog mora biti skladen z zako-

nodajo, urbanističnimi akti in/ali že sprejetim načrtom investicij.

• Predlog mora biti izvedljiv v predvi-denem proračunskem obdobju.

• Predvidena vrednost projekta ne sme biti višja od 10.000 €.

Svoj predlog glede porabeparticipativnega dela proračunaobčine lahko oddaš do srede,21. oktobra 2020.

S PREDLOGOM PROJEKTA

svoj projektni predlog oddate na predvidenem obrazcu ali preko spletnega

mestahttps://pp.hrpelje-kozina.si/

Z GLASOVANJEM ZA PROJEKTE

svoj glas oddate v prostorih občine ali preko spletnega mesta

Prvi šolski dan v Občini Hrpelje - KozinaZopet je tukaj september, tako vznemirljiv mesec za mar-sikaterega prvošolca in prvošolko. Letos jih je v Sloveniji prvič prestopilo prag kar 21.366, v naši občini 42. V so-delovanju s Policijsko postajo Kozina, Prostovoljnim ga-silskim društvom Materija, redarsko službo in nekaterimi prostovoljci smo poskrbeli za karseda varno pot v šolo. Šolska pot je dobro označena, vidna vsem udeležencem v cestnem prometu, kritična mesta zavarovana in označena s triopani. Naši prvošolci so imeli prvi teden spremstvo pri prečkanju ceste, njim in njihovim staršem  smo razdelili tudi promocijsko gradivo. Vsem sodelujočim v akciji se zahvaljujemo, prvošolcem pa želimo čimbolj igrivo prvo šolsko leto.Svet za preventivo in vzgojo v prometu za OHK

Ime predlagatelja ali skupine predlagateljev

E-naslov

Ime predloga

Opis (Pri opisu predloga so ti lahko v pomoč naslednja vprašanja: Kaj je konkreten predlog, kaj vse zajema? // Katero temo, težavo oz. izziv predlog naslavlja? // Kje konkretno naj bi se predlagani projekt izvajal? // Kako naj bi se predlagani projekt izvedel? // Kaj bi se po izvedbi predlaganega projekta spremenilo?)

Lokacij a (naslov, predel mesta … )

Obkroži kategorij e, v katere sodi tvoj predlog

Društva // Ekonomij a // Kultura // Medij i // Mladi // Mobilnost // Narava // Okolje //

Politična participacij a // Pravičnost // Prosti čas // Socialne pravice // Šport //

Trajnostni razvoj // Transparentnost // Varnost in izredne razmere // Zaposlitev // Zdravje //

Drugo

Priloge (neobvezno, lahko pa so npr. slike, načrti, dodatna dokumentacij a ... )

Predlog je mogoče oddati v prostorih občine Hrpelje-Kozina med 24. 1. in 21. 2. v času uradnih ur.

PREDL O G PRO J EKTA ZA PARTIC IPATIVNI PRORAČUN OBČINA H RPELJE - KOZINA 2021-2022

Telefonska številka

8 | AKTUALNO | 2020 2020 | AKTUALNO | 9

Projektno povezovanje kraško-brkinskih občin za izboljšanje kakovosti bivanja občanov Zadnje desetletno obdobje na območju Krasa in Brkinov je minilo v znamenju številnih projektov, s katerimi so se občine Hrpelje - Kozina, Divača, Komen in Sežana pristopile tako k nadgradnji obstoječe infrastrukture kot k zagotavljanju nesnovnih nadgradenj idejnih zasnov in vzpostavljenih sodelovanj, ki prebivalcem vseh štirih občin zagotavljajo mehanizme za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter pomembno izboljšujejo kakovost bivanja občanov. Povezovanje kraško-brkinskih občin je mogoče zelo jasno ponazoriti v treh skupnih projektih, ki se izvajajo na urbanih območjih LAS Krasa in Brkinov:

•»Včeraj za jutri«, s polnim nazivom »Projekt za lokalni razvoj – ohranjanje dediščine za prihodnje rodove« (nosilec: Občina Sežana);

•»Staro sejmišče – novo stičišče«, s polnim nazivom »Oživitev nekdanjega sejmišča v Hrpeljah« (nosilec: Občina Hrpelje - Kozina);

•»Večnamenski objekt v Divači« (nosilec: Občina Divača), sofinanciran iz evropske kohezijske politike, in sicer s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo).

Projekt oživitve nekdanjega sejmišča v Hrpeljah »Staro sejmišče – novo stičišče« zajema rekonstrukcijo nekdaj najživahnejšega dela Hrpelj. Prostor trgovanja in druženja (staro sejmišče) je skozi čas izgubil obe funkciji, zato je območje z novim postajališčem za avtodome in pripadajočo infrastrukturo dobilo novo namembnost za domačine in obiskovalce. Da bi ustvarili novo stičišče in prostor medgeneracijskega druženja smo med urbano opremo dodali elemente, ki prostor namenjajo tudi domačinom: večje otroško igrišče, klopi, pametno klop ter električna kolesa s polnilnico. Projekt pomembno vpliva tudi na varovanje okolja, saj spodbuja alternativne oblike mobilnosti. Pomembnost projekta oživitve nekdanjega sejmišča v Hrpeljah »Staro sejmišče – novo stičišče« jasno opredeljujejo njegovi cilji, saj projekt pripeva k:

• izboljšanju pogojev za zagotavljanje visoke kakovosti življenja z ureditvijo kakovostne javne površine in več možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa,

•trajnostni mobilnosti z nakupom električnih koles in možnostjo njihove izposoje tako za občane kot obiskovalce,

•spodbujanju medgeneracijskega povezovanja na območju novega postajališča za avtodome, ki je namenjeno srečevanju in povezovanju različnih skupin prebivalstva ter povečanju družbene povezanosti in socialne vključenosti,

•ohranjanju obstoječih naravnih virov ter dvigu ozaveščenosti o pomenu varovanja narave in okolja z delavnico društva Brkinskih sadjarjev.

Projekt za lokalni razvoj – ohranjanje dediščine za prihodnje rodove, z okrajšano različico imena »Včeraj za jutri«, v katerega je vključena tudi Občina Hrpelje - Kozina, kot rdečo nit opredeljuje ohranjanje dediščine za prihodnje rodove. Projektni partnerji so aktivnosti usmerili v medgeneracijsko druženje in prenos znanj med generacijami. Poleg občin Krasa in Brkinov v projektu sodelujejo tudi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov Sežana, Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. in Socialno podjetje Brinjevka d.o.o., so.p. Premišljen koncept aktivnosti je usmerjen v konkretne in prebivalcem vseh štirih občin dostopne rezultate projekta »Včeraj za jutri«, med drugim z zasnovo ureditve oz. preureditve obstoječega parka v Spominski park v Sežani ter z organizacijo javnih prireditev in ureditvijo zunanjosti Interpretacijskega centra kraške vegetacije (ureditev dostopa za gibalno ovirane osebe in sanitarije, dostopne za tudi za gibalno ovirane osebe) ter ozaveščanju o razvoju socialnega podjetništva v okolju, prenos tradicionalnih znanj na mlajše generacije s tematskimi delavnicami za širšo javnost. Med projekti, ki se zaključujejo na urbanih območjih LAS Krasa in Brkinov, je tudi »Večnamenski objekt v Divači«. Večnamenski objekt pravilne pravokotne oblike je dostopen gibalno oviranim osebam, kar je njegova največja prednost. Nahaja se v občinskem središču v Divači, kjer je utrip naselja najbolj intenziven, s postavitvijo večnamenske dvorane pa se ustvarja sodoben mestni prostor, ki izboljšuje kakovost bivanja tako prebivalcev kot obiskovalcev. Dostopnost večnamenskega objekta narekuje tudi njegovo odprtost, saj je namenjen otrokom, ženskam, gibalno oviranim osebam in ranljivim skupinam za izvedbo delavnic, dogodkov, promocij, degustacij, prikazov dobrih praks in spontanem druženju.

Občina Hrpelje - Kozina je ob skupnih projektih, ki se izvajajo na urbanih območjih LAS Krasa in Brkinov, v zadnjih petih letih vključena tudi v številne druge projektne aktivnosti. Na območju urbanega območja Hrpelj v somestju s Kozino velja izpostaviti naslednja projektna sodelovanja:

Dozidava vrtca v Hrpeljah – I. in II. fazaProjekt sta sestavljali dve fazi. V prvi fazi je bila vrtcu dozidana dodatna igralnica s sanitarijami in garderobo za otroke 2. starostnega obdobja. Druga faza je bila obsežnejša in je zajemala prizidek z osrednjim prostorom ob obstoječem delu vrtca. Dozidani sta bili igralnici za 1. starostno obdobje, s sanitarijami, umivalnico,  garderobo in delno pokritima terasama. V 1. nadstropju je druga faza dozidave zagotovila pisarno za individualno delo z otrokom, sanitarije za strokovne delavce, prostor za igrače, stopnišče v nadstropje ter zunanje sanitarije za otroke. V nadstropju so prostori namenjeni strokovnim delavcem: skupni prostor za strokovne delavce, prostor za individualno pripravo na

delo, kabinet za učne pripomočke, garderoba s sanitarijami in pisarna. Rekonstruirana in dozidana je bila obstoječa kuhinja, urejene so bile nove sanitarije in garderoba za zaposlene v kuhinji, v obstoječih kletnih prostorih pa sta tudi novi pralnica in likalnica. Ob vhodu za otroke 2. starostnega obdobja je bil dozidan nadstrešek, na novo so bile tlakovane terase ob obstoječih igralnicah, povečala se je obstoječa garderoba za otroke 2. starostnega obdobja. Ob dostopu v kuhinjo je na nivoju vhoda urejen nov zunanji tlakovan plato za dostavo.

Ureditev okolice Vrtca HrpeljeV okolici vrtca in šole je bil spremenjen prometni režim, ki stremi k večji varnosti vseh udeležencev z dodatnimi pločniki, razširjenim postajališčem za avtobuse, širšimi parkirnimi mesti in širšim pločnikom. Za otroke, ki čakajo na avtobus, je bila postavljena nadstrešnica. Novo fasado vrtca je oblikovala Jana Pečečnik in jo zasnovala na značilnostih občine; cestah, ki prečkajo občino, stičišču treh svetov in brkinski sadni cesti – prepletu različnih tipik pokrajine, bivališč, ljudi, otrok in sadja.

Športna dvorana HrpeljeObčina je prenovila razsvetljavo v športni dvorani v Hrpeljah. Stara in nevarčna svetila smo zamenjali z varčnimi in okolju prijaznimi ter zamenjali celoten sistem. Občina je za ta namen pridobila tudi nepovratna sredstva EKO sklada v višini četrtine naložbe.

Energetska sanacija šoleŠola je dobila novo preobleko z ustrezno toplotno zaščito, zamenjano pa je bilo tudi stavbno pohištvo in dotrajani deli strehe.

Črpališče v HrpeljahObčina je izvedla večji poseg v staro črpališče. Idejno rešitev sanacije je pripravilo podjetje Plan-R, ki je nabavilo opremo, dela pa je izvedlo podjetje Godina.

PROJEKT STAR: Dnevni center za starejše občane Ruj (Interreg V-A Slovenija-Hrvaška, 2014–2020)Glavni cilj projekta STAR je bila okrepitev partnerstva za razvoj novih oblik in nadgradnja obstoječih programov deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe starejših oseb ter njihovega čim daljšega samostojnega življenja v domačem okolju. V okviru projekta smo vzpostavili dnevni center za starejše občane, v katerem se izvajajo inovativne metode dela po vzoru klubov. Izvedli smo usposabljanja neformalnih družinskih oskrbovalcev in vzpostavili mrežo prostovoljcev, ki nudijo socialno varstvo in pomoč starejšim osebam na domu. Dnevni center deluje pod okriljem Obalnega doma upokojencev Koper, v njem potekajo različne aktivnosti za vzdrževanje in obnavljanje telesnih in psihičnih sposobnosti,   vodena telesna aktivnost in vzdrževanje besednega zaklada ter aktivnosti za ohranjanje intelektualnih sposobnosti z namenom izboljševanja in ohranjanja psihofizične kondicije.

Partnerji projekta: Obalni dom upokojencev Koper, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Dom za starije osobe Kantrida Rijeka in Primorsko-goranska županija. Pridružena partnerja: Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter hrvaško Ministarstvo socijalne politike i mladih. Projekt je bil sofinanciran iz sredstev ESSR, in sicer v višini 605.998,14

EUR. Občina Hrpelje - Kozina je od tega predvidela črpanje sredstev v višini 164.000 EUR.

Gradnja krožnega križišča na KoziniMed trgovino Tuš, bencinskim servisom MOL in trgovino Eurospin je bilo zgrajeno novo krožišče. Direkcija za infrastrukturo RS, ki je lastnica Bazoviške ceste, je investirala v krožišče, občina pa v ureditev pločnika, infrastrukture in povezovalne pešpoti od Mestnega trga (od prehoda za pešce pri nekdanji restavraciji »Meksiko«), mimo avtobusne postaje do nove trgovine.

Nove luči javne razsvetljavePrenova celotne javne razsvetljave v občini je bila izvedena v štirih fazah. Z novimi, sodobnimi in varčnimi led lučmi javne razsvetljave smo osvetlili Kozino, Hrpelje, Rodik, Klanec pri Kozini, Ocizlo, Beko, Petrinje, Prešnico, Nasirec, Mihele, Krvavi Potok in Vrhpolje.

Gradnja mrliške vežice in širitev pokopališča v HrpeljahNova mrliška vežica ima skoraj 100 kvadratnih metrov. Skoraj polovico kvadrature obsega pokrita ploščad, v vežici je avla, mrliška vežica (poslovilni del), čajna kuhinja in prostor za rože ter sanitarije. Koncept ter zasnova objekta temeljita na naravi in gozdu, ki zaobjema celotno območje pokopališča. Poslovilni prostor je zasnovan kot osnovni kompaktni prostor, monolit, ki povzema kamnito gradnjo, trdnost in stabilnost, obenem pa se s svojo obliko trokapne strehe povezuje z onostranstvom. Na jugovzhodu ga zaobjame nekoliko mehkejši, nižji prostor, delno zaprt (sanitarije), delno pa kot polodprt prostor (nadkrita ploščad). S kovinskimi vertikalnimi lamelami, ki likovno povzemajo drevesa v ozadju, prostor deluje kot nekakšen »objem narave«. Prostor slovesa, poslovilna ploščad, se s pomočjo vertikalnih lamel odpira na južno stran in se navezuje na park, pokopališče in cerkev. Širitev pokopališča v smereh južno in vzhodno od obstoječega pokopališča je zagotovila 150 novih grobov (29 jih je urejenih kot talni žarni grobovi ter 121 kot enojni grobovi). V JZ vogalu območja je umeščen prostor za raztros pepela. Razširitev pokopališča je upoštevala značilnosti obstoječega pokopališča in lokalne značilnosti prostora, ohranila je kamnit zid, hkrati pa prostor obogatila z novim vhodom na razširjeni del pokopališča, ki se nadaljuje z rampo in tlakovano dostopno potjo ter dostopom do vode za zalivanje rož.

Park Žaga na KoziniPark Žaga na Kozini je namenjen medgeneracijskemu druženju ob knjižnici z novimi urbanimi površinami za šport in prosti čas. Projektne aktivnosti, ki se izvajajo na urbanih območjih Krasa in Brkinov, utrjujejo tradicionalno povezanost občin, območja, aktivnosti, infrastrukturne opremljenosti in ljudi v širšo skupnost, ki ne temelji zgolj na geografski bližini, ampak tudi na naravni, dediščinski, kulturni in turistični povezanosti območja. Janja Novoselc, KASPR

10 | MED LJUDMI | 2020 2020 | MED LJUDMI | 11

Pričeli smo s pomembnim dogodkom v petek, 28. 8., v Slivju, ko je škof Jurij Bizjak blagoslovil obljubljeno znamenje, ki se je nadaljeval v edini turistični jami pri nas, v jami Dimnice. Tokrat nas je na vhodu v brezno pričakal trak, saj smo na pobudo Francija Malečkarja obnovili pot skozi Velike Dimnice. Franci je tudi koordiniral vsa dela, ki jih je izvedel Bernard Zadnik. Županja Saša Likavec Svetelšek je z najmlajšimi predstavniki iz vasi prerezala trak in sledil je ogled jame. Vsako leto v plesni dvorani priredimo glasbeni koncert, letos smo ga neradi prestavili na ploščad pred jamo, zaradi lažjega zagotavljanja razdalje, a se je tudi travnik pred jamo izkazal za več kot odličen prostor za glasbene koncerte. Z nami je bila letos klapa Semikanta. Njeni člani so navdušeni pevci, ki res uživajo v glasbi, kar se je pokazalo tudi na odru. Koncert so podaljšali za več kot pol ure in

ljudje jih kar niso hoteli spustiti z odra. Sledil je koncert pod odrom z vedno odlično razpoloženimi Markovci, ki smo se jim vsi pridružili.V četrtek, 8. 9., je oživela zelena oaza ob štirn'ci na Naravoslovni zgodovinski učni poti v Hrpeljah. Vokalna skupina Karina nas je skupaj z Martinom Šiškovičem dobro uro razvajala z dobro glasbo. Vsi prisotni smo si bili enotni, da na tem prostoru še priredimo kulturne dogodke.Letos je v tem norem letu prvič gostil dogodek tudi sicer bolj športno naravnan Park Žaga na Kozini. Zelene površine kar kličejo po sproščenih glasbenih dogodkih. Otvorili so jih tako člani Brkinske godbe 2000 in Brkinsko kraški rogisti. Nič niso prepustili naključju in za lepo število poslušalcev izbrali zanimiv nabor skladb, prisluhnili pa smo tudi samostojnim zasedbam instrumentov. »Slovo poletju«, smo si rekli

poslušalci, ko smo v travi ali na klopcah prisluhnili zvokom glasbil. Verjamem pa, da bomo še pogruntali primeren kraj in še vedno našli dovolj sonca tudi v jesenskih mesecih, da se dobimo ob podobnih dogodkih.Za pomoč pri organizaciji dogodkov se zahvaljujemo: TD Dimnice Slivje, JD Dimnice Koper, AS Hrpelje, Elektro Primorski d.d., CPK d.d., PGD Materija in fantom Režijskega obrata OHK.Ester MihaličFoto: Andrejka Cunjac, Andrej Petrovič

Škof Jurij obiskal Slivje in blagoslovil zaobljubljeno znamenjeKoprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak je 28. 8. 2020 obiskal Slivje, da bi z domačini obhajal zahvalno sveto mašo in blagoslovil ter predal svojemu namenu zaobljubljeno sveto znamenje. S tem je zaslužni župnik Vid Premrl, ob finančni pomoči županje Občine Hrpelje - Kozina Saše Likavec Svetelšek in podpori predsednice krajevne skupnosti Karmen Grk, izpolnil 77 let staro zaobljubo. Med drugo svetovno vojno je takratni župnik Viktor Berce, po rodu iz Dornberka, večkrat uspešno posredoval pri okupatorju za rešitev ljudi pred internacijo in požigom, kot se je to žal zgodilo v drugih brkinskih vaseh (Podbeže, Tominje …). Na praznik Marijinega oznanjenja 25. 3. 1943 so se zaobljubili, da ji bodo po končani vojni v zahvalo za rešitev postavili kapelo, za katero je načrte prispeval Tone Kralj.O uspešnem posredovanju je ohranjeno pričevanje po pripovedi Anice Ukmar in Marije Mezgec.Zaobljubljeno znamenje je v lipiškem kamnu izdelal kamnosek Tadej Razingar in v njem upodobil glavne simbole katoliške vere: križ, evangeliste in zakramente. Po zasnovi Toneta Kralja je osrednji del znamenja trinitaričen. Na eni strani je slika Marije, na drugih pa sv. Martin in postaja križevega pota, kjer Simon pomaga Jezusu nositi križ. Križ pa upodablja vse totalitarizme.Ozadje in spomin na postavitev znamenja je Pavel Peter Bratina zaobjel v novi knjigi »Na slovenskih in božjih stražah«, o kateri je avtor spregovoril po maši in blagoslovu.Somaševanje je ob več duhovnikih in domačem župniku Niku Čuku vodil škof Jurij, prepeval pa cerkveni pevski zbor Brezovica, ki ga je ob spremljavi Urške Vitez in Andreje Tomažič Hrvatin vodila Bogdana Hrvatin. Sledil je tudi kulturni program, ki sta ga oblikovala kvartet Utrip in Elza Premrl, Sara Mezgec pa je predstavila pričevanje o nemških grožnjah in nasilnih obiskih vasi, ki so vodili k zaobljubi za postavitev kapelice.Škof Bizjak je izrazil veliko veselje in hvaležnost, da je bila zaobljuba izpolnjena, saj kot svari modri Salamon: »Kar

obljubiš Bogu, ne odlašaj z izpolnitvijo« (prim. Pregovori). Dalje je zaželel, da bi se ljudje ob njem radi ustavljali. Vsako znamenje oz. kapelica je neke vrste oltar, oltar pa je srednik med nebom in zemljo, je spomin na daritev, ki se dviga v nebo k nebeškemu Očetu. Ljudje so postavljali znamenja na krajih, kjer so se srečali s skrivnostjo, z onostranstvom in se jim je razodel Gospod. Navajal je tudi Otona Župančiča in njegov pozdrav domovini: »Kdo je hodil po dolini soški, milost božja, kaj je znamenj tam!« Takšno znamenje, ki se lepo umešča v okoliško naravo, je tudi novo slivarsko, s čimer tudi utrjuje identiteto lepe slovenske zemlje.Jana Barba

MED LJUDMI

Občinski praznik …… je bil letos v znamenju manjših kulturnih dogodkov, ki smo jih priredili na krasnih zelenih kotičkih naše občine, na prostem, kjer smo lažje zagotovili ustrezno varnostno razdaljo in upoštevali druge ukrepe za varovanje zdravja pred okužbami. In našli smo res lepe kotičke!

VRHPOLJEŽupnik Niko Čuk je po pooblastilu Škofijskega ordinariata Koper na Veliki šmaren molil na pokopališču sv. Tomaža v Vrhpoljah. Kot je znano, so tam do danes še neznane osebe v juliju dvakrat zaporedoma nerazumno poškodovale na-grobne spomenike, s čimer so bili desakralizirani.Spravna molitev je potekala na največji Marijin praznik, 15. avgusta popoldan. Udeležilo se je je večje število do-mačinov. Vandalizem jih je močno pretresel. Župnik Čuk je po opravljeni molitvi ponovno blagoslovil celotno poko-pališče, da Božji blagoslov »preglasi« objestnost in sovra-žno dejanje skrunitve. Naj molitve in blagoslov vrnejo mir pokojnim, kakor tudi prizadetim domačinom. Jana Barba

12 | MED LJUDMI | 2020 2020 | MED LJUDMI | 13

Turističnim vodnikom znanje o Mitskem parku

Konec septembra smo v Mitskem par-ku izvedli še praktično izobraževanje za turistične vodnike naše destinacije Krasa in Brkinov, da jim predstavimo naš novi turistični produkt Mitski park. Ta je sicer še v nastajanju in bo predvidoma zaključen konec oktobra. Že spomladi so prisluhnili teoretič-nemu delu dr. Katje Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične vede in Jeleni Đurkin s Fakultete za turizem iz Opatije, ki jim je predstavila čezmejne turistične pakete. Na praktičnem delu pa so poleg raz-lag zgodb dr. Katje Hrobat Virloget neposredno na točkah Lintverjeve in Babine poti prisluhnili še snovalki ka-mnitih skulptur Špeli Šedivy iz Inku-batorja ter dr. Ani Plestenjak iz Arhe-

ja, ki jim je predstavila oblikovane igre za otroke različnih starostnih skupin. Izobraževanje je uspešno zaključilo 18

kandidatov in kandidatk.Ester Mihalič

Sadjarska delavnica v Parku ŽagaV okviru Festivala brkinske sadne ceste letos potekajo v glavnem manjše ak-tivnosti z manj ljudmi in predvsem na prostem ter z upoštevanjem ukrepov za preprečevanja okužbe z virusom. Eden zelo lepih dogodkov se je odvil sredi septembra v Parku Žaga z odlično mentorico Tamaro Urbančič. Prinesla

je čisto vse, kar je potrebno, da iz jabol-ka iztisneš okusen sok. Otroci so bili navdušeni. Neumorno so rezali sadje, sekljali in stiskali in čisto vse smo spili! Tako okusnega soka pa že dolgo ne! Hvala Tamari Urbančič in koordinaciji brkinskih občin za podporo.Ester Mihalič

Aktivnost sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode-želja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Operacija je sofinancirana iz Podukrepa 19.2. Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

LIPICANCI ZNOVA V LJUBLJANIOb 440. obletnici Kobilarne Lipica je topot kopit znova odmeval po Prešernovem trgu, Tromostovju in ulicah Lju-bljane. Beli lipicanci in Kras so se vrnili v Ljubljano, tokrat s kočijo. Vsem, ki so prisedli in se popeljali s kočijo, so polepšali dan dan, »plačilo« za vožnjo pa so lahko potniki opravili kar z mobilnimi telefoni – ko so svoje vtise delili na družabnih omrežjih s ključnikom #lipicavljubljani, #li-picaexperience ali #lipicainljubljana.Kočija z lipicansko dvovprego je začela vožnjo po ljubljan-skih ulicah na Kongresnem trgu, tu je bila tudi turistično informacijska točka Krasa in Brkinov, kjer so prebivalce in obiskovalce Ljubljane sprejeli turistični informatorji lo-kalnih turističnih organizacij – TIC Sežana, TIC Štanjel, Razvojni center Divača, Občine Hrpelje - Kozina ter Parka Škocjanske jame. Matej Oset, direktor Holdinga Kobilarna Lipica: »440. obletnica je priložnost, da obiskovalci doživijo sproščeno vzdušje in zeleno panoramo Lipice, zagotovo pa je to tudi najbolj primeren čas, da lipicanci znova obiščejo najlepša in med obiskovalci najbolj priljubljena slovenska mesta, med katerimi je na prvem mestu Ljubljana.«

Poletne vožnje z lipicansko vprego po ulicah Ljubljane so podprle Mestna občina Ljubljana, Turistična zveza Slove-nije, ORA Krasa in Brkinov ter Holding Kobilarna Lipica, d.o.o.Ana Hrast in Tina ČičFoto: Andrejka Cunjac

OBNOVA IGRAL V GRADIŠČUGradiški otroci se radi družijo na va-ških igralih, ki že nekaj let pestrijo vas. Ker je les lep in obstojen, če zanj pridno skrbimo, smo mame zbrale na kup otroke, razdelile čopiče in barvo – in tako smo v dveh sončnih sobotah opravili zelo koristno delo. Otroci so ob delu uživali, si nagajali, se lovili in podili ter se naučili, da je za svoje vese-lje treba poskrbeti.

Medtem ko smo mame bdele nad otro-ki in jim pomagale, so očetje uredili in sanirali stranišča ob igralih. Na novo so naredili nadstrešek in uredili strope v notranjosti. Oba dneva smo, zadovoljni z opravlje-nim, sklenili z druženjem in skupaj tkali načrte za nove vaške ‘podvige’ v prihodnosti …JC

Letošnji rekordni pridelki na vrtu in njivi:

Rekordni »pomidor« je zrasel pri Renkovih v Slivju.

En krompir bo danes dovolj za celo »familjo« Mihaličevih

v Ocizli.

14 | MED LJUDMI | 2020 2020 | MED LJUDMI | 15

Hvala tudi Massimu Medeotu za vsak nasvet in pomoč ter društvu LIMES. Zahvala gre tudi naši županji Saši Li-kavec Svetelšek za pripravo predloga za razglasitev cerkve sv. Servula za kulturni spomenik lokalnega pome-na. In nenazadnje hvala vsem, ki ste darovali.Trudili se bomo še naprej dati prostor skupnemu dobremu, kolektivnosti, želji po ustvarjanju takšnih življenj-skih razmer, ki bodo združljive s tisto lepoto, ki nam je bila dana z veliko-dušnostjo.Darija Grčar

Dobrodelna sveta maša pri cerkvici na Artvižah

Težko je primerjati sedanjost z zgodo-vino, vendar se vsi strinjamo, da živi-mo enega najtežjih trenutkov sodob-nosti, razdeljeni med blagostanjem in slabim počutjem. Nesposobni, da bi povrnili energijo našemu življenjske-mu slogu, ki je več kot očitno ujetnik otopelosti in površnosti. Medtem ko naše življenjsko okolje ogroža požre-šni kapital, ki bi nas v imenu razvoja in napredka prežel z betonskimi pre-gradami, jezovi, enormnimi vetrnimi elektrarnami ter ob tem uničeval našo naravno dediščino, Brkinci ne trepe-tamo v impotenci. Zavedamo se, da iluzija modernosti pušča negativne vrzeli v okolju, razočaranja, frustraci-je, neizpolnjeno kreativnost in nespo-razume. Človek čuti svojo omejenost, osamljenost in nemoč, kadar so vsi pozivi oblastem večinoma le medla oblika zadrževanja uhajajoče resnič-

nosti. Zavedamo se, da je in vedno bo obstajala eksistencialna vez med okoljem in zdravjem, med kulturo in identiteto prebivalcev tega okolja. Naša naravna in kulturna dediščina nesporno prežema realnost, ki nas obdaja. Sakralna dediščina ne more biti izjema iz več razlogov: religija je sestavni del kulture in zgodovine vseh ljudi. Velika večina kulturno--zgodovinske dediščine je povezana z vero in svoj nastanek pogosto dolguje verskim razlogom. Ohranjati to dedi-ščino pa ja naloga oblasti, institucij in tudi vseh nas.

Zato smo bili vaščani Artviž zadnje mesece odločni in aktivni v smeri pri-četka obnove našega propadajočega bisera, cerkvice sv. Servula, ki je edin-stvena v svoji lepoti in simboliki. V sodelovanju z našim prijaznim župni-kom Nikom Čukom smo se dogovorili in organizirali sveto mašo, ki je pote-kala v soboto, 19. septembra, na pro-stem pred cerkvijo, saj je notranjost cerkve tako dotrajana, da predstavlja nevarnost vsakomur, ki vanjo vstopi. Maša je pomenila začetek oziroma

temeljni kamen pričetka naših ak-tivnosti zbiranja vsaj dela sredstev za obnovo. Nabirka je v celoti namenjena obnovi. Zavod za varstvo kulturne de-diščine Slovenije je že opravil oglede na objektu in ocenil, da je stanje naše cerkve zelo zaskrbljujoče, na kar smo tudi vaščani že dolgo opozarjali vse pristojne. Zato upamo, da odgovorni v občinski upravi čim prej skličejo se-stanek s predstavnico ZVKD, našim župnikom ter predstavnico sveta KS Artviže.

Ob tem bi se rada zahvalila vsem va-ščankam in vaščanom Artviž, ki so složno sodelovali pri pripravah, ure-dili okolico vasi in cerkve ter pripravili dobrote za pogostitev. Posebna zahva-la župniku Niku, artviškemu glasbe-nemu triu: Andreju Barbišu, Mateji Petelin in Igorju Zobinu za prečudo-vite viže ter vsem članom mešanega cerkvenega pevskega zbora Brezovica.

BLAGOSLOV NOVEGA KRIŽA V POVŽANAHČudovito sobotno popoldne, 8. 8. 2020, dan pred vaškim opasilom, smo Povžan-ci določili za najbolj primeren čas, da blagoslovimo nov križ na začetku vasi. Slovesnost, na kateri se je upoštevalo vsa priporočila in omejitve strokovnih ustanov, se je udeležilo res lepo število vaščanov. V uvodu je najprej spregovoril predsednik vaške skupnosti Matej Fa-bjančič, ki je opisal potek aktivnosti in se še enkrat zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji projekta. Sledil je blagoslov, ki ga je velikodušno opravil domači žu-pnik Vid Premrl. Da je bilo vzdušje še bolj prijetno, pa so s pesmijo poskrbele punce Vokalne skupine Karina.

V imenu vseh Povžank in Povžancev bi se še enkrat rad zahvalil Marku Mahnetu za brezplačen les, Tilnu Grku za brezpla-čen prevoz, Marku Renku za brezplačno izdelavo križa, Občini Hrpelje - Kozina pa za financiranje novega korpusa, vsem vaškim mojstrom, ki so kar nekaj znanja in ur na vročem soncu vložili v izdelavo zidu in ureditev okolice križa, podjetju Škerjanc d.o.o. za izposojo garniture, ki je ta dan služila kot oltar, ter nenazadnje tudi Alenu, Andreji in Bogdani Hrvatin, ki so vsak na svojem področju poskrbeli, da je prireditev popolnoma uspela.Matej Fabjančič, predsednik vaške sku-pnosti Povžane

Akvarel Cristine Marsi, ki je nastal med mašo

KOSTANJEV PRAZNIK V RODIKUTradicionalni Kostanjev praznik bi letos zabeležil 21. obletnico in že-leli smo si, da bi ga praznovali kot vsa leta doslej.

Kljub trudu pa smo letos zaradi nepremostljivih ovir, povezanih s koronavirusom, primorani Kosta-njev praznik dokončno ODPOVE-DATI.

Ne glede na neizbežno odpoved 21. Kostanjevega praznika ver-jamemo, da že prihodnje leto predstavlja nov začetek. V mislih namreč že načrtujemo  in zremo v leto 2021, ko verjamemo, da bo naš praznik ponovno zaživel v vsej svoji mogočnosti. Trdno verjame-mo, da se bo situacija kmalu umi-rila, in takrat bomo v Rodiku pri-pravljeni, da vsem našim zvestim podpornikom izrečemo iskren pozdrav dobrodošlice.

Do takrat pa bodite zdravi in na-svidenje prihodnje leto v Rodiku.

Turistično društvo in Krajevna skupnost Rodik

16 | MED LJUDMI | 2020 2020 | MED LJUDMI | 17

Ujeli smo na socialnih omrežjih …Saša Uljan, naša vzgojiteljica iz Vrtca Hrpelje, je imela krasne dolge lase. Nekega dne je ugotovila, da obstajajo neprofitne organizacije, ki izdelujejo lasulje za otroke, obolele za rakom, ki v času kemoterapije ostanejo brez las. Tako se je odpra-vila k frizerki Ani Škapin na Kozini, ki ji je lase postrigla. Saša je kitko 25 cm dolgih las poslala v London eni od ta-kih organizacij. Bravo, Saša, za dobrodelno gesto! »Izpolnila sem svojo otroško željo! Kako lep je občutek, ko lahko nekomu pomagaš. In kako lepo je, da bo nekaj centimetrov mojih las nekomu olajšalo življenje. Od nekdaj so mi bili všeč dolgi lasje, a sama sem imela kratke in bila zaradi tega pogosto žalostna. Na računalniku sem rada gledala posnetke deklet, ki imajo dolge lase in se potem ostrižejo čisto na kratko, čeprav mi ni bilo jasno, zakaj. Kaj kmalu sem dobila odgovor na svoje vpra-šanje. Po svetu je veliko otrok in mladostnikov, ki so zaradi bolezni izgubili lase in ta dekleta se tako ostrižejo, da svoje lase darujejo neprofitni organizaciji, ki za njih izdeluje lasulje. Od takrat se v meni ves čas poraja misel, da jih jaz imam, oni pa ne. Ugotovitev, da si nekdo želi takšnih las, kot jih imam jaz, čeprav kratkih, je za vedno spremenila moj pogled na svet. TO

MAJHNO DEJANJE BO S POMOČJO MENE IN 5–8 DRU-GIH DAROVALCEV POLEPŠALO SVET DEKLICI OZ. DE-KLETU, KI JE ZARADI BOLEZNI IZGUBILA SVOJE LASE. Hvala Domen, Ana iz frizerskega salona Voilà in Andrej.

OBETAVNA GOBARSKA JESENV letošnjem letu je vrsto aktivnosti sežanskega gobarskega društva odnesel koronavirus. Na zboru članov 9. septem-bra 2020 na vrtu gostilne Ukmar v Dutovljah so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program aktivnosti za pre-ostanek letošnjega leta, kot ga je še ostalo.Tako so tudi v lanskem letu pripravili tradicionalno raz-stavo ob tridnevnem prazniku Oktoberfešt na povabilo Razvojnega društva Vigred v Šempolaju. Na razstavi so prikazali 126 vrst gob, medtem ko si je veliko obiskovalcev, zlasti šolarjev in otrok iz vrtca, ogledalo razstavo na Bun-četovi domačiji v Dutovljah, kjer so številnemu občinstvu prikazali kar 196 vrst gliv. Zaključno ekskurzijo so pripra-vili v Brtoniglo, kjer so v Istri pripravili razstavo več kot 240 vrstami gob, resnično vredno ogleda, v spomladih mese-cih pa so sodelovali na mednarodnem srečanju gobarjev v Umagu in nepozabnem mednarodnem srečanju v Zagrebu. Več kot 40 vrst gob so nabrali tudi na Mašunu. V poveza-vi z Razvojnim društvom Pliska so sodelovali na Festivalu

kamna v Pliskovici in obiskovalce postregli z gobovo juho. Na zaključni razstavi na Grahovem Brdu je njihova članica Vera Vidrih spekla jubilejno torto v obliki jurčka in tako so počastili 45-letnico svojega delovanja. Ob razstavah pripra-vijo tudi kulinarične gobarske dobrote.Smelo načrtujejo jesensko sezono, ko bodo sodelovali na jesenski ediciji Festivala kraška gmajna na gobarskem dnevu v Parku Škocjanske jame (26. 9.), šli na strokovno ekskurzijo v Prekmurje (7. 11.). Še naprej bodo sodelovali tudi z Razvojnim društvom Planta v oktobru z gobarsko--kulinaričnim večerom in razstavo svežih gob. V sežanskem društvu je tudi nekaj gobarjev iz sosednje Ita-lije, s katerimi uspešno sodelujejo že vrsto desetletij. Prav tržaško gobarsko društvo je izdalo knjižico o užitnih in strupenih gobah, ki je namenjena predvsem šolarjem. Se-žanski člani si želijo, da bi jo iz italijanščine prevedli v slo-venščino in bi tako bila uporabna tudi za slovenske šolarje.Olga Knez

V Markovščini …

… so v prvi polovici leta izvedli kar nekaj del v svoji cerkvi, o čemer smo v glasilu že pisali. Z veliko dobre volje, časa in ener-gije so jo tako iztrgali zobu časa. Tokrat objavljamo še nekaj fotografij o izvajanju del.Uredništvo

Konec avgusta je na spletu pristala nova pesem »Plavaj mi, barčica moja«, pod katero se je podpisal ansambel Primor-ski fantje. Pesem so na omrežju YouTube objavili skupaj z videospotom, odziv mnogih zvestih poslušalcev pa je zelo pozitiven. Ansambel Primorski fantje je slovenska na-rodnozabavna zasedba, ki deluje od leta 1974. Sedež ima v Piranu. Na festivalih je ansambel dosegel vrsto nagrad, večkrat je nastopil tudi v tujini in s tem na svojevrsten na-čin prispeval k turističnemu razvoju mesta. Člani omenje-nega ansambla so  Bogdan Gerk,  Ivica Vergan,  Maksim Vergan,  Manuel Bubola  in  Niko Poles. Glasbo in bese-dilo za pesem »Plavaj mi, barčica moja«  je napisala Ivica Vergan, v videospotu pa je svoje veščine pokazal tudi Oto, sinček Nika Polesa, ki je na barki igral harmoniko. Novo pesem najdete na YouTubu!

Uredništvo

18 | MED LJUDMI | 2020 2020 | MED LJUDMI | 19

Poziv uporabnikom knjižnice in ostalim občanomŠe vedno vabim vse, da se odzovete (in se iskreno zahvalju-jem tistim, ki ste to že storili): • če bi mi prinesli stare fotografije družin, navad, običajev

in podobnega, ki jih v zelo hitrem času poskeniram in takoj vrnem – če si tudi sami želite imeti digitalno zbirko na portalu oz. zbirko, ki nedvomno ostane v času in na doseg ljudem po svetu. Zbirko vnesem na portal Kamra oz. na Album Slovenije.

• Ravno tako še vedno pozivam vse, ki bi želeli biti v sple-tnem biografskem leksikonu Primorci.si, ali če koga po-znate, ki bi si omenjeno zaslužil, da mi sporočite oz. me opozorite.

• Vabim vas k pošiljanju tistega, kar pišete, najsi so to pe-smi, zgodbe, dnevniški zapisi … – karkoli pišete. Žanr in

starost nista omejena, pošiljajte v Times New Roman 12 z razmikom 1,15 na elektronski naslov: magickarizma@gmail.com. Zbiram za zgodbarniški zbornik, ki ga nato vsakdo, ki sodeluje, dobi v elektronski obliki. Ne bojte se napakic, škratkov, česarkoli, ker zgodbe obenem lektori-ram. Zbornik je vpisan v cobiss, dan na Kamra.si in na spletno stran Občine Hrpelje - Kozina.

Hvala vsem, ki se odzovete na moje pozive in prošnje in ki na kakršenkoli način prispevate v dobro naše knjižnice. Patricija Dodič

Cvetlične gospodične v Knjižnici Kozina Sonja Prosen prihaja iz Kosez pri Ilirski Bistrici. Zase pravi, da je ustvarjalka z dušo in srcem. Uživa v na-ravi in pred kratkim se je odločila za dejavnost roko-delstva oz. ustvarjanje cvetličnih kreacij, ki jih prikaže na različnih materialih. »Pred nekaj leti sem naredila svoj prvi cvetlični portret. Gospodična je bila škilasta in skuštrana, a to me ni odvrnilo od novih poskusov. Ugotovila sem, da mi je po službi všeč preživeti urico ali dve na vrtu in ustvarjati. To je čas zame, za odklop od napornega delovnika, za umiritev in sprostitev. Upora-bim, kar imam pri roki, vedno pa naravne materiale. Če dehtijo vrtnice, bom uporabila vrtnice. Če je tašča pobrala fižol, bo oblekica ali frizurica v roza fižolastih odtenkih. Pri delu ne uporabljam svinčnika in lepila, škarje pa le za ukrotitev kakšne večje veje. Bogastvo narave, ravnotežje in usklajenost z g. Vetrom (delam namreč večinoma zunaj) so vse, kar sestavi naravni mo-zaik. Motive ujamem v objektiv, natisnem na izdelke, rastline pa vrnem v naravo. Cvetličnih portretov se je prijelo ime 'Cvetlične gospodične',« pove avtorica sep-tembrske razstave v Knjižnici Kozina. Kolekcija »Me, kraljice«, ki je nastala leta 2019 in bila predstavljena v obliki koledarja za leto 2020, je posvečena ženskam. »Veliko vlog imamo, vse pridno odigramo. A preveč-krat pozabimo, da smo najpomembnejše me same. Le srečne in zadovoljne lahko tudi druge osrečujemo. Zato vzemimo si čas zase in zavedajmo se, da smo vse me kraljice,« še pridoda Prosenova, ki je od vedno rada ustvarjala. S cvetličnimi kreacijami je začela pred nekaj leti, ko je na vrtu naredila prvi cvetlični portret. Gre za antistresno terapijo, kot je ugotovila, saj je zaposlena v Kopru in skoraj dvourna vožnja do službe in nazaj pri-pomore k dvigu stresa. V preteklih letih je sodelovala v projektu 'Zgodbe rok in krajev' v organizaciji LAS-a med Snežnikom in Nanosom, ki je združil rokodelce in oblikovalce občin Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica. Pod odličnim vodstvom Maje Modrijan iz Destilator Solutionsa in mentorstvom Oloop Designa se je odlo-čila deliti izdelke s tistimi, ki so jim všeč. Utira si pot na poličke TIC-ov in podobnih organizacij ter svoje kreacije oblikuje več ur, na različnih podlagah in kra-jih. Na plaži, na dvorišču, na travniku, kjerkoli najde zanimivosti iz narave. Zaradi minljivosti materialov izdelke fotografira, da ujame trenutek v času, in jih po-zneje upodobi na različnih izdelkih – oblačilih, slikah, voščilnicah. Razstava v Knjižnici Kozina je na ogled do konca meseca. Patricija DodičFoto: Andrej Bergoč

Morda le malokdo, tudi po osmih letih našega delovanja, pravzaprav ve, kaj študijski krožek je. Vendar ni namen tega članka ponovna razlaga. Kogar briga, ve, ostali pa kakor kdo. S krož-kom smo bili v osmih letih zelo aktiv-ni, pripravili smo kar nekaj srečanj: v Brezovici, Slivju, Rodiku, Borštu in Ba-zovici (Italija, druženje s tamkajšnjimi Slovenci), na Reki (Društvo Bazovica, Slovenci na Reki), na Vrhniki, v Klan-cu, na Beki in še marsikje. Prireditve so bile izredno dobro obiskane, zahva-ljujoč vsem, ki jim pisana ali govorjena beseda še kaj pomenita. Izdali smo šest zbornikov zgodb, pripovedi, pesmi, re-ceptov, slovarček narečij, vsega po ma-lem in za vsakega nekaj. Ker je skupina sestavljena iz različnih profilov ljudi različnih starosti in iz različnih okolij, so tako zgodbe kot srečevanja toliko bolj pestra in zanimiva, raznolika, da o tem, da smo postali skoraj družinica, niti ne pišem. Obiskali smo bazovske pastirske hišice, soline, Movraž, pot do Botača, srečevali smo se na silvestrskih

večerjah v Gradišču, Divači, Prešnici in na januarskih ponovoletnih srečanjih pri Zlati v Klancu in še kje. Obiskali in srečevali smo vseskozi lepe ljudi, neka-teri so nas obiskali (iz Ilirske Bistrice, Šmarij pri Jelšah, Ostrovice itd.). Zbor-nike Zgodbarnica najdete na spletni strani Občine Hrpelje - Kozina, ki nam omogoča vsakomesečno objavo zgodb v Občinskem glasilu, za kar smo ji iz-redno hvaležni. Zbornike lahko bere-te obenem na spletni strani Kamra.si/Zgodbarnica. Večkrat smo bili gostje na radiu (Trst A, Koper), sodelovali smo na pomembni razstavi ob 25. letnici študijskih krožkov Slovenije v Tivoliju v Ljubljani, naš dosedanji krožek je krasil in krasi naslovnico njihovega zbornika. Zgodbarničarji smo se žal poslovili od nekaterih sodelujočih; nekateri so nas zapustili tako, drugi drugače, nekateri prišli in smo jih veseli, nekateri so do-slej že izdali knjigo, nekateri so na tem, da jo bodo v bližnji prihodnosti. Ker nas finančno nihče ne podpira in de-narja nihče ne meče za nami in ker smo

se v osmih letih zelo navezali drug na drugega, smo se odločili, da s krožkom prekinemo in odslej nadaljujemo kot skupina navdušenih prostovoljcev, ki se radi družijo, pišejo, zbirajo zgodbe, jih pripovedujejo ali berejo na srečanjih, torej kot Skupina Zgodbarničarjev (na kratko SZ, po domače lahko pomeni S/Z, kar napeljuje, da se brez nas ne da – torej sz nami, če se malo pohecam). Še naprej bomo zbirali domoznanske zgodbe, ki prispejo na mojo elektron-sko pošto, četudi nekdo ni zgodbarni-čar - in ponovno vabim vse, ki bi želeli poslati kako svoje pisanje, da se opo-gumijo in to naredijo na magickariz-ma@gmail.com. Zborniki so na voljo v elektronski obliki in jih lahko pošljem brezplačno tistemu, ki bi si naše zbrane zanimivosti želel prebrati, ga pa dobite tudi v papirni obliki v krajevni knjižnici na izposojo. Te dni je bila na dopustu na Krasu tudi ena glavnih motorjev na Andragoškem centru v Ljubljani in »mama« študijskih krožkov v Sloveniji, meni ljuba dr. Nevenka Bogataj, ki si je vzela čas in obiskala tudi kozinsko knji-žnico, pohvalila naše delo, pokramljala o študijskih krožkih na splošno in poz-dravila vse zgodbarničarje. Da pa nam tudi v naprej ne bo dolgčas, je skorajda logično. Že konec septembra se naša skupina povsem prijateljsko dobi pri Cepčovih na Golcu, kjer bomo pred-stavili nov zbornik in se podružili, tako kot se šika za življenjske ljudi, navkljub koronam, kovidom in ostalim ovirajo-čim pritiklinam. Sledite nam mesečno skozi zgodbe v Občinskem glasilu ali na Facebook strani Zgodbarnica. Patricija Dodič

Študijski krožek Zgodbarnica V petek, 28. 8., smo na Beki gostili prvi izmed treh večerov festivala založbe Sanje, Sanje na Beki. To je Festival, ki ga založba Sanje organizira že od leta 2002, letos pa je prvič potekal tudi na Krasu – v Krajinskem parku Beka. Festival-ski večer smo soorganizirali s Kulturnim društvom Lilija na Beki in dobro voljo domačinov, ki so pomagali ustvariti zares enkraten večer odlične poezije, glasbe in druženja, seveda ob upoštevanju vseh takrat veljavnih ukrepov NIJZ. Prizorišče na Beki je bilo tudi po besedah založnika Roka Zavrtanika eno najlepših v vseh njihovih festivalskih letih. Travnik sredi vasi, s pogledom na Slavnik in kraške jame, je namesto sedišč postregel z balami sena. Večerne meglice, ki so se pojavile iznad jam, so prizorišču dodale tisto čarobnost, ki jo sanjski večer seveda potrebuje. Zaradi ukrepov proti širjenju virusa so bila sedišča precej narazen, oder pa je bil bolj oddaljen od poslušalcev, kot bi bil sicer. A omejitve niso pokvarile večera, dodale so mu neko specifičnost – tisti, ki so prišli, pa so bili veseli in hvaležni, da smo vztrajali kljub vsem omejitvam.Popoldanski del dnevnega programa na Beki je izvedel Boris Magdalenc, ki je vodil delavnico Meta meditacije s konji na Petrinjskem krasu. Ob 19h pa se je začel večerni del progra-ma z branjem poezije Zalke Drglin, ki je brala pesmi iz zbirke Amonit, pesniške zbirke, ki jo je letos izdala koprska založba Zrakogled. Ob 20h je nastopila ankaranska kantavtorica Nika Solce, ki je obsijana z lunino mesečino zapela pesmi in misli Srečka Kosovela ter Alme Karlin. »Skozi sivino trdih razmer, glej, ne zgreši svetle smeri v melanholiji, v dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir,« je odmevalo na travniku. Za Niko je fotogenični oder prevzel Jani Kovačič, eden naših najbolj žlahtnih in družbeno angažiranih kantavtorjev, ki nam je za-pel tudi nove, karantenske pesmi. Koncert je zaključil z osve-ženo uspešnico Revolucija – Izolacija, in prav s temi beseda-mi smo zaključili tudi večer na Beki. Festival se je naslednji dan nadaljeval v Divaški jami, kjer je predfestivalski dogodek pripadal Borisu Čoku, ki je vodil po poteh starovercev. Vr-hunec večera pa je predstavljal koncert Damirja Avdiča in plesalke flamenka Ane Pandur v Divaški jami. V nedeljo so se Sanje vrnile v Brda na koncert Vlada Kreslina pred vilo Vipolže. Za tako majhno vas, kot je Beka, je bil to še posebej pomem-ben dogodek, saj smo uspeli dokazati, da se s povezovanjem, sodelovanjem in srčnostjo lahko izpelje tudi tako zahteven večer. Motivacije in zagona za naslednje leto nam ne manjka, smo pa tudi dokazali, da je lepota Krajinskega parka Beka nekaj, na kar je vredno opominjati in pokazati. Sploh ob vseh žalostnih dogodkih glede drugega tira, ki so prizadeli vas in njeno divjo, neokrnjeno naravo.Manca Švara, za KD Lilija Beka

SANJE NA BEKI

20 | MED LJUDMI | 2020 2020 | MED LJUDMI | 21

MUSIKRAS 2020Med soboto, 22. 8., in nedeljo, 30. 8., se je v Štanjelu odvijal drugi kamp za mlade glasbenike MUSIKRAS. Pihal-nemu orkestru Komen, z umetniškim vodjem Matijo Tavčarjem na čelu, je kljub situaciji uspelo združiti mlade v dva pihalna orkestra. Mladinski pihalni orkester, v katerem so sodelovali otro-ci, stari do 14 let, je vodil dirigent Nejc Kovačič. Koncertni orkester, v katerem so igrali srednješolci in študentje, pa je vodil dirigent pihalnega orkestra Krka Novo mesto, profesor Matevž Novak. V obeh orkestrih so aktivno sodelova-li tudi člani Brkinske godbe 2000. Kar lepo število članov ''TAMALIH'' in ''TAVELIKIH'' se je izobraževalo. Do-poldne so vadili po sekcijah z mentorji, popoldne pa igrali na skupnih vajah. Prav ponosni pa smo, da je bila tudi tokrat članica mentorske zasedbe naša super saksofonistka Sandra Rijavec, ki trenutno študira saksofon v Nemčiji.

Po navodilih NIJZ smo uspeli izpeljati tudi dva koncerta. Koncert mladinske-ga orkestra je bil izveden na dvorišču štanjelskega gradu. Koncertni orkester pa je svoj program izvedel v dvorani v Kobjeglavi. Žal pa sta bila oba koncerta bolj zasebne narave, saj sta bila prilago-jena in omejena zgolj za starše nastopa-jočih otrok. Tomaž Škamperle, dirigent BG2000Foto: Marko Pleterski

JESENSKE SERENADE SO IZZVENELE V CERKVI SV. JURIJA NA TABRUDrugi koncert izmed cikla štirih kon-certov JESENSKIH SERENAD, v or-ganizaciji JSKD OI Sežana, Glasbene mladine ljubljanske in v dogovoru z Občino Hrpelje - Kozina, je nadaljeval svojo pot po Krasu in Brkinih. Pot so začele prvi torek v septembru v Sežani v galeriji Marijana Miklavca. V torek, 15. septembra zvečer, smo lahko prisluhni-li ansamblu kljunastih flavt »LE PHE-NIX« v cerkvi sv. Jurija na Tabru v Baču pri Materiji. Ne le da je cerkvica na pre-

čudoviti lokaciji, ki prav kliče po raznih glasbenih dogodkih, tudi njena akusti-ka je idealna za tovrstno renesančno glasbo. Ansambel »LE PHENIX« nam je predstavil izbor angleške renesančne polifonije, plesne homofone in vokalne glasbe. Njihovo poslanstvo je namreč predstaviti kljunasto flavto širšemu po-slušalstvu v vsem njenem šarmu ter ga v blagozvočju in disonantno-konsonan-tnih ter ritmičnih kontrastih popeljati skozi neskončno široko paleto občutenj lepote. Njihova glasba je zazvenela na ročno izdelanih kopijah renesančnih flavt iz zbirke dunajskega muzeja glas-benih instrumentov, delo legendarnega izdelovalca Boba Marleja. V čas rene-sanse nas je popeljala tudi povezovalka serenad, Tina Uršič, ki nam je pred-stavila poezijo Williama Shakespeara, v prevodu Janeza Menarta. Virus nam narekuje pravila obnašanja, ne ustavi pa glasbe. Virus ne ustavi niti naših že-lja, misli in naših sanj. Z masko, razku-ženimi rokami, predpisano razdaljo in v spremstvu žametnih zvokov kljuna-

stih flavt so naše misli poletele nekam daleč … – tja, kjer je svoboda. Jesenske serenade so nadaljevale svojo pot v Štanjel, kjer smo slišali komorno zasedbo LIBERTRIO. Viteška dvorana na gradu Štanjel je v torek, 22. 9., zazve-nela v zvokih violine, kitare in kontra-basa. Torek kasneje pa so bile serenade še v Muzeju slovenskih filmskih igral-cev v Divači, v izvedbi baritonista Jaka Mihelača in kitarista Jureta Cerkovni-ka. Vladislava Navotnik, JSKD OI Sežana

ŽE DRUGI EX-TEMPORE KRAS IN PRVI ZA MLADE SE BO SELIL TUDI V HRPELJEV Kulturnem društvu Kras so že drugo leto pripravili likov-ni ex-tempore Kras. Tokrat so se po besedah predsednice društva Erne Kopše odločili za razpis na temo ekocentri-zem. Na razpis se je v zadnjem tednu junija javilo 60 odra-slih in 11 mladih do 20. leta, saj je bil zanje objavljen prvi slikarski ex-tempore Kras. Slavnostno razglasitev rezulta-tov in podelitev priznanj pa so pripravili prav za sežanski občinski praznik 28. avgusta, ko sta predsednica strokovne komisije, umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, in Erna Kopše v lepo okrašenem botaničnem vrtu v Sežani, ki so ga krasila tudi slikarska platna sodelujočih likovni-kov, predstavili nagrajence in podelili priložnostna darilca sponzorjev in donatorjev.»V današnjem času hitenja smo se v KD Kras odločili za razpis ex-tempora z naslovom Ekocentrizem 2020, ki vodi k razmišljanju o tem, kaj je v življenju tisto, kar je pomemb-no, in kaj bomo pustili naslednjim rodovom,« je v pozdrav-nem nagovoru poudarila predsednica Kopše, potem ko je vsem zbranim dobrodošlico zaželela vodja vrta Marjetka Kljun Terčon.Udeleženci, ki so se že konec junija prijavili na natečaj in žigosali svoja platna, so bili iz Slovenije, nekaj pa jih je pri-šlo tudi iz Italije. Prvič pa so pripravili ex-tempore Kras za mlade do 20. leta starosti, ki se ga je udeležilo 11 učencev, dijakov in študentov.»Narava je vedno bolj postavljena v središče našega razmi-šljanja. Tudi mladi umetniki se ji posvečajo z vso pozorno-stjo. Tokratni udeleženci so pristopili k njej na dva načina: kot občudovalci lepot in ritmov narave, pa tudi s proble-matiko in iskanjem rešitev na področju ekologije. Dela so

slogovno raznolika in tako razstava ponuja širok spekter slikarskih tehnik in prostorov. V primerjavi z lanskim ex--temporom je kvalitetno in količinsko bogatejša,« je pou-darila Anamarija Stibilj Šajn. Nagrado med mladimi si je prislužila Ana Ferluga Bordon iz Sežane za delo »Mati narava«. V kategoriji starejših so nagrade prejeli: Tine Dekonti, Taja Regent Vegas in Dajana Čok (iz Divače). Podelili pa so tudi pohvale za kvaliteto. Prejeli so jih Janez Ovsec, Nevenka Verbič, Irena Lorget Li-povec, Lona Verlich in Karmen Kastelic Pipan. Komisija pa je izmed prispelih in razstavljenih del izbrala likovna dela za razstavo, ki bo v novembru v Kosovelovemu domu v Se-žani, kjer bodo izbrali in odkupili dve likovni deli. Razstava vseh mladih udeležencev pa bo v novembru v Kulturnem domu v Hrpeljah, kjer se bo vsak udeleženec predstavil z dvema deloma.Ob zaključku dogodka, ki ga je popestril trio pozavn iz se-žanske glasbene šole v zasedbi Franza Kerschbaumerja, Iva-na Felicjana in Hristijana Garevskega ter pod mentorstvom Iva Bašiča, se je predsednica Kopše zahvalila sponzorjem. Pršutarna Kras je poklonila darilne pakete za odličnost. Celjske mesnine (pod katere spada tudi pršutarna Lokev) so nagrajence razveselile s promocijskim materialom, kme-tija Štefana Čehovina iz Gornje Branice pa z odličnimi vini. V sklopu 2. ex-tempora bosta podeljeni še dve odkupni na-gradi v novembru, ko bo razstava vseh izbranih slik v Kul-turnem domu Sežana. Nagrade sta prispevala Bojan Pirje-vec v imenu Fitnes Planeta in Herta Kosmina iz podjetja Biovis Komen.Olga Knez

IME IN PRIIMEK: Teodor KovačSTARŠA: Marinka Fabjančič in Andrej KovačBRATEC: GabrijelKRAJ ROJSTVA: PostojnaTEŽA: 3.130 gDOLŽINA: 50 cm

Teodor je priden za spat in tudi za jest. Začel nam je podarjati nasmeške. Bratec Gabrijel je bil zelo vesel njegovega prihoda in ga ima rad. Skupaj s sestričnama Nežo in Zalo bo igra štirih nadobudnežev zagotovo pestra!

MOJA PRVA OSEBNA

IZKAZNICA

POZDRAVLJEN, NOVOROJENČEK!

Dobrodošel, Teodor!

Prvo sveto obhajilo v Brezovici Na sončno nedeljo, 13. septembra, smo bili v Brezovici priča posebno lepemu dogodku. Se-dem otrok je prvič prejelo sveto obhajilo. Pod starimi lipami na trati pred cerkvijo, ki tam stoji že preko 400 let, smo se zbrali, da bi ob-hajali sveto mašo, ki jo je daroval domači žu-pnik Niko Čuk. Uvodoma je prvoobhajance nagovoril njihov katehet Bojan Pirnat. Med drugim jim je v srce položil lepo misel: »Lepo je, ko imamo svojega prijatelja čisto ob sebi, ko mu lahko zaupamo, se nanj zanesemo. In Jezus je naš prijatelj.« Domači cerkveni pevski zbor je poskrbel za glasbo, ki so jo Urška, Martin in Andreja obogatili s kitaro, klavirjem in bobni, tako da je bilo vzdušje še lepše. Otroci so prav tako sodelovali s petjem, ki ga je pospremil g. Niko s kitaro. Svete maše na prostem so poseb-no doživetje, tokrat pa je bila sveta maša zaradi praznika, ki so ga obhajali otroci, še toliko lepša in nepozabna.Andreja Hrvatin

22 | ŠPORT | 2020 2020 | ŠPORT | 23

ŠPORT

ERIK MAGLICA DO PRVE ZMAGE V DRŽAVNEM PRVENSTVU

Ekipa Maglica Racing se je zadnji av-gustovski vikend odpravila na tradi-cionalno mednarodno gorsko hitro-stno avtomobilistično dirko v Ilirsko Bistrico. Ta letos ni štela za evropsko in hrvaško prvenstvo zaradi omejitev, povezanih z novim koronavirusom pri prehodu državnih mej. Kljub temu pa je bila prisotna številčna mednarodna in domača konkurenca, saj je bila to šele prva dirka za letošnje slovensko državno prvenstvo v gorsko hitrostnih dirkah.

Erik Maglica je prvič nastopil s Škodo Fabio z namenom testiranja novega avtomobila. Pričakalo nas je izjemno spremenljivo vreme. V nedeljo dopol-dne sta bila na sporedu dva uradna tre-ninga pred popoldanskima tekmoval-nima vožnjama. Že na prvem treningu je Erik po zaslugi spremenljivih razmer na stezi dosegel najboljši čas v divizi-ji 1 državnega prvenstva (avtomobili skupine N in A do 1400 ccm), v drugi trening vožnji pa po mokri stezi zasedel 5.mesto v diviziji. Pred prvo tekmovalno vožnjo se je pro-ga iz Ilirske Bistrice do Šembij sušila in ekipa se je odločila, da namesti gume za suho stezo ter tako malce tvega, saj se je nebo hitro temnilo in pripravljalo se je neurje. Ker je Erik štartal prvi v svoji diviziji, je progo prevozil po sko-raj suhi stezi in dosegel rekord proge za dirkalnike divizije 1. Ostali konkurenti so štartali nekaj minut za njim v rahlo dežnih razmerah in po prvi vožnji je imel Erik dobrih 6 sekund prednosti pred konkurenco. Sledila je tudi dolga prekinitev zaradi močnega neurja in sodre, ki je dodobra zmočila servisni prostor. Štart finalne vožnje se je zavlekel do poznega popoldneva in proga se je su-šila, vendar do Erikovega štarta še ni bila primerna za gume za suho stezo. Erik je kljub temu uspel ubraniti svojo prednost in po drugi vožnji je imel sla-bih šest sekund prednosti pred konku-

renco v diviziji 1, ki je tokrat štartala v boljših pogojih. Ekipa Maglica Racing je tako domov odnesla pokal za prvo zmago v diviziji 1 slovenskega državne-ga prvenstva ob prvem nastopu z no-vim avtomobilom. Erik je dosegel tudi drugo mesto v mednarodno obarvani konkurenci avtomobilov skupine N. Poleg malce sreče z vremenom in pra-vim taktičnim potezam ekipe je Erik pokazal odlično vožnjo in progo pre-vozil brez večjih napak kljub nepozna-vanju dirkalnika in težkim razmeram na progi.Na koledarju te sezone sta še dve dirki v Buzetu in Čedadu, vendar je usoda državnega prvenstva za zdaj še nego-tova zaradi spreminjajočih se razmer v povezavi s prehajanjem državnih meja.N. M.

VPIS V GIBALNO ABECEDO za deklice 1. in 2. razreda!

Program GIBALNA ABECEDA poteka 2x tedensko v telovadnici OŠ v trajanju 45 minut. Tam spoznamo naravne oblike gibanja, primerne za starostno skupino (plazenje, lazenje, tek, poskoki, plezanje …), in skozi igre z žogo zajamemo številne športe. Pester program vklju-čuje osvajanje motoričnih sposobnosti skozi igro, koordinacijo, spretnost z žogami, red in disciplino ter druženje.

Vpišete se lahko tudi preko naše spletne strani: www.jadranbluemarine.si

(zavihek: postani Bluemarinka)

ŠD Jadran Bluemarine

RAZPISŠRD Vrhpolje organizira zimsko rekreativno ligo v malem nogometu

– ZLMN 2020/21 v modri dvorani v Hrpeljah. Tekmovanje se bo odvijalo od decembra do februarja. Igralni dan: nedelja popoldne.

Igra se po Pravilniku za dvoranski nogomet. Sistem tekmovanja: enokrožno vsak z vsakim.Ob zaključku lige bo organizator podelil pokale naj ekipam, naj igralcu, strelcu in vratarju.

Rok prijave: ponedeljek, 16. november, na TRR: 1010 0003 6464 041, Intesa Sanpaolo bank. Žrebanje bo v ponedeljek, 23. novembra (sestanek ob 19.45 v dvorani v Podgradu).

Prijavnina: 230 EUR. Informacije: 031 321 324

NAJUSPEŠNEJŠI UČENEC GLASBENE ŠOLE PRI ŽUPANJI Ob zaključku šolskega leta je Glasbe-na šola Sežana predlagala Dana Bene-dejčiča iz Rodika za najuspešnejšega trobentača na območju naše občine. Županja Občine Hrpelje - Kozina ga je povabila na občino, kjer sta pokra-mljala o njegovih uspehih na glasbe-nem področju. V znak pohvale mu je izročila knjigo s posvetilom. Dan Benedejčič je bil v preteklem šolskem letu član Združenja pihal-nega orkestra Krasa in Brkinov. Z orkestrom se je udeležil intenzivnih vaj, pripravljalnih nastopov ter tek-movanja v Avstriji, kjer je tekmoval v najzahtevnejši kategoriji. Je redni član Brkinske godbe 2000. V februarju je tekmoval na predtekmovanju TEM-SIG (tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije) v disciplini trobenta 1C kategorija, kjer so bili z uspehom več kot zadovoljni, je ravnatelj Glasbene šole zapisal njegove uspehe. Sicer je Dan pokazal ogromno znanja tudi na drugih področjih, kar pove že nabor priznanj: bronasto priznanje iz zna-

nja angleščine v 9. razredu, priznanje diamantni kenguru (matematično priznanje za uspehe na matematič-nih tekmovanjih v vseh devetih letih šolanja), v 8. razredu je prejel srebrno Štefanovo priznanje iz znanja fizike in bronasto iz znanja kemije v 8. in 9. ra-zredu. V nižjih razredih je vsako leto prejel bronasto priznanje Kresnička.

Ob koncu 9. razreda je prejel prizna-nje OŠ Hrpelje za dosežke na različ-nih tekmovanjih v znanju.Veselimo se takih mladih talentov. Zato Danu izrekamo iskrene čestit-ke in želimo obilo uspehov še naprej tako na glasbenem kot na ostalih po-dročjih.Ester Renko, občinska uprava

MLA

DA

RIJE

24 | MLADARIJE | 2020 2020 | MLADARIJE | 25

4. MINI OLIMPIJADA V petek, 18. septembra, smo s son-cem obsijano okolico Vaškega doma Hrpelje napolnili z glasnim otroškim veseljem. Za starejše otroke iz vrtcev Hrpelje in Materija ter učence 1., 2. in 3. razredov Osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje smo že če-trto leto zapored priredili pravo olim-pijsko vzdušje. Niti burja ni odpihala otroške radosti in smeha. Pod geslom »pomembno je sodelo-vati in ne vedno zmagati« smo Špor-tna zveza Občine Hrpelje - Kozina s svojimi članicami, pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS) in v sodelovanju z občino, soustvarjali vrednote športa: odličnost, solidar-nost in prijateljstvo. Po olimpijskem protokolu z olimpij-sko zastavo in baklo, ki so jo ob zvo-kih olimpijske himne na prizorišče prinesli otroci, udeleženci Mini olim-pijade, je sledila zaprisega športnikov. Ni manjkala niti maskota športa, lisič-ka Foksi. Mini olimpijce je pozdravila tudi županja Saša Likavec Svetelšek. S sodelovanjem in različnimi špor-tnimi poligoni pa imajo naša lokalna športna društva priložnost, da se v okolju predstavijo in promovirajo.

Naši neustavljivi in neutrudni otroci so se vsi zvrstili na vseh poligonih, zato so prejeli priznanja za udeležbo, sodelovanje in uspešen nastop. Posebna nagrada pa je bil sladoled, ki ga je delil Foksi.Skladno z vsemi priporočili za prepre-čevanje širjenja bolezni covid-19 smo pripravili ločene poligone za vrtče-

vske otroke ter tako dodatno poskrbe-li za varnost.Namesto zaključka pa bi podelila mi-sel, ki sem jo prejela ob delitvi slik in menim, da bi morala biti vodilo pri delu z otroki in za naše otroke: »Lepo je videt', da še nekje otroci vedo, da so samo otroci!«

»Predmete rišem tako, kot o njih razmišljam, ne kot jih vidim.«

Nekje sem prebrala misel Picassa in vsakič znova me spomni na mlajšo se-stro Leo Gluvak in njen izredni slikar-ski talent. Lea je učenka 8. razreda OŠ DBB, doma iz Krvavega Potoka. Lea je že zelo zgodaj razvila smisel in za-nimanje za umetnost. Lansko poletje se je s pomočjo najboljšega mentorja, najinega nonota Pavleta (tudi sam je slikar samouk), naučila tehnik risanja z oljnatimi barvami na platno. Tako je nastala njena prva slika 50 x 60 z na-slovom Sečoveljske soline - Poleti.

Letošnjega 23. avgusta so jo sprejeli med trideseterico na slikarsko koloni-jo v Slovenia Eco resortu Kamnik, kjer je daleč najmlajša v družbi akadem-skih in amaterskih slikarjev ustvarjala cel dan. Svoj kotiček si je poiskala ob Kamniški Bistrici in se potopila v svet slikanja. Požela je ogromno pohval s strani ostalih udeležencev in obisko-valcev ter se veliko novega naučila. Do popoldneva je naslikala dve sliki. Iz-brano delo bo razstavljeno na razsta-vi v drugi polovici septembra, kamor bodo povabljeni tudi mediji.Na Ex-tempore Piran, ki je eden naj-pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri in se je odvijal od 29. 8. do 5. 9. 2020, je kustosinja Obal-nih galerij Piran dobila v presojo 204 likovnih del iz petih držav ter jih 96 izbrala za razstavo. Med njimi je tudi Leina slika z naslovom Sečoveljske so-line - Pomladi, ki bo na ogled v galeriji Monfort v Portorožu do 18. 10. 2020.

Letošnje poletje sta doma v kletnih prostorih, kjer ima Lea svoj slikarski atelje, nastali še drugi dve sliki, ki sta ravno tako prelepi. Ko Lea v roke pri-me slikarsko platno (tega ne sme ni-koli zmanjkati), oljnate barve, čopiče in stojalo za slikanje, nastajajo prave umetnine za komaj 13 let staro punco. Bravo, Lea, ponosna sem nate!Gaja Gluvak

Pablo Picasso

Tradicionalno so bili z nami: -- Nogometni klub Jadran, -- Športno društvo BrkinSki, -- Rokometno društvo Škerjanc

Jadran, -- Športno društvo Jadran

Bluemarine, -- Športno rekreacijsko društvo

Vrhpolje, -- Balinarski klub Jadran Hrpelje -

Kozina in Balinarski klub Gradna Obrov,

-- gimnastičarka Maja in-- Lokostrelsko društvo Ankaran.

Nevenka Ražman, predsednica ŠZOHK

HVALA VSEM, KI STE KAKORKOLI PRISPEVALI, DA SMO TA DAN LAHKO UDEJANJILI IN DOŽIVELI!

26 | MLADARIJE | 2020 2020 | MLADARIJE | 27

V Rodiku imajo še žabice srčke v očeh

Starši so nam na začetku leta pove-dali, da se bo v Rodiku prenavljal kal Pr' kaluži. Sicer si nismo znali pred-stavljati, kaj bo iz njega nastalo, in bili smo kar malo žalostni, ker smo mi-slili, da se potem nikoli več ne bomo mogli po njem drsati. Prav zabavno je bilo, ko smo hodili domov mokri, nekateri tudi do pasu, ko se nam je led začel vdirati. Tako smo to pomlad z zanimanjem opazovali prenovo naše-ga kala.

Zmeraj lepši je postajal in predvsem dostopnejši. Od blizu smo lahko za-čeli opazovati žabji mrest, kasneje pa še paglavce in pupke. Zelo veseli pa smo bili, ko so nam starši povedali, da bomo imeli strokovno delavnico za otroke: »Spoznajmo živali in rastline v kalih«. Zadnji počitniški petek, 28. avgusta, so prišli štirje biologi iz Par-ka Škocjanske jame, otrok pa se nas je zbralo kar štirinajst. Koliko vprašanj smo imeli zanje, am-pak smo šli lepo po vrsti. Najprej smo šli okrog kala in spoznali vodne in obvodne rastline, kot so po-rečnik, trstičje in druge. Povedali so nam, da ličinke kačjih pastirjev živijo v kalih, ko zrastejo zlezejo na rastlino ob vodi, slečejo pretesno vrhnjo plast

kože, raztegnejo krila in odletijo v od-raslo življenje. Nekaj podobnega se dogaja tudi z dvoživkami. Najprej na vodi vidimo mrest, iz teh žabjih jajčec se razvijejo paglavci. Še vedno živijo v vodi, diha-jo na škrge in se hranijo z algami in drugimi mikroorganizmi. Ko so stari okrog 10 tednov, jim zrastejo sprednje in zadnje noge, začnejo dihati s pljuči in takrat jih vidimo, kako prihajajo na površje po zrak. Repek se jim zmanjša

in zakrni, v odraslo žabico pa zrastejo šele čez par let. Živijo v gozdovih in na travnikih ob kalih. V našem kalu smo videli urhe, ki jih prepoznamo po svarilni, črno-rumeno-oranžni barvi na trebuščku. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko so nam pokazali njihove oči. Zenico imajo v obliki srčka in naše punce so takoj rekle, da so to najbolj zaljubljene žabice s srčki v očeh.Spoznali smo tudi ličinke navadnega in velikega pupka, ki do končne preo-brazbe živijo v vodi, kasneje pa samo čez poletje, ko se parijo. Povedali so nam, da so pupki pri nas zavarovani in uvrščeni na rdeči seznam. Lahko kdaj kakšnega ulovimo, ampak mora-mo pri tem imeti zmeraj vlažne roke in ga čimprej spustiti nazaj v vodo.

Če bi v kal naselili ribe, katerekoli, bi pojedle njihove ličinke, ki prosto pla-vajo v vodi in v kalu bi se čisto poru-šilo življenje. Ravno tako so nevarne želve in zato so nas še posebej opozo-rili, da v kal ne smemo prinašati nobe-nih drugih živali! Na vodni gladini smo videli tudi hrb-toplovke. Takšno ime imajo zato, ker plavajo na hrbtu, so zelo dobre pota-pljačice in si zrak na površju zajamejo v svoj mehurček, ki jim omogoča, da dihajo pod vodo. Spoznali smo tudi vodne bolhe, vodnega pajka, ki si pod vodo splete mrežo, vanjo ujame zrak in tako lahko živi pod vodo. Vsake to-liko mora zrak v tem mrežastem me-hurčku zamenjati. Povedali so nam še, da če bi ob kalu rastlo veliko jabolk ali kakega drugega sadja in bi padala v vodo, bi tam za-čela gniti in pri tem porabljala kisik. Tudi to bi lahko bil razlog, da bi življe-nje v kalu počasi ugasnilo.Vsi rodiški otroci na delavnici smo se odločili, da bomo postali varuhi naše-ga kala, ne bomo dovolili, da bi kdo prinesel kakšne druge živali, ki tja ne spadajo. Tako da, odrasli, če še tega niste vedeli, si še enkrat preberite vse ali pa nas otroke vprašajte, zakaj je tre-ba z vodo, živalmi in rastlinami v kalu pravilno ravnati!Črt Pučko, 9 let

Dogodek je bil izveden in sofinanci-ran v okviru projekta Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni kra-jini IT-SI, akronim ENGREEN (Inter-reg V-A Italija - Slovenija 2014–2020), katerega vodilni partner je PŠJ, sode-lujejo pa še Občina Dolina, Univerza na Primorskem in razvojna agencija vzhodne Benečije (VeGAL).

PRVIČ V ŠOLO

O tem, kako zgleda in kaj se do-gaja, ko prvič v šolo greš, ne go-vori le hudomušna pesmica na-šega priznanega pesnika Toneta Pavčka. To vam lahko opišejo ter o svojih občutkih in doživetjih prvega šolskega dne povejo kar sami prvošolci.

Bor: »Pred šolo so bili vsi starši. Mi smo šli v razrede, starši so šli na kavico. Najlepše mi je bilo, ko sem prišel v učilnico.« (1. a)Maja: »Meni je bilo najlepše, ko smo preskočili rdeč trak in rekli: Postal sem šolar!« (1. a)Mark: »Meni je bila najlepša torta.« (1. a)Špela: »Ko sem spoznala Lili in Bineta.« (1. a)Natalija: »Ko smo skočili čez trak in ko smo jedli torto.« (1. a)Kaja: »Ko smo skočili čez trak in ste učiteljice zaigrale lutke.« (1. a)Gea: »Ko ste igrale lutke.« (1. a)Angelika: »Ko smo šli čez trak in rekli: Postal sem šolar.« (1. a)Špela: »Veliko staršev pred šolo in ko je en fantek zaigral na harmoniko.« (1. a)Nina: »Najlepše mi je bilo, ko sem prišla v učilnico.« (1. b)Nik: »Ko smo dobili presenečenje – majčko in torto.« (1. b)Patrik: »Ko smo jedli torto.« (1. b)Tadej: »Mi je bilo lepo, ko smo presko-čili trak.« (1. b)Jani: »Da smo barvali Bineta.« (1. b)Živa: »Da smo preskočili in smo dobili presenečenja.« (1. b)

Da je šola bavbav, v katero otroci s stra-hom vstopajo, niti v pravljicah ne več drži. To so nam potrdili letošnji prvošol-ci, ki so nasmejani, in kot se za prave šo-larje spodobi, s šolsko torbo na ramenih, pogumno prvič prestopili šolski prag. Nekateri so bili tako veseli in razigrani, da so ob zvokih harmonike tudi zaplesa-li. Od staršev so se za kratek čas poslovili in se prepustili varnim rokam svojih uči-teljic, da so prve šolske zadeve po »pr-vošolskem protokolu« uredile. Šolarske novince so v prav posebne roza in zelene majice oblekle, da se vidi in ve, kdo je prvega septembra postal šolar oziroma šolarka. In že je četica »A-jevcev« in »B-

-jevcev« odkorakala proti svoji učilnici.Postati učenec, to ni kar tako! Najprej moraš na razrednih vratih trak presko-čiti in si glasno potrditi: »Postal sem šo-lar!« To pa zato, da bo ta dan živo zarisan v otroški spomin. No, preizkušnjo so vsi, zdaj že šolarji, dobro izpeljali in se kar v šolske klopi podali. Pozdravila sta jih prijateljčka Lili in Bine in radovedno spraševala: »Kdo si pa ti?« »Kako pa je tebi ime?« Predstavila sta tudi svojo hi-mno, ki bo učence spremljala celo šolsko leto. Še medalja in rutka in – kar je za prvo-šolce najbolj zanimivo in vznemirljivo – sladko presenečenje, TOOOOORTA-AAAAAAA!Naj bo tudi prvo šolsko leto zanimivo, vznemirljivo, igrivo in po svoje slastno z novim znanjem in s prvimi šolskimi pre-izkušnjami.Neda Fabjančič

Noč čarovnicOtroci, vabljeni,

da si nadenete nagajivo masko in pridete

na plesne delavnice in nastop članov plesne

skupine Mavricav Park Žaga,

24. 10., ob 17h!Na javne dogodke prihajamo zdravi in

upoštevamo ukrepe za varovanje zdravja!

Plesna skupina Mavrica in Občina Hrpelje - Kozina

28 | MLADARIJE | 2020 2020 | MLADARIJE | 29

V VRTCU HRPELJE SE JE ZAČELO NOVO ŠOLSKO LETO …Naj se vam predstavimo:

V MATERIJI IMAMO NOV VRTEC!

Ko so v avgustu 2019 prvič zabrneli gradbeni stroji na par-celi, namenjeni gradnji novega vrtca, smo vsi z zanimanjem spremljali potek gradnje. Pred nami je rasel objekt, ki je po-stopoma dobival vedno lepšo podobo. Zdaj, ko je končan, že s ceste privablja občudujoče poglede in res smo ponosni nanj.Otroci in strokovne delavke smo se sicer vselili vanj že v za-dnjem tednu avgusta, uradna otvoritev pa je bila 10. septem-bra. Čeprav bi v »običajnih« časih ta verjetno potekala bolj

Strokovne delavke

Čebelice s Ksenjo in Sašo

Račke s Tadejo in Matejo B.

Metuljčki z Zorico in Barbaro

Medvedki z Erno in Špelo

Sovice z Martino in Niko

Miške s Tamaro in Barbaro

Ribice z Jerco in Nadjo

Pikapolonice z Veroniko in Ano

Mucke z Lidijo in Matejo K.

2020 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 3130 | MLADARIJE | 2020

ZA

VS

AK

EG

A N