obmocni nacrt 2002 brez prilog

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE

GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT

GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA NAZARJE

(2001 – 2010)

Št. 10/01

Vlada Republike Slovenije

Ljubljana, dne

ZGS, GGN GGO NAZARJE, 2001 – 2010 2

V S E B I N A

1 SPLOŠNI OPIS GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA .............................8

1.1 Opis naravnih razmer ................................................................................................................. 8 1.1.1 Lega.............................................................................................................................................................. 8 1.1.2 Relief ............................................................................................................................................................ 8 1.1.3 Podnebne značilnosti.................................................................................................................................. 10 1.1.4 Hidrološke razmere..................................................................................................................................... 11 1.1.5 Matična podlaga in tla................................................................................................................................. 11 1.1.6 Krajinske značilnosti, gozdnatost................................................................................................................ 12 1.1.7 Vegetacijski oris gozdnogospodarskega območja ...................................................................................... 12 1.1.8 Živalski svet ................................................................................................................................................ 15 1.2 Površina gozdov ....................................................................................................................... 15

1.3 Lastništvo gozdov..................................................................................................................... 16

1.4 Odprtost gozdov s prometnicami in razmere za pridobivanje lesa ..................................... 16 1.4.1 Odprtost gozdov s cestami ......................................................................................................................... 16 1.4.2 Odprtost gozdov z vlakami in razmere za pridobivanje lesa ....................................................................... 18 1.5 Družbeno gospodarske razmere ............................................................................................. 19

1.6 Organiziranost gozdarstva v območju.................................................................................... 20 1.6.1 Organizacija in kadrovska zasedba javne gozdarske službe v območju..................................................... 20 1.6.2 Večja gozdarska proizvodna podjetja v območju........................................................................................ 21 1.6.3 Organiziranost, opremljenost in usposobljenost lastnikov gozdov v območju na področju gozdarstva ...... 22 1.7 Druge dejavnosti v prostoru, povezane z gozdom................................................................ 22

1.8 Ureditvena členitev gozdnogospodarskega območja........................................................... 23

2 PRIKAZ STANJA FUNKCIJ GOZDOV ............................................................26

3 OPIS STANJA GOZDOV .................................................................................33

3.1 Kategorije gozdov..................................................................................................................... 33

3.2 Tipi drevesne sestave gozdov ................................................................................................. 33

3.3 Ohranjenost gozdov ................................................................................................................. 34

3.4 Razvojne faze oz. zgradbe sestojev ........................................................................................ 34

3.5 Lesna zaloga.............................................................................................................................. 35

3.6 Prirastek..................................................................................................................................... 37

3.7 Kakovost drevja ........................................................................................................................ 37

3.8 Poškodovanost drevja.............................................................................................................. 38

3.9 Objedenost gozdnega mladja .................................................................................................. 39

3.10 Odmrlo drevje............................................................................................................................ 40

3.11 Požarno ogroženi gozdovi ....................................................................................................... 41

ZGS, GGN GGO NAZARJE, 2001 - 2010 3

3.12 Semenski sestoji ....................................................................................................................... 41

3.13 Razvrednoteni in poškodovani gozdovi ................................................................................. 42

3.14 Paša v gozdovih ........................................................................................................................ 42

4 ANALIZA PRETEKLEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI...........................43

4.1 Kratek opis zgodovine gospodarjenja z gozdovi v gozdnogospodarskem območju........ 43

4.2 Gospodarjenje z gozdovi v obdobju 1991-2000..................................................................... 44 4.2.1 Posek v obdobju 1991-2000 ....................................................................................................................... 44 4.2.2 Gojitvena in varstvena dela v obdobju 1991-2000...................................................................................... 48 4.2.3 Opravljena dela na krepitvi funkcij gozdov v obdobju 1991-2000 ............................................................... 50 4.2.4 Gradnja gozdnih prometnic v obdobju 1991-2000 ...................................................................................... 50 4.2.5 Posegi v gozd in gozdni prostor v obdobju 1991-2000 ............................................................................... 51 4.2.6 Celovita ocena doseganja postavljenih ciljev v obdobju 1991-2000 ........................................................... 51 5 ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV .....................................................52

5.1 Razvoj gozdnih fondov............................................................................................................. 52

5.2 Presoja stanja in razvoja gozdov v pogledu trajnosti ........................................................... 53 5.2.1 Presoja stanja in razvoja gozdov v pogledu trajnosti z vidika debelinske strukture oz. razmerja razvojnih

faz in zgradb sestojev ................................................................................................................................. 53 5.2.2 Presoja stanja in razvoja gozdov v pogledu trajnosti z vidika drugih dejavnikov ........................................ 55 5.3 Temeljni problemi pri gospodarjenju z gozdovi s poudarkom na celoviti oceni stanja in

razvoja gozdov v pogledu trajnosti......................................................................................... 56

6 CILJI, USMERITVE IN UKREPI .......................................................................59

6.1 Splošni cilji ................................................................................................................................ 59

6.2 Usmeritve................................................................................................................................... 59 6.2.1 Splošne usmeritve ...................................................................................................................................... 59 6.2.2 Usmeritve za varstvo gozdov...................................................................................................................... 60 6.2.3 Usmeritve za krepitev in uskladitev funkcij gozdov..................................................................................... 60 6.2.4 Usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti ......................................................................................... 63 6.2.5 Usmeritve za delo z gozdom v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom............................ 64 6.2.6 Usmeritve za delo s semenskimi objekti ..................................................................................................... 64 6.2.7 Usmeritve za delo s požarno ogroženimi gozdovi ...................................................................................... 65 6.2.8 Usmeritve za delo z razvrednotenimi in poškodovanimi gozdovi ................................................................ 65 6.2.9 Usmeritve za presojo posegov v gozd in gozdni prostor............................................................................. 66 6.2.10 Usmeritve za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami .......................................................................... 68 6.2.11 Usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic............................. 70 6.2.12 Usmeritve za usposabljanje strokovnih kadrov, lastnikov gozdov in gozdnih delavcev za boljše delo z

gozdom....................................................................................................................................................... 71 6.2.13 Usmeritve za urejanje gozdne paše............................................................................................................ 72 6.3 Ukrepi ......................................................................................................................................... 72 6.3.1 Možni posek ............................................................................................................................................... 72 6.3.2 Okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih ....................................................................................... 73 6.3.3 Ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali ...................................................................... 73


6.3.4 Graditev gozdnih prometnic........................................................................................................................ 76 7 EKONOMSKA PRESOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI GOZDNO-

GOSPODARSKEGA OBMOČJA.....................................................................78

8 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZREDI............................................................81

8.1 Utemeljitev oblikovanja območnih gospodarskih razredov................................................. 81

8.2 Načrt gospodarjenja z gozdovi po območnih gospodarskih razredih ................................ 84 8.2.1 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED TERMOFILNI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 010............ 84 8.2.2 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI PODGORSKI GOZDOVI NA KARBONATIH 011 ........... 88 8.2.3 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI GOZDOVI NA SILIKATIH-PLITVA TLA 020 ................... 93 8.2.4 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI GORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH 021.......................... 97 8.2.5 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH 022............... 102 8.2.6 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED SEKUNDARNI SMREKOVI GOZDOVI NA SILIKATIH 023......... 106 8.2.7 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED ZASMREČENI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH 024 ...... 111 8.2.8 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED GOZDOVI IGLAVCEV NA JELOVIH RASTIŠČIH 030 ................ 115 8.2.9 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED GORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 041 ................ 120 8.2.10 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED VISOKOGORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 045.... 125 8.2.11 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH-PLITVA TLA 050

................................................................................................................................................................. 129 8.2.12 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 051 ................. 134 8.2.13 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED VISOKOGORSKI SMREKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 060

................................................................................................................................................................. 143 8.2.14 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED GOZDNI REZERVATI 092........................................................... 147 8.2.15 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED VAROVALNI GOZDOVI 093 ....................................................... 149 9 NAČRT OBNOVE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT...............................151

10 LITERATURA.................................................................................................152

11 NAČRT SO IZDELALI ....................................................................................154

12 PRILOGE........................................................................................................155

12.1 Pregled na ravni območne enote (obrazec O1) ................................................................... 155

12.2 Pregled na ravni območnih gospodarskih razredov (obrazec O2) .................................... 158

12.3 Pregled po vrstah lastništva (obrazec O3) ........................................................................... 174

12.4 Pregled po občinah (obrazec O4).......................................................................................... 178


K A Z A L O K A R T V N A Č R T U

Pregledna karta GGO – merilo 1: 250 000 ..................................................................................................9

Pregledna karta krajinskih tipov v GGO – merilo 1: 250 000..................................................................13

Pregledna karta gospodarskih enot v GGO – merilo 1: 250 000............................................................25

Karte temeljnih problemov razvoja gozdov – merilo 1:500.000 .............................................................56

Karta konfliktnih območij – merilo 1:250.000 ..........................................................................................62

Karta temeljnih razvojnih območij – merilo 1:250.000 ............................................................................67

P R I L O G A 1

Popis funkcij gozdov (preglednica F1)

Geološka karta – merilo 1:100.000

Karta gozdnih združb – merilo 1:100.000

Karta odprtosti gozdov – merilo 1:100.000

Karta cestnega omrežja, spravilnih razmer in zaprti gozdovi – merilo 1:100.000

Karta povprečnih spravilnih razdalj – merilo 1:100.000

Karta intenzivnosti vzdrževanja gozdnih cest – merilo 1:250.000

Karta kategorij gozdov in območnih gospodarskih razredov – merilo 1:100.000

Karta tipov drevesne sestave gozdov in semenskih sestojev – merilo 1:100.000

Karta s točkami popisa stopnje objedenosti gozdnega drevja – merilo 1:250.000

Karta požarno ogroženih gozdov – merilo 1:100.000

Karta intenzivnosti gospodarjenja – merilo 1:250.000

Karte funkcij gozdov – merilo 1: 25.000

POVZETEK


POVZETEK Prevladuje gozdnata krajina (69,9% gozdnatost) v alpskem in predalpskem svetu Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Ekološke in socialne funkcije gozdov so močno poudarjene (1. stopnja obeh skupin funkcij na 8,7% površine gozdnega prostora, samo 1. stopnja ekoloških funkcij na 33% in 1. stopnja socialnih funkcij na 1,1%). Površina gozdov znaša 48.335 ha, od tega je 75% zasebnih gozdov in 24% državnih gozdov, gozdov ostalih lastništev pa manj kot 1% površine. Po kategorijah gozdov je največ večnamenskih gozdov (81%). Gozdov s posebnim namenom, kjer je ukrepanje dovoljeno (krajinski parki, zeleni pas ob Velenju) je 5,2% skupne površine, gozdov s posebnim namenom, kjer ukrepanje ni dovoljeno (gozdni rezervati) pa 2,4%. Varovalnih gozdov je kar 11,4% skupne površine, še posebej veliko jih je pa v državnih gozdovih (24,4%).

Preglednica 1: LP - Površina gozdov po oblikah lastništev (v ha)

Zasebni gozdovi Državni gozdovi Občinski gozdovi G. dr. prav. oseb Skupaj Površina gozda 36,284.77 11,621.94 49.92 378.63 48,335.26Delež (%) 75.07 24.04 0.10 0.78 100.00 Povprečna zasebna gozdna posest znaša 7,7 ha. Z denacionalizacijo se je povečal delež velike gozdne posesti (13% površine imajo posestniki z površino nad 100 ha), čeprav je ta v veliki meri razdeljena med solastnike (posebej agrarna skupnost Petelinek).

Preglednica 2: KG - Gozdni fondi po kategorijah gozdov Lastništvo Površina Lesna zaloga Prirastek Možni posek Kategorije gozdov ha m3/ha m3/ha % od lesne zaloge % na igl. list. sk. igl. list. sk. igl. list. sk. PR Skupaj GGO Večnamenski gozdovi 39,136.99 228.47 59.73 288.20 5.39 1.57 6.96 17.80 15.21 17.27 71.54 GNP z načrtovanim posekom 2,501.52 209.25 67.29 276.53 4.81 1.61 6.42 15.00 11.68 14.19 61.10 GNP brez načrtovanega poseka 1,183.36 92.03 83.65 175.68 2.07 1.45 3.52 Varovalni gozdovi 5,513.39 56.96 44.24 101.20 1.30 0.93 2.22 0.00 0.00 0.00 0.00 Skupaj vsi gozdovi 48,335.26 204.58 58.94 263.51 4.81 1.49 6.30 16.89 13.17 16.06 67.14Zasebni gozdovi Večnamenski gozdovi 30,995.54 235.36 55.96 291.32 5.58 1.49 7.08 17.88 13.97 17.13 70.52 GNP z načrtovanim posekom 2,019.01 197.45 69.76 267.21 4.65 1.62 6.26 14.87 11.97 14.11 60.20 GNP brez načrtovanega poseka 693.95 61.30 79.82 141.12 1.25 1.35 2.60 Varovalni gozdovi 2,576.27 64.42 55.26 119.68 1.37 1.18 2.55 0.00 0.00 0.00 0.00 Skupaj vsi gozdovi 36,284.77 217.78 57.14 274.92 5.15 1.48 6.63 17.26 12.50 16.27 67.52Državni gozdovi Večnamenski gozdovi 7,826.27 203.27 73.52 276.79 4.67 1.81 6.47 17.53 19.01 17.92 76.63 GNP z načrtovanim posekom 476.64 258.51 56.13 314.64 5.49 1.57 7.06 15.43 10.09 14.48 64.52 GNP brez načrtovanega poseka 485.74 136.16 89.62 225.78 3.23 1.59 4.82 Varovalni gozdovi 2,833.29 50.62 33.18 83.80 1.24 0.69 1.93 0.00 0.00 0.00 0.00 Skupaj vsi gozdovi 11,621.94 165.52 63.65 229.16 3.80 1.52 5.32 15.48 15.15 15.39 66.30Občinski gozdovi Večnamenski gozdovi 48.84 95.31 246.33 341.65 2.23 6.80 9.03 8.92 13.13 11.96 45.26 GNP z načrtovanim posekom 1.08 356.48 50.93 407.41 8.24 1.57 9.81 12.99 18.18 13.64 56.60 GNP brez načrtovanega poseka 0 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 Varovalni gozdovi 0 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 Skupaj vsi gozdovi 49.92 100.96 242.11 343.07 2.36 6.69 9.04 9.23 13.16 12.00 45.53Gozdovi drugih pravnih oseb Večnamenski gozdovi 266.34 192.82 58.60 251.42 5.04 1.63 6.67 16.46 13.74 15.83 59.64 GNP z načrtovanim posekom 4.79 246.97 138.20 385.18 5.43 4.13 9.56 15.22 13.60 14.63 58.95 GNP brez načrtovanega poseka 3.67 64.03 16.35 80.38 3.71 0.54 4.25 Varovalni gozdovi 103.83 44.70 72.76 117.46 0.92 1.20 2.12 0.00 0.00 0.00 0.00 Skupaj vsi gozdovi 378.63 151.64 63.08 214.72 3.90 1.53 5.44 15.04 9.36 13.37 52.79

UVOD


UVOD

Prvi območni gozdnogospodarski načrt je bil izdelan leta 1962 za takratno gornjegrajsko gozdnogospodarsko območje (XI.), ki je obsegalo samo nekdanjo občino Mozirje in del Belih vod. Izdelala sta ga ing. Anton Knez in ing. Janez Rihter. Ta načrt je bil bolj povzetek in zbirnik načrtov enot in ne podaja, razen splošnih zaključkov in predlogov, širših usmeritev in načrta za prihodnje desetletje. Namen izdelave tega načrta je bil predvsem uskladitev interesov gozdnega in lesnega gospodarstva in iskanje možnosti za povečanje poseka. Kljub temu je zlasti presoja preteklih načrtov enot zelo poglobljena in nakazuje rešitve strokovnih problemov.

Naslednji območni načrt je bil izdelan leta 1972 (potrjen pa leta 1976) za obdobje 1971-1980. To je prvi območni načrt za nazarsko gozdnogospodarsko območje, ki je bilo oblikovano z odlokom o določitvi gozdnogospodarskih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 37/1965). Ta načrt pa že vsebuje cilje, smernice in načrt za bodoče gospodarjenje z gozdovi.

Prva obnova območnih načrtov (za obdobje 1981 – 1990) je že slonela na računalniški obdelavi podatkov iz opisov sestojev. Načrt je bil zelo obširen in temeljit. V njem se prvič uporabijo za načrtovanje razvoja gozdov gospodarski razredi. Načrt je bil potrjen šele leta 1986.

Druga obnova območnih načrtov (1991 – 2000) pa pomeni novo kvaliteto zlasti pri uveljavljanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Za ta načrt je pa značilno tudi znižanje etatov, s katerimi so bili prej gozdovi močno obremenjeni. Pretekli območni načrt je bil potrjen z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 321-06-10-90-II/ABZ z dne 21.12. 1992.

Podatki o stanju gozdov v tem načrtu so dobljeni iz gozdnogospodarskih načrtov enot, ki imajo prvo leto veljavnosti od leta 1991 do leta 2000. Za isto obdobje so prikazane tudi evidence.

Območni načrt je izdelan na podlagi Zakona o gozdovih, Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih in Programa razvoja gozdov. Pri izdelavi načrta smo upoštevali tudi naravovarstvene smernice.

V načrtu se večkrat pojavljajo naslednje kratice ali okrajšave:

GE – gozdnogospodarska enota

GR – gozdnogospodarski razred

GGO – gozdnogospodarsko območje

SPLOŠNI OPIS GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA


1 SPLOŠNI OPIS GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA

1.1 Opis naravnih razmer

1.1.1 Lega

Površina gozdov gozdnogospodarskega območja (GGO) znaša 48.335,26 ha, skupna površina pa 69.122,56 ha. Območje je tako eno manjših v Sloveniji. Manj gozda ima samo še murskosoboško območje, ki pa je po skupni površini precej večje.

GGO Nazarje leži v severnem delu osrednje Slovenije in meji z Avstrijo. Obsega Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke ter predalpski, hribovit in gričevnat svet.

GGO zajema naslednje občine: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje v upravni enoti Mozirje in Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje (večji del, brez Vinske gore, ki je del bivše občine Žalec) v upravni enoti Velenje. Državna posest (gozdni predel Krašica razlaščenenih škofijskih gozdov) pa sega tudi v občino Vransko (le 17,13 ha).

1.1.2 Relief

GGO Nazarje leži v alpskem in predalpskem svetu ter obsega dve dolini: Zgornjo Savinjsko dolino in Šaleško dolino (oziroma Velenjsko kotlino). Zahodni del območja tvori visokogorski in sredogorski svet Kamniško-Savinjskih Alp in Vzhodnih Karavank. Vzhodni del pa obsega Velenjsko hribovje in Ložniško gričevje. Najnižja točka območja je ob Savinji pod izlivom Pake na višini 300 m.

Najvišji vrhovi ležijo ob zahodni meji območja in spadajo v glavni greben Kamniško-Savinjskih Alp, ki poteka od zahoda proti vzhodu. Najvišji vrh v območju je Križ ali Koroška Rinka (2 433 m), pomembnejši gori sta pa še Planjava (2 394 m) in Ojstrica (2 350 m). Iz tega glavnega grebena izhaja več manjših grebenov, ki potekajo v smeri od JZ proti SV (Mrzla gora, Krofička, Veliki vrh in Raduha).

Vzhodne Karavanke pa obsegajo samo severozahodni del GGO od Pavličevega sedla pa do Olševe (1929 m).

V predalpskem delu območja vrhovi ne dosegajo več gozdne meje. Severno mejo območja tvori greben, ki se nadaljuje od Raduhe preko Travnika (1637 m), Komna (1684 m), Smrekovca (1572 m) do planotaste Mozirske planine (1587 m). Južno mejo območja pa tvori greben od Črnivca do planote Menine planine (1508 m), Krašice in Dobrovelj ( planotast svet z vrhovi do 1077 m). Manj izrazit je vmesni greben, ki poteka od Črnivca proti SV (Kašni vrh 1290 m, Lepenatka 1422 m, Rogatec 1557 m).

Velenjsko kotlino obdaja gričevnat svet, ki prehaja na severu v hribovje, katerega vrhovi dosegajo višino 700 m do 1108 m (Paški Kozjak). Južno od Velenja pa leži Ložniško gričevje (ali Ponikevska planota). Iz tega gričevja po višini izstopa samo osamelec Gora Oljka (732 m), ostali vrhovi pa dosegajo do 590 m (Koželj).

Posebej za hriboviti in gorski del območja je značilen zelo razgiban relief s strmimi pobočji in ostro vrezanimi dolinami, hudourniškimi jarki. Na karbonatni podlagi so pogoste planote, ki pa imajo tudi strma pobočja. Na ravnini je zelo malo gozdnih površin. Povprečen naklon (na celotni površini) znaša po občinah v alpskem delu območja nad 20o (v Lučah in Solčavi 28o), v hribovitem in gričevnatem delu pa od 15 do 20o (najmanj Šmartno ob Paki 13o). Gozdne površine pa so še na bolj strmih pobočjih.



Pregledna karta GGO – merilo 1: 250 000



1.1.3 Podnebne značilnosti

Podnebje je večinoma prehodno in se tako kot v večjem delu Slovenije prepletajo značilnosti gorskega, celinskega in oceanskega podnebja. Tudi pri podnebnih značilnostih lahko razlikujemo alpski del (več padavin, močnejše nevihte, občasni močni vetrovi, nižje temperature, več snega) od ostalega območja. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu in proti severu. Največ padavin je na Korošici (preko 2 500 mm), ob vznožju Alp in vzhodno od grebena pa med 1400 in 1600 mm. V vzhodnem delu območja, daleč od višjih gora (Velenje) pa je povprečna letna količina padavin le 1232 mm.

Srednja letna temperatura je v Lučah 8,2 oC, v Mozirju 9oC, v Velenju pa 9,2 oC. Sušna obdobja so pogostejša in močnejša v vzhodnem delu območja. Prikazani klimatski podatki so iz obdobja 1961-1990. Zadnja leta se povečuje letna temperatura, zmanjšuje pa količina padavin. V Velenju se je tako v desetletju 1981-1990 (glede na celotno obdobje 1961-1990) srednja letna temperatura povečala za 0,3oC, letna količina padavin pa zmanjšala za 70 mm.

V kotlinah je značilna toplotna inverzija, zato so obrobja dolin, kotlin toplejša, kot bi pričakovali glede na nadmorsko višino.

Težek sneg in žled, ki povzročata škodo na drevju, se običajno pojavljata v višinskem pasu od 700 do 900 m, v zadnjih milih zimah pa tudi višje (do 1200 m). Viharni vetrovi pa so pogosti v alpskem delu in v soteski Savinje ter pritokih (prevladujejo severni, severovzhodni vetrovi). Močnejši nalivi so prav tako pogostejši v alpskem delu območja. Od ujm ogrožena območja so prikazana na kartah v poglavju 5.3.

-50

0

50

100

150

200

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIImesec

pada

vine

v m

m

-10

0

10

20

30

40

tem

pera

ture

v s

topi

njah

C

Grafikon 1: Klimadiagram za Gornji Grad

-50

0

50

100

150

200

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIImesec

pada

vine

v m

m

-10

0

10

20

30

40

tem

pera

ture

v s

topi

njah

C

Grafikon 2: Klimadiagram za Velenje



1.1.4 Hidrološke razmere

Večino območja obsega zgornje porečje reke Savinje (do Letuša) s pritokom Dreto (Zgornja Savinjska dolina). Šaleška dolina pa obsega srednje in spodnje porečje Pake (od soteske Hude luknje pa do izliva v Savinjo). V območju je še zgornje porečje Ložnice in Trnave (Ložniško hribovje južno od Velenja).

Večji pritoki Savinje so Jezera, Globaša, Bela, Lučnica, Rogačnik, Dupljenik, Revsov graben in Ljubnica. Vsi ti pritoki imajo, tako kot tudi Savinja v zgornjem toku, izrazit hudourniški značaj. Največji pritok Savinje pa je Dreta, ki se vanjo izliva v Nazarjih.

Večji pritoki Pake pa so na severni strani kotline Lepena, Ljubela, Velunja, Bečovnica in Šentflorjanščica. Ostali pritoki so manjši in imajo manjša zlivna območja.

Savinja in Paka ter večji pritoki občasno poplavljajo. Z regulacijo Pake pa v najgosteje naseljenem delu Šaleške doline poplav ni več.

Večjih naravnih jezer v območju ni, so pa zaradi pridobivanja lignita in s tem povezanega ugrezanja zemljišč nastala velika Šaleška jezera.

Kraški svet v območju delimo na dva tipa: alpski in osameli kras. Alpski kras obsega predvsem Savinjske Alpe (osrednja gorska veriga, Mozirska planina ali Golte, Menina in Dobrovlje, Krašica) in Olševo. Značilni površinski kraški pojavi se tu običajno ne razvijejo. Izrazitejši kraški relief z vrtačami in suhimi dolinami je nastal na planotah Golte, Menina in Dobrovlje. Osameli kras pa je nastal na manjših površinah nesklenjenih karbonatnih kamnin. Večja enota osamelega krasa je Ponikevska planota na jugu, na severu pa planote Ljubela, Vodemla in Stropnica.

1.1.5 Matična podlaga in tla a) Matična podlaga

Za območje je značilna precejšnja geološka pestrost in so zastopane vse skupine kamenin: magmatske, metamorfne in sedimentne kamenine. Večje sklenjene površine in glavnino površja sestavljajo različne karbonatne kamenine (mezozoik) in andezitni tufi. Površje ob Savinji, Dreti in Paki pa sestavljajo mlajše usedline (prod, glina, konglomerat, lapor). Tudi v goratem delu območja je precej teh usedlin (pobočni grušči, ledeniške morene). Zlasti severni del območja (Karavanke) pa je geološko še bolj pester. Tu se nahajajo tudi magmatske in metamorfne kamenine. V smeri od zahoda proti vzhodu potekajo značilni kamninski pasovi (tonalit, granit, skrilavci, gnajs).

Karbonatne kamenine tvorijo bazično podlago, klastični sedimenti večinoma nevtralno podlago, magmatske in metamorfne kamnine pa kislo matično podlago (vir: Poročilo h geološki karti, fitocenološki elaborati).

Geološka podlaga je prikazana na karti v prilogi načrti.

b) Gozdna tla in glavne gozdne združbe

Talne tipe na splošno delimo na dve skupini: tla na karbonatni podlagi in tla na silikatni podlagi.

Na nekarbonatni (silikatni) podlagi v povprečnih ekoloških razmerah prevladujejo globoka distrična rjava tla, ki so dobro preskrbljena z vlago. Na teh tleh uspeva zmerno acidofilni gozd gradna, bukve in belkaste bekice. Na strmejših prisojnih pobočjih so tla plitvejša in bolj skeletna, pojavljajo se rankerji z A-C profilom. Tla, ki imajo sicer dobre fizikalne lastnosti, so izrazito suha. V teh ekstremnejših razmerah pa najdemo subasociacijo z večjim deležem bora.

Na karbonatni podlagi v povprečnih ekoloških razmerah prevladujejo rjava pokarbonatna tla. Običajno so srednje globoka, mestoma skeletna, biološko aktivna in zelo obstojna. Značilna gozdna združba v teh razmerah je submontanski predalpski bukov gozd, v višjih legah pa predalpski gozd bukve in velike mrtve koprive.

Posebej na dolomitni podlagi z naklonom pobočij plitvejša rjava tla prehajajo v rendzine z jasno izraženim A-C profilom. Na prisojnih pobočjih so takšna tla suha in tam uspeva termofilni gozd bukve in gabrovca, medtem ko se na osojnih pobočjih na nerazvitih tleh tvori surovi humus. V teh posebnih razmerah pa uspeva gozd bukve in kresničevja (viri: fitocenološki elaborati).



1.1.6 Krajinske značilnosti, gozdnatost

Tipi krajin so opredeljeni na podlagi pravilnika. Izločene so krajinske enote z dovolj veliko površino (praviloma nad 1000 ha). V območju prevladuje gozdnata krajina, ki obsega 59,7% skupne površine. Meja gozdnate krajine sledi meji poselitve in običajno je to tudi krajinska meja (razlike v matični podlagi, lom pobočja, greben …). Zaradi premajhnih površin so v gozdnato krajino vključene tudi kmetijske površine na dnu Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. V alpskem delu območja večje površine obsega tudi gorska gozdnata krajina (26,9%), v večjih kompleksih državnih gozdov, kjer ni naselij in kjer višina pogorij ne dosega gozdne meje, pa je prisotna tudi gozdna krajina (7,3%). Kmetijska krajina je prisotna le ob robu območja (Šmartno ob Paki, J od Velenja – 2%), urbana krajina pa v Šaleški dolini (4,1%). Gozdnatost je najvišja v gozdni krajini (91,3%), v gorski gozdnati krajini pa je gozdnatost malo nižja zaradi površin nad gozdno mejo (82,5%). V prevladujoči gozdnati krajini je gozdnatost malo pod povprečjem za celotno območje in znaša 66,9%. Najnižja pa je gozdnatost v kmetijski krajini (26,4%) in urbani krajini (24,8%), kjer pa je največja biotska raznovrstnost.

Skupna površina območja znaša po karti 69 122 ha, površina gozdnega prostora pa 50 675 ha. Med negozdnimi površinami, ki so del gozdnega prostora, je največ naravnih površin (skalovja, melišča…). Kmetijskih površina v zaraščanju je po naših ocenah še 320 ha. Večinoma so to opuščeni ali osiromašeni planinski pašniki in strmi pašniki ter travniki ob kmetijah, ki se opuščajo zaradi prevelikega naklona in zato, ker ni možna strojna košnja.

1.1.7 Vegetacijski oris gozdnogospodarskega območja

Gozdne združbe so bile kartirane po gozdnogospodarskih enotah od leta 1963 pa do leta 1991. Pregled vseh izdelanih fitocenoloških elaboratov in kart ter opisov združb je prikazan med viri. Vsa kartiranje in opise gozdnih združbe je opravil Biološki inštitut SAZU. V prvem fitocenološkem elaboratu (1963) so bile združbe kartirane v merilu 1:25 000, kasneje pa v merilu 1:10 000. Za enoto Nazarje smo karto izdelali sami ob obnovi načrta leta 1993 (na podlagi opisa združb in lokacije po odsekih). Celotno območje je tako kartirano, čeprav zaradi dolgotrajne izdelave in sprememb v imenovanju in razvrščanju karte niso enotne. Zato smo izdelali priloženo pregledno karto gozdnih združb, kjer so v legendi prikazana uveljavljena imena združb (po elaboratih). Posodobljena imena (skladno s kodeksom) pa so v naslednji preglednici.

Zaradi razmeroma ozkih dolin, hladne klime in ker je večina za kmetijstvo primernih površin v kotlinah in obrečnih terasah izkrčena, se gabrovja in dobrave pojavljajo v gozdni vegetacije le v skromnem deležu, popolnoma pa manjkajo rastišča termofilnih hrastovij. Nekaj več je rastišč logov (zlasti ob Savinji), ki pa tudi ne dosegajo 1% gozdne površine v območju.

Med skupinami rastišč (po 14. členu pravilnika) v območju prevladujejo rastišča bukovij na nekarbonatnih kamninah (27%), precej pa je tudi jelovo - bukovih gozdov (25%). V tej skupini so združeni tako jelovo-bukovi gozdovi na karbonatni podlagi kot acidofilni jelovo-bukovi gozdovi. Obsežna je tudi skupina rastišč jelke in smreke (16%), kjer pa posebej pri smrečjih prevladujejo sekundarne združbe. Le v posebnih ekoloških razmerah se pojavljajo acidofilna borovja (0,5%), bazifilna borovja (1,5%) in termofilni grmičavi gozdovi malega jesena, črnega gabra (0,2%). Z vključitvijo prej neurejenih gozdnih površin v varovalnih gozdovih pa ima znaten delež rušje (5% skupne površine gozdov).

Med ogroženimi in redkimi drevesnimi vrstami je razmeroma pogosta tisa, ki se pojavlja v alpskih dolinah na karbonatni podlagi, pogosta pa je tudi na silikatni podlagi.



Pregledna karta krajinskih tipov v GGO – merilo 1: 250 000



Preglednica 3: D-GZ - Površina in delež gozdnih združb v GGO

Skupina gozdnih združb oz. rastišč Površina Delež Gozdna združba ha % 1. Rastišča logov 361.99 0.75 CARICI ELONGATAE-ALNETUM GLUTINOSAE 3.06 0.01 ALNETUM INCANAE 81.94 0.17 SALICETUM GR. 40.16 0.08 ULMO – ACERETUM (Ulmo – Aceretum pseudoplatani)

17.40 0.04

ACERI – FRAXINETUM (Aceri – Fraxinetum illyricum)

219.43 0.45

2. Rastišča gabrovij in dobrav 58.92 0.12 QUERCO ROBORI – CARPINETUM (Querco roboris – Carpinetum)

58.92 0.12

3. Rastišča bukovij na nekarbonatnih kamninah 13,132.16 27.17 LUZULO – FAGETUM 1,212.00 2.51 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

11,814.49 24.44

BLECHNO – FAGETUM 105.67 0.224. Gričevnata in podgorska rastišča bukovij na karbonatnih kamninah 2,364.34 4.89 FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM (Hacquetio – Fagetum var. geogr. Anemone trifolia)

2,364.34 4.89

5. Rastišča gorskih (in visokogorskih) bukovij na karbonatnih kamninah 6,189.38 12.81 ANEMONE – FAGETUM (Anemone trifoliae – Fagetum var. geogr. Chalamintha grandiflora)

970.53 2.01

LAMIO ORVALAE-FAGETUM PRAEALPINUM (Lamio orvalae – Fagetum var. geogr. Dentaria pentaphylios)

1,226.32 2.54

LARICI – FAGETUM (Ranuncolo platanifolii – Fagetum var. geogr. Hepatica nobilis)

5.45 0.01

FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM (Ranuncolo platanifolii – Fagetum var. geogr. Hepatica nobilis)

3,987.08 8.25

6. Rastišča jelke in bukve 12,136.28 25.11 LUZULO-ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Homogyno sylvestris – Fagetum)

3,682.84 7.62

ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Omphalodo – Fagetum var. geogr. Anemone trifolia)

8,453.44 17.49

7. Rastišča jelke in smreke 7,782.15 16.10 GALIO ROTUNDIFOLII -ABIETETUM 3,919.56 8.11 BAZZANIO- ABIETETUM 1,010.88 2.09 ASPLENIO – PICEETUM 4.16 0.01 CARICI ALBAE-PICEETUM (Rhamno fallacis – Picetum)

88.03 0.18

ADENOSTYLO GLABRAE-PICEETUM (Adenostylo glabrae – Piceetum var. geogr. Cardamine trifolia)

444.99 0.92

CALAMAGROSTIDO VILLOSAE- PICEETUM (Picetum subalpinum dinaricum)

18.43 0.04

LUZULO ALBIDAE-PICEETUM (Stellario montanae – Picetum)

27.96 0.06

BAZZANIO- PICEETUM (Mastigobryo – Picetum)

12.20 0.03

LUZULO SYLVATICAE-PICEETUM 259.08 0.54 DESCHAMSIO-PICEETUM (Avenello flexuosae – Picetum var. geogr. Aposeri foetida)

1,996.86 4.13

8. Termofilna rastišča bukovij in bukovja na rendzinah 2,758.96 5.71 OSTRYO – FAGETUM 2,333.64 4.83 ARUNCO – FAGETUM 425.32 0.889. Termofilna rastišča hrastovij 0.00 0.0010. Rastišča acidofilnih borovij 216.18 0.45 VACCINIO-VITIS IDEAE-PINETUM (Vaccinio myrtilli – Pinetum var. geogr. Castanea sativa)

4.43 0.01

MYRTILLO-PINETUM (Vaccinio myrtilli – Pinetum var. geogr. Castanea sativa)

211.75 0.44

11. Rastišča bazofilnih borovij 738.23 1.53 PINETUM SUBILLYRICUM (Pinetum austroalpinom)

738.23 1.53

12. Rastišča termofilnih grmičavih gozdov 110.72 0.23 QUERCO – OSTRYETUM CARPINIFOLIAE 21.45 0.04 OSTRYO CARPINIFOLIAE- FRAXINETUM ORNI 89.27 0.1813. Rastišča bukve v subalpinskem pasu 69.90 0.14 FAGETUM SUBALPINUM (Polisticho lonchitis – Fagetum var. geogr. Salix waldstiniana)

69.90 0.14

14. Rastišča rušja in šotnih barij 2,416.05 5.00 RHODODENDRO – RHODOTHAMNETUM (Rhodothamno-Pinetum mugo)

2,416.05 5.00

Skupaj 48,335.26 100.00*Opomba: nova imena gozdnih združb so navedena v oklepaju.

Karta gozdnih združb (po podatkih iz odsekov) – v prilogi načrta.



1.1.8 Živalski svet

Pestre naravne razmere in mozaično prepletanje gozdnih in negozdnih (kmetijskih in naravnih površin) nudijo dobre pogoje za rastlinojedo divjad. Izjema je močneje poseljeni dolinski del predvsem v Šaleški dolini. Tudi iz vidika živalskega sveta se bistveno loči alpski del od ostalega območja. Značilnosti živalskega sveta podajamo po vrstah rastlinojede divjadi.

Srnjad (Capreolus capreolus) živi na vsej površini območja z izjemo visokogorja (nad zgornjo gozdno mejo). Je vrsta, ki najbolj vpliva na razvoj gozdov s selektivnim objedanjem gozdnega mladja.

Jelenjad (Cervus elaphus) zaseda ves gozdni in gozdnati prostor. V višjih in gozdnatih predelih je razvoj populacije jelenjadi že prerasel značilnosti robne populacije in je oblikovana stalna populacija. V ostalih delih ima populacija še robni značaj. Je druga najbolj vplivna vrsta divjadi (objedanje gozdnega mladja in lupljenje drogovnjakov).

Divji prašič (Sus scrofa) naseljuje vse gozdne in gozdnate predele v območju. V višjih nadmorskih višinah je populacija redkejša. Največjo gostoto dosega na planotah Dobrovlje, Krašica in Menina, kar je posledica intenzivnega celoletnega krmljenja. Za razvoj gozda manj vplivna vrsta.

Gams (Rupicapra rupicapra) poseljuje poleg svojega naravnega življenjskega prostora v visokogorju tudi gozdne predele. Manjše skupine žive tudi v nižjih gozdnih predelih, najdemo ga v vseh loviščih območja. Njegov areal je razkosan, še vedno pa prihaja do stikov med subpopulacijami. Gamsi so vezani na skale. Živijo v alpskih delih solčavskega lovišča, v solčavskih pečeh, Olševi, Raduhi, preko Travnika in Komna, v Rogatcu in Lepenatki, v strmih pobočjih Menine planine, v pečeh Krašice, na Smrekovcu, na planoti Golte, v Tirskih pečeh, v Zaloki, v pečeh pod planoto Lom, v Paškem Kozjaku. Za razvoj gozda manj vplivna vrsta.

Osrednje območje naselitve damjaka (Dama dama) – naseljene tujerodne divjadi obsega površine ugreznin nad rudnikom lignita in bližnje vzpetine. Na jugu ga omejujejo udorninska jezera, na zahodu namišljena črta Šoštanj-Topolšica-Lajše, na severu magistralna cesta Topolšica-Škale, na vzhodu pa črta Turnska gošča-Škalsko jezero. Veliko je okrog 600 ha. Ima precejšen vpliv, vendar na omejenem območju, kjer prevladujejo degradirani gozdovi.

Muflon (Ovis musimon) je bil naseljen na prisojna pobočja Podolševe v lovišču Solčava. Kolonija se je prilagodila na življenjsko okolje in se razširila na celotne solčavske peči in tudi v pobočja Raduhe. Se širi v prostoru (preko grebena na Koroško v lovišče Bistra in manj v lovišče Luče). Ima močan vpliv v naravno dobro ohranjenem območju, na srečo je omejen le na površino lovišča Solčava.

Med zavarovanimi živalskimi vrstami so pogosto prisotne gozdne kure, ujede in sove. Ob večjih rekah in jezerih v Šaleški dolini najdemo tudi zavarovane vrste vodnih in obvodnih ptic. Pojavljajo se tudi zveri, od katerih je ris že stalno naseljen v območju. Stalno pa se pojavlja tudi medved, ker preko našega območja potekajo prehodne poti v Alpe.

1.2 Površina gozdov Površina gozdov v GGO Nazarje znaša 48 335,26 ha. Poleg te površine pa imamo v načrtih GE še negozdne površine, ki so izločene kot samostojni odseki (površine za gojitev divjadi, obore za rejo divjadi, preseki za daljnovod in žičnico na Golte ter kmetijske površine). Skupaj znaša površina teh negozdnih zemljišč 40,13 ha.

Preglednica 4: Pregled gozdnih površin po občinah

Občina površina gozda v ha Gornji Grad 6,567.95 Ljubno ob Savinji 6,024.49 Luče 9,217.73 Mozirje 5,088.61 Nazarje 2,966.98 Šmartno ob Paki 836.05 Šoštanj 6,268.75 Velenje 3,546.76 Solčava 7,806.55 Vransko 11.39



1.3 Lastništvo gozdov V območju prevladujejo zasebni gozdovi (75% površine). Po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so v državne gozdove vključeni tudi ostali družbeni gozdovi (kmetijske zadruge, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Terme Topolšica, Zdravstveni center Celje). Delež državnih gozdov se je zmanjšal zaradi denacionalizacije, ki pa še ni končana. V postopku vračanja so še nekdanji gozdovi ljubljanske škofije in nekaj ostalih površin. Prav tako se je spremenil delež gozdov ostalih pravnih oseb (prej samo zadružni gozdovi), kjer so vključeni še gozdovi župnij, Planinske zveze. Občinski gozdovi obsegajo samo en oddelek v GE Bele vode (Grajska planina) in nekaj ostalih manjših površin v GE Velenje, GE Bele vode.

Preglednica 5: LP - Površina gozdov GGO po oblikah lastništva

Zasebni gozdovi Državni gozdovi Občinski gozdovi G. dr. prav. oseb Skupaj Površina gozda 36,284.77 11,621.94 49.92 378.63 48,335.26Delež (%) 75.07 24.04 0.10 0.78 100.00

V zasebnih gozdovih je 4.700 lastnikov gozdov, povprečna posest pa znaša 7,7 ha Glede na prejšnji načrt se je povprečna posest povečala.

Z upoštevanjem vseh solastnikov je število lastnikov gozdov dosti večje – kar 7200. Razdrobljenost posesti (solastništvo) je prikazana v naslednjem pregledu: 2500 posesti (53%) ima samo en lastnik (delež 1/1), 1500 posesti (32%) 2 solastnika (delež ½), 700 posesti (15%) več kot 2 solastnika.

Največ solastnikov ima z denacionalizacijo vrnjena posest. Agrarna skupnost Petelinek je v tabeli prikazano kot ena posest s površino gozda nad 100 ha, dejansko pa je 79 solastnikov z različno velikimi deleži.

Velika gozdna posest ima precejšen delež v površini (precej večji kot prej) – pri tem pa velja, da je le pri 60% gozdne posesti nad 100 ha lastnik eden ali sta največ 2 solastnika, medtem ko je ostala »veleposest« močno razdeljena med solastnike (povprečno 28 solastnikov). Večina večje gozdne posesti je v Zgornji Savinjski dolini, le 7 posestnikov nad 100 ha je v Šaleški dolini (Bele vode in Šentvid).

Preglednica 6: LS - Posestna sestava zasebnih gozdov v GGO

Sestava v % Velikost gozdne posesti po številu posestnikov po gozdni površini % v razredu kumulativa (%) % v razredu kumulativa (%) do 1 ha 33,34 33,34 1,87 1,87 1 do 5 ha 33,95 67,29 11,33 13,20 5 do 10 ha 14,35 81,64 14,29 27,49 10 do 30 ha 13,26 94,90 31,18 58,67 30 do 100 ha 4,50 99,40 28,63 87,30 nad 100 ha 0,60 100,00 12,70 100,00 Opomba: V analizah posesti in tabelarnih prikazih upoštevamo POSEST, ena posest ima lahko več solastnikov.

1.4 Odprtost gozdov s prometnicami in razmere za pridobivanje lesa

1.4.1 Odprtost gozdov s cestami

Gostota cest pomembnih za gospodarjenje z gozdovi (gozdne in javne) se v obdobju 1991 – 2000 ni bistveno spremenila. Po reorganizaciji gozdarstva in ustanovitvi Zavoda za gozdove je gradnja gozdnih cest praktično zastala zaradi neurejenega financiranja gradenj. Z zakonom o gozdovih je bilo sicer predvideno sofinanciranje države pri gradnji gozdnih cest, vendar so bila sredstva državnega proračuna prvič na razpolago šele leta 2000 in še takrat v zelo majhnem obsegu - 40 milijonov SIT za celo Slovenijo.

V skladu z zakonom o gozdovih je bilo prenešenih v upravljanje lokalnih skupnosti 402 km gozdnih cest, zato se je razmerje med gozdnimi cestami in javnimi cestami, pomembnimi za gospodarjenje z gozdovi, znatno spremenilo.



Pri vseh izračunih dejanske in ciljne gostote gozdnih cest in vlak, ki sledijo v tabelah, je upoštevana površina večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim pomenom, kjer je načrtovan posek (41.639 ha), zmanjšana za gozdove, ki so v novih gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot predlagani za varovalne gozdove in brez načrtovanega poseka (223 ha) ter gozdove, kjer so skrajno neugodne spravilne razmere in ni možna, oz. je neracionalna kakršna koli gradnja gozdnih prometnic za izboljšanje spravilnih razmer (223 ha).

Torej je površina, ki je uporabljena v izračunih - 41.193 ha.

Preglednica 7: D-C2 - Odprtost gozdov GGO s cestami po GE

Vse ceste Produktivne dolžine cest GE Gozdne Javne Skupaj Gozdne Javne Skupaj Gostota km km Km Km km km m/ha Solčava 52 61 113 46 38 84 18,5Luče 61 139 200 60 104 164 24,7Ljubno 85 119 204 84 58 142 25,0Gornji Grad 135 135 270 128 41 169 22,4Nazarje 126 144 270 114 20 134 20,7Bele vode 68 150 218 58 75 133 24,6Velenje 36 234 270 26 77 103 21,0Skupaj GGO 563 982 1.545 516 413 929 22,6

Po območnem načrtu za obdobje 1991-2000 je bila gostota cest 21,7 m/ha, gostota gozdnih cest v letu 2000 pa je 22,6 m/ha. Po podatkih o novozgrajenih gozdnih cestah je v obdobju 1991-2000 bilo zgrajenih 13 km gozdnih cest, kar bi povečalo gostoto le za 0,3 m/ha. Povečanje za 0,6 m/ha je posledica drugačne izmere. Za novi kataster gozdnih cest so bile dolžine izmerjene na terenu, podatki za območni elaborat 1991-2000 pa so bili izmerjeni iz kart 1:10.000.

Preglednica 8: D-CL - Odprtost gozdov GGO s cestami po oblikah lastništva (upoštevani so večnamenski gozdovi in produktivne dolžine cest

Vse ceste (km) Produktivna dolžina cest (km) GE

LASTNIŠTVO Gozdne Javne Skupaj Gozdne Javne Skupaj

Gostotam/ha

Solčava Mešano lastništvo 52 61 113 46 38 86 18,9 Luče Mešano lastništvo 61 139 200 60 104 164 23,9 Ljubno Pretež. zas.>80% 85 119 204 84 58 142 25,0 Gornji Grad Mešano lastništvo 132 135 267 128 41 169 22,2 Nazarje Mešano lastništvo 129 144 273 114 20 134 20,7 Bele vode Pretež. zas.>80% 68 150 218 58 75 133 24,6 Velenje Pretež. zas.>80% 36 234 270 26 77 103 21,0 SKUPAJ Mešano lastništvo 374 479 853 348 203 551 21,6 SKUPAJ Pretež. zas.>80% 189 503 692 168 210 378 23,6 Opomba: Raven določanja oblike lastništva je GE.

Iz preglednice je razvidno, da je večja gostota gozdnih cest v gospodarskih enotah, kjer prevladujejo zasebni gozdovi. Dejstvo je razumljivo, ker se nahajajo državni gozdovi praviloma v višjih nadmorskih višinah, večina nad 1000 m, kjer so terenske razmere zahtevnejše za gradnjo gozdnih cest, oz. v skladu s pravilnikom o gradnji in vzdrževanju gozdnih cest, zaradi nagibov terena prepovedane.



Preglednica 9: D-CO – Delež odprtosti gozdov GGO s cestami (upoštevane so produktivne dolžine)

GE Dej.gostota Cilj.gostota Delež cilj. m/ha m/ha gostote %

Solčava 18,5 20,7 89,4 Luče 24,7 28,1 88,2 Ljubno 25,0 27,6 90,4 G. Grad 22,4 24,2 92,9 Nazarje 20,7 23,4 88,2 Bele vode 24,6 25,3 97,1 Velenje 21,0 21,6 97,2 Skupaj 22,6 24,6 91,6

Pri izračunu ciljne gostote, smo po gospodarskih enotah ugotovili dejanske potrebe po gradnji gozdnih cest za odpiranje določenih predelov.

Preglednica 10: Produktivne dolžine cest in njihovi deleži po kategorijah

Dolžine v km in deleži v % GE kategorija

G1 %G1 Kategorija

G2 %G2 kategorija

G3 %G3

SOLČAVA 0 0 0 0 52 100LUČE 0 0 0 0 61 100LJUBNO 59 69 0 0 26 31GORNJI GRAD 49 37 0 0 83 63NAZARJE 52 41 18 14 58 45BELE VODE 18 26 15 22 35 51VELENJE 23 64 0 0 13 36Skupaj 201 36 33 6 328 58

Značilen je 36% delež cest G1, to je cest, ki poleg funkcije izvoza lesa opravljajo še javni pomen. Te ceste zahtevajo višji nivo vzdrževanja, kar vpliva na potrebna sredstva za 1 km vzdrževanja gozdnih cest.

Izjema sta gospodarski enoti Solčava in Luče, kjer ni cest, ki opravljajo tudi javni pomen. Razlog za tako stanje je v tem, da je občina Luče, ki je pred ustanovitvijo občine Solčava pokrivala navedeni gospodarski enoti, hotela prevzeti v svoje upravljanje vse ceste, ki vršijo, četudi v manjši meri, javni pomen. Pregledna karta cestnega omrežja ter površin potencialno najugodnejših načinov spravila – v Prilogi načrta

1.4.2 Odprtost gozdov z vlakami in razmere za pridobivanje lesa

Nazarsko gozdnogospodarsko območje je z ozirom na terenske prilike, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, zelo pestro. Prevladujejo površine s srednjimi nagibi (30% do 60%) - delež površine 61%, razmeroma velik delež, skoraj ena tretjina zavzemajo površine z ekstremnimi nagibi (nad 60%) - 29%, zelo malo pa je površin z manjšimi nagibi (do 30%) - le okrog 10%. Po gospodarskih enotah pa je stanje še bolj pestro. Prav nagib terena pa je faktor, ki bistveno vpliva na določitev načina spravila.

Preglednica 11: Prikaz površin (ha) gospodarskih enot po nagibih terena

do 30% 30% do 60% nad 60% SKUPAJ GE Površina ha % Površina ha % Površina ha % Površina ha %

Solčava 236 5 2.788 61 1.516 33 4.539 100 Luče 102 2 4.211 64 2.318 35 6.631 100 Ljubno 222 4 2.264 40 3.198 56 5.685 100 Gornji Grad 1.718 23 4.952 66 860 11 7.530 100 Nazarje 1.507 23 3.805 59 1.176 18 6.488 100 Bele vode 43 1 3.779 70 1.593 29 5.416 100

Velenje 316 6 3.464 71 1.125 23 4.905 100 Skupaj 4.144 10 25.263 61 11.786 29 41.193 100



Preglednica 12: Odprtost gozdov z vlakami

GE POVRŠINA (ha) DOLŽINA VLAK (m) GOSTOTA (m/ha) Solčava 4.539 182.110 40 Luče 6.631 358.460 54 Ljubno 5.685 220.340 39 Gornji Grad 7.530 615.415 82 Nazarje 6.488 502.860 78 Bele vode 5.416 209.225 39 Velenje 4.905 238.675 49 Skupaj GGO 41.193 2.327.085 56

Odprtost gozdov z vlakami je, kot je razvidno iz preglednice, po gospodarskih enotah zelo različna. Giblje se od 39 m/ha v gospodarskih enotah Ljubno in Bele vode, pa do 82 m/ha v gospodarski enoti Gornji Grad. Tabela sicer daje grobo orientacijo gostote, vendar je za pravilno predstavo potreben prikaz po optimalnem načinu spravila, ki je odraz terenskih razmer. Iz navedenega razloga izstopa GE Solčava, kjer je najnižja gostota vlak, ker je nizek delež površin z možnostjo traktorskega spravila.

Preglednica 13: SPR - Pregled površin po potencialno najugodnejših načinih spravila ter porazdelitev površin po trenutnih spravilnih razdaljah

Način spravila Površina Spravilna razdalja (m) - v % ha % do 200 200-400 400-600 600-800 800-1200 nad 1200 S traktorjem 18226 44.25 39.55 46.56 10.85 2.03 0.90 0.23Z žičnico 478 1.16 34.47 51.71 8.62 8.62 0.00 0.00Ročno 1853 4.50 42.24 33.35 15.56 6.67 0.00 0.00Komb. s traktorjem 19075 46.31 31.96 49.02 14.04 3.67 1.30 0.00

Kombinirano z žičnico 1561 3.79 29.03 44.86 18.47 5.28 2.64 0.00

Skupaj 41193 100.00 35.70 47.10 12.80 3.20 1.10 0.10

Delež površin, primernih za traktorsko spravilo je 44 % površine večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom s predvidenimi ukrepi. Zaradi precejšnjih naklonov pobočij in ne dovolj goste mreže gozdnih prometnic pa prevladujejo površine s kombiniranim spravilom (traktorsko in ročno) – 46 %. Spravilo z žičnico in kombinirano spravilo (žičnica-ročno) pa je omejeno na najbolj strma pobočja, odprta s cestami – 5 %. Le malo manjši je tudi delež ročnega spravila.

Značilnost, ki se kaže v tabeli, je še razmeroma visok delež kombiniranega spravila – ročno, traktor. Z dosegom ciljne gostote cest in vlak bo razmerje občutno spremenjeno.

1.5 Družbeno gospodarske razmere Največje urbano središče v območju je Velenje, kjer je tudi mestna občina. Velenje se je zlasti po 2. svetovni vojni naglo razvijalo in postalo občinsko središče ter tudi zaposlitveno in gospodarsko središče širše regije. Ostali večji kraji z nadpovprečno razvitim gospodarstvom, kjer so tudi sedeži občin, so še Šoštanj, Mozirje in Nazarje. Poleg teh občin se samo še v občini Šmartno ob Paki število prebivalcev povečuje, v vseh ostalih občinah, kjer je več kmečkega prebivalstva, pa število prebivalcev stagnira ali celo pada. Časovna primerjava na priloženem grafikonu nam pokaže, da se je v zgornji Savinjski dolini število prebivalcev od leta 1931 pa do leta 1999 le malo povečalo, v Šaleški dolini pa v istem obdobju skoraj podvojilo.



0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010leto

UE Mozirje

UE Velenje

GGO Nazarje

Grafikon 3: Gibanje števila prebivalcev v GGO Nazarje

Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v Šaleški dolini. Daleč največ zaposlenih imajo v Gorenju, obenem pa tu ustvarijo tudi najvišji prihodek. Ostale večje družbe po številu zaposlenih in ustvarjenem prihodku so še Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. V Zgornji Savinjski dolini je največ industrije v Nazarjih (proizvodnja malih gospodinjskih aparatov MGA, lesna industrija GLIN, tekstilna industrija ELKROJ). Po celotni dolini pa je dokaj razvita lesna industrija, kjer je poleg večjih družb (GLIN in Smreka Gornji Grad) prisotno še veliko manjših obratov (mizarstva, žage, izdelava stavbnega pohištva, izdelava brunaric…). V tem je verjetno poleg turizma tudi največja perspektiva Zgornje Savinjske doline.

V občinah z nadpovprečno visokim deležem kmečkega prebivalstva (Solčava, Luče, Gornji Grad, v malo manjši meri še Ljubno, Mozirje) je tudi indeks staranja višji od povprečja. Poleg tega, da na kmetijah dela vedno manj ljudi, je tudi delovno aktivno prebivalstvo starejše kot v mestih. Vedno več kmetij se mora za preživetje ukvarjati še z dopolnilnimi dejavnostmi.

Lastniki gozdov so le deloma kmetje, odvisni od dohodkov iz gozda in živinoreje. Veliko lastnikov je tudi zaposlenih (vsaj en družinski član), posebej ob mestih in večjih naseljih, vedno več pa se jih tudi ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi (zlasti turizem).

1.6 Organiziranost gozdarstva v območju

1.6.1 Organizacija in kadrovska zasedba javne gozdarske službe v območju

Gozdarstvo nazarskega gozdnogospodarskega območja je bilo do leta 1993 organizirano enotno v okviru Gozdnega gospodarstva Nazarje. Na osnovi Zakona o gozdovih (Ur.l.RS št.30/93) je bila leta 1993 ustanovljena javna gozdarska služba ter Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Nazarje (ki je ena od štirinajstih območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije) kot nosilec dejavnosti javne gozdarske službe v območju. Vsa strokovna opravila v gozdovih, ne glede na lastništvo, so se prenesla na javno gozdarsko službo, Gozdno gospodarstvo Nazarje se je preoblikovalo v gozdarsko izvajalsko podjetje (sečnja in spravilo lesa ter gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic).

Organizacijsko je območna enota Nazarje razdeljena na pet krajevnih enot: Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje in Šoštanj. Glede na velikost in obseg dela je na vsaki krajevni enoti od štiri do šest strokovnih delavcev. Na območni enoti je kot strokovni servis zaposlenih še devet strokovnih delavcev in tri delavke administracije.



Izobrazbena struktura zaposlenih v OE Nazarje je visoka: 31% zaposlenih ima visokošolsko strokovno izobrazbo, 36% višješolsko in 33% srednješolsko; trije delavci končujejo podiplomski študij. Strukturo izobrazbe zaposlenih prikazuje spodnji graf:

Grafikon 4: Struktura izobrazbe zaposlenih v OE Nazarje

Nabor delavcev za javno gozdarsko službo se je ob njeni ustanovitvi opravil iz delavcev Gozdnega gospodarstva Nazarje. Na osnovi sistemizacije, ki jo je za Zavod za gozdove sprejela Vlada RS, je v območni enoti Nazarje sistemizirano 38 uslužbencev (35 strokovnih in 3 administracija). Zaradi upokojitev in omejitev pri zaposlovanju se je dejansko število zaposlenih od ustanovitve do danes zmanjšalo na 36 uslužbencev, kar povzroča precejšnje dodatne obremenitve posameznih uslužbencev. Spodnja tabela prikazuje obseg dela delavcev območne enote Nazarje po najpogosteje primerjanih (osnovnih) kazalcih dejavnosti, ki jo opravljajo delavci Zavoda za gozdove, območne enote Nazarje:

Preglednica 14: Obseg dela delavcev v OE Nazarje

Površina gozdov Etat Gojitvena dela Varstvena dela

Vrsta gozdov

na revirnega gozdarja

na gozdarskega strokovnega

delavca



delavca



delavca



delavca ha m3 (letni obseg) ha (letni obseg) dni (letni obseg)

Lesnoproiz. g. 2.082 1.262 8.991 5.449 33 20 82 50

Vsi gozdovi 2.417 1.465 8.991 5.449 33 20 82 50

Primerjava kazalcev s kazalci iz zadnjega območnega načrta kaže, da so strokovni gozdarski delavci pri sedanji organiziranosti bistveno bolj obremenjeni kot v prejšnji. To tudi kaže, da je sedanje število zaposlenih ob zagotavljanju optimalne pokritosti terena in realizaciji zakonsko določenih nalog že kritično oz. povsem na minimumu.

1.6.2 Večja gozdarska proizvodna podjetja v območju

V nazarskem gozdnogospodarskem območju je le eno podjetje, to je Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je registrirano za opravljanje gozdarske dejavnosti in deluje kot delniška družba. Gozdno gospodarstvo Nazarje izvaja sečnjo in spravilo lesa v državnih gozdovih (nekdanji gozdovi ljubljanske nadškofije, ki so v postopku denacionalizacije), v manjši meri pa tudi v zasebnih gozdovih in gozdovih drugih pravnih oseb. Gozdna proizvodnja se izvaja v treh proizvodnih enotah: Gornji Grad-Ljubno, Luče in Nazarje-Šoštanj. Poleg tega se podjetje ukvarja še s transportom, servisi ter gradnjami in vzdrževanjem gozdnih in lokalnih prometnic.

Podjetje ima stalno zaposlenih 61 delavcev, od tega 25 na področju gozdne proizvodnje. V času poletne sezone zaposlijo za določen čas še od 10 do 15 delavcev. Izobrazbena struktura delavcev v podjetju je

0

2

4

6

8

10

12

14

štev

ilo z

apos

leni

h

visoka višja srednja

strokovno osebjeadministracija



naslednja: 5% je delavcev z visoko izobrazbo, 8% s višjo in 14% s srednjo; ostalo (73%) so delavci s poklicno izobrazbo in različno stopnjo kvalifikacij. Za delo v gozdu se odloča vse manj mladih kadrov, zato je starostna struktura delavcev v podjetju neugodna – kar 79% delavcev je starih nad 40 let.

Precej lesa se v zasebnih gozdovih poseka tudi s t.i. medsosedsko pomočjo, preko sodelovanja v strojnih krožkih, del pa tudi s t.i. »sivo ekonomijo« preko manjših podjetnikov in delavcev, ki za to niso registrirani; ker pa ne plačujejo ustreznih dajatev so zelo konkurenčni.

Odkup lesa je v območju organiziran preko dveh večjih firm: Leskom Nazarje (hčerinska firma GG Nazarje) in Zadruga Mozirje. Sorazmerno velik delež lesa odkupijo tudi manjši podjetniki in obrtniki.

1.6.3 Organiziranost, opremljenost in usposobljenost lastnikov gozdov v območju na področju gozdarstva

Večji gozdni posestniki so večinoma dobro opremljeni za delo v gozdu. Motorne žage spadajo že med osnovno orodje vsakega lastnika gozda, prav tako je tudi običajna opremljenost s prilagojenimi kmetijskimi traktorji (za delo v gozdu). Za spravilo lesa v težjih pogojih (z žičnim žerjavom) pa tudi večji lastniki niso opremljeni in dobijo primerne izvajalce. Usposobljenost lastnikov gozdov (oziroma pri delu v gozdu aktivnih članov družine) pa je malo slabša. Nekaj jih ima primerno strokovno izobrazbo kmetijsko-gozdarske smeri, večinoma pa so se usposobili ob delu. Stanje se izboljšuje z tečaji varnega dela z motorno žago in spravila s traktorji.

Lastniki gozdov so organizirani v okviru strojnih krožkov, ki so oblika medsosedske pomoči. Člani krožka ponudijo proste zmogljivosti strojev, ki jih sicer uporabljajo na svoji kmetiji, drugim članom. Sodelovanje in plačilo poteka neposredno med člani krožka. Kmet z lastnim strojem opravlja storitev, za kar dobi plačilo po cenah, ki so predhodno določene s cenikom. V območju sta dva strojna krožka, organizirana po nekdanjih občinah (Šaleška dolina in Zgornja Savinjska dolina). V Šaleški dolini sodelujejo člani večinoma na kmetijskem področju in je za gozdarska dela prijavljenih le 8 kmetov. V Zgornji Savinjski dolini pa sodelujejo člani na kmetijskem in gozdarskem področju in več članov opravlja tudi gozdarska dela.

Poleg strojnih krožkov so kmetje ponekod združeni tudi v okviru agrarnih skupnosti kot recimo Petelinek v Gornjem Gradu (za vsa gozdarska dela dobijo zunanjega izvajalca, plačilo pa si delijo po deležih). Omeniti je potrebno tudi pašne skupnosti. V območju je 11 večjih pašnih skupnosti, kjer območja paše obsegajo deloma tudi gozdne površine v državni lastnini. Te površine si upravičenci ponekod lastijo in zato prihaja tudi do nedovoljenih posegov v gozdove.

1.7 Druge dejavnosti v prostoru, povezane z gozdom a) Lovstvo

V GGO Nazarje je lovstvo organizirano v 12 lovskih družinah, del površine pa upravlja še Zavod za gojitev divjadi "Kozorog" Kamnik, ki ima sedež izven območja. Skupna površina lovišč znaša od 2.500 ha do 9.500 ha. Lovske družine so skupaj z družinami celjskega GGO združene v Savinjsko-Kozjansko zvezo lovskih družin Celje. Upravno je območje razdeljeno med dve upravni enoti: UE Mozirje - 7 lovišč in UE Velenje - 5 lovišč. Lovišča se združujejo v dva bazena za gospodarjenje z divjadjo: Zgornjesavinjski in Šaleški.

V obdobju 1991-1994 so lovišča gospodarila na podlagi letnih lovskogospodarskih načrtov lovišč. Osnova za načrtovanje so bili petletni lovskogospodarski načrti. V letu 1995 je nastopila sprememba, ki vodi k celovitejšemu načrtovanju gospodarjenja z divjadjo. Zavod za gozdove v skladu z zakonodajo začel z izdelavo letnih območnih lovskogojitvenih načrtov, ki se izdelujejo vsako leto. Lovišča izdelajo letni lovskogospodarski načrt, ki mora biti usklajen z območnim lovskogojitvenim načrtom. V letu 1997 so lovišča izdelala tudi petletne lovskogospodarske načrte. Lovska inšpekcija kontrolira izvajanje načrtov.

b) Kmetijstvo Kmetijstvo je v večjem delu območja usmerjeno v živinorejo, le po dolinah in kotlinah je pomembno tudi poljedelstvo. Nekaj manjših površin na rečnih terasah ob Savinji zavzemajo tudi hmeljišča. Na splošno pa velja, da se njivske površine zmanjšujejo, več pa je travnikov in pašnikov. Med kmetijskimi površinami prevladujejo po dolinah in tudi po hribovju (na primernih terenih za strojno obdelavo) travniki. V živinoreji prevladuje mlečna živinoreja, del kmetij (zlasti oddaljene kmetije, kjer ni možno dnevno oddajati mleka) pa se ukvarja tudi z mesno govedorejo. Ovčjereja je manj razvita in samo nekatere kmetije so se usmerile samo v rejo drobnice. Tako je na primer v ovčjerejskem društvu Raduha 40 članov.



Večje površine, zlasti v državni lasti, zavzemajo tudi planinski pašniki. Na Menini, Smrekovcu, Komnu, Raduhi, Veži in ostalih planinah pasejo živino pašne skupnosti. Lastniški odnosi in služnosti na teh površinah niso urejene, zato prihaja tudi do neprimernih posegov v gozdove ob pašnikih (prestavitev ograje ali celo neurejena gozdna paša brez ograj, posek gozdnega drevja).

c) Poselitev Večja naselja z mestnim značajem so zlasti v Šaleški dolini in spodnjem delu Zgornje Savinjske doline (Velenje, Šoštanj, Mozirje, Nazarje). Po površini pa prevladuje poselitev v samotnih kmetijah – celkih, ki daje značilno podobo tej krajini. Na večini površine območja so se oblikovala le manjša središča (vasi in trgi), kjer so danes običajno tudi sedeži občin. Poselitev je gostejša od zahoda proti vzhodu. Tako je na primer v občini Solčava in Luče le po eno strnjeno vaško naselje, v občini Ljubno sta dva naselja (trg Ljubno in Radmirje), v ostalih občinah pa več.

d) Infrastruktura Transportno mnogo bolj pomembna je Šaleška dolina, kjer poleg pomembne cestne povezave z Celjem in Koroško poteka tudi regionalna železniška proga (na žalost se konča v Velenju in je proga proti Koroški opuščena). Preko Savinjske doline pa potekajo pomembne povezave s Kamnikom (v Luče in Gornji Grad) ter proti Avstriji (mejni prehod Pavličevo sedlo) in Koroški (Črna). Lokalne in gozdne ceste so razmeroma gosto razvejene, veliko se jih še posodablja (asfaltiranje).

e) Turizem Turizem ima v območju velike možnosti (ohranjena narava, bogata kulturna dediščina, oživljanje tradicionalnih običajev, razne prireditve). Trenutno je najbolj razvit zdraviliški turizem (Terme Topolšica) in kongresni turizem, zato je največ turistov in tudi nočitev v občinah Šoštanj in Velenje. V Zgornji Savinjski dolini je turizem najbolj razvit v Solčavi (posebno Logarska dolina) in v Mozirju (smučarski center Golte in Mozirski gaj), razvija se pa tudi v Nazarjih (hotel Štorman na Venišah).

f) Rudarstvo in energetika Rudarstvo in energetika močno vplivata na krajinsko podobo Šaleške doline. Z izkopavanjem lignita se površje useda in nastajajo velika jezera. Tudi gozdne površine so se na ta način zmanjšale. V pridobivalnem prostoru rudnika lignita Velenje je 346 ha večnamenskih gozdov in 59 ha gozdov s posebnim namenom (zeleni pas). S predvideno izločitvijo Šoštanja iz pridobivalnega prostora se bo ta površina zmanjšala za 118 ha večnamenskih gozdov in 43 ha gozdov s posebnim namenom. V tem prostoru se bodo površine gozda še spreminjale. Deloma se bo površina ugreznila v jezero, del gozdnih površin pa bo spremenil rabo pri saniranju ugrezajočih površin. Glede na bližino mesta si želimo v tem prostoru tudi po končani sanacije (čez nekaj desetletij) obdržati sedanji delež gozdov. Problemi se kažejo v tem, da rudnik v tem prostoru ne namerava iskati dovoljenj za spremembo rabe iz gozda v travnik.

Termoelektrarna Šoštanj pa vpliva na okolje z emisijami škodljivih plinov. Posebej je bilo ogroženo območje Zavodenj, kjer so lastniki gozdov že dobili odškodnine zaradi zmanjšanih prirastkov. Po izgradnji čistilnih naprav se je stanje izboljšalo.

g) Lesna industrija Lesna industrija je v območju dokaj dobro razvita. Večina lesa se predela v lesni industriji Nazarje (GLIN). Podjetje je po poslovnih težavah (slaba organiziranost, izguba jugoslovanskih trgov) razpadlo na več manjših podjetij. Osnovna dejavnost še ostaja proizvodnja ivernih plošč in pohištva.

Tudi drugo večje lesnopredelovalno podjetje – Smreka Gornji Grad se nahaja v težavah. Izdelujejo predvsem lesene hiše in ostale izdelke iz masivnega lesa.

V celotnem območju je poleg teh večjih podjetij prisotno še veliko manjših obratov (mizarstva, žage, izdelava stavbnega pohištva, izdelava brunaric…).

1.8 Ureditvena členitev gozdnogospodarskega območja

Meja GGO Nazarje se v zadnjih obdobjih ni spreminjala. Edina sprememba je bila leta 1965, ko se je vključila celotna Šaleška dolina. Do takrat pa je takratno gornjegrajsko območje obsegalo le del Belih vod, ki gravitira na Mozirje (porečje Ljubije).

V GGO Nazarje je sedem gozdnogospodarskih enot. Površine so prokazane v naslednji preglednici, prostorski prikaz pa na pregledni karti. V preteklem desetletju se meje GE niso spreminjale.



Notranja razčlenitev gozdov se je spreminjala zlasti pri majhnih odsekih (pod 3 ha) in odsekih, ločenih po neznačilnih sestojnih razlikah – že pred sprejemom pravilnika. Število odsekov se je tako zmanjšalo iz 3664 na 3362. Pričakujemo še nadaljnje zmanjšanje števila odsekov zlasti v enotah Gornji Grad in Nazarje, kjer je dosti državnih gozdov in so bile delane še po starem pravilniku.

Preglednica 15: D-GE - Pregled gospodarskih enot v GGO

Zap. št. Gospodarska enota Površina gozdov 1 01 SOLČAVA 7,806.552 03 LUČE 9,315.483 05 LJUBNO 5,749.444 07 GORNJI GRAD 7,937.125 09 NAZARJE 6,875.116 11 BELE VODE 5,567.637 13 VELENJE 5,083.93 Skupaj vsi gozdovi 48,335.26



Pregledna karta gospodarskih enot v GGO

PRIKAZ STANJA FUNKCIJ GOZDOV


2 PRIKAZ STANJA FUNKCIJ GOZDOV Splošni opis funkcij gozdov v gozdnogospodarskem območju Gozdni prostor gozdnogospodarskega območja Nazarje znaša 50.675 ha. Naslednji preglednici prikazujeta, na kakšni površini so poudarjene skupine funkcij in posamezne funkcije.

Preglednica 16: F2 - Površine gozdnega prostora s poudarjenimi skupinami funkcij (v ha) E1S1 E1S2 E1S3 E2S1 E2S2 E2S3 E3S1 E3S2 DRUGO SKUPAJ P1 401 425 1.059 77 3.012 4.840 48 521 534 10.917 P2 806 1.260 5.492 203 3.477 12.471 5 55 32 23.801 P3 476 3.508 4.209 112 1.871 1.994 26 2 12.198 P0 2.694 898 57 109 3.759 Skupaj 4.378 6.092 10.817 501 8.360 19.305 53 602 567 50.675

V mnogih primerih je na isti površini poudarjenih po več funkcij hkrati. Zato nam preglednica poudarjenosti funkcij po stopnjah in skupinah ne more omogočiti pravega vpogleda v stanje posamičnih funkcij. Iz nje pa je moč razbrati, da so ekološke funkcije po vsem območju zelo močno poudarjene, saj so te poudarjene samo s tretjo stopnjo le na 1.222 ha, kar znaša okoli 2,4% površine gozdnega prostora, medtem ko so na 42% površine (21.287 ha) poudarjene na prvi stopnji. Socialne funkcije so v obravnavanem območju v primerjavi z ekološkimi nekoliko manj poudarjene in sicer: s prvo stopnjo na slabih 10% (4.932 ha) in z drugo stopnjo na slabih 30% gozdnega prostora (15.054 ha). Na kar 60% gozdnega prostora pa socialne funkcije niso posebej poudarjene. Težišče socialnih funkcij je v bolj obljudenem vzhodnem delu območja, še zlasti v okolici industrijsko urbanega kompleksa mest Velenje in Šoštanj. Medtem pa so ekološke funkcije poudarjene skoraj po vsem območju, posebej močno pa seveda v visokogorju in Alpah vzdolž severnega in zahodnega roba nazarskega GGO. Stanje po posamičnih funkcijah je prikazano v naslednji preglednici (navedene so samo tiste funkcije, ki so dejansko prisotne):

Preglednica 17: D-F - Površine gozdnega prostora s poudarjenimi funkcijami (v ha)

Funkcija 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja Skupaj ha % ha % ha % ha Varovanje gozdnih zemljišč in sestojev 18.679 37 30.001 59 1.995 4 50.675Hidrološka 2.307 5 20.947 41 27.421 54 50.675Biotopska 1.360 3 11.089 22 38.226 75 50.675Klimatska 1.425 3 986 3 48.264 95 50.675Zaščitna 107 100 107Higiensko-zdravstvena 1.500 3 7.507 15 41.668 82 50.675Rekreacijska 287 0,6 2.760 5,4 47.628 94 50.675Turistična 752 2 1.669 3 48.254 95 50.675Poučna 196 0,5 208 0,5 50.271 99 50.675Raziskovalna 2.840 100 2.840F. varovanja naravne dediščine 2.809 31 6.230 69 9.039F. varovanja kulturne dediščine 0 1.647 100 1.647Estetska 77 7 1.020 93 1.097Lesnoproizvodna 10.917 23 23.801 51 12.198 26 46.916Lovnogospodarska 844 100 844

Funkcije gozdov - stanje, usmeritve in ukrepi Varovalna funkcija -stanje

Varovalna funkcija s prvo stopnjo poudarjenosti je prisotna na več kot tretjini površine gozdnega prostora. Prevladujoča je v tako imenovanih "alpskih" enotah, Lučah in Solčavi, kjer gozdovi poraščajo izredno strma, skalovita in plazovita pobočja ter se pnejo vse do zgornje gozdne in drevesne meje. V ostalih enotah je s prvo stopnjo poudarjena predvsem na strmih, skalovitih karbonatnih pobočjih vzdolž sotesk in globeli, na nekarbonatnih tleh pa zlasti v predelih, močno ogroženih po plazovih. Varovalna funkcija je močno poudarjena po vsem področju Matkovega kota, Logarske doline (razen dolinskega dna), Robanovega kota, v Veži, Podvežaku, večjem delu Podvolovjeka, pod Rogatcem, na Raduhi, na pobočjih nad sotesko Savinje, v zgornjem delu Olševe, vzdolž Lučnice in njenih pritokov, na strmih delih pobočij



pod Mozirskimi planinami, nad sotesko Ljubije, na pobočjih nad Hudim potokom in njegovimi pritoki, vzdolž Velunje, ob Paki in pod Paškim Kozjakom, na Gori Oljki, na strmih pobočjih pod Menino ter v območju poplavnih logov ob Savinji. Našteta so večja območja gozdov z varovalno funkcijo prve stopnje poudarjenosti, medtem ko je ta prisotna tudi na manjših površinah v skladu z lokalnimi rastiščnimi posebnostmi in reliefom. Precej gozdov (3.908 ha), ki opravljajo varovalno funkcijo prve stopnje, je izločenih iz rednega gospodarjenja kot varovalni gozd. Zaradi neugodnih terenskih pogojev in nedostopnosti se v večini varovalnih gozdov posek sploh ne vrši, ampak so prepuščeni naravnemu razvoju. Tam, kjer mejijo na gospodarski gozd in je možno spravilo lesa, pa se občasno vrši posek z namenom krepitve varovalne funkcije.

Zaradi na splošno velikih nagibov pobočij, razmeroma plitvih tal in nevarnosti plazov je druga stopnja poudarjenosti varovalne funkcije prisotna skoraj v vseh ostalih gozdovih. Samo na malo manj kot 2.000 ha (4% gozdnega prostora) varovalna funkcija ni posebej poudarjena. To je predvsem gričevnato obrobje Velenjske kotline, agrarna krajina ob meji s Spodnjo Savinjsko dolino in večji del gričevja med Savinjo in Dreto med Radmirjem ter Nazarjem.

-usmeritve za delo

Z odlokom proglašeni varovalni gozdovi so izločeni iz rednega gospodarjenja. V njih posek in spravilo v večini primerov nista mogoča, ne da bi pri tem ogrozili njihovo varovalno vlogo. Marsikje tudi nimata nobenega pomena, saj leži mnogo varovalnih sestojev tik ob zgornji gozdni meji. Zaradi naštetih razlogov v varovalnih gozdovih niso predvideni niti dovoljeni nobeni ukrepi. Vendar pa so nekateri odseki varovalnih gozdov locirani znotraj gospodarskega gozda in imajo razmeroma visoke lesne zaloge. Gre za sestoje, ki so bili izločeni iz rednega gospodarjenja bodisi zaradi lokalnih reliefnih značilnosti ali pa zaradi nedostopnosti. V kolikor je v teh gozdovih možno izvajati omejene sečnje z namenom krepitve njihove varovalne vloge, so le te dopustne. Še zlasti je pomemben preventivni posek starejših in oslabelih dreves na plazovitih tleh ter preprečevanje gradacij podlubnikov. Les se načeloma pušča v gozdu, razen kadar ga je možno izvleči, brez da bi s tem nastajale večje poškodbe na gozdnih tleh. V primeru naravnih nesreč, kot so vetrolom, snegolom, plazovi in podobno, je potrebno izvesti vsa dela sanacije in urediti zaščito pred erozijo. Drugi ukrepi v varovalnih gozdovih niso načrtovani.

V gozdovih, kjer se izvaja pridobivanje lesa, je potrebno prilagoditi gozdnogojitveno tehniko. Splošna načela so naslednja: manjša gostota cest, še zlasti na erodibilni in plazoviti podlagi, vlake naj bodo zatravljene in uporaba kombiniranega, terenu prilagojenega spravila. Torej poleg traktorja kot spravilnega sredstva pridejo v poštev še žični žerjav, ročno in animalno spravilo. Traktor naj se uporablja bolj v neposredni bližini cest ali negozdnih površin. Ročno spravilo je možno uporabiti na manjših razdaljah. Gojitvena tehnika naj bo sproščena, s tem da se ohranjajo in pospešujejo predvsem mehansko trdna in odporna drevesa ne glede na kvaliteto lesa. Listavci imajo prednost. Jakost sečenj naj bo majhna. Pomlajevati v obliki manjših jeder, ki so točkovno razpršena, oziroma ozkih in krajših prog v primeru spravila z žičnimi žerjavi. V drogovnjaku izvajati zmerno redčenje, v starejših razvojnih fazah pa opustiti redčenja. Površine, ki se slabo pomlajujejo, spopolniti pretežno z listavci. Skupine pionirskih vrst drevja in grmovja se mora puščati v gozdu. Pri izgradnji cest in vlak uporabljati bager. Del v gozdu se ne sme izvajati tedaj, ko so tla zaradi padavin razmočena. V gozdovih, kjer je varovalna funkcija poudarjena s prvo stopnjo, je treba gospodarjenje popolnoma uskladiti z navedenimi usmeritvami. Hidrološka funkcija

-stanje

Hidrološko funkcijo prve stopnje poudarjenosti opravljajo gozdovi v ožjem pasu okrog vodnih zajetij in virov (območja 1. in 2. varstvene cone po odloku o zaščiti virov pitne vode), gozdovi v širših območjih, kjer je gostota vodnih virov velika ter na področjih nad in v bližini vodnih virov, kjer je matična kamenina prepustna. Ta funkcija je s prvo stopnjo poudarjena tudi nad kraškimi jamami. Najpomembnejša področja, kjer je hidrološka funkcija močno poudarjena, so v Podolševi, pod Rogatcem, v Tiroseku, v Ljubijskem grabnu, Mozirski Požganiji, pod Tirskimi pečmi, ob potoku Strmina v Zavodnjah in poplavni gozdovi ob Savinji. Hidrološko funkcijo druge stopnje opravlja dobrih 40% gozdov v nazarskem gozdnogospodarskem območju. To so gozdovi na potencialnih vodovarstvenih območjih, na prepustni karbonatni podlagi, na širših vodozbirnih območjih (3. varstvena cona po odloku o zaščiti vodnih virov) in vzdolž stalnih vodotokov v pasu širine dveh drevesnih višin. Sem sodi ves zahodni, južni osrednji in deloma vzhodni del gospodarske enote Solčava, Dleskovška planota, Raduha, Menina, večina pogorja Krašice, Mozirske planine ter ves severni del gospodarske enote Velenje. V nekaj več kot polovici gozdov pa hidrološka funkcija ni posebej poudarjena.

-usmeritve za delo



V sestojih s močno poudarjeno hidrološko funkcijo mora biti gospodarjenje z gozdovi prilagojeno na podoben način kot v primeru varovalne funkcije. Spravilo mora potekati po obstoječih gozdnih prometnicah, gradnja novih ni dovoljena. Prav tako ni dovoljeno snovati večjih sestojnih odprtin. Pomlajevanje mora potekati na zelo majhnih površinah, ki naj bodo toliko številne, da se doseže zaželen delež mladovja. Štartno gnojenje ni dovoljeno, zato se čim bolj izogibati umetni obnovi in spopolnitvam. Uporaba kemičnih sredstev za zaščito drevja prav tako ni dovoljena. Pri sečnjah posebno pozornost nameniti preprečevanju izlitja goriva ali maziva. Prazno embalažo za olje ali nafto takoj spraviti v plastične vreče in jih ob koncu delovnega dne odnašati iz gozda. Dosledno vztrajati pri takojšnji odstranitvi morebitnih divjih odlagališč odpadkov. Izogibati se uporabi kakršnih koli kemičnih sredstev. Ohranjati stara drevesa in povečati delež starejših razvojnih faz. Težiti k večji vrstni pestrosti sestojev.

Tam, kjer je hidrološka funkcija poudarjena z drugo stopnjo, veljajo načeloma enake usmeritve, vendar pa je varstveni režim blažji. Dopustno je štartno gnojenje pri spopolnitvah s sadikami in uporaba kemičnih zaščitnih sredstev pri varstvu. Gradnja gozdnih prometnic je načeloma dovoljena, vendar le v primeru, da v ta namen niso potrebni večji gradbeni posegi v relief. Ohranjati naravne struge potokov skupaj z vso obrežno vegetacijo in grmovno zarastjo (v pasu dveh drevesnih višin na vsako stran vodotoka). Ob vodotokih se ne sme načrtovati in graditi novih gozdnih prometnic. Biotopska funkcija

-stanje

Biotopska funkcija je poudarjena s prvo stopnjo predvsem v ožjih območjih habitatov redkih in ogroženih živalskih vrst. Večinoma gre za položnejše gorske grebene, planote in strme, nedostopne apnene peči. Največ predelov z močno poudarjeno biotopsko funkcijo je na Krašici, Dleskovški planoti in Veži, grbenih, ki ločujejo ledeniške doline Matkov kot, Logarsko dolino ter Robanov kot, po grebenu od Pavličevega sedla proti Olševi, na Raduhi, strme peči nad sotesko Savinje v njenem zgornjem toku, po grebenu med Raduho in Smrekovcem ter na Mozirskih planinah in v Tirskih pečeh. Sem sodijo tudi poplavni logi ob Savinji. Tukaj prebivajo redke in zaščitene ptice ujede, gozdne kure in sove, pri čemer je posebej potrebno omeniti naslednje vrste: planinski orel, sokol selec, belka, ruševec, divji petelin, velika uharica, kozača, koconogi čuk in mali skovik. Njim se pridružujejo še nekatere druge vrste redkih ptic, kot na primer triprsti detel, pivka, črna žolna in rjavi srakoper. V manjši meri sodijo v prvo stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije številne edinstvene ekocelice, ki se zaradi posebnih rastiščnih pogojev močno ločijo od okoliških sestojev, vrstna sestava njihovega rastja pa je naravna. Drugo stopnjo poudarjenosti te funkcije ima gozd na toplejših in položnejših južnih ter jugovzhodnih pobočjih tam, kjer so zimovališča divjadi in kjer rastlinojede živali najdejo dovolj možnosti za prehrano skozi vse leto. V drugo stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije sodijo tudi širša območja okoli prebivališč redkih vrst, kjer se le-te najpogosteje zadržujejo, prehranjujejo ali so sicer posebnega pomena za njihovo nemoteno eksistenco.

-usmeritve za delo

Sestoji s prvo stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije naj bodo načeloma prepuščeni naravnemu razvoju. Večina od njih že tako sodi med varovalne gozdove. V lesnoproizvodnih gozdovih pa je v takih sestojih potrebno čas in način gospodarjenja prilagoditi zahtevam vrst, ki tam prebivajo. V določenih primerih je možno s posekom ustreznega deleža lesne zaloge oblikovati ugodno sestojno strukturo z zrahljanim sklepom, ki določenim vrstam ustreza mnogo bolj kot pa tesen sestojni sklep. Ožja življenjska območja ogroženih živalskih vrst je potrebno označiti na terenu in v gozdnogojitvenih načrtih obravnavati kot posebne negovalne enote. V času razploda in v vseh obdobjih, ki so kritična za obstanek teh živali, se je potrebno vzdržati posegov v gozd. V ostalih gozdovih s poudarjeno biotopsko funkcijo je še posebej potrebno spoštovati načela sonaravnega gospodarjenja. Ob tem velja omeniti še določene dodatne ukrepe za krepitev funkcije. Pomlajevanje naj poteka v obliki številnih zelo majhnih jeder in sestojnih odprtin. Ohranjati polnilni sloj in pospeševati plodonosne vrste. Vsa starejša, debelejša drevesa se naj puščajo v gozdu. To velja za tista, ki nimajo kvalitetnega lesa. Še zlasti je pomembno ohranjati trohneče drevje listavcev in vse vrste sušic. Edina izjema je sanitarni posek z namenom preprečevanja gradacij smrekovih podlubnikov. Posamezne manjše površine, kjer se pojavljajo plodonosne grmovne vrste, je potrebno ohranjati, ker so odlična prehranska osnova večini živali. V treh zimskih mesecih velja spoštovati omejitev del v gozdu povsod v območjih zimovališč. Klimatska funkcija

-stanje

Klimatsko funkcijo prve stopnje poudarjenosti opravljajo vsi gozdovi v pasu 500 – 1000 m od roba večjih naselij mestnega značaja in sicer tisti, ki glede na relief gravitirajo proti naseljem. To sta mesti Velenje ter Šoštanj in naselji Mozirje ter Nazarje. Poleg tega je funkcija močno poudarjena tudi v pasu gozdov, ki



obdajajo Hotel Palenk v Logarski dolini in športno turistični center Golte. Drugo stopnjo poudarjenosti pa imajo gozdovi v zunanjem pasu okoli mest in večjih naselij ter v neposredni okolici manjših naselij.

-usmeritve za delo

Sposobnost gozdov za opravljanje klimatske funkcije je odvisna od njihovega zdravstvenega stanja, zato je potrebno pospeševati tiste drevesne vrste, ki izkazujejo večjo odpornost proti neugodnim vremenskim dejavnikom, boleznim in onesnaženju. To so predvsem bukev, graden in vse vrste javorjev. Sem sodijo tudi pionirske vrste, ki tvorijo gozdni rob in poraščajo večje sestojne vrzeli. Kostanj je precej poškodovan zaradi bolezni kostanjevega raka, smreka in bor pa sta manj odporna proti imisijam oziroma neugodnim vremenskim pojavom, kot npr. snegolom ali žled. V območju večje poudarjenosti klimatske funkcije je nedopustno krčenje gozdnih sestojev z namenom povečanja kmetijskih ali zazidalnih površin. Tam, kjer so pretežno smrekovi sestoji, si je potrebno prizadevati doseči čim bolj pestro in raznomerno sestojno zgradbo. To še zlasti velja za sestoje v bližini turističnih objektov. V pomladku pospeševati predvsem listavce. Zaščitna funkcija

-stanje

Zaščitno funkcijo prve stopnje poudarjenosti opravljajo posamični gozdni sestoji na izpostavljenih in strmih legah nad bolj prometnimi cestami oziroma železnico. Le-ti se nahajajo nad sotesko Savinje v GE Solčava in Luče (nad cesto proti Logarski dolini), nad sotesko Pake pod Paškim Kozjakom (cesta Velenje – Slovenj Gradec) ter v k.o. Skorno pri Šoštanju (cesta in železnica Gorenje – Šoštanj). nekaj manjših sestojev je še v soteski reke Velunje in nad staro cesto med Nazarjem in Gornjim Gradom.

-usmeritve za delo

Večina gozda s poudarjeno zaščitno funkcijo je izločena iz gospodarjenja kot varovalen gozd. Vendar pa je potreben posek tistih dreves, ki se nagibajo in grozijo, da se bodo prevrnila ali skotalila na cesto. Prav tako je potreben posek dreves, ki dosežejo takšne dimenzije, da je njihova stojnost ogrožena, oziroma tistih, ki zaradi starosti ali poškodb propadajo in bi utegnila ogrožati promet. Debla posekanih dreves se puščajo v gozdu, kjer zadržujejo kamenje, ki se kotali po pobočju. V gozdovih, kjer poteka gospodarjenje, je treba posebno pozornost namenjati preprečevanju drsenja posekanih dreves na cesto. Sestojne odprtine morajo biti majhne in oblikovane tako, da se ne bodo sprožali erozijski procesi. V gozdu ohranjati znaten delež pionirskih listavcev in negovati polnilni sloj. Higiensko-zdravstvena funkcija

-stanje

Higiensko-zdravstveno funkcijo prve stopnje poudarjenosti imajo gozdovi v neposredni okolici mest in večjih strnjenih naselij ter drugih večjih emisijskih virov. To sta Velenje in Šoštanj ter naselji Mozirje in Nazarje. Poleg naštetega je ta funkcija poudarjena s prvo stopnjo še v okolici kamnoloma in peskokopa v k.o. Paka. Gozdovi v bližini zgoraj omenjenih naselij (do oddaljenosti največ tri kilometre, vendar odvisno od reliefa) pa imajo drugo stopnjo poudarjenosti higiensko-zdravstvene funkcije. Sem sodijo še gozdovi v neposredni okolici manjših naselij: Solčava, luče, Ljubno, Radmirje, Gornji Grad, Bočna, Šmartno ob Dreti, Gorenje in Šmartno ob Paki.

-usmeritve za delo

Usmeritve so enake kot pri klimatski funkciji. Vrstna sestava in sestojna zgradba, ki omogočata visoko sposobnost gozdov za opravljanje klimatske funkcije, sta enako ugodni tudi z vidika higiensko-zdravstvene funkcije.

Obrambna funkcija

-stanje

Na področju GGO Nazarje gozdovi trenutno nimajo obrambne funkcije. Vendar pa so bili v preteklem desetletju narejeni načrti za postavitev vojaškega radarja na Šavnicah (pogorje Menine). V ta namen je bilo odkupljeno dobrih 20 ha pašnika in gozda. Ta površina je razglašena za gozd s posebnim namenom in je v državni lasti. Za to področje je ustrezna označba potencialne poudarjenosti obrambne funkcije. Ker pa je bil projekt namestitve radarja zaradi ostrih protestov lokalnega prebivalstva začasno (trajno?) odložen, ni možno predvideti, kdaj (če sploh) bo gozd na omenjeni lokaciji dejansko imel obrambno funkcijo. V primeru ko bi bil radar v resnici nameščen, bi bila tukaj obrambna funkcija vsekakor poudarjena s prvo stopnjo.



Rekreacijska funkcija

-stanje

Rekreacijsko funkcijo prve stopnje poudarjenosti imajo tisti gozdovi v neposredni okolici Velenja, Šoštanja, Topolšice ter Mozirja, kjer so urejene sprehajalne poti in gozdne steze in kjer se nahajajo zanimive izletniške točke. Drugo stopnjo poudarjenosti pa ima precej širok pas gozdov okoli že omenjenih krajev, kamor njihovi prebivalci hodijo nabirat kostanj ali na daljše sprehode ob prostem času. Ponekod so urejene sprehajalne poti, drugje pa ljudje uporabljajo številne gozdne vlake, s katerimi so ti gozdovi prepredeni. Tudi nekateri sestoji v bližini manjših naselij Lokovica, Podkraj, Kavče, Arnače, Paška vas, Šmartno ob Paki, Nazarje, Radmirje, Ljubno, Luče, Gornji Grad, Bočna in Šmartno ob Paki imajo rekreacijsko funkcijo druge stopnje poudarjenosti.

-usmeritve za delo

Gozdove je potrebno vzdrževati v takšnem stanju, da bodo privlačni za obiskovalce. To pomeni, da je treba večino del v zvezi s sečnjo in spravilom opraviti pozimi, ko je obisk še najmanjši. Posledice vetrolomov, žledolomov ali snegolomov je potrebno sprotno odstranjati. Po končanih delih je nujno takoj sanirati poškodbe na vlakah. Pomlajevanje naj poteka postopno in na majhnih površinah. Pospeševati listavce in jih ohranjati tudi v primerih, ko njihovo zdravstveno stanje ni najboljše. Prav tako je treba ohranjati vsa starejša drevesa, še zlasti slikovite bukove silake. Občasno trebiti grmovje, ki ponekod zarašča poti v gozdu. Turistična funkcija

-stanje

Turistična funkcija je s prvo stopnjo poudarjena vzdolž Slovenske planinske transverzale, panoramske ceste od Solčave preko Sv. Duha do Matkovega kota, pešpoti E6 in v okolici pogosto obiskanih turističnih objektov. Drugo stopnjo poudarjenosti pa ima gozd vzdolž vseh označenih planinskih poti ter v okolici manj pogosto obiskanih turističnih objektov in planinskih domov.

-usmeritve za delo

Planinske poti je potrebno vzdrževati, da se ne bodo zaraščale. To je še zlasti nujno v pasu ruševja nad zgornjo gozdno mejo. Ukrepi naj bodo usklajeni in izvedeni v dogovoru s PZS. Izogibati se sečnjam v tridesetmetrskem pasu okoli planinskih poti, če pa so nujno potrebne, jih izvajati na majhnih površinah in to predvsem v zimskem času. Po sečnji natančno vzdrževati gozdni red, ter se izogibati uporabi težke mehanizacije, ki močno poškoduje tla in vlake. Dreves, na katerih so markacije, ni dovoljeno sekati, razen v primeru potrebe varstva gozdov. Tedaj se mora markacije obnoviti na mlajših, vitalnih drevesih ali pa o tem obvestiti Planinsko zvezo. Na točkah s posebej slikovitim razgledom je potrebno izsekati pas drevja, ki ovira razgled. Poučna funkcija

-stanje

Poučno funkcijo prve stopnje poudarjenosti opravljajo sestoji vzdolž gozdnih učnih poti: v Logarski dolini, na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Nazarju in v Velenju. Drugo stopnjo poudarjenosti te funkcije pa imajo gozdovi, kamor pogosto zahajajo organizirane skupine šolskih otrok in kjer se vrši pouk v naravi.

-usmeritve za delo

Vsi ukrepi v gozdu morajo biti izvedeni v zimskih mesecih, ko je obisk najmanjši. V pasu do petdeset metrov na vsako stran učne poti se mora gozd vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi poučni vlogi. V gozdovih, ki imajo poučno funkcijo druge stopnje, je še zlasti treba paziti, da bo gospodarjenje sonaravno usmerjeno in bo potekalo v skladu z gozdnogojitvenimi načrti. Raziskovalna funkcija

-stanje

Vsi gozdovi znotraj gozdnih rezervatov opravljajo raziskovalno funkcijo prve stopnje. Sem sodijo še sestoji, v katerih so označene raziskovalne ploskve, na katerih potekajo dolgoročne raziskave.

-usmeritve za delo



Gozdovi znotraj rezervatov so namenjeni dolgoročnim proučevanjem naravnih procesov v gozdu, na katerega človek neposredno ne vpliva. Zato tukaj niso dovoljeni nobeni ukrepi. Znotraj raziskovalnih ploskev so dovoljeni samo tisti ukrepi, ki so v skladu s cilji raziskav. Funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine

-stanje

Funkcija varovanja naravne dediščine je na območju GGO Nazarje s prvo stopnjo poudarjena na področju gozdnih rezervatov in v botaničnem rezervatu Melišče pod Planjavo. Z drugo stopnjo pa je poudarjena na celotnem območju krajinskih parkov ter v okolici številnih naravnih spomenikov in drugih evidentiranih naravnih vrednot. V obravnavanem gozdnogospodarskem območju se nahajajo tudi naslednji naselbinski kulturni spomeniki: Robanov kot, Logarska dolina, Podolševa, Ljubno ob Savinji, Radmirje, Šmiklavž, Gornji Grad, Kokarje, Bočna, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šmihel nad Mozirjem, Strmec in Šentjanž. Na območjih, ki sodijo v sklop naselbinskih kulturnih spomenikov, ima gozd drugo stopnjo poudarjenosti funkcije varovanja kulturne dediščine. Drugi objekti kulturne dediščine se nahajajo zunaj gozdnega prostora, zato nimajo vpliva na navedeno funkcijo.

-usmeritve za delo

V gozdnih in drugih naravnih rezervatih niso dovoljeni nobeni ukrepi, ampak je vsa vegetacija popolnoma prepuščena naravnemu razvoju. Gospodarjenje z gozdom, ki ima funkcijo varovanja naravne dediščine poudarjeno z drugo stopnjo, pa mora biti usklajeno s potrebami varstva te funkcije. V primeru naravne dediščine velja načelo, da manj ko je vmešavanja s strani človeka, bolj je naravna dediščina zaščitena. Osnovne usmeritve za gospodarjenje so: ni dovoljeno načrtovati in graditi novih gozdnih prometnic, ohranja oziroma pospešuje se rastiščem izvorna vrstna sestava, v primeru botanične naravne dediščine se ohranja obstoječa vrstna sestava, ne uporablja se biocidov, zagotavlja se strukturno in vrstno pester gozdni rob, ohranjajo se vitalna drevesa, ki so kandidati za uvrstitev med drevesno naravno dediščino, ohranjajo se sušice in podrtice, ohranjajo se grmišča in omejki, ohranjajo se izviri, mlake ter kali, mravljišča gozdnih mravelj in kot ekocelice se morajo ohranjati gozdni otočki ter posamična drevesa v kulturni krajini. Zaščitena drevesa je treba aktivno čim dlje ohranjati s tem, da jim oblikujemo življenjsko okolje in jih ščitimo pred morebitnimi konkurenti.

Gozd predstavlja enega od sestavnih in nepogrešljivih elementov tradicionalne kulturne krajine. Pri tem igrajo pomembno vlogo struktura sestojev, drevesna sestava, oblika gozdnega roba ter značilen preplet gozdnih in negozdnih površin. Vsako močnejše poseganje v strukturo sestojev, gozdni rob ali celo krčitve gozda lahko bistveno spremenijo krajinsko podobo. Vendar pa tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč poslabšuje kvaliteto kulturne krajine. Zato na območjih, kjer ima gozd funkcijo varovanja kulturne krajine, niso dovoljene krčitve ali spreminjanje oblike gozdnega roba. Prav tako pa je treba preprečevati zaraščanje kmetijskih površin, tukaj so mišljeni zlasti pašniki, ter jih občasno kositi oziroma na ustrezne načine vzdrževati. Estetska funkcija

-stanje

Estetska funkcija gozdov je na območju GGO Nazarje poudarjena predvsem v okolici večjih naselij in tam, kjer ima krajina bolj urbano agrarni značaj. Ponekod na območjih, ki vselej sicer niso dovolj velika, da bi jih lahko izločili kot samostojen krajinski tip, negozdne površine močno prevladujejo, med njimi pa se pojavljajo slikoviti gozdni otočki, zaplate, pasovi drevja ali zanimivi gozdni robovi. Vse to povečuje pestrost prostora in poudarja svojskost določene krajine. Funkcija je najbolj poudarjena na področju Velenjske kotline ter južno od nje: k.o. Laze, Ložnica (panorama od Arnač proti jugu je celo vključena v publikacijo Značilne slovenske krajine), Velenje (tukaj ima večina gozdnih otočkov estetsko funkcijo 1. ali 2. stopnje), Škale, Šoštanj, Lokovica, Gavce in Šmartno ob Paki. Druga večja območja s poudarjeno estetsko funkcijo so poplavni logi ob Savinji, Logarska dolina in planota na Menini planini. Ostalo pa so posamični gozdni otočki na Mozirskih planinah, v okolici Mozirja in Topolšice. Večinoma gre za drugo stopnjo poudarjenosti te funkcije, v posamičnih primerih, predvsem tam, kjer je delež gozda zelo nizek, pa je funkcija poudarjena s prvo stopnjo.

-usmeritve za delo

Gozd, ki ima to funkcijo, je treba predvsem učinkovito varovati pred krčitvami in ne dajati soglasij h kakršnim koli zahtevam po spremembi namembnosti zemljišč. Ponavadi je namreč pritisk na preostale sestoje na področjih, kjer napreduje bodisi urbanizacija ali kmetijstvo, največji. Z gozdom je treba gospodariti kar najbolj malopovršinsko. Najbolje je, če se sečnja omejuje na posamična drevesa, kar ni problematično, saj so takšni gozdni otočki lahko dostopni z vseh strani, skoznje pa vodijo številne širše



poti in vlake. Ohranjati je treba visok delež odraslega gozda in tudi posamična debelejša drevesa slikovitih oblik. Lesnoproizvodna funkcija

-stanje

Ta funkcija je podrobneje opisana in razčlenjena v ostalih poglavjih načrta in še zlasti v razdelku, ki obravnava gospodarjenje z gozdovi po območnih gospodarskih razredih. Zato bodo na tem mestu prikazane samo glavne značilnosti lesnoproizvodne funkcije. Po pomenu je to ena temeljnih funkcij v območju in se uvršča takoj za varovalno funkcijo. V splošnem velja grobo pravilo, da je poudarjenost proizvodne funkcije v obratnem sorazmerju z varovalno. Vendar povsod temu ni tako, saj so tudi sestoji, v katerih sta bodisi obe funkciji močno poudarjeni, ali pa nobena od njih. Na poudarjenost te funkcije najbolj vplivajo naslednji trije dejavniki: rastiščni potencial, dejansko stanje sestojev (potencial obstoječih sestojev) in pogoji za gospodarjenje z gozdovi. Na skoraj 22% površine gozdnega prostora je obravnavana funkcija poudarjena s prvo stopnjo. To so vlažnejša rastišča z globokimi tlemi, praviloma manjšimi nagibi, zdravstveno stanje obstoječih sestojev je dobro, v strukturi razvojnih faz pa prevladuje odrasel gozd ali pa raznomerni sestoji z razmeroma visoko lesno zalogo. Večina gozdov, skoraj 47%, ima lesnoproizvodno funkcijo poudarjeno z drugo stopnjo. Okoli 24% gozdov pa ima to funkcijo poudarjeno le s tretjo stopnjo. V to skupino sodijo predvsem večji del varovalnih gozdov in tisti večnamenski gozdovi, kjer je zaradi posebnih rastiščnih pogojev močno poudarjena varovalna funkcija. Sem pa se uvrščajo tudi nekateri sestoji na sicer ugodnejših rastiščih, kjer pa zaradi slabega zdravstvenega stanja ali izrazito nizke lesne zaloge v nekaj prihodnjih načrtovalnih obdobjih ni možno načrtovati običajnega poseka. Dobrih 7% gozdov pa nima lesnoproizvodne funkcije. To so gozdni rezervati in tisti varovalni gozdovi, kjer sta posek in spravilo praktično nemogoča, ali pa bi povzročila previsoke stroške. V teh gozdovih posek ni načrtovan.

-usmeritve za delo

Usmeritve za delo so podrobneje opisane po posameznih območnih gospodarskih razredih. V splošnem pa velja načelo optimiranja višine poseka lesne mase glede na rastiščne in sestojne potenciale na način, ki dolgoročno zagotavlja trajnost proizvodnje in krepitev proizvodne funkcije gozdov. Pri tem se višina načrtovanega poseka ter način spravila prilagajata poudarjenosti in zahtevam drugih funkcij.

Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin

-stanje

V nazarskem gozdnogospodarskem območju ni gozdov, kjer bi ugotovili, da pridobivanje gozdnih dobrin znatno presega povprečje. Zato ta funkcija ni bila določena. Omeniti velja, da se v gozdovih s poudarjeno rekreacijsko funkcijo vrši tudi pridobivanje drugih gozdnih dobrin, v kolikor za to obstajajo pogoji (kostanj, gobe). Vendar je to značilno za vse gozdove s poudarjeno rekreacijsko funkcijo, saj sta njihova odprtost in dostopnost praviloma večji. Funkciji se medsebojno ne izključujeta, ampak sta skladni. Lovnogospodarska funkcija

-stanje

Ta funkcija je močneje poudarjena na prisojnih južnih in jugovzhodnih pobočjih, kjer prezimuje rastlinojeda divjad. Tukaj so tudi urejena številna krmišča, ponekod pa se vzdržujejo tudi gozdne jase in grmišča. V njihovi okolici je zaznati povečan pritisk divjadi na gozd (objedanje mladja, drgnjenje debel), prav tam pa gozdovi opravljajo navedeno funkcijo. Le-ta je močneje poudarjena v tistih gozdnogospodarskih enotah, kjer so obsežnejša gozdna območja, nadmorske višine pa ne previsoke. V takšnih pogojih lahko doseže rastlinojeda divjad razmeroma visoke gostote populacij. To so predvsem GE Bele Vode, deloma Nazarje in Ljubno, Gornji Grad ter Solčava (vzhodni del).

-usmeritve za delo

Pospeševati in negovati polnilni sloj in ohranjati večje površine grmišč, pionirskih listavcev v mlajših razvojnih fazah ter pospeševati plodonosne drevesne in grmovne vrste. Karte funkcij gozdov - v Prilogi načrta.

OPIS STANJA GOZDOV


3 OPIS STANJA GOZDOV

3.1 Kategorije gozdov

Za načrte z veljavnostjo do leta 1998 so takratne družbeno gospodarske kategorije gozdov (polje DGK) prevedene na sedaj veljavne kategorije gozdov. Poleg tega so v teh načrtih kategorije gozdov tudi popravljene tako, da so z odloki zavarovana območja naravne dediščine (krajinski parki, naravni rezervati in spomeniki) iz večnamenskih gozdov dosledno uvrščeni v gozdove s posebnim namenom, kjer je ukrepanje dovoljeno. Tako je vključen celotni krajinski park Mozirska planina, manjše spremembe so pa še pri krajinskih parkih Logarska dolina in Robanov kot.

Glede na rastiščne razlike so po lastništvu precejšnje razlike tudi v deležu posameznih kategorij gozdov. Delež varovalnih gozdov je najvišji v državnih gozdovih.

Preglednica 18: D-KL - Kategorije gozdov GGO in njihova struktura po oblikah lastništva (v ha)

Kategorije gozdov Oblike lastništva Skupaj Zasebni

gozdovi Državni gozdovi

Občinski gozdovi

G. dr. prav. oseb

Večnamenski gozdovi 30,995.54 7,826.27 48.84 266.34 39,136.99GPN z načrtovanim posekom 2,019.01 476.64 1.08 4.79 2,501.52GPN brez načrtovanega poseka 693.95 485.74 0 3.67 1,183.36Varovalni gozdovi 2,576.27 2,833.29 0 103.83 5,513.39Skupaj vsi gozdovi 36,284.77 11,621.94 49.92 378.63 48,335.26

3.2 Tipi drevesne sestave gozdov

Tipi drevesne sestave so določeni po kriterijih v pravilniku (priloga 3) na podlagi deležev drevesnih vrst v lesni zalogi. Za odseke, kjer ni bilo lesne zaloge, se je tip določil glede ne delež v pomladku.

Največ je smrekovih gozdov in drugih pretežno iglastih gozdov (običajno smreka in jelka). Mešanih gozdov iglavcev in listavcev je precej manj, še manj pa čistih gozdov listavcev. Zaradi močne primešanosti smreke v vseh sestojih je tudi izredno malo jelovih gozdov in borovih gozdov.

Zanimive so primerjave deleža rastišč in drevesne sestave gozdov. Medtem, ko bukova rastišča v obravnavanem območju povsem prevladujejo (delež samo bukovih rastišč je kar dobrih 50%, dodatnih 25% je rastišč jelovo-bukovih gozdov), pa bukovi in jelovo-bukovi gozdovi v resnici pokrivajo samo nekaj odstotkov površine. Ostala bukev je večinoma prisotna v drugih gozdovih iglavcev in listavcev in gozdovih bukve in smreke.

Preglednica 19: D-TDV - Površine in deleži posameznih tipov drevesne sestave v območju

Tip drevesne sestave Površina (ha) Delež (%) Hrastovi gozdovi 16.71 0.03 Gozdovi bukve in hrasta 40.57 0.08 Bukovi gozdovi 1,250.50 2.59 Drugi pretežno listnati gozdovi 692.79 1.43 Gozdovi bukve in jelke 73.39 0.15 Gozdovi bukve in smreke 5,566.50 11.52 Jelovi gozdovi 0.20 0 Smrekovi gozdovi 16,313.92 33.75 Borovi gozdovi (razen rušja) 11.21 0.02 Rušje 1,139.00 2.36 Drugi pretežno iglasti gozdovi 13,761.04 28.47 Drugi gozdovi iglavcev in listavcev 9,469.43 19.59 Pregledna karta tipov drevesne sestave gozdov - v Prilogi načrta.

OPIS STANJA GOZDOV


3.3 Ohranjenost gozdov

Visok delež smreke močno vpliva na ohranjenost gozdov. Med večnamenskimi gozdovi prevladujejo takšni s spremenjeno drevesno sestavo. Dobra tretjina večnamenskih gozdov pa ima močno spremenjeno drevesno sestavo. Ker je lesnoproizvodna funkcija gozdov v večjem delu območja močno poudarjena, se njen vpliv odraža tudi na drevesni sestavi gozdov. V danih pogojih je smreka, vsaj kratkoročno gledano, najproduktivnejša drevesna vrsta. To je predvsem v preteklosti povzročalo njeno pospeševanje tako v obstoječih sestojih, kot tudi umetno snovanje novih sestojev, kjer je smreka močno prevladovala. V gozdovih z močno poudarjenimi ekološkimi funkcijami in še zlasti tam, kjer se posek ne načrtuje, pa je drevesna sestava večinoma ohranjena.

Preglednica 20: D-OHR/P - Ohranjenost gozdov GGO po kategorijah gozdov Kategorija gozdov Ohranjeni Spremenjeni Močno spremenjeni Izmenjani Skupaj ha % ha % ha % ha % ha % Večnamenski gozdovi 4,956.58 43.1 18,715.86 92.3 13,431.45 95 2,033.10 83.7 39,136.99 81.0GPN z načrtovanim posekom 449.52 3.9 1,045.55 5.2 632.13 4.5 374.32 15.4 2,501.52 5.2GPN brez načrtovanega poseka 1,026.13 8.9 157.23 0.8 0.00 0.0 0.00 0.0 1,183.36 2.4Varovalni gozdovi 5,054.95 44.0 363.18 1.8 73.01 0.5 22.25 0.9 5,513.39 11.4Skupaj vsi gozdovi 11,487.18 23.8 20,281.82 42.0 14,136.59 29.2 2,429.67 5.0 48,335.26 100.0

3.4 Razvojne faze oz. zgradbe sestojev

Razvojne faze so prikazane po veljavnem pravilniku. Za enote, ki so bile obnovljene do leta 1998, so takratne razvojne faze prevedene na veljavni šifrant. Združeni so tanjši in debelejši drogovnjaki, raznomerni sestoji pa so prikazani skupaj s prebiralnimi gozdovi.

Razvojne faze se po starih navodilih niso ugotavljale v varovalnih gozdovih (v določenih enotah z veljavnostjo do leta 1994 jih zato v varovalnih gozdovih nismo opisovali). Za pregled celotnega območja smo jih dodali kot debeljake.

Med razvojnimi fazami oziroma zgradbami sestojev po površini prevladujejo debeljaki (47,7% površine). Večinoma imajo dobre sestojne zasnove in so ustrezno negovani. Kar znaten delež sestojev, ki so uvrščeni v razvojno fazo debeljaka, pa bi po prejšnjem pravilniku o gozdnogospodarskem načrtovanju sodil v razvojno fazo sestojev v obnovi. Gre za problematične sestoje, kjer so bili nosilci funkcij povečini izsekani, zato je gozd močno presvetljen, naravno pomlajevanje pa ne poteka uspešno.

Razmeroma visok delež drogovnjakov (22,1%) je posledica velikopovršinske in hitre obnove sestojev, ki je še zlasti prevladovala v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let. Večji del teh drogovnjakov se nahaja v državnih gozdovih, zanje pa je značilna nezadostna negovanost ter s tem zmanjšana stojnost in odpornost.

Ker je v zadnjih petnajstih letih prevladal malopovršinski način obnove gozdov, je mladovja kot samostojne razvojne faze razmeroma malo. Jedra naravnega pomladka, ki so z namenom doseganja ugodnejše drevesne sestave ponekod spopolnjena tudi s sadikami listavcev, so večinoma manjša od 0,5 ha, tako da se ne morejo obravnavati kot samostojni sestoji. Namesto tega je mnogo mladovja vključenega v površino debeljakov in predvsem sestojev v obnovi. Zato podatek iz razpredelnice ne more prikazati dejanskega stanja. Zasnove naravnega pomladka so dobre, marsikje odlične, negovanost pa srednje dobra.

Med sestoje v obnovo so bili uvrščeni tudi nekateri razgrajeni sestoji slabe vitalnosti in z nizkim prirastkom, ki pa se ne pomlajujejo v zadostnem obsegu. Po prejšnjem pravilniku o gozdnogospodarskem načrtovanju je bilo to namreč možno, zato se takšni sestoji v obnovi pojavljajo v načrtih gozdnogospodarskih enot, ki so bili obnovljeni pred letom 1997.

Površina panjevcev je glede na skupno površino gozdov zanemarljiva. Takšen način gospodarjenja se ne uporablja več, v danih primerih pa gre za sestoje, ki so še ohranili bistvene značilnosti panjevcev.

V grmišča se uvrščajo varovalni sestoji rušja na zgornji gozdni meji in določeni deli zaraslih nekdanjih kmetijskih površin, kjer se niso izoblikovali sestoji ključnih drevesnih vrst, ampak prevladujejo pionirske vrste. Tukaj gre pogosto za močno poudarjene ekološke funkcije, medtem ko je lesnoproizvodna funkcija praktično nična. To je razvidno tudi iz podatkov o zasnovi in negovanosti. Grmišča so večinoma prepuščena naravnemu razvoju, posredna premena pa je predvidena le v njihovem manjšem delu in sicer tam, kjer se pojavlja dovolj vitalen in kakovosten naravni pomladek gospodarsko pomembnih drevesnih vrst.

OPIS STANJA GOZDOV


V skupini prebiralnih in raznomernih sestojev prevladujejo slednji. Le manjši delež ima značilno prebiralno zgradbo. Zanje je značilno dobro do odlično naravno pomlajevanje in zelo dobre sestojne zasnove. Obseg potrebne nege in varstva je v takih sestojih zmanjšan, saj matični sestoj mnogo pripomore k naravni selekciji v mladovju. Obilica naravnega pomladka po eni strani preprečuje bohotenje zeliščnega sloja, pa tudi mladje samo ni toliko ogroženo s strani divjadi. Tako z ekoloških kot ekonomskih vidikov so raznomerni sestoji zelo ugodni, zato se bo delež te razvojne faze v bodoče kvečjemu povečal. Tukaj je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da prejšnji pravilnik ni upošteval kategorije raznomernih sestojev, zato je njihov dejanski delež nekoliko večji, kot pa je prikazano v preglednici.

V večnamenskih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom z dovoljenimi ukrepi ocenjujemo, da je delež sestojev z malopovršinsko raznomerno in prebiralno zgradbo 20%. To so večinoma kmečki gozdovi. V državnih gozdovih pa prevladujejo velikopovršinsko raznomerni gozdovi in deloma tudi velikopovršinsko enomerni gozdovi (predvsem v primeru, ko sklenjene površine v več oddelkih pokrivajo drogovnjaki). Površine enot pa se tudi v državnih gozdovih zmanjšujejo.

Preglednica 21: D-RF1/P - Površine in značilnosti razvojnih faz oz. zgradb sestojev Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep oz. zgradba sestojev ha % 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 3,632.03 7,51 30.8 54.2 12.8 2.2 20.6 50.5 28.9 43.6 31.5 12.2 12.7Drogovnjak 10,657.53 22,05 23.1 44.3 18.2 2.3 22.7 33.5 43.8 36.4 38.7 15.7 9.2Debeljak 23,063.55 47,72 15.4 42.6 16.2 1.0 42.8 31.6 25.6 4.6 48.3 37.8 9.2Sestoj v obnovi 5,330.60 11,03 11.7 33.8 33.1 3.7 31.6 45.8 22.6 0.6 3.7 25.6 70.2Panjevec 39.60 0,08 0.0 21.8 56.2 22.0 0.0 12.0 88.0 20.8 27.5 6.3 45.3Grmišče 1,888.79 3,91 0.6 0.1 2.4 96.0 0.1 0.4 99.5 82.0 5.9 3.1 9.0Prebiralni in razn. sestoji 3,723.16 7,70 32.8 50.6 16.0 0.6 44.5 53.7 1.8 0.3 26.3 28.0 45.4

Opomba 1: Ker so skladno z novim pravilnikom izdelani šele načrti GE z veljavnostjo po 1. 1. 1998, so raznomerni gozdovi prikazani skupaj s prebiralnimi gozdovi, grmišča pa so združena z grmičavim gozdom (rušje).

Opomba 2: Sklep je združen vrzelast in pretrgan (4 in 5).

3.5 Lesna zaloga Povprečna lesna zaloga v območju je, skupaj z varovalnimi gozdovi in gozdnimi rezervati, 263 m3/ha. V zalogi močno prevladujejo iglavci (posebej smreka s 62,8%, dosti je pa tudi še jelke – 6,6%, medtem ko imata macesen in bor skupaj 8% delež). Med listavci je največ bukve (17%), medtem ko so vse ostale vrste prisotne v deležih okoli 1% ali manj.

Preglednica 22: D-LZ1/P - Lesna zaloga gozdov GGO in njena sestava po raz. debelinskih razredih Razširjeni debelinski razredi (v% od LZ) Skupaj 10-29 cm 30-49 cm 50 cm in več m3/ha % Iglavci 36.9 53.8 9.3 204.58 77.63Listavci 47.1 42.2 10.6 58.94 22.37Skupaj 39.2 51.2 9.6 263.51 100.00

sm62,82%

bu17,07%

tr. lst.1,40%

me. lst0,31% hr

1,79%pl.lst.1,79%

ma3,97%

bor4,26%

o. igl.0,01%

je6,58%

Grafikon 5: Sestava lesne zaloge gozdov GGO po drevesnih vrstah

OPIS STANJA GOZDOV


Po lastništvu je zaloga višja od povprečja v zasebnih gozdovih in znaša 275 m3/ha, v državnih gozdovih pa je zaradi visokega deleža varovalnih gozdov precej nižja. Lesna zaloga je najvišja v občinskih gozdovih, ki pa imajo le malenkosten delež v površini.

Preglednica 23: D-LZL - Lesna zaloga gozdov GGO po lastništvih (v m3/ha) Oblike lastništva Skupaj Zasebni gozd Državni gozd Občinski gozd Gozd drugih

pravnih oseb

Iglavci 217.8 165.5 101.0 151.6 204.6 Listavci 57.1 63.6 242.1 63.1 58.9 Skupaj 274.9 229.1 343.1 214.7 263.5 Način ugotavljanja lesne zaloge Gozdni fondi v tem obdobju so bili ugotovljeni na sledeč način:

• vzorčenje – v vseh enotah smo postavili mreže stalnih vzorčnih ploskev (SVP) različnih gostot glede na kvaliteto rastišč in prehodnost terena, v GE Nazarje in GE Gornji Grad pa smo v določenih odsekih in sistematično uporabljali še ploskve za izmero lesne zaloge po metodi Bitterlich. Na začetku obdobja je bila gostota vzorčenja preredka in podatkov nismo upoštevali pri določanju lesne zaloge. Zato je delež površin, kjer je zaloga ugotovljena na stalnih vzorčnih ploskvah, 30%.

• Polna premerba – izvedena je bila le na majhnih površinah v GE Nazarje (dva odseka, 15,83 ha) in GE Gornji grad (en odsek, 0,59 ha).

• Okularna ocena – uporabljena za večino gozdov v GGO. Lesno zalogo smo ocenjevali po sestojih na podlagi večih meritev temeljnice (odvisno od velikosti sestoja ali odseka in razvojne faze).

Preglednica 24: D-LZ/U: Primerjava med načini ugotavljanja lesne zaloge

Metoda stanje 1990 stanje 2000 ha % ha % Okularna ocena 37,640.29 82.86 33,039.03 68.35 Vzorčenje SVP 908.00 2.00 14,649.00 30.31 Vzorčenje Bitterlich 630.81 1.31 Polna premerba 6,880.00 15.14 16.42 0.03 Skupaj 45,428.29 100.00 48,335.26 100.00

Lesna zaloga je bila v večini enot okularno ocenjena. V teh enotah (posebej Solčava, Gornji Grad in Nazarje) ugotavljamo, da je bila lesna zaloga podcenjena. Zato smo analizirali lesno zalogo na enotni mreži stalnih vzorčnih ploskev (1km*1km) – brez varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov, kjer ploskev nismo delali. V večnamenskih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom z dovoljenimi ukrepi tako predvidoma znaša realna lesna zaloga med 320 in 353 m3/ha in je podcenjena za 15%.

Zaradi podcenjene lesne zaloge je podcenjena tudi debelinska struktura. Na podlagi stalnih vzorčnih ploskev je delež debelega drevja (nad 50 cm) precej višji in znaša 17%, ustrezno nižji pa je delež tanjšega drevja (do 30 cm), ki znaša 32 %.

Preglednica 25: Primerjava lesne zaloge po načrtih GE in na stalnih vzorčnih ploskvah (1*1km)

načrti GE stalne vzorčne ploskve

ENOTA površina lesna zaloga število ploskev lesna zaloga vzorčna napaka (ha) (m3/ha) (1km*1km) (m3/ha) +- m3

SOLČAVA 4.659,56 287 54 395,7 47,8 LUČE 6.864,40 265 60 284,4 41,7 LJUBNO 5.684,71 290 50 329,3 53,3 GORNJI GRAD 7.621,42 270 80 336,7 42,1 NAZARJE 6.487,70 263 74 331,6 38,7 BELE VODE 5.415,64 343 55 364,8 44,5 VELENJE 4.905,08 314 60 322,4 41,6 S K U P A J 41.638,51 288 433 336,7 16,7

OPIS STANJA GOZDOV


3.6 Prirastek Povprečen letni prirastek gozdov v območju je 6,3 m3/ha. Tako kot v lesni zalogi tudi tu prevladujejo iglavci. Delež iglavcev v prirastku je malo nižji kot v lesni zalogi, kar kaže na močnejše priraščanje listavcev. Večina prirastka je v debelinskem razredu do 30 cm.

Preglednica 26: D-PR1/P - Letni prirastek gozdov GGO in njegova sestava po raz. debelinskih razredih Razširjeni debelinski razredi (v m3/ha) Skupaj 10-29 cm 30-49 cm 50 cm in več m3/ha % Iglavci 2.28 2.24 0.29 4.81 76.33Listavci 0.93 0.48 0.08 1.49 23.67Skupaj 3.22 2.71 0.37 6.30 100.00 Prirastek je najvišji v občinskih gozdovih, ki pa jih je le malo. Zasebni gozdovi imajo višje prirastke kot državni gozdovi.

Preglednica 27: D-PL - Letni prirastek gozdov GGO po lastništvih (v m3/ha) Oblike lastništva Skupaj Zasebni gozd Državni gozd Občinski gozd Gozd drugih

pravnih oseb

Iglavci 5.15 3.80 2.36 3.90 4.81 Listavci 1.48 1.52 6.69 1.53 1.49 Skupaj 6.63 5.32 9.05 5.43 6.30 Za določitev prirastnih nizov smo v vsaki GE merili prirastek na 500 – 2.500 drevesih. Uporabljali smo kombinacijo sistematičnih vzorcev (Bitterlich in stalne vzorčne ploskve) ter izbranih prirastoslovnih ploskev po sestojnih tipih.

V enoti smo naredili od 5 pa do 75 slučajno izbranih prirastoslovnih ploskev v različnih gospodarskih razredih in razvojnih fazah, kjer so se izvrtali prirastki vseh dreves. Ploskve so različnih velikosti: od 10*10m v mlajših drogovnjakih do 30*30m v debeljakih in sestojih v obnovi. Za drevesne vrste, ki so le primešane in imajo manj kot 10% delež v lesni zalogi in pa v enotah, kjer je bilo manj meritev, so uporabljeni tudi stari prirastni nizi (iz odsekov, kjer je bila polna premerba).

Prirastni nizi so se določili za skupine drevesnih vrst in stratume ugotavljanja lesne zaloge (oziroma gospodarske razrede). Za smreko se je upoštevala tudi prevladujoča razvojna faza v odseku (pretežno drogovnjaki ali pretežno debeljaki in raznomerni gozdovi). Za skupine drevesnih vrst, ki so prisotne v nižjem deležu od 5%, se je določil samo en prirastni niz v enoti ali pa se je uporabil star prirastni niz v odsekih, kjer je bila polna premerba. Prirastni nizi so se nato glede na sestojne in rastiščne razmere določili za vsak odsek.

3.7 Kakovost drevja

Kakovost gozdnega drevja smo pričeli določati z obnovo GE Velenje leta 1998. Določanje kakovosti zajema dve GE (Velenje in Bele Vode).

Kakovost gozdnega drevja se določa na stalnih vzorčnih ploskvah pri drevesih s prsnim premerom nad 30 cm. Drevje se razvršča v pet kakovostnih razredov (1-odlična, 2-prav dobra, 3-dobra, 4-zadovoljiva, 5-slaba). Pri iglavcih se ocenjuje kakovost 2/3 drevesne višine, pri listavcih pa 1/2 drevesne višine. Kakovost se tako določa glede na delež kakovosti lesa v dveh segmentih ocenjevalne višine po kakovosti:

• tehnični les izjemne kakovosti (F, ŽI)

• tehnični les povprečne kakovosti (L in ŽII)

• tehnični les podpovprečne kakovosti (ŽIII ali P)

• industrijski les ali les za kurjavo.

V OE Nazarje smo kakovost določevali na 872 ploskvah (GE Velenje-355, GE Bele Vode-517), skupaj 13.754 drevesom. Iz podatkov je razvidno, da je v povprečju kakovost drevja prav dobra (v prvem in drugem segmentu drevesa les kakovosti ŽII), pri iglavcih prevladujeta prav dobra in dobra kakovost, pri

OPIS STANJA GOZDOV


listavcih je prav dobre nekaj manj. Izstopa predvsem macesen, saj ima kar 84% lesa v odlični in prav dobri kakovosti.

Preglednica 28: K -Struktura drevja po kakovostnih razredi

Drevesna Delež dreves po kakovostnih razredih (v %-po številu) vrsta Odlična Prav dobra Dobra Zadovoljiva Slaba Smreka 9,7 62,5 24,1 3,4 0,3 Jelka 8,7 73,9 13,0 4,3 0,0 Bor 5,9 53,1 30,4 8,4 2,3 Macesen 18,8 65,0 15,4 0,9 0,0 Drugi iglavci 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 Bukev 2,0 44,7 32,7 11,5 9,1 Hrast 1,4 39,6 41,3 13,9 3,8 Plemeniti listavci 1,2 44,5 34,1 15,6 4,6 Drugi trdi listavci 0,4 31,3 39,5 18,5 10,3 Mehki listavci 0,0 1,4 17,1 54,3 27,1 Iglavci 9,4 61,5 24,6 3,9 0,5 Listavci 1,6 40,4 34,5 14,8 8,7 Skupaj 7,4 55,9 27,2 6,8 2,7

V težje dostopnem delu državnih gozdov (Menina in še manjši deli drugih gozdnih predelov) prevladujejo stari, v mladosti nenegovani bukovi sestoji, ki so pragozdnega nastanka. Na podlagi debelne analize slučajno izbranih dreves se kaže pri podobni debelini bistvena razlika v sortimentni strukturi starejših dreves (200 let in več), ki v zalogi prevladujejo, in mlajših dreves (okrog 120 let). Pri starejših drevesih zaradi širokega rdečega srca ni več najvrednejših sortimentov, medtem ko znaša pri mlajših drevesih delež furnirja in luščenca še do 80%. Glede na pričakovano napredovanje rdečega srca ocenjujemo, da bo vrednost lesa v teh starejših ohranjenih sestojih močno padla v naslednjih 20 letih in najvrednejših sortimentov (furnirja, luščenca) skoraj ne bo več. Ti sestoji se nahajajo predvsem v gospodarskem razredu 51 – jelovo-bukovi gozdovi na karbonatih.

3.8 Poškodovanost drevja

Z novim pravilnikom smo pričeli tudi s podrobnejšim popisom poškodovanosti. Podatki zajemajo le dve GE (Velenje in Bele vode).

Poškodovanost gozdnega drevja se določa na stalnih vzorčnih ploskvah in sicer za hujše poškodbe na drevesu.

Poškodovanost se označuje z naslednjimi šiframi:

1 – Deblo in koreničnik – za hujšo poškodbo se šteje če je lubje odstranjeno na več kot treh dm3,

2 – Veje – za hujšo poškodbo se šteje, če v krošnji odlomljen vrh ali veja po debelini presega petino premera drevesa v prsni višini,

3 – Osutost – za hujšo poškodbo se šteje, če je osutost večja kot 60% krošnje,

4 – Sušica – les je še uporaben.

OPIS STANJA GOZDOV


NEPOŠKODOVANO94.29%

DEBLO IN KORENIČNIK

2.30%

VEJE2.00%

OSUTOST1.40%

Grafikon 6: Delež dreves s hujšo poškodbo - po vrstah poškodbe

Iz dobljenih podatkov za OE Nazarje smo ugotovili, da je poškodovanost zanemarljiva, saj je kar 94% drevja na ploskvah nepoškodovanega. Pojavljajo se predvsem poškodbe na deblu in koreničniku z 2,3% in poškodbe na vejah z 2,0%. Vzrok obeh poškodb je sečnja in spravilo lesa iz gozda. Osutost z 1,4% je posledica tega, da ležita v vzorcu zajeti enoti v Šaleški dolini, kjer je še močan vpliv imisij TEŠ.

Podatki iz popisa zdravstvenega stanja gozdov za leto 2000 (GIS, 2001) kažejo, da se razmere izboljšujejo. Povprečna osutost dreves je 15.9 % (pri smreki 18.1 %).

Splošno vitalnost sestojev lahko ocenimo kot razmeroma dobro. Kljub temu, da je bilo preteklo desetletje več ujm (snegolom in žledolom, vetrolomi), to ni bistveno prizadelo vitalnosti sestojev. Delež sanitarnih sečenj se tako zadnja leta zmanjšuje in tudi po ujmah v razmeroma ugodnih sušnih letih ni prišlo do večjih gradacij podlubnikov.

Preglednica 29: Povprečna osutost in indeks poškodovanosti za leto 2000

Drevesna vrsta Število traktov

Število dreves

Povprečna osutost

Indeks poškodovanosti

Iglavci 34 687 18.3 ± 2.9 11.3 ± 5.0 Listavci 30 291 11.4 ± 2.1 3.7 ± 3.2 Smreka 33 593 18.1 ± 2.8 11.4 ± 4.9 Ostali iglavci 17 94 25.8 ± 10.6 30.3 ± 21.0 Bukev 24 163 9.7 ± 1.8 2.0 ± 3.0 Ostali listavci 22 128 13.0 ± 2.6 4.5 ± 4.3 Vse 34 978 15.9 ± 1.8 8.6 ± 3.4

3.9 Objedenost gozdnega mladja Objedenost gozdnega mladja je prikazana po podatkih podrobnega popisa leta 2000 (108 ploskev velikosti 5*5m na vzorčni mreži 2*2km). Delež objedenosti je ugotovljen tako, da je število objedenih osebkov v višinskih razredih 2 do 4 (16 cm do 150 cm) deljeno s skupnim številom osebkov v teh razredih.

Preglednica 30: OM1 - Objedenost gozdnega mladja - skupno

Razred mladja Število/ha Objedenost (%) 1. do 15 cm 67.289 10 2. 16-30 cm 27.100 24 3. 31-60 cm 12.715 23 4. 61-150 cm 2.978 26 Skupaj 1-4 110.081 15 Skupaj 2-4 42.793 24

Med drevesnimi vrstami v mladju močno prevladuje smreka s sicer malo nižjim deležem, kot ga ima v lesni zalogi sestojev (57%). Smreka je razmeroma malo objedena. Kritične poškodbe (nad 30% delež

OPIS STANJA GOZDOV


objedenih dreves) se pojavljajo le na nekaj ploskvah v alpskih dolinah (zimovališča). Bistveno višji delež v mladju kot v lesni zalogi imata gorski javor in jesen (skupaj kar 21%). Ti dve vrsti pa sta kljub masovnemu pomlajevanju močno objedeni (nad 50%). Med listavci sta še najmanj objedeni vrsti bukev in češnja. Vse ostale vrste pa presegajo mejo 30%. Tudi jelka je razmeroma močno objedena, čeprav se tako kot plemeniti listavci tudi ona na primernih rastiščih bujno pomlajuje. Med iglavci je najbolj objeden macesen (50%), ki pa se v mladju pojavlja v deležu, nižjim od 1%. Pri listavcih so tudi močno objedene nekatere minoritetne vrste (oreh, brest, trepetlika).

Na podlagi rezultatov popisa na stalnih vzorčnih ploskvah ugotavljamo, da je stopnja objedenosti gozdnega mladja v gozdovih GGO previsoka pri nekaterih drevesnih vrstah (jelka, macesen, plemeniti listavci, ostali trdi in mehki listavci), ki predstavljajo 35% delež mladja na ploskvah. Na ostalem mladju je delež objedenosti sprejemljiv. Najbolj so objedeni listavci, kar se še bolj izrazito kaže v zasmrečenih in gorskih gozdovih, kjer je delež listavcev manjši. Gozdovi se sicer naravno obnavljajo, vendar z manj objedenimi drevesnimi vrstami, zlasti smreko. Stanju primerno je treba načrtovati višino odvzema posameznih vrst divjadi v letnih lovskogojitvenih načrtih. Povečati je treba odvzem rastlinojede divjadi v problematičnih predelih. Z gozdnogojitvenimi ukrepi je potrebno omiliti posledice večjih koncentracij divjadi v nekaterih predelih, zlasti prisojnih legah in varovati prekomerno objedene drevesne vrste. V predelih povečane zimske koncentracije divjadi in v zasmrečenih gozdovih je potrebno izboljšati prehransko osnovo (vzdrževanje in ohranjevanje grmišč, oblikovanje gozdnega roba, košnja travnikov in pašnikov sredi gozda). V takih predelih je naravna obnova gozda v normalni drevesni sestavi zelo težka in povezana s povečanimi stroški (zaščita gozdnega mladja). Zavarovati bo potrebno tudi velik del posajenega mladja (vse listavce in del iglavcev) pri umetni obnovi gozda.

Preglednica 31: OM2 - Objedenost gozdnega mladja po drevesnih vrstah

Drevesna Delež v mladju Delež v viš. razredu (%) Objedenost vrsta (%) do 30 cm 31-60 cm 61-150cm % Smreka 57 63 31 6 6 Gorski javor 13 77 19 4 56 Veliki jesen 9 71 25 4 61 Bukev 6 49 35 16 17 Jelka 3 79 16 5 40 Kostanj 3 39 46 15 55 Beli gaber 3 39 52 9 47 Rdeči bor 1 50 45 5 10 Graden 1 72 23 5 31 Češnja 1 61 38 1 18 Mokovec 1 46 42 12 63 Vse skupaj 98 63 30 7 24 Karta s točkami popisa stopnje objedenosti gozdnega mladja – v Prilogi načrta

3.10 Odmrlo drevje Popis odmrlega drevja na stalnih vzorčnih ploskvah smo v OE Nazarje uvedli že leta 1992 s pričetkom obnove GE Gornji Grad. Z uvedbo novega pravilnika smo le še nadaljevali z začetim delo. Tako imamo podatke odmrlega drevja za pet od sedmih GE v OE Nazarje.

Preglednica 32: OD - Odmrlo drevje v gospodarski enoti

Gospodarska enota Razš. Stoječe drevje Ležeče drevje Skupaj deb. r. igl. list. sk. igl. list. sk. igl. list. sk. LUČE 10-29 cm 15 3 18 14 0 14 29 3 33 30-49 cm 1 0 1 2 0 2 3 0 4 50 cm in več 0 0 0 1 0 1 1 0 2 Skupaj 17 3 20 18 0 18 34 4 38LJUBNO 10-29 cm 14 1 15 6 4 11 20 6 26 30-49 cm 1 0 2 1 1 1 2 1 3 50 cm in več 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 15 2 17 7 6 12 22 7 29GORNJI GRAD 10-29 cm 18 9 27 18 0 18 35 9 44 30-49 cm 2 1 3 2 0 2 4 1 5 50 cm in več 1 1 2 2 0 2 3 1 4 Skupaj 21 11 32 22 0 22 43 11 53

OPIS STANJA GOZDOV


BELE VODE 10-29 cm 26 4 30 16 5 21 42 9 51 30-49 cm 3 1 3 2 1 3 5 1 6 50 cm in več 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 29 5 33 18 6 24 47 11 57VELENJE 10-29 cm 8 6 14 10 4 14 17 10 27 30-49 cm 1 1 2 1 1 1 2 1 3 50 cm in več 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 9 7 16 10 5 15 19 11 31SKUPAJ OE 10-29 cm 17 4 21 12 3 16 29 7 36 30-49 cm 2 1 2 2 0 2 3 1 4 50 cm in več 0 0 0 0 0 1 1 0 1 Skupaj 19 5 23 14 4 18 33 9 42 Pod odmrlo drevje na ploskvah evidentiramo število stoječih sušic z neuporabnim lesom in ležečih trhlih dreves, ločeno na iglavce in listavce ter po razširjenih debelinskih razredih. V OE Nazarje je število odmrlega drevja mala, saj je število odmrlih dreves le 42 na hektar. Za posamezni razširjeni debelinski razred smo določili srednjo tarifno stopnjo (razred A – 46, B – 50, C – 52) in izračunali maso odmrlega drevja, ki znaša 14,42 m3/ha. Največ odmrlega drevja je v prvem debelinskem razredu: 36 dreves na hektar (6,84 m3/ha). Ta velik delež odmrlega drevja v tem razredu gre predpisati mlajšim razvojnim fazam, kjer je selekcija drevja večja in temu, da tanjše odmrlo drevje lastniki puščajo v gozdu. Primerjava med GE pokaže večji delež odmrlega drevja v GE Bele Vode in GE Gornji Grad, kjer je kar 55 dreves na hektar, v ostalih GE pa je povprečno 33 dreves na ha. Delež med stoječim odmrlim drevjem in ležečim drevjem je približno enak, odstopata GE Gornji Grad in GE Bele Vode, kjer je delež stoječega drevja večji za 10%. Po skupinah drevesnih vrst prevladujejo iglavci, ki jih je 78%.

3.11 Požarno ogroženi gozdovi Na osnovi enotne metodologije, kjer smo upoštevali naslednje dejavnike: drevesno vrsto, starost sestoja, srednjo letno temperaturo, srednjo letno količino padavin, srednjo letno relativno vlažnost zraka, moč in pogostnost vetra, periodičnost sušnih obdobij, matični substrat in vrsto tal, ekspozicijo, nadmorsko višino, nagib, urejenost gozdov in gozdno higieno, so gozdovi v našem območju razmeroma malo požarno ogroženi. Uvrščeni so samo med srednje (3. stopnja) in malo ogrožene gozdove (4. stopnja). V tretji stopnji je slaba petina (19%) gozdov, v četrti, najmanj ogroženi stopnji pa večina ali 81% gozdov. Pregledna karta – v Prilogi načrta

3.12 Semenski sestoji

V GGO Nazarje je izločenih in v seznam semenskih sestojev vpisanih 25 semenskih sestojev, v skupni površini (po registru) 144 ha gozdov. Največ je semenskih sestojev smreke (21), poleg teh pa so v seznamu še po en semenski sestoj macesna, rdečega bora in dva semenska sestoja bukve.

Stanje semenskih sestojev (podatki terenskih ogledov v septembru 2000) je v glavnem dobro do zelo dobro. Sestoji so razmeroma dobro negovani in brez izrazitih poškodb, ki bi ovirale njihov razvoj. Tudi lastniki (tam, kjer so sestoji v zasebni lasti) ne nasprotujejo namembnosti in so pripravljeni sodelovati. Le semenski sestoji smreke na Menini kažejo znake zmanjšane vitalnosti in hiranja, saj znaša njihova starost pa po naših ocenah in analizah okoli 200 let. Ti sestoji so bili izbrani že leta 1955 in nosijo zaporedni številki 1 in 2.

Osnovni problem velikega števila sestojev (zlasti na karbonatih) je, da so na delu površine močno pomlajeni in zato manj primerni za nabiranje semena. Dejanska površina semenskih sestojev je zato v celoti za okoli 50 ha manjša od vpisane v registru.

V obdobju od 1991 do 2000 se na našem območju v semenskih sestojih semena za vzgojo sadik oziroma za hranjenje semena v banki ni nabiralo. samo v letu 2000 smo nabirali seme gorskega javorja v od gozdarskega inštituta odobreni skupini semenjakov.

Poleg semenskih sestojev smo imeli na našem območju semensko plantažo izbranih klonov alpskega macesna, ki pa smo se je bili zaradi zapletov pri denacionalizaciji prisiljeni odreči. Plantaža je bila osnovana leta 1982. merila je 1,8 ha, na njej je bilo posajenih 396 cepljenk. Število klonov je bilo 20, poreklo klonov pa je bilo: Jezersko, Rateče in Planica nad Lučami.

Semenski sestoji so prikazani na karti tipov drevesne sestave v prilogi načrta.

OPIS STANJA GOZDOV


3.13 Razvrednoteni in poškodovani gozdovi

Razvrednoten gozd je po Zakonu o gozdovih gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda. Kot razvrednotene gozdove smo opredelili gozdove v imisijskem območju Termoelektrarne Šoštanj (723 ha) ter gozdove v ugrezninskem območju Premogovnika Velenje (97 ha).

Poškodovan gozd je po Zakonu o gozdovih gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja. V območju smo za poškodovane gozdove opredelili večje od zemeljskih plazov prizadete gozdne površine (po neurju leta 1990), kjer je popolnoma odstranjena vegetacija in talna plast. Vključeni so samo trije večji zemeljski plazovi s površino nad 3 ha. Od teh plazov pa samo največji – Macesnikov plaz v Solčavi še ni saniran. Ostali večji plazišči pa sta že pogozdeni in delno naravno pomlajeni s pionirskimi vrstami. Skupna površina poškodovanih gozdov znaša 36 ha.

3.14 Paša v gozdovih

Paša v gozdovih se pojavlja predvsem ob planinskih pašnikih v državnih gozdovih (na razlaščeni škofijski posesti). V zadnjih letih je sicer tudi nekaj ograjenih površin za pašo v termofilnih, nižinskih (zasebnih) gozdovih, kjer pa so zajete predvsem manjše površine gozdov (običajno le gozdni robovi in nekdanji opuščeni pašniki) in zaraščajoče površine. Te površine pri izdelavi načrtov enot nismo evidentirali in niti niso tako problematične (tudi pravilnik o varstvu gozdov še ni bil sprejet), zato se v tem pregledu stanja omejujemo na planinsko pašo.

Po načrtih gozdnogospodarskih enot in dodatni presoji je paša v gozdovih (ob planinskih pašnikih) prisotna na površini 1.750 ha. Skupna površina planinske paše pa znaša 3.000 ha (prikazana je na pregledni karti v poglavju 5.3). Na planinskih pašnikih pasejo pašne skupnosti, ki imajo večinoma že sprejete pašne rede. Pašniki so zelo različno urejeni, nekateri zaradi obsežnih površin niti niso ograjeni in se živina pase večinoma v gozdu (Veža). Drugi pašniki pa so primerno ograjeni in urejeni (Travnik…).

Planinska paša ima že dolgo tradicijo. Kmetje so škofiji že pred 200 leti za pašo plačevali najemnino. Služnosti paše pa niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Začetka 20. stoletja so bile ustanovljene pašniške zadruge, ki so imele zelo podrobno opredeljene pašne rede. Škofijska posest naj bi bila po agrarni reformi v stari Jugoslaviji razlaščena (tako kot ostala veleposest za vso površino nad 1.000 ha), kar pa se ni zgodilo. V tem času je škofija celo povečala svojo posest. Razlaščeni pa so bili planinski pašniki (z odločbo dravske banovine št. III/6 No 577/1 leta 1940) v korist pašnih skupnosti, kar pa ni bilo prenešeno v zemljiško knjigo. Skupna površina pašnikov in pašnih gozdov, razlaščenih po tej odločbi, je 2.706 ha.

Po 2. svetovni vojni je delovala komisija za razmejitev gozdov in pašnikov. Na podlagi izvršenih komisijskih ogledov (1953, 1956) je bila opravljena geodetska izmera in izločene nove parcele s kulturo pašnik (tudi v gozdovih, ki so bili opredeljeni kot pašni gozdovi). Izločene so bile tudi površine gozdov za krčitev, zato se je površina gozda zmanjšala. V prvih povojnih gozdnogospodarskih načrtih za družbene gozdove (1953,1963) so bile opredeljene površine pašnih gozdov (poseben obratovalni razred), kjer zaradi pašnih pravic ni bilo možno normalno gospodariti z gozdovi. Ti pašni gozdovi so bili z ograjo ločeni od ostalih gozdov. Komisijski ogledi so se ponovili leta 1981 in 1982. Kljub temu so razmere na nekaterih pašnikih še vedno neurejene in se živina pase v gozdovih daleč od dogovorjenih mej. Prav tako je neurejeno katastrsko stanje, ker se je na nekaterih novo izločenih parcelah napačno opredelila katastrska kultura (gozd namesto pašnika in obratno).

ANALIZA PRETEKLEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI


4 ANALIZA PRETEKLEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI

4.1 Kratek opis zgodovine gospodarjenja z gozdovi v gozdnogospodarskem območju

V naslednjem pregledu zgodovine gospodarjenja z gozdovi v območju je obenem prikazan tudi razvoj urejanja gozdov. Ločimo lahko dve širši skupini posesti, s katerima se je različno gospodarilo: veleposestniške gozdove in kmečke gozdove.

Veleposestniški gozdovi so bili v glavnem samo gozdovi ljubljanske škofije. Zanje je značilno, da so bili lažje dostopni gozdovi močno izkoriščani, prevladovali pa so ohranjeni gozdovi (deloma s pragozdnim značajem), kjer se zaradi težavnega spravila ni dosti sekalo ali pa samo iglavce. Škofijski gozdovi so bili od leta 1788 do 1810 v upravljanju države in iz tega obdobja imamo prvo gozdarsko karto (Menina 1793) in prve opise gozdnih revirjev za celotno posest. Ti gozdovi so se gospodarili po načelih nemške šole (golosečni sistem gospodarjenja, sadnja smreke, deloma tudi hrasta, bora, macesna, kratke obhodnje – 80 do 100 let). Iz opisa revirjev in ostalih virov pa izhaja, da so bili gozdovi takrat še močno obremenjeni s služnostmi (paša, steljarjenje, drva…). Zaradi nasprotovanja podložnikov, ki so uničevali mlade nasade in še naprej pasli v gozdovih, se načrtno gospodarjenje še dolgo ne uveljavi. Služnosti so se deloma rešile z dodelitvijo dela površin podložnikom, z razvojem sestojev in spremenjenimi razmerami v kmetijstvu pa tudi ostale v zemljiški knjigi zapisane služnosti izgubljajo na pomenu (recimo stelja, paša v danes polnih gozdovih Krašice ali Homa). Nerešeno pa še danes ostaja vprašanje planinske paše.

Prvi gozdnogospodarski načrt za škofijske gozdove je bil izdelan leta 1892 (Brettschneider iz Dunaja). Ohranjene so samo sestojne karte in opisi sestojev za nekaj revirjev. Gozdna posest je bila razdeljena na dve enoti, vsaka enota pa na več revirjev. Za gospodarjenje je bilo oblikovanih več obratovalnih razredov, pri katerih so upoštevali tudi sestojne in deloma rastiščne razmere. Načrtovali so predvsem golosečno gospodarjenje. Samo v težje dostopnih in danes varovalnih gozdovih je predvideno prebiralno gospodarjenje. Na ekstremnih rastiščih je oblikovan poseben obratovalni razred gozdov, ki so izločeni iz gospodarjenja (manjši del današnjih varovalnih gozdov). Naslednji načrt je izdelal prof. Guttenberg iz dunajske visoke šole za kulturo tal. S tem načrtom je postavljena današnja notranja razčlenitev gozdov. Načrt ni ohranjen, znano pa je, da je etat bistveno višji kot v prvem načrtu in da se nadaljuje s prejšnjim načinom gospodarjenja. Obnovitveni načrt je bil izdelan šele leta 1927 pod vodstvom ing. Levičnika. Tudi po tem načrtu prevladuje golosečno gospodarjenje z kratkimi obhodnjami (80 do 100 let), prebiralno gospodarjenje pa je predvideno samo v zaprtih in varovalnih gozdovih. Za običajno prebiranje pa so predvideli kar 20-30% intenzitete od lesne zaloge in s tem so dejansko pospeševali pomlajevanje in obnovo ohranjenih sestojev. Bukev so izsekavali in pospeševali iglavce, zlasti smreko.

Po 2. svetovni vojni so škofijski gozdovi podržavljeni. Prekine se z golosečnim gospodarjenjem. V prvih povojnih letih se je z obvezno oddajo močno poseglo zlasti v nižinske gozdove. Načrt leta 1953 uvede namesto golosečnega gospodarjenja zastorno gospodarjenje. Dejansko se zaradi kratke pomladitvene dobe še nadaljujejo velikopovršinski posegi in sadnja smreke. S prvim fitocenološkim elaboratom (1962) in začetki gozdnogojitvenega načrtovanja (1965) se poskuša uvesti sonaravnejše in skupinsko postopno gospodarjenje z gozdovi. Sledila je intenzivna gradnja cest, s katero so se bistveno popravile prej izjemno slabe spravilne razmere. Z izgradnjo cestnega omrežja se je pa tudi začela pospešena obnova starih bukovih sestojev. Velik poudarek je dan tudi redčenjem in nasploh negi gozda.

Pri kmečkih gozdovih lahko glede na velikost posesti, rastiščne značilnosti in razlike v gospodarjenju ločimo hribovske in dolinske kmetije. Za vse pa je značilno tako imenovano kmečko prebiranje in občasni močnejši posegi v gozdove s colskimi sečnjami, pri večji posesti tudi z goloseki (predaja posestva, krizna obdobja). Zaradi dobro razvitega splavarjenja in lesne trgovine so bili gozdovi razmeroma ohranjeni in se je z njimi trajnostno gospodarilo. Pretirano izkoriščanih gozdov ni bilo veliko, razen seveda v času medvojne gospodarske krize. Prvi gozdnogospodarski načrti za kmečke gozdove so bili izdelani v letih od 1956 do 1961. V teh načrtih je zgradba kmečkih gozdov opredeljena kot prehodna med enodobno in prebiralno, glede na velikost posesti pa so večino kmečkih gozdov uvrstili v prebiralno gospodarjenje. Kasnejši načrti so sisteme gospodarjenja popolnoma spremenili (prevlada enodobno gospodarjenje), kar pa seveda na samo gospodarjenje z kmečkimi gozdovi ni bistveno vplivalo. Kmečki gozdovi so zaradi dolgotrajnih vplivov še bolj spremenjeni kot državni, večji je delež smreke. Ohranili so pa do danes pestro zgradbo, ki pa je pri nekaterih posestnikih tudi rezultat nenačrtnega dela, sečenj brez odkazila. Tudi v zasebnih gozdovih se dogradi cestno omrežje do vseh kmetij in prej težje dostopni hribovski gozdovi močno pridobijo na pomenu.



4.2 Gospodarjenje z gozdovi v obdobju 1991-2000

Gospodarjenje v preteklem ureditvenem obdobju smo analizirali po dosedanjih gospodarskih razredih in lastništvu gozdov (tako kot je opredeljeno v preteklem območnem načrtu). Gospodarski razredi, ki so bili znotraj enakega rastišča in enakih sestojnih razmer ločeni samo zaradi lastništva, so obravnavani skupno za vse oblike lastništev.

Lastniška kategorija »Državni in drugi gozdovi« v tem poglavju zajema vse nekdanje družbene gozdove. Ti gozdovi so deloma z denacionalizacijo vrnjeni bivšim lastnikom, deloma so pa še danes državni gozdovi. Le manjši del je občinskih gozdov in gozdov drugih pravnih oseb.

4.2.1 Posek v obdobju 1991-2000

Posek je bil na začetku obdobja razmeroma nizek zaradi neurejenih razmer v gozdarstvu pred sprejemom zakona o gozdovih (1993) in oblikovanjem javne gozdarske službe (1994). Večji viški poseka se pojavljajo zaradi ujm in napadov podlubnikov. V zadnjih letih pa se razmere urejajo in posek se povečuje (do predvidenega letnega obsega). Skupna realizacija poseka je malo pod 75%, pri listavcih pa je še nižja (68%).

Posek je bil po letih najvišji leta 1996, ko je gozdove prizadel močan snegolom in žledolom. Pa še takrat skupni posek ni presegel letnega možnega poseka, določenega z območnim načrtom (154 000 m3). Letni posek je na začetku obdobja znašal pod 100 000 m3, na koncu obdobja pa preko 130 000 m3 lesa iglavcev in listavcev. Posek v obdobju 1991-2000 po gospodarskih razredih in primerjava z načrtovanim Realizacija poseka po gospodarskih razredih je zelo različna. Običajno je realizacija višja pri zasmrečenih gozdovih, kjer so zanimivo največja preseganja pri listavcih, čeprav je skupna realizacija listavcev nižja. V teh gospodarskih razredih (GR 23, 24, 42, 52, 60) je bil očitno etat listavcev prenizko določen.

V gozdovih na slabših rastiščih ter ohranjenih gozdovih je realizacija poseka običajno nižja. Realizacija poseka v nobenem gospodarskem razredu ne presega (z območnim načrtom) načrtovanega poseka za več kot 10%. Še najvišja je realizacija v zasmrečenih gozdovih, ki so bili močneje prizadeti zaradi raznih ujm, suše in napadov podlubnikov. Najvišja realizacija je v GR 23 – sekundarna acidofilna gorska smrečja, kjer je precej presežena tudi realizacija listavcev. V vseh zasmrečenih gozdovih je bil etat listavcev zelo nizek (podcenjen) in zato prihaja do preseganja pri listavcih tudi v GR 42 in GR 60.



Preglednica 33: D-PGR - Posek v obdobju 1991-2000 po GR in primerjava z načrtovanim Gospodarski razred Načrtovani Realizirani Realizacija Realizirani Struktura poseka posek* posek načrtov. posek po razš. deb. st. poseka m3 m3 % m3/ha % % % PREDGORSKI BU GOZDOVI NA KARBONATIH-SLABA RASTIŠČA 01021

Iglavci 24,005.00 14,178.68 59.07 9.95 34.38 60.46 5.16 Listavci 8,936.00 2,312.97 25.88 1.62 32.84 57.45 9.71 Skupaj 32,941.00 16,491.65 50.06 11.58 34.16 60.04 5.80PREDGORSKI BU GOZDOVI NA KARBONATIH 01121

Iglavci 54,722.00 35,547.43 64.96 14.29 38.83 55.50 5.67

Listavci 21,363.00 9,128.32 42.73 3.67 23.28 63.38 13.34 Skupaj 76,085.00 44,675.75 58.72 17.96 35.65 57.11 7.24GORSKI ACIDOFILNI GOZDOVI 02121

Iglavci 21,218.00 15,231.53 71.79 18.02 22.07 57.51 20.42

Listavci 13,214.00 7,575.58 57.33 8.96 29.66 44.17 26.17 Skupaj 34,432.00 22,807.11 66.24 26.98 24.59 53.08 22.33PREDGORSKI ACIDOFILNI GOZDOVI 02221

Iglavci 66,758.00 44,569.77 66.76 13.44 36.59 58.36 5.05

Listavci 29,080.00 13,587.23 46.72 4.10 23.96 56.05 19.99 Skupaj 95,838.00 58,157.00 60.68 17.53 33.64 57.82 8.54SEKUNDARNA ACIDOFILNA GORSKA SMREČJA 02321

Iglavci 188,724.00 193,579.64 102.57 33.11 27.16 58.91 13.92

Listavci 12,175.00 18,812.32 154.52 3.22 26.06 55.55 18.38 Skupaj 200,899.00 212,391.96 105.72 36.33 27.07 58.62 14.32ZASMREČENI PODGORSKI ACIDOFILNI GOZDOVI 02421

Iglavci 210,829.00 177,123.67 84.01 26.17 28.45 61.22 10.33

Listavci 20,236.00 20,646.13 102.03 3.05 26.13 60.04 13.83 Skupaj 231,065.00 197,769.80 85.59 29.23 28.21 61.10 10.69ZASMREČENI JELOVI GOZDOVI 03021

Iglavci 378.992,00 208,881.59 55.11 31.24 24.67 62.04 13.29

Listavci 12.331,00 10,315.22 83.34 1.54 32.13 50.22 17.65 Skupaj 391.323,00 219,196.81 56.00 32.79 25.03 61.48 13.49GORSKI IN VISOKOG. BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 04121

Iglavci 22,357.00 17,810.06 79.66 15.91 30.20 57.11 12.68

Listavci 9,678.00 5,396.89 55.76 4.82 29.88 50.20 19.92 Skupaj 32,035.00 23,206.95 72.44 20.73 30.13 55.51 14.37ZASMREČENI GORSKI IN VISOKOG. BU. NA KARB. 04221

Iglavci 44,802.00 40,797.44 91.06 24.96 26.78 62.72 10.51

Listavci 2,220.00 2,581.64 116.29 1.58 35.11 49.87 15.02 Skupaj 47,022.00 43,379.08 92.25 26.53 27.27 61.95 10.78JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 05121

Iglavci 74,541.00 55,907.50 75.00 16.73 22.74 49.14 28.12

Listavci 39,498.00 31,028.37 78.56 9.29 21.81 41.17 37.01 Skupaj 114,039.00 86,935.87 76.23 26.02 22.41 46.30 31.29JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH – ZASTORNO 05122

Iglavci 38,892.00 22,495.60 57.84 11.48 28.51 43.08 28.41

Listavci 38,893.00 17,983.65 46.24 9.18 29.97 41.89 28.13 Skupaj 77,785.00 40,479.25 52.04 20.66 29.16 42.55 28.29ZASMREČENI JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 05221

Iglavci 128,465.00 117,116.56 91.17 30.57 37.84 46.55 15.61

Listavci 10,481.00 10,037.43 95.77 2.62 37.43 34.68 27.89 Skupaj 138,946.00 127,153.99 91.51 33.19 37.81 45.61 16.58VISOKOGORSKA SMREČJA 060 Iglavci 47,501.00 43,874.36 92.37 27.53 29.85 57.67 12.48 Listavci 1,516.00 1,804.20 119.01 1.13 38.93 38.84 22.22 Skupaj 49,017.00 45,678.56 93.19 28.67 30.21 56.93 12.86GOZDOVI S POVDARJENO VAROVALNO FUNKCIJO 07171

Iglavci 13,494.00 5,192.80 38.48 6.34 29.21 57.62 13.17

Listavci 7,179.00 1263.59 17.60 1.54 29.84 52.62 17.55 Skupaj 20,673.00 6,456.39 31.23 7.88 29.33 56.64 14.03VAROVALNI GOZDOVI 09342 Iglavci 4,246.49 0.00 0.63 33.95 51.64 14.42 Listavci 827 0.00 0.12 28.76 31.76 39.48 Skupaj 5,073.49 0.00 0.76 33.10 48.39 18.50Skupaj Iglavci 1,315,300.00 996,553.12 75.76 20.60 28.97 57.50 13.53 Listavci 226,800.00 153,300.54 67.58 3.17 27.23 49.26 23.50 Skupaj 1,542,100.00 1,149,853.66 74.56 23.77 28.74 56.41 14.86

Opomba: * Gre za načrtovani posek po območnem načrtu 1991-2000.



Posek v obdobju 1991-2000 po oblikah lastništva Realizacija poseka je malo nižja v zasebnih gozdovih in znaša 71%. Tudi v državnih in drugih gozdovih je realizacija razmeroma nizka zaradi že navedenih razlogov (skupaj 82%). Zaradi stanja sestojev in večje potrebe po redčenjih je v državnih in drugih gozdovih srednje drevo nižje kot v zasebnih gozdovih.

Preglednica 34: D-PL1 - Posek v obdobju 1991-2000 po oblikah lastništva Posek Zasebni gozdovi Državni in drugi gozdovi Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Načrtovan-m3 945,200 111,800 1,057,000 370,100 115,000 485,100 1,315,300 226,800 1,542,100Realiziran-m3 674,765 77,242 752,007 321,787 76,058 397,845 996,553 153,300 1,149,853Realizacija-% 71.39 69.08 71.14 86.94 66.12 82.00 75.76 67.58 74.56 Povp. drevo-m3 0.83 0.84 0.83 0.59 0.63 0.60 0.75 0.73 0.75

Opombi: 1 - Gre za načrtovani posek po območnem načrtu 1991-2000. 2 - podatek je pridobljen iz letnih evidenc poseka. Posek v obdobju 1991-2000 po vrstah poseka

Po vrstah poseka v obdobju 1991 do 2000 prevladuje negovalni posek. Največ je pomladitvenih sečenj z 32% skupnega poseka, manj pa je redčenj z 20%. Razmeroma veliko je sanitarnih sečenj (29%), še zlasti pri iglavcih. V tem obdobju je bilo več velikih ujm: vetrolom leta 1991, snegolom in žledolom leta 1996, vetrolom leta 2000. Poleg tega so se v sušnih letih 1992 do 1994 vrstili napadi podlubnikov. Po vzrokih sanitarnega poseka prevladuje sneg in žled (leta 1996 in 1997), insekti (leta 1994, 1995) in veter (1991, 2000). Delež sanitarnih sečenj znaša na začetku obdobja preko 30% vsega poseka (razen leta 1995, ko je 22%). Leta 1996 je delež sanitarnih sečenj zaradi močnega snegoloma kar 66%. Na koncu obdobja pa delež sanitarnih sečenj pade pod 15%, v zadnjih dveh letih celo pod 8%.

Ostale vrste poseka so manj prisotne. Prebiralnih sečenj je evidentiranih zelo malo, skoraj pa ni panjevskih sečenj in poseka za umetno obnovo. Posek oslabelega drevja je evidentiran po novem pravilniku od leta 1998 dalje, prej pa ga prištevamo k sanitarnem poseku. Poseka za gozdno infrastrukturo in drugih vrst poseka je razmeroma malo (4%), nizek delež v skupnem poseku pa imajo tudi krčitve (3%). Večji delež v poseku ima nedovoljeni posek (7,2% vsega poseka). Posebej zaskrbljujoče je stanje v določenih gospodarskih enotah, kjer so dobili lastniki – nekmetje z denacionalizacijo vrnjene gozdove.

Preglednica 35: Posek v obdobju 1991-2000 po vrstah poseka Vrste poseka

Negovalni posek

Redčenja Pomladitv. Prebiralni

Posek na

panj

Posek za

umet. obnovo

Posek oslab. drevja

Sanit. posek

Posek za gozd.

infrastr. in drugo

Krčitve

Nedovoljeniposek

% od LZ

% od P

iglavci m3 201,140.41 292,494.28 9,083.55 30.63 759.30 35,071.73 315,052.66 40,004.12 31,350.11 71,566.33 10.08 42.85

% 20.18 29.35 0.91 0.00 0.08 3.52 31.61 4.01 3.15 7.18

listavci m3 33,538.75 75,200.14 517.22 22.46 989.10 2,459.17 17,818.16 6,653.79 5,008.25 11,093.50 5.38 21.26

% 21.88 49.05 0.34 0.01 0.65 1.60 11.62 4.34 3.27 7.24

skupaj m3 234,679.16 367,694.42 9,600.77 53.09 1,748.40 37,530.90 332,870.82 46,657.91 36,358.36 82,659.83 9.03 37.74

% 20.41 31.98 0.83 0.00 0.15 3.26 28.95 4.06 3.16 7.19



0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

leto

m3

OstaloNedovoljenSanitarniPrebiralniPomladitveniRedčenja

Grafikon 7: Struktura poseka v obdobju 1991-2000 po vrstah poseka po letih

Sanitarne sečnje v desetletju 1991 do 2000 upadajo. Med najpomembnejšimi vzroki poseka so pri iglavcih insekti (25,8%) in sneg (25,2%). Pri listavcih pa je največ posekanega lesa zaradi vetra (39,5%). Listavci so nasploh manj prizadeti in je delež sanitarnega poseka in poseka oslabljenega drevja le 11,6%, medtem ko je pri iglavcih skoraj trikrat višji (31,6%) .

Preglednica 36: - Delež poseka po vzrokih (sanitarni posek in posek oslabelega drevja)

iglavci listavci skupaj Insekti 25,8% 1,1% 24,5% Bolezni, glive 11,2% 20,0% 11,7% Divjad 0,1% 0,0% 0,1% Veter 15,1% 39,5% 16,4% Sneg 25,2% 19,4% 24,8% Žled 6,3% 6,6% 6,4% Plaz,usad 1,1% 1,4% 1,1% Požar 0,0% 0,1% 0,0% Imisija (lokalna) 8,9% 0,5% 8,4% Poškodbe zaradi dela v gozdu 4,0% 9,6% 4,3% Drugo 2,3% 1,8% 2,3%

Posek v obdobju 1991-2000 po skupinah drevesnih vrst V poseku po drevesnih vrstah prevladuje, tako kot v lesni zalogi, smreka. Večji delež imajo še jelka in bukev. Intenzitete sečnje v % od lesne zaloge so višje pri iglavcih (10%), pri listavcih pa le 5%. Poleg načrtovanega povečevanja deleža listavcev je razlog za to tudi višji delež listavcev in ohranjenih gozdov v varovalnih gozdovih, kjer ni predvidene sečnje.

Preglednica 37: PDV - Posek v obdobju 1991-2000 po skupinah drevesnih vrst Drevesna vrsta % od % od poseka LZ Smreka 75.13 10.80 Jelka 7.72 10.58 Bor 3.00 6.36 Macesen 0.80 1.83 Drugi iglavci 0.02 26.30 Bukev 11.03 5.83 Hrast 0.65 3.31 Plemeniti listavci 0.95 4.94 Drugi trdi listavci 0.56 3.49 Mehki listavci 0.14 3.89 Skupaj iglavci 86.67 10.08 Skupaj listavci 13.33 5.38 Skupaj 100.00 9.03



4.2.2 Gojitvena in varstvena dela v obdobju 1991-2000

Pri pregledu opravljenih gojitvenih in varstvenih del smo pri naravni obnovi prikazali le skupne površine, ker se ni dosledno evidentirala. Dejansko realizacijo naravno obnove ocenjujemo na 75% načrta ali 2.054 ha, kar pomeni, da se vsa načrtovana obnova sestojev ni začela. Nasploh je pri obnovi (brez naravne obnove) in obžetvi načrtovan obseg presežen, pri ostali negi pa realizacija razen drugega redčenja ne dosega 50% načrtovanega obsega.

Razlog za tako nizko realizacijo zahtevnejših gojitvenih del (nega mladja, nega gošče in prvo redčenje) je deloma v spremenjenem načinu financiranja v tem obdobju. Pri drugem redčenju pa je bila bistveno večja površina določena z načrti gozdnogospodarskih enot. Dejanska realizacija tako močno presega z območnim načrtom predviden obseg, za predvidenim obsegom drugih redčenj v načrtih GE pa zaostaja. Razlog za to so različni kriteriji – drugo redčenje je predvideno tudi v starejših drogovnjakih, takrat še nenegovanih.

Pri varstvenih delih realizacija ne odstopa dosti od načrta. Več je bilo opravljenega ostalega varstva, pri varstvu pred požari pa ni evidentirane nobene opravljene površine.

Preglednica 38: D-OGDL - Opravljena gojitvena in varstvena dela v obdobju 1991-2000 v GGO po oblikah lastništva in skupaj

Gojitvena in Enota Zasebni gozd Državni in drugi gozdovi Skupaj varstvena dela Načrtovano Realizirano Indeks Načrtovano Realizirano Indeks Načrtovano Realizirano Indeks Priprava sestoja ha 237.00 174.31 73.55 82.00 76.83 93.70 319.00 251.14 78.73 Priprava tal ha 29.00 174.38 601.31 21.00 51.24 244.00 50.00 225.62 451.24 Sadnja ha 183.00 362.47 198.07 140.00 88.75 63.39 323.00 451.22 139.70 Setev ha 0.62 0.00 1.40 0.00 0.00 2.02 0.00 Naravna obnova ha 1904.00 0.00 835.00 0.00 2739.00 2054.00 75.00 Za biotopsko funkcijo ur 4,150 0.00 2,522 0.00 0 6,672 0.00 Obžetev ha 644.00 878.79 136.46 514.00 523.53 101.85 1,158.00 1,402.32 121.10 Nega mladja ha 662.00 304.68 46.02 453.00 103.93 22.94 1,115.00 408.61 36.65 Nega gošče ha 1,592.00 586.31 36.83 891.00 468.30 52.56 2,483.00 1,054.61 42.47 Prvo redčenje ha 1,051.00 356.88 33.96 967.00 404.31 41.81 2,018.00 761.19 37.72 Drugo redčenje ha 98.15 0.00 269.13 0.00 367.28 0.00 Obžagovanje vej ha 23.00 1.90 8.26 55.00 0.00 78.00 1.90 2.44 Nega v prebiralnem gozdu ha 0.68 0.00 0.00 0.00 0.68 0.00

Zaščita pred divjadjo ur 17,840 28,746 161.13 22,720 9,514 41.88 40,560 38,260 94.33 Varstvo pred požari ur 336 640 976 0 Ostalo varstvo ur 25,480 39,934 156.73 20,560 25,263 122.87 46,040 65,197 141.61

Pregled po gospodarskih razredih nam kaže, da je realizacija gojitvenih del, zlasti nege razmeroma nizka na slabših rastiščih. Prav tako je malo opravljene nege v jelovjih, kjer pa je močno presežena obnova. Obnova je običajno presežena še v ostalih zasmrečenih gozdovih in gozdovih na boljših rastiščih. Poglavitni razlog za preseganje načrtovanega obsega obnove je snegolom in žledolom leta 1996. V teh zasmrečenih nižinskih gozdovih (GR 24), pa tudi ostalih podgorskih gozdovih, so močno presežena varstvena dela.

V tem pregledu je naravna obnova izločena, ker se evidence niso vodile dosledno za celotno obdobje in so evidentirani samo opravljeni ukrepi.

Zaradi primerljivosti je varstvo prikazano v urah.



Preglednica 39: OGD - Opravljena gojitvena in varstvena dela po gospodarskih razredih Gojitvena dela Enota Načrt Izvedeno Indeks PODGORSKI BU GOZDOVI NA KARBONATIH-PLITVA TLA 010 Obnova ha 27.00 21.54 79.78 Nega ha 97.00 39.80 41.03 Varstvo ura 2.896 2.689 92,85 PODGORSKI BU GOZDOVI NA KARBONATIH 011 Obnova ha 44.00 58.70 133.41 Nega ha 264.00 183.43 69.48 Varstvo ura 1.752 8.533 487,04 GORSKI ZMERNO ACIDOFILNI GOZDOVI 021 Obnova ha 39.00 12.50 32.05 Nega ha 233.00 139.40 59.83 Varstvo ura 4.536 3.404 75,04 PODGORSKI ZMERNO ACIDOFILNI GOZDOVI 022 Obnova ha 72.00 57.06 79.25 Nega ha 281.00 201.20 71.60 Varstvo ura 2.000 5.168 258,40 SEKUNDARNA ACIDOFILNA GORSKA SMREČJA 023 Obnova ha 95.00 141.33 148.77 Nega ha 1,143.00 656.50 57.44 Varstvo ura 14.528 15.240 104,90 ZASMREČENI PODGORSKI ACIDOFILNI GOZDOVI 024 Obnova ha 101 264.47 261.85 Nega ha 882 781.85 88.65 Varstvo ura 11.464 24.454 213,31 JELOVI GOZDOVI 030 Obnova ha 91 142.62 156.73 Nega ha 1,640 611.76 37.30 Varstvo ura 11.280 14.831 131,48 GORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 041 Obnova ha 17 14.94 87.88 Nega ha 108 70.20 65.00 Varstvo ura 2.904 2.136 73,55 ZASMREČENI GORSKI IN VISOKOG. BU. NA KARB. 04221 Obnova ha 31.00 23.77 76.68 Nega ha 258.00 111.51 43.22 Varstvo ura 8.816 75,85 108,36 JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 051 Obnova ha 70.00 75.85 108.36 Nega ha 536.00 411.18 76.71 Varstvo ura 5.944 6.136 103,23 JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH – ZASTORNO 05122 Obnova ha 27.00 31.11 115.22 Nega ha 341.00 112.55 33.01 Varstvo ura 5.216 3.996 76,61 ZASMREČENI JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 052 Obnova ha 58.00 64.31 110.88 Nega ha 854.00 562.26 65.84 Varstvo ura 12.504 11.392 91,11 VISOKOGORSKA SMREČJA 060 Obnova ha 10.00 18.46 184.60 Nega ha 109.00 80.42 73.78 Varstvo ura 3.096 732 23,64 GOZDOVI S POVDARJENO VAROVALNO FUNKCIJO 07171 Obnova ha 10.00 2.94 29.40 Nega ha 106.00 22.70 21.42 Varstvo ura 640 316 49,38 VAROVALNI GOZDOVI 093 Obnova ha 0.00 0.40 0.00 Nega ha 0.00 11.83 0.00 Varstvo ura 0 303 0,00 SKUPAJ Obnova ha 692.00 930.00 134.39 Nega ha 6,852.00 3,996.59 58.33 Varstvo ura 87.576 103.457 118,13 Pregled porabe sadike po drevesnih vrstah kaže na prevlado smreke (63%), ki pa v zadnjih letih ni več tako značilna in je vedno več tudi sadnje listavcev. Glede na načrtovano porabo sadik (območni načrt) pa se vseeno sadi bistveno več smreke (načrt 255 tisoč sadik, dejansko preko 450 tisoč), manj pa bora (2%



vseh sadik), macesna (9%) in bukve (3%). Več kot je predvideno se sadi tudi gorskega javorja in velikega jesena (skupaj kar 80% sadik listavcev, ali 20% vseh sadik). Za sadnjo se bolj uporabljajo hitrorastoče vrste listavcev, ker gre bolj za manjše spopolnitve.

4.2.3 Opravljena dela na krepitvi funkcij gozdov v obdobju 1991-2000

V obdobju od 1991 do 2000 je bilo največ del opravljenih v zvezi s krepitvijo biotopske, poučne in turistične funkcije. Urejene so bile tri gozdne učne poti, Konovo – Debrca (GE Velenje), Logarska dolina (GE Solčava) in Tičjak (GE Gornji Grad), medtem ko je bila ena gozdna učna pot urejena že v prejšnjem načrtovalnem obdobju (Savina v GE Ljubno) in je bila tokrat samo vzdrževana. Ker se v GGO Nazarje zadržujejo razmeroma številčne populacije gozdnih živali, še zlasti divjadi, je bil velik poudarek namenjen izboljšanju prehranskih razmer za rastlinojedo divjad. S tem se posredno zmanjšujeta tudi obseg ter intenziteta poškodb naravnega mladja. V ta namen je bilo posajenih tudi precej sadik plodonosnih drevesnih vrst. Da bi se povečala pestrost gozdnih biotopov in s tem omogočila eksistenca večjemu številu živalskih vrst, so se vzdrževali obstoječi vodni viri, na novo urejenih pa je bilo tudi 12 mlak. Z namestitvijo gnezdilnic in krmljenjem v zimskem času se je nudila pomoč redkim vrstam ptic. V ta sklop sodijo tudi dela v zvezi z ohranjanjem biotopov, kjer gre v prvi vrsti za vzdrževanje posebne sestojne zgradbe, ki odgovarja potrebam ogroženih živalskih vrst.

V preteklem načrtovalnem obdobju se je ob vremenskih ujmah sprožilo tudi večje število plazov. Zaradi sanacije plazov in potencialnih plazišč je bil opravljen posek, kot je prikazan v preglednici.

Slednjič je potrebno omeniti še močan turistični obisk zlasti zahodnega dela nazarskega GGO (Savinjske Alpe). Skozi gozdove vodi veliko število označenih in neoznačenih planinskih ter drugih poti. Med njimi seveda najbolj izstopata Slovenska planinska transverzala in Evropska pešpot E6. Največ del za vzdrževanje poti je bilo opravljenih prav na slednji. V gozdu pa je bilo urejenih in označenih tudi za nekaj več kot kilometer novih poti.

Preglednica 40: Opravljena dela za krepitev funkcij v obdobju od 1991 – 2000. ukrep obseg del (enota in količina) preračunano v

ure izdelava stez 1260 m 314 vzdrževanje stez 7300 m 533 vzdrževanje grmišč in obrežij 6,25 ha 220 vzdrževanje pašnikov in travnikov v gozdu 55,16 ha 1.157 vzdrževanje vodnih virov in kalov v gozdu 852 ur 852 sajenje sadik plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst 1320 sadik 293 postavitev gnezdilnic 35 gnezdilnic 74 ohranjanje biotopov 224 ur 224 nabava prehrane za ptice 6000 kg / varstveno sanacijske sečnje 2350 m3 / postavitev opozorilnih tabel v gozdu 6 tabel /

ureditev gozdnih učnih poti 3 gozdne učne poti skupna dolžina = 11.300 m /

vzdrževanje gozdnih učnih poti 190 ur 190 vzdrževanje in označitev evropske pešpoti E6 38.800 m 180

4.2.4 Gradnja gozdnih prometnic v obdobju 1991-2000

V preteklem obdobju se ni zgradilo dosti gozdnih cest, intenzivno so se pa gradile gozdne vlake. Načrtovan obseg gradnje gozdnih cest (179,3 km) v tem obdobju ni bil dosežen zaradi sprememb v organiziranosti gozdarstva in financiranju izgradnje. Zgradilo se je le 12,9 km gozdnih cest, večinoma kot rekonstrukcija gozdnih vlak s priglasitvijo na upravnih enotah.

Preglednica 41: Gradnja gozdnih prometnic v obdobju 1991-2000 GE Vlake (km) Ceste (km)

Solčava - mešano lastništvo 0 0 Luče - mešano lastništvo 237 2,2 Ljubno - pretežno zasebni gozdovi 98 6,1 Gornji grad - -mešano lastništvo 400 1,1 Nazarje - mešano lastništvo 332 0 Šoštanj - pretežno zasebni gozdovi 23 1,1 Velenje - pretežno zasebni gozdovi 0 2,4 Skupaj OE 1.090 12,9



Pri gozdnih vlak pa je planiran obseg gradnje (1027 km) še malo presežen in realizacija znaša 1090 km. Večina teh gozdnih prometnic je zgrajenih v privatnih gozdovih.

4.2.5 Posegi v gozd in gozdni prostor v obdobju 1991-2000

V tem obdobju se je površina krčitev močno zmanjšala glede na preteklo obdobje, ko so se še intenzivno gradile gozdne ceste in je bilo precej več tudi krčitev za kmetijsko rabo. Po namenu krčitve gozdov prevaduje kmetijstvo (87 % izkrčenih površin), precej manj pa je izkrčenih površin za infrastrukturo, urbanizacijo (gradnje, objekti za rekreacijo) in rudarstvo (peskokopi).

Preglednica 42: Krčitve gozdov v obdobju 1991-2000 po namenu

Namen krčitev Skupaj Urbanizacija Infrastruktura Kmetijstvo Rudarstvo Energetika Drugo

ha ha ha ha ha ha ha 3,94 7,49 93,27 2,41 0 0,3 107,41

4.2.6 Celovita ocena doseganja postavljenih ciljev v obdobju 1991-2000

Pretekli območni načrt postavlja v ospredje prej zapostavljene ekološke in socialne funkcije gozdov. Temu primerno so prilagojeni tudi cilji gospodarjenja in po relativnem pomenu sta v ospredju varovalna in hidrološka funkcija (poleg pridelave lesa). Na podlagi tako postavljenih ciljev je temeljna usmeritev razvoja gozdov biološka stabilizacija zasmrečenih in imisijsko poškodovanih gozdov, ostale pomembnejše usmeritve pa so: pospešena sanacija shiranih jelovih pomlajencev, pospešena obnova imisijsko najbolj prizadetih pomlajencev, zmerno nadaljevanje obnove jelovo-bukovih gozdov in zadržana obnova gorskih, visokogorskih gozdov.

Na podlagi realiziranih del lahko ugotovimo, da biološka stabilizacija zasmrečenih gozdov ni najbolj uspela. Na najbolj degradiranih tleh se z obnovo odlaša, oziroma se ne sadi dovolj listavcev. Pri jelovih gozdovih je pojav hiranja jelke precenjen, poleg tega pa so še raznomerni in prebiralni sestoji napačno uvrščeni v pomlajence. Zato je realizacija poseka tu zelo nizka. Obnova ohranjenih jelovo-bukovih gozdov pa se nadaljuje zmerno, čeprav bo potrebno to usmeritev spremeniti zaradi močnega padanja kvalitete lesa (rdeče srce). Prav tako lahko rečemo, da se obnova v gorskih in visokogorskih gozdovih nadaljuje zelo zadržano, z dolgimi pomladitvenimi obdobji.

Realizacija možnega poseka je razmeroma nizka zaradi sprememb v organiziranosti gozdarstva in neugodnih tržnih razmer. Tako tudi ta razmeroma nizek, glede na pretekla obdobja precej zmanjšan etat (zaradi upoštevanja ekoloških, socialnih funkcij gozdov) ni bil dosežen. V gozdu ostaja tanjši les, kar vpliva na slabšo negovanost, manj pa se seka tudi ob mestih, kjer lastniki niso odvisni od gozda.

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV


5 ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV

5.1 Razvoj gozdnih fondov Površina

Površina gozdov v območju od leta 1970 dalje stalno, a neenakomerno narašča. Površine so se povečevale zaradi zaraščanja opuščenih kmetijskih površin, ki je presegalo opravljene krčitve gozdov. V obdobju od 1981 do 1990 se je površina le malo povečala. Razlog so krčitve, ki jih je bilo v tem obdobju največ (kar 400 ha, od tega 234 ha za gozdne ceste).

Močno pa so se povečale gozdne površine v zadnjem obdobju, kar pa je poleg zaraščanja in manjšega obsega krčitev predvsem rezultat vključitve novih gozdnih površin (rušje in ostala prej neurejena območja varovalnih gozdov, logi ob Savinji, prej izločene površine gozdov v ugrezninskem območju premogovnika Velenje). Teh neurejenih površin je bilo po oceni v prejšnjem območnem načrtu (1991) 1.500 ha, dejansko pa se je površina povečala za 2.907 ha. Od tega povečanja je dodanih površin 2.171 ha, le za 736 ha pa se je površina gozdov povečala zaradi zaraščanja opuščenih kmetijskih površin. Največ se je površina povečala v enotah Solčava in Luče (rušje in ostali varovalni gozdovi).

Glede na spremenjen način ugotavljanja gozdnih površin (po novem iz digitalnih ortofoto posnetkov, prej pomanjkljiva ocena) lahko pričakujemo še velike spremembe površin gozdov v večini enot, ki smo jih urejali še po starem pravilniku. Zato bo pričakovano povečanje površine večje, kot so ocenjene kmetijske površine v zaraščanju (320 ha). Lesna zaloga, prirastek Tudi lesna zaloga in prirastek imata naraščajoče trende. Lesna zaloga se je povečala tudi z vključitvijo novih površin z nizko zalogo (prej neurejeni varovalni gozdovi in rušje). To povečanje v zadnjem obdobju pa je deloma nastalo tudi zaradi spremenjene metode ugotavljanja lesne zaloge. Prej se je zaloga večinoma okularno ocenjevala, na delu površin pa izmerila s polno premerbo (15%). Za enote, obnovljene po novem pravilniku, pa smo lesno zalogo ugotavljali s stalnimi vzorčnimi ploskvami.

Preglednica 43: D-GFR1 - Razvoj gozdnih fondov v GGO Leto Površina Lesna zaloga Letni prirastek Letni posek (ha) (m3/ha) (m3/ha) (m3/ha) Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj 1970 45.146,00 166,20 41,40 207,60 4,32 0,73 5,05 3,35 0,65 4,001980 45.420,06 181.41 40.53 221.94 4.08 0.79 4.87 3.5 0.6 4.11990 45.428,29 193.54 44.79 238.32 4.34 0.89 5.23 3.3 0.6 3.92000 48.335,26 204.58 58.94 263.51 4.81 1.49 6.30 2.90 0.57 3.47

Spremembe v drevesni sestavi se kažejo zlasti v padanju deleža jelke (hiranje jelke), posebej po letu 1980. Jelko običajno nadomešča smreka, zato njen delež, razen zadnje desetletje, stalno narašča. V zadnjem obdobju pa je močno narasel delež listavcev, kar pa gre deloma pripisati spremenjeni metodi ugotavljanja lesne zaloge.

Preglednica 44: D-GFR2 - Razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst (v %) Leto Smreka Jelka Bor Macesen Drugi igl. Bukev Hrast Plem. list. Dr. tr. list Meh.List1970 55,1 15,8 4,8 4,5 0,00 16,5 1,1 2,3 1980 60,0 13,0 4,7 4,3 0,00 15,0 3,0 1990 63,23 9,69 4,33 3,73 0,23 15,54 1,24 1,23 0,66 0,122000 62,81 6,58 4,26 3,97 0,01 17,07 1,79 1,79 1,40 0,31 Sprememba debelinske strukture drevja Ob povečevanju skupne lesne zaloge se povečuje tudi delež debelega drevja. Posebej pri iglavcih je ta trend značilen in se povečuje tudi delež zaloge dreves, debelih nad 50 cm. Pri listavcih delež najdebelejših dreves ostaja enak (predvsem zaradi nadaljevanja obnove starih bukovih sestojev), povečuje se pa delež srednjega debelinskega razreda.



Preglednica 45: D-GFX2 - Razvoj gozdov v pogledu debelinske strukture drevja Leto L e s n a z a l o g a - v % Iglavci Listavci Skupaj 10-29 cm 30-49 cm 50 cm - 10-29 cm 30-49 cm 50 cm - 10-29 cm 30-49 cm 50 cm - 1970 55 39 6 1980 48 46 6 52 37 11 49 45 7 1990 44 50 7 50 39 11 45 48 7 2000 36.89 53.76 9.34 47.13 42.24 10.64 39.18 51.19 9.63 Sprememba strukture gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev

Primerjava razvojnih faz med stanjem leta 1990 in leta 2000 po sedanjem šifrantu razvojnih faz nam kaže, da se je zmanjšala površina mladovij in drogovnjakov, močno pa povečala površina debeljakov. Zmanjšal se je tudi delež sestojev v obnovi, kjer pa je razlog tudi spremenjena uvrstitev razvojnih faz (vrzelasti debeljaki, tudi nepomlajeni, so bili prej uvrščeni v pomlajence). Zaradi primerljivosti je primerjava narejena brez varovalnih gozdov, ker tam prej ni bilo v vseh enotah izločenih razvojnih faz.

Preglednica 46: Primerjava strukture razvojnih faz Razvojna faza Stanje 1990 Stanje 2000 ha % ha % Mladovje 4396.61 10.87 3619.94 8.7 Drogovnjak 12358.4 30.56 9936.11 23.9 Debeljak 15220.35 37.63 19482.02 46.8 Sestoj v obnovi 8083.09 19.98 5329.86 12.8 Panjevec 15.47 0.04 25.13 0.1 Grmišče 116.74 0.29 387.03 0.9 Raznomerni in prebiralni sestoji 255.48 0.63 2858.46 6.9 Skupaj 40446.14 100.00 41638.55 100.00 *Opomba: Upoštevani so samo večnamenski gozdovi in GPN z dovoljenimi ukrepi Razvoj gozdov po oblikah lastništva Lesna zaloga se je v tem obdobju povečala za 11%. Posebej močno se je povečala lesna zaloga listavcev. Po debelinskih razredih se je najbolj povečala zaloga dreves, debelejših od 50 cm. Tudi pri prirastku je največje povečanje pri listavcih. Med lastništvi ni večjih razlik.

Preglednica 47: D-GFX3 - Indeksi razvoja lesne zaloge, prirastka in možnega poseka (v %)

Lesna zaloga Prirastek Raz. debelinski razredi % Raz. debelinski razredi % Možni

posek 10-29 cm 30-49 cm 50 cm - Skupaj 10-29 cm 30-49 cm 50 cm - Skupaj Skupaj Iglavci 90 114 146 106 105 113 153 111 87Listavci 123 143 132 132 172 161 144 167 94Skupaj 97 119 142 111 118 120 151 120 88 Zasebni Iglavci 85 116 167 105 99 116 185 110 90Listavci 130 160 185 146 175 186 218 180 140Skupaj 93 121 171 111 112 123 191 120 95 Državni Iglavci 100 114 121 109 118 109 115 115 81Listavci 114 124 98 116 169 132 96 150 62Skupaj 104 116 114 111 131 114 110 123 76Opomba: Indeksi so izračunani iz hektarskih vrednosti - m3/ha.

5.2 Presoja stanja in razvoja gozdov v pogledu trajnosti

5.2.1 Presoja stanja in razvoja gozdov v pogledu trajnosti z vidika debelinske strukture oz. razmerja razvojnih faz in zgradb sestojev

Za primerjavo dejanske in modelne strukture po razvojnih fazah so upoštevane samo razvojne faze od mladovja do sestoja v obnovi (v večnamenskih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer so



ukrepi dovoljeni), vse ostale razvojne faze oziroma zgradbe pa so izpuščene. Za prebiralne gozdove je model prikazan v gospodarskem razredu 30 – gozdovi iglavcev na jelovih rastiščih, ker se samo tam pojavljajo značilni prebiralni sestoji na večjih površinah.

Primerjava nam kaže, da je delež mladovij približno enak modelnemu deležu, mnogo preveč je debeljakov, primanjkuje pa drogovnjakov in sestojev v obnovi. Ker so v debeljake vključeni tudi redki, vrzelasti sestoji (ne dovolj pomlajeni), deleža sestojev v obnovi ne bo težko povečati. Pomlajevanje na večini rastišč ni problematično. Večje težave se pojavljajo samo v visokogorskem pasu na osiromašenih rastiščih sekundarnih smrečij in v območju prezimovanja divjadi. Tu bo potrebno pri povečanju deleža sestojev v obnovi povečati tudi površine umetne obnove (in zaščite).

Preglednica 48: D-SM - Delež razvojnih faz v GGO in primerjava z modelnim stanjem Razvojna faza Stanje Model Razlika

oz zgradba Površina Delež Trajanje

razvojne faze Delež Modelna površina

ha % leto % ha % Mladovje 3,619.94 9.4 11 7.9 3,014.62 -1.6Drogovnjak 9,936.11 25.9 50 35.7 13,702.83 9.8Debeljak 19,482.02 50.8 54 38.6 14,799.06 -12.2Sestoj v obnovi 5,329.86 13.9 25 17.9 6,851.42 4.0Skupaj 38,367.93 100.0 140 100.0 38,367.93

0

10

20

30

40

50

60

mladovje drogovnjak debeljak sestoj v obnovi

dele

ž stanjemodel

Grafikon 8: Primerjava dejanske in modelne strukture gozdov glede razvojnih faz

V mladovjih in drogovnjakih prevladujejo dobre in bogate sestojne zasnove, medtem ko je njihova negovanost slaba in je ustrezno negovanih manj kot ¼ mladih sestojev. Posebej v drogovnjakih je negovanost neustrezna in prevladujejo nenegovani sestoji.

V debeljakih je velik del sestojev, ki imajo rahel sklep (37,8%), precej pa tudi sestojev z pretrganim do vrzelastim sklepom, kjer pa se pomladek še ne pojavlja zadovoljivo (9,2%).



Preglednica 49: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestojev

Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep oz zgradba ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 3,632.03 30.8 54.2 12.8 2.2 20.6 50.5 28.9 43.6 31.5 12.2 12.7Drogovnjak 10,657.53 23.1 44.3 18.2 2.3 22.7 33.5 43.8 36.4 38.7 15.7 9.2Debeljak 23,063.55 15.4 42.6 16.2 1.0 42.8 31.6 25.6 4.6 48.3 37.8 9.2Sestoj v obnovi 5,330.60 11.7 33.8 33.1 3.7 31.6 45.8 22.6 0.6 3.7 25.6 70.2Panjevec 39.60 0.0 21.8 56.2 22.0 0.0 12.0 88.0 20.8 27.5 6.3 45.3Grmišče, grmičav gozd 1,888.79 0.6 0.1 2.4 96.0 0.1 0.4 99.5 82.0 5.9 3.1 9.0Prebiralni, raznomerni sestoji 3,723.16 32.8 50.6 16.0 0.6 44.5 53.7 1.8 0.3 26.3 28.0 45.4

5.2.2 Presoja stanja in razvoja gozdov v pogledu trajnosti z vidika drugih dejavnikov

Ohranjenost gozdov

Delež smreke bistveno presega njen ocenjen naravni delež. Kljub temu, da se v zadnjih obdobjih poskuša delež listavcev povečati, pa se zaradi izpadanja jelke delež smreke še povečuje. V nižinskih gozdovih to ni problematično zaradi običajno bujnega pojavljanja listavcev v spodnjem sloju ali pa ob gozdnih robovih. V gorskih in visokogorskih gozdovih pa je dosti čistih smrekovih sestojev (zlasti na silikatu), kar lahko privede tudi do degradacije tal. Na takih rastiščih je obnova s ciljnimi vrstami (tudi listavci) problematična. Zasmrečenost gozdov je prikazana na karti konec poglavja 5.3.

Usklajenost odnosov gozd-rastlinojeda divjad

Razmere v gozdovih se slabšajo: mile zime v zadnjih letih, nižji odstrel srnjadi, širjenje jelenjadi in divjih prašičev. Ob tem se tudi površine mladovij in pomlajenih površin zmanjšujejo, kar še dodatno manjša prehransko bazo rastlinojede divjadi. Kljub temu, da skupna objedenost redko kje presega dopustne meje, pa so zlasti nižje ležeči gozdovi v gorskem delu območja že ogroženi in je naravna obnova (tudi smreke) otežena. Še posebej pa so prizadete moniritetne vrste listavcev in jelka. Območje z ogroženim naravnim pomlajevanjem (kjer je stopnja objedenosti tudi preko 45%) je prikazano na karti.

Poškodovanost gozdov (bolezni, žuželke, onesnaženost zraka, poškodbe pri delih v gozdu)

Zaradi različnih zunanjih vzrokov so najbolj prizadeti gozdovi iglavcev, običajno v nižjih legah. Poškodbe lahko povzročijo manjše luknje v sestojih. S tem se začne prej z obnovo, zaradi običajno močnejše prizadetosti iglavcev pa se tako poveča delež listavcev v sestojih. Vse to ne vpliva negativno na bio-ekološko stabilnost sestojev, razen seveda v primeru večjih katastrof. Ogrožena območja zaradi vetrolomov, snegolomov in žledolomov, napadov podlubnikov ter imisij so prikazana na kartah.

Drugi dejavniki

Gozdovi v območju niso močneje ogroženi od požarov. Ogroženost se sicer lahko poveča zaradi sušnih let (zlasti na termofilnih pobočjih v nižjih nadmorskih višinah). Vseeno zaradi tega še ne pričakujemo večjih motenj.

Zlasti ob mestih in primestnih naseljih (Velenje, Šoštanj z okolico) so pogosti posegi v gozd, oziroma v gozdni rob. Najbolj ogroženi gozdovi zgubljajo svoj značaj in so vse bolj podobni parku. Zaradi teh posegov sta najbolj neposredno najbolj prizadeti biotopska in rekreacijska funkcija. Takšen gozd ni več primeren habitat za tiste živalske vrste, ki so vezane na razmeroma sklenjene in ohranjene sestoje. Okrnjeni gozdovi obiskovalcem prav tako ne morejo nuditi občutka sprostitve v naravnem okolju. Povrh vsega pa prihaja tudi do vse pogostejšega ograjevanja robnih površin, kar obiskovalcem ovira dostop do gozdov, živalim pa njihove dnevne oziroma sezonske migracije. V manjši meri pa so prizadete skoraj vse druge funkcije, še zlasti hidrološka, higiensko-zdravstvena, poučna, estetska in navsezadnje tudi lesnoproizvodna. Vse zgoraj navedene funkcije so namreč bolj izrazite v gozdovih z višjo lesno zalogo in dokaj strnjenim sestojnim sklepom, estetska funkcija pa je še posebej odvisna od številnih ostalih dejavnikov, kot npr. odsotnosti različnih nedovoljenih gradenj znotraj gozdnega prostora, odsotnosti odlagališč odpadkov, ohranjanja osamelih skupin gozdnega drevja med polji itd.



5.3 Temeljni problemi pri gospodarjenju z gozdovi s poudarkom na celoviti oceni stanja in razvoja gozdov v pogledu trajnosti

Prizadeta biološka stabilnost gozdov zaradi močno osiromašene drevesne sestave in velikopovršinsko enomerne zgradbe sestojev.

Slaba negovanost mladovij in drogovnjakov, prizadeta pestrost in stabilnost (doseganje ciljev).

Del debeljakov je preveč preredčenih in so deloma zapleveljeni, deloma pa prezgodaj pomlajeni.

Zaradi divjadi je ogrožena naravna obnova ciljnih drevesnih vrst (razen smreke). To zahteva obvezno zaščito sadik.

Ujme (snegolomi in vetrolomi) ogrožajo zlasti sestojno labilne (zasmrečene in enomerne) gozdove v višinskem pasu od 700 do 900 m (1200 m).

Padanje kvalitete bukovega lesa v starejših ohranjenih sestojih, ki so velikopovršinsko pomlajeni (samo državni gozdovi).

Vitalnost jelke se je sicer izboljšala, a se vseeno posebej na jelovih rastiščih njen delež zmanjšuje, sestoji postajajo vse bolj zasmrečeni in enomerni.

Neurejena paša živine v visokogorskih gozdovih ovira naravno obnovo in deloma pospešuje erozijo.

Imisijske poškodbe gozdov po dograditvi čistilnih naprav v Termoelektrarni Šoštanj niso več kritične, a so gozdovi v ožjem imisijskem območju vseeno še prizadeti.

Nenačrtni posegi v gozd in gozdni prostor ogrožajo zlasti funkcije gozdov v najbolj poseljenih območjih.

Razdrobljena posest zasebnih gozdov v nižinskem delu območja ovira celovito in načrtno gospodarjenje z gozdovi.

Temeljni problemi razvoja gozdov so prikazani v naslednjih kartah. Podlaga so podatki o stanju gozdov in evidence poseka (za obdobje 1994-2000). Pri območju ogroženosti od vetrolomov so vključeni tudi večji vetrolomi v preteklih obdobjih. Karte temeljnih problemov razvoja gozdov





CILJI, USMERITVE IN UKREPI


6 CILJI, USMERITVE IN UKREPI

6.1 Splošni cilji

Cilji so postavljeni na podlagi opredeljenih funkcij gozdov v poglavju 2. Pri določitvi ciljev smo upoštevali naslednje osnovne lastniške kategorije: maloposestniške kmečke gozdove, velikoposestniške kmečke gozdove in državne (ter ostale) gozdove. Zaradi naravnih in ostalih značilnosti so velike razlike v relativnem pomenu posameznih ciljev med temi kategorijami gozdov.

V ospredju je v vseh kategorijah prav tako kot v preteklem načrtu varovanje gozdnih zemljišč in sestojev. Zaradi naravnih razmer (strma pobočja, erodibilna in plazljiva podlaga, hudourniki) ta cilj določa način gospodarjenja na velikem delu območja, še posebej v državnih gozdovih.

Pridelava lesa je posebej poudarjena v maloposestniških kmečkih gozdovih, v velikoposestniških kmečkih gozdovih in državnih gozdovih pa je enako pomembna kot varovanje gozdnih zemljišč. Zaradi visokih proizvodnih sposobnosti, povečevanja lesnih zalog in višje kvalitete lesa ta cilj še pridobiva na pomenu. Posebej je potrebno poudariti tudi možnost povečane rabe biomase za ogrevanje.

V maloposestniških kmečkih gozdovih so zaradi bližine večjih naselij in industrije (zeleni pas ob mestih Velenje, Šoštanj in ostalih mestih in industrijskih središčih) prisotni še naslednji cilji, ki tudi močneje vplivajo na gospodarjenje z gozdovi:

higiensko-zdravstvena funkcija,

klimatska funkcija,

rekreacijska funkcija.

V državnih gozdovih in velikoposestniških kmečkih gozdovih pa so zaradi večjih gozdnih predelov, ohranjenih gozdov v višjih nadmorskih višinah in zavarovanih naravnih območij prisotni naslednji pomembnejši cilji:

hidrološka funkcija,

biotopska funkcija,

varovanje naravne dediščine,

raziskovalna funkcija (državni gozdovi).

Ostale funkcije so prisotne na manjših površinah in razen raziskovalne funkcije (gozdni rezervati) v državnih gozdovih in velikoposestniških kmečkih gozdovih ne vplivajo močneje na gospodarjenje z gozdovi.

6.2 Usmeritve

6.2.1 Splošne usmeritve

Osnovni sistem gospodarjenja je skupinsko postopno gospodarjenje, ki naj posebej na primernih rastiščih in sestojih z višjim deležem jelke prehaja tudi v prebiralno gospodarjenje. Zastorno gospodarjenje smo kot sistem opustili, čeprav v nekaterih težje dostopnih gozdovih obnova še poteka na ta način (kulisne sečnje). Vendar se obnavlja na manjših površinah, zato smo tudi te površine vključili v skupinsko postopno gospodarjenje.

Za popolno uveljavitev skupinsko-postopnega gospodarjenja pa je potrebna še izgradnja gozdnih prometnic, katerih gostota še ni optimalna tudi v reliefno ugodnejših dolinskih predelih.

Krepitev bioekološke stabilnosti gozdnih sestojev zahteva zmanjševanje deleža smreke v čistih, enomernih smrekovih sestojih, ki so tudi najbolj ogroženi od raznih ujm, škodljivcev in imisij. Kjer se ciljne drevesne vrste ne obnavljajo zadovoljivo, je potrebna tudi sadnja bukve in jelke. Obenem naj se pospešuje odpornejše prebiralne in raznomerne zgradbe sestojev.

V vseh gozdovih je potrebno ob povečanju lesnih zalog in približevanju ciljnim zalogam povečati tudi delež debelih dreves, ki so nosilci stabilnosti in kvalitete v sestojih.



Prevladuje naj naravna obnova. Umetne obnove naj bo največ v zasmrečenih sestojih, drugje pa naj se le spopolni in obogati naravni pomladek. Zaradi visoke objedenosti večine vrst listavcev in jelke je potrebna zaščita pred divjadjo. Sadnja listavcev ima še posebej pomembno vlogo pri povečevanju pestrosti (vnašanje vrst v osiromašene, zasmrečene sestoje) in pri osveščanju lastnikov gozdov, ki bi pretežno radi sadili le smreko, zanemarjajo pa listavce, ki so tvorili večino naravnih gozdov. Drevesna sestava sadik ne vpliva močno na sestavo mladih sestojev, ker gre večinoma za spopolnitve naravnega pomladka in je sadnja preredka. Zato tudi s sadnjo smreke lahko dobimo mešane sestoje.

Uvajanje v obnovo je potrebno pospešiti v starih, vrzelastih sestojih s slabimi zasnovami. Pri tem naj se v ogroženih zasmrečenih sestojih pospešuje raznomerna in prebiralna zgradba ter vrstna pestrost.

Stare bukove sestoje, ki so že vrzelasti in močno pomlajeni, je potrebno pospešeno obnoviti. Pri tem naj se v večjih predelih sestojev v obnovi ohranijo strnjene skupine odraslega drevja (deloma kot ekocelice).

Na jelovih rastiščih dati večji poudarek prebiranju in pospeševati jelko ter vse listavce. Ukrepanje ne sme biti premočno, da se ne bo še naprej povečeval delež smreke.

Potrebna je intenzivna nega mladovij in drogovnjakov, ki pa mora biti racionalna in bolj usmerjena v sestoje na dobrih rastiščih in ogrožene sestoje. Zaradi nizke realizacije negovalnih del je še posebej pomembno, da se najprej opravijo dela v najbolj ogroženih sestojih.

V območjih z močno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami mora biti gospodarjenje z gozdovi temu prilagojeno. Ukrepi gospodarjenja z gozdovi in posegi v gozdni prostor naj se povsod izvajajo tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnih ekosistemih.

6.2.2 Usmeritve za varstvo gozdov

Zaradi pričakovanih sprememb klime (otoplitev, večji ekstremi) in večje možnosti pojavljanja ujm je predviden obseg ukrepov za varstvo gozdov višji od pretekle realizacije. Ukrepi varstva naj bodo usmerjeni predvsem v najbolj ekološko labilne, spremenjene sestoje.

Potrebna je skrbna spremljava stanja in trendov iz vidika ogroženosti gozdov. Zato je nujno delovanje Poročevalske, diagnostične in prognostične službe za varstvo gozdov v sodelovanju med Zavodom za gozdove in Gozdarskim inštitutom.

Opazovati je potrebno stanje in razvoj vseh biotskih in abiotskih dejavnikov, ki povzročajo poškodbe gozdov. Poleg tega je potrebno poročati tudi o izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja in za zatiranje škodljivih dejavnikov (letno poročilo na Ministrstvo). V primeru nenadnih, obsežnih poškodb drevja ali poškodb z neznanim vzrokom je potrebno takoj obvestiti pristojne v službi za varstvo gozdov. Osnovna enota za spremljavo stanja in poročanje je revir. V območju je obvezno spremljati populacijo in razvoj naslednjih vrst:

osmerozobi smrekov lubadar šesterozobi smrekov lubadar dvojnooki smrekov ličar mala smrekova grizlica montanska smrekova grizlica sivi macesnov zavijač kostanjev rak

Kontrolno – lovne pasti za spremljavo populacij podlubnikov je potrebno dovolj pogosto prazniti in s skrbnim delom preprečiti vpliv na neciljne vrste. Feromoni naj se uporabljajo pazljivo, v skladu z vsemi omejitvami. V primeru dokazanega škodljivega vpliva feromonov na naravo naj se umaknejo iz uporabe.

6.2.3 Usmeritve za krepitev in uskladitev funkcij gozdov

Za vsako funkcijo, ki je prisotna v obravnavanem GGO, so usmeritve za delo navedene že v poglavju 2, zato na tem mestu ne bodo ponovljene. V določenih predelih, kjer so hkrati močno poudarjene ekološke in socialne funkcije pa prihaja do nasprotujočega razmerja med njimi. Takšna področja so: širše območje Velenjske kotline, Mozirske planine s Smrekovcem, gorski greben med Smrekovcem in Raduho, Logarska dolina in planota Veža.

Za vse naštete predele je značilna precej močna sezonska obremenitev zaradi številnih izletnikov, pohodnikov in drugih obiskovalcev gozdov. Najbolj konfliktna so območja z močno poudarjeno turistično funkcijo. Ne samo, da pogost obisk ljudi neugodno vpliva na populacije gozdnih živali, ampak se tukaj



pojavljajo tudi povečane zahteve po posegih v gozdni prostor z namenom ureditve turistične infrastrukture. Promet z motornimi vozili, ki poteka na dovoljen in tudi nedovoljen način (izven cest) pa še dodatno povečuje hrup in moteče vpliva na razvoj populacij redkih živalskih vrst še zlasti v obdobjih, ki so najbolj kritična (zima, obdobje paritve in vzgoje mladičev).

Druga značilna konfliktna situacija je zaraščanje visokogorskih pašnikov. Medtem ko zaraščanje pozitivno vpliva na varovalno in hidrološko funkcijo gozda, pa ima negativen vpliv na biotopsko, estetsko in turistično funkcijo. Številne živalske vrste so vezane na odprt prostor, oziroma njihovo življenje poteka deloma v gozdu (prezimovanje, gnezdenje) in deloma na odprtem (prehranjevanje, paritev). Morda najbolj značilna takšna vrsta je ruševec. Poleg tega zaraščanje pašnikov posledično vodi k pomikanju živine nižje v predele gospodarskih gozdov, kjer povzroča hude poškodbe gozdnih tal, naravnega pomladka in neposredno konkurira divjadi. S tem je naravno pomlajevanje praktično onemogočeno. Slednjič je treba še poudariti, da zaraščanje pašnikov izredno negativno vpliva na krajinsko pestrost, tradicionalne planinske poti pa postajajo čedalje težje prehodne in manj privlačne. Območja, kjer so na istem prostoru navzoče ekološke in okolje obremenjujoče socialne funkcije, so kot konfliktna območja razčlenjena v naslednje kategorije (pri čemer so kot okolje obremenjujoče socialne funkcije upoštevane turistična, rekreacijska, poučna in obrambna funkcija):

1. območje – s 1. stopnjo poudarjenosti sta navzoči vsaj ena ekološka in vsaj ena okolje obremenjujoča socialna funkcija,

2. območje – s 1. stopnjo poudarjenosti je navzoča vsaj ena ekološka funkcija ter z 2. stopnjo poudarjenosti vsaj ena okolje obremenjujoča socialna funkcija,

3. območje – z 2. stopnjo poudarjenosti je navzoča vsaj ena ekološka funkcija ter s 1. stopnjo poudarjenosti vsaj ena okolje obremenjujoča socialna funkcija,

4. območje - z navzočo vsaj eno ekološko in eno okolje obremenjujočo socialno funkcijo na ravni 2. stopnje poudarjenosti.

Za uskladitev funkcij gozdov je torej potrebno predvsem naslednje: preprečevati širjenje turistične infrastrukture v gozdni prostor, omejevanje obiska v predelih habitatov redkih in ogroženih živalskih vrst ter ohranjanje jas in pašnikov v visokogorju. V ta namen se morajo zavrniti pobude za posege v gozdni prostor v področjih večje poudarjenosti ekoloških funkcij. Določene gozdne ceste, ki potekajo v bližini življenjskega prostora ogroženih živalskih vrst, je potrebno zapreti za promet motornih vozil (razen službenih) in v celoti omejiti promet v določenih časovnih obdobjih. Tudi pri vseh gozdarskih delih se morajo upoštevati časovne in prostorske omejitve v območjih redkih in ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst (po pravilniku o varstvu gozdov).

Sestojno strukturo je potrebno oblikovati tako, da se namenoma ohranjajo posamični težko prehodni deli gozda, ki bodo živalim služili kot zatočišče. Hkrati je treba pospeševati bolj raznomerno zgradbo z večjim deležem starejših, že nekoliko razgrajenih sestojev. Najpomembneje pa je v sodelovanju s kmetijci, lovci in pašnimi skupnostmi zaustaviti proces zaraščanja gorskih pašnikov. Deloma je to možno z revitalizacijo že opuščenih planin, deloma pa bi bilo v ta namen potrebno poseči po neposrednih ukrepih, kot sta košnja in celo nadzorovan požig nekaterih manjših površin.

Poseben problem povzročajo nekatere utečene gozdne poti po gričevju na obrobju Velenjske kotline, kamor okoliški prebivalci redno hodijo na sprehod, tek v naravi ali samo nabirat gozdne plodove. Na teh poteh se tla močno zbijajo, prizadete pa so tudi korenine dreves ob poteh. V tem primeru je najustrezneje urediti lesene odre nad stezami na najbolj prizadetih mestih, drugod pa poti speljati tako, da ne bo prihajalo do erozije gozdnih tal.

Preglednica 50: Pregled ukrepov za krepitev funkcij gozdov

ukrep obseg del (enota in količina) ure izdelava stez 1000 m 249 vzdrževanje stez 10.000 m 730 vzdrževanje grmišč in obrežij 10 ha 352 vzdrževanje pašnikov in travnikov v gozdu 90 ha 1.888 vzdrževanje vodnih virov in kalov v gozdu 600 ur 600 sajenje sadik plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst 1.700 kom 377 postavitev gnezdilnic 20 kom 42 ohranjanje biotopov 800 ur 800 nabava prehrane za ptice 10.000 kg / postavitev opozorilnih tabel v gozdu 20 kom / vzdrževanje gozdnih učnih poti 400 ur 400 protierozijska zaščita 2560 ur 2560



Karta konfliktnih območij



6.2.4 Usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti

Pri gospodarjenju z gozdom je potrebno nameniti posebno pozornost ohranjanju oziroma povečevanju biotske raznovrstnosti življenjskih združb. Gozdarske dejavnosti, ki imajo še posebej močan vpliv na pestrost gozdnih združb, so sečnja ter spravilo, obnova gozdov, gradnja gozdnih prometnic, sadnja sadik gozdnih drevesnih vrst ter varovanje gozdnih zemljišč pred krčitvami oziroma ohranjanje manjših negozdnih površin znotraj gozdnega prostora.

-Sečnja ter spravilo lesa

Sečnja ter spravilo lesa se morata opravljati v času, ki je najmanj moteč za populacije gozdnih živali. Pri načrtovanju spravila je potrebno izbirati sredstva, ki v danih terenskih razmerah čim manj poškodujejo tla in pritalno vegetacijo. Posebej je treba paziti, da se pri spravilu ne uniči pomladek tistih drevesnih ali grmovnih vrst, ki so v sestoju zastopane le s pičlim deležem. Še zlasti to velja za plodonosne in manjšinske vrste.

-Obnova gozdov

Obnovo gozdov je potrebno izvajati s takšno intenziteto (v prostorskem in časovnem pogledu), da bodo imeli novo nastali sestoji čim bolj raznomerno zgradbo ter pestro vrstno strukturo. Seveda se je pri tem nujno prilagajati posebnostim rastišča in lastnostim obstoječih sestojev, zato ni možno sestaviti splošnega navodila za obnovo gozdov. Obnova s sadnjo pride v poštev le v primeru, ko se z umetnim mladjem zapolni vrzeli v naravnem pomladku, ali pa se lahko le na ta način doseže zaželena kakovost in vrstna pestrost. Bodoči sestoji pa nikakor ne smejo biti povsem umetnega nastanka, razen v izjemnih primerih, ko gre za sanacijo po različnih katastrofah prizadetih površin ali v primeru nujnega ukrepanja zaradi zaščite pred erozijo. Pri poseku matičnega sestoja velja upoštevati, kakšne potrebe po svetlobi ima pomladek tistih vrst, ki so v sestoju prisotne z majhnim deležem (ponavadi so to listavci). V določenih primerih pa je umestno izvesti hitro obnovo na manjših površinah, saj se s tem pospeši rast pionirskih in plodonosnih rastlinskih vrst ter posledično ustvari ugoden ekosistem za nekatere redke gozdne živali (npr. divjega petelina). Ustrezne lokacije morajo biti opredeljene z gojitvenimi načrti.

-Gradnja gozdnih prometnic

Pri gradnji, vzdrževanju gozdnih prometnic in pri prometu se morajo upoštevati časovne in prostorske omejitve v območjih redkih in ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst (po pravilniku o varstvu gozdov). Tudi sicer naj gradnja ter vzdrževanje gozdnih prometnic poteka v času in na način, ki je za živali najmanj moteč. Če bi se z gospodarjenjem ogrozile populacije močno ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst (po rdečem seznamu kategorije EX?, E in V), se mora v teh območjih omejiti promet po gozdnih cestah in tudi ostale dejavnosti.

Z gradnjo gozdnih prometnic se ne sme posegati v vodne ekosisteme. V času sezonskih selitev dvoživk naj se po potrebi (v nižje ležečih gozdovih) prilagodi promet na gozdnih cestah.

Gostota gozdnih cest naj bo takšna, da ne pride do vznemirjenja, ki bi lahko ogrožalo živalske vrste.

-Sadnja

Pri sadnji je treba spoštovati vrstno sestavo sadik, kot je določena v ciljni drevesni sestavi po gospodarskih razredih in seveda v skladu z lastnostmi danega rastišča. Nedopustno je sajenje samo ene ali dveh gospodarsko zanimivih drevesnih vrst. Rastišču tuje drevesne vrste se ne smejo umetno vnašati. Zagotoviti tudi ustrezen delež plodonosnih in manjšinskih drevesnih vrst.

-Varovanje gozdnih zemljišč pred krčitvami

Biotska pestrost ter raznovrstnost sta v tesni zvezi s krajinsko pestrostjo oziroma raznovrstnostjo ekosistemov kot sestavnih elementov krajine. Zato velja načelo doslednega varovanja gozda v tistih predelih, kjer gozd ne prevladuje, torej v kmetijski, mestni in primestni krajini. V predelih, kjer pa gozd močno prevladuje, so dopustne tudi posamične manjše krčitve gozda, saj se tako dosega večja krajinska pestrost ter raznovrstnost ekosistemov.

-Ohranjanje negozdnih površin v gozdnem prostoru ter opuščenih pašnikov v visokogorju

Poseben problem predstavlja hitro zaraščanje opuščenih kmetijskih površin. Ne glede na dejstvo, da gre v navedenem primeru za povsem samodejen naravni proces, pa ga je potrebno zavirati, kolikor to dopuščajo okoliščine. Cela vrsta rastlinskih in živalskih vrst je prilagojena in odvisna od takšnih rastiščnih pogojev, ki jih lahko v obravnavanem prostoru ustvari ter vzdržuje samo človek. Z zaraščanjem teh površin se sicer ponovno vzpostavlja naravnejše stanje, vendar pa to hkrati vodi v ustvarjanje homogenih



površin velikih razsežnosti ter posledično v vrstno in strukturno siromašnejšo obliko ekosistemov oziroma krajine.

-Ostale usmeritve za zagotavljanje biotske raznovrstnosti:

Delež starejših sestojev in debelih dreves naj se ohranja na primerni ravni, ki omogoča ohranitev klimaksnih vrst. Predvsem v gozdnih predelih z velikim deležem mladih sestojev in sestojev v obnovi je zato potrebno zaščiti redke ostanke starejših sestojev. V teh naravnih zatočiščih (ekocelicah) se ne gospodari ali pa se s točno določenim namenskim gospodarjenjem zagotavljajo ustrezni življenjski pogoji za obstoj redkih živalskih vrst. Ohranjati je treba okolico bivališč redkih živalskih vrst, drevesa z dupli, debela in stara drevesa listavcev ter jelke, še zlasti tista, ki nimajo posebne ekonomske vrednosti, mravljišča, mokrišča in druge manjšinske biotope v gozdu ter preprečevati vnos tujerodnih živalskih vrst v gozdove.

V gozdu načrtno puščamo drevje z dupli, odmrlo in odmirajoče drevje ter odmrlo biomaso.

Ohranjamo redke drevesne in grmovne vrste (tisa, bodika, brek, jerebika, maklen, nagnoj itd.) ter posamično drevje in grmovje posebnih oblik, dimenzij in varietet, prav tako tudi manjšinske gozdne združbe.

Dodatni ukrepi za ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdu so še: postavljanje in vzdrževanje gnezdnic, sadnja plodonosnih vrst grmovja in drevja ter zaščita sadik pred prostoživečimi rastlinojedimi živalmi.

Posebna prizadevanja velja posvetiti povečevanju deleža gozda v kmetijski krajini. V ta namen je treba sprožiti pobude za osnovanje koridorjev drevja oziroma grmovja vzdolž vodotokov, poti in ob robovih njiv. Kjer takšni koridorji že obstajajo, jih je potrebno obvarovati pred posekom.

6.2.5 Usmeritve za delo z gozdom v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

Gospodarjenje v varovalnih gozdovih je namenjeno krepitvi varovalne vloge gozda. Zato v teh gozdovih ni določenega najvišjega možnega poseka, čeprav so zlasti na rastiščno ugodnejših delih ob večnamenskih gozdovih možne in deloma tudi potrebne negovalne in sanitarne sečnje. Večino površine varovalnih gozdov pa tako obsegajo nedostopna in ekstremna rastišča, ki so prepuščena naravnemu razvoju tako kot gozdni rezervati.

Ukrepanje je potrebno, kjer je prizadeta stabilnost varovalnih gozdov in bi to lahko prizadelo tudi večnamenske gozdove (plazovita, nestabilna tla, gradacije podlubnikov, ujme, nestabilni starejši, enomerni sestoji). Les se načeloma pušča v gozdu, razen kadar ga je možno izvleči brez večjih poškodbe na gozdnih tleh. V primeru naravnih nesreč, kot so vetrolom, snegolom, plazovi in podobno, je potrebno izvesti vsa dela sanacije in urediti zaščito pred erozijo. Drugi ukrepi v varovalnih gozdovih niso načrtovani.

V gozdovih s posebnim namenom (zeleni pas in krajinski parki) naj se gospodari izrazito malopovršinsko. Poudarek je na negi. Ohranjati je potrebno pestro drevesno sestavo in zgradbo sestojev, še posebej vsa zanimiva, debela drevesa. Primestnih gozdov praviloma ne bi smeli krčiti. Tudi posege v gozdni rob, ki so vse pogostejši, je potrebno omejiti.

V gozdnih rezervatih ni dovoljeno ukrepanje. Zato je potrebno zagotoviti čimprej primerne odškodnine lastnikom teh gozdov.

6.2.6 Usmeritve za delo s semenskimi objekti

V preteklosti je bil velik poudarek na zagotavljanju semena smreke. Zato je na našem območju semenskih sestojev smreke dovolj, zastopane so v glavnem vse semenske enote. Na osnovi ogledov smo naredili seznam objektov, ki jih bomo postopno izločili iz registra. Pri tem bo potrebno upoštevati pogoje in usmeritve, ki so še v izdelavi. Glede na manjše potrebe po semenu smreke v zadnjem obdobju in v prihodnosti, posebnih težav z izbiro novih semenskih objektov smreke ne bomo imeli. Drugače je z bukvijo. Od dveh semenskih sestojev je primeren samo eden. Semenski sestoj na Strojniku je povsem pomlajen in neprimeren za nabiranje. Zato bomo predlagali, da se izloči iz registra. Zamenjali ga bomo z dvema ali tremi novimi objekti. Največ težav je z zagotavljanjem semena za pridobivanje sadik plemenitih listavcev. Na našem območju ni večjih površin sklenjenih sestojev (kvalitetnih) plemenitih listavcev na njihovem rastišču. Izpodrinila jih



je smreka. Tako težko najdemo objekte, ki bi bili primerni za semenske sestoje. Zlati to velja za veliki jesen. Za gorski javor pripravljamo predlog za izločitev vsaj začasnega sestoja na Krašici. Usmeritve za pridobivanje gozdnega reprodukcijskega materiala in nego semenskih objektov izdela inštitut. Osnovne smernice za ravnanje s semenskimi sestoji so:

• Obnoviti register semenskih objektov na nivoju območja, krajevne enote in revirja z novimi podatki o površinah, zdravstvenem stanju, poškodovanosti, fruktifikaciji.

• Vsakoletni obhod semenskih sestojev in pisno poročanje o stanju, zlasti fruktifikaciji. • Vrisati vse semenske sestoje v gozdnogojitvene načrte kot posebne negovalne enote. Ti sestoji

imajo prvo stopnjo poudarjenosti funkcij pridobivanja drugih gozdnih dobrin. • Glede na dobro negovanost semenskih sestojev, ki jih nameravamo ohraniti, negovalne sečnje

niso potrebne. Opravljamo samo varstveno sanacijske sečnje in zadržujemo pomlajevanje (tudi s polnilnim slojem).

• Zamenjava neprimernih semenskih sestojev z novimi, poiskati primerne semenske sestoje za listavce.

Začasne smernice za izločanje novih semenskih sestojev so: o Semenski sestoji naj merijo najmanj 5 ha. o Izločajo naj se predvsem kakovostni debeljaki v optimalni fazi debeljaka, starosti od 70

do 90 let, prsni premer nosilcev funkcij od 30 do 50 cm. o Ob izbiri naj bo sklep krošenj normalen (do tesen), osebki naj bodi čimbolj zdravi, brez

zavitosti, krivosti in razsohlosti vej (pri listavcih). o Po poseku osebkov, ki ovirajo razvoj semenskega sestoja, mora biti sklep krošenj

normalen do rahel. o Zaželen je polnilni sloj.

6.2.7 Usmeritve za delo s požarno ogroženimi gozdovi

Preventivne ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti načrtuje ZGS v okviru celovitega sistema gozdnogospodarskega načrtovanja, s pomočjo načrta varstva gozdov pred požari, v okviru vsakoletnega programa vlaganj v gozdove ter v okviru vsakoletnega programa izobraževanja lastnikov gozdov in osveščanja javnosti.

Zaradi majhne požarne ogroženosti gozdov v območju ni predvidenih posebnih usmeritev, ampak je v ospredju integralno varstvo gozdov, s pomočjo katerih krepimo stabilnost gozdov in sestojev. Če preprečimo razvoj podlubnikov, odpade možnost požara zaradi zatiranja zalege z ognjem.

6.2.8 Usmeritve za delo z razvrednotenimi in poškodovanimi gozdovi

Prizadevati si je potrebno za zmanjšanje emisij škodljivih snovi ob mestih in v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Tudi po izgradnji čistilne naprave se občasno še presegajo mejne vrednosti imisij SO2 in O3, zato je potrebno v občutljivih obdobjih prilagoditi obratovanje TEŠ. V gozdovih je potrebna skrbna spremljava prizadetosti in sproten posek sušic. Težiti je potrebno k naravnejši drevesni sestavi in zmanjšanju deleža smreke. Sestoje naj se obnavlja čim prej in pri tem oblikuje odporne, vitalne, mešane sestoje.

V delu razvrednotenih gozdov v ugrezninskem območju Premogovnika Velenje smo predlagali gozdni rezervat, ki obsega pionirske sestoje (nastale po poseku vsega debelejšega drevja). V teh gozdovih glede na režim ne predvidevamo nobenih ukrepov, ampak naj se gozd naravno razvija. V ostalem delu pa je potrebno najprej sanirati gozdne prometnice. Zaradi poškodb korenin in nagnjenih dreves je treba sproti odstranjevati prizadeto drevje.

V poškodovanih gozdovih je potrebno najprej odpraviti vzroke. Nujna je sanacija največjega zemeljskega plazu, za kar so potrebni zlasti ukrepi za odstranjevanje plazine in odvodnjavanje. Šele po umiritvi plazišča lahko predvidimo tudi potrebne gozdno-gospodarske ukrepe. Na vseh ogroženih zemljiščih je potrebna še posebej skrbna in načrtovana gradnja gozdnih prometnic ter tudi izvajanje ostalih ukrepov, da se prepreči nastanek zemeljskih plazov ali usadov. Posebej se je potrebno izogibati močno plazljivim podlagam.



6.2.9 Usmeritve za presojo posegov v gozd in gozdni prostor

Pri posegih v gozd in gozdni prostor upoštevamo merila za izdajo soglasij, ki jih je pripravil oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje. Po teh merilih v gozdovih s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, in v varovalnih gozdovih posegi v prostor niso dovoljeni. Posegi v prostor pa se lahko le izjemoma dovolijo v večnamenskih gozdovih (ali GPN z dovoljenimi ukrepi), ki imajo na 1. stopnji poudarjeno katerokoli ekološko in socialno funkcijo.

Tudi pri infrastrukturnih posegih ne dajemo soglasij k posegom (razen gozdnih cest), ki bi tvorili nove preseke v večjih gozdnih kompleksih.

V gozdovih s posebnim namenom, ki so razglašeni kot zeleni pas ob mestnih naseljih, načeloma ne dajemo soglasij k posegom v prostor. Izjema so infrastrukturni objekti, ki potekajo ob obstoječih presekih, prometnicah, ali manjše krčitve gozdov, ki so v javnem interesu.

Posegi v gozd naj ležijo ob obstoječih kmetijskih in urbanih zemljiščih. Ostale posege, ki bi tvorili nove negozdne površine znotraj gozda, omejujemo in je njihovo upravičenost potrebno celostno presoditi (tudi iz vidika prostoživečih živali). Posebej je potrebno omejevati tudi krčitve gozdov v primestni in kmetijski krajini, kjer je gozdnatost nižja od 25%. Tu naj velja načelo, da se skupna površina gozda ne sme zmanjšati.

Pri izdelavi prostorskega plana smo (upoštevajoč namen rabe gozda in gozdnega prostora ter krajinske značilnosti gozdnega prostora) za potrebe načrtovanja rabe gozda in gozdnega prostora oblikovali naslednja temeljna območja razvoja gozdov in gozdnega prostora:

1. strogo varovana območja (varovalni gozdovi in gozdni rezervati);

2. druga območja gozdov in gozdnega prostora s poudarjenimi (1. stopnja) ekološkimi in okolje ohranjajočimi socialnimi funkcijami;

3. območja večjih strnjenih površin ohranjenih gozdov in gozdnega prostora (brez gozdov pod točkama 1 in 2 v teh območjih);

4. območja gozdov in gozdnega prostora s širšim večnamenskim značajem;

5. območja razvrednotenih in poškodovanih gozdov.

Kot okolje ohranjajoče socialne funkcije so upoštevane funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, zaščitna funkcija, higiensko zdravstvena, estetska in raziskovalna funkcija.

Kot območja večjih strnjenih površin ohranjenih gozdov in gozdnega prostora so upoštevani gozdovi in gozdni prostor v gozdni in gorski gozdnati krajini. V predelih omenjenih dveh krajin se območja, navedena pod točko 3, dopolnjujejo z območji, navedenimi pod točko 1 in 2, ter skupaj oblikujejo obsežna območja ohranjene narave.

Ta območja so obenem tudi razvrščena po njihovi ohranjenosti oziroma po potrebni stopnji restriktivnosti pri odobravanju posegov v gozdni prostor! Morebitne večje posege v gozd še najlažje dopustimo v 4. in 5. območju, medtem ko se lahko v prva tri območja posega le izjemoma. Še posebej pa seveda varujemo pred posegi varovalne gozdove in gozdne rezervate. Tudi strnjene gozdne površine varujemo pred krčitvami za poselitev in infrastrukturo in njihov delež še povečujemo. V teh velikih gozdnih kompleksih pod določenimi pogoji izjemoma dopuščamo le krčitve za kmetijsko rabo (opuščene kmetijske površine in ostale površine, ki lahko pripomorejo k biotski raznovrstnosti).

Razprostranjenost posameznih temeljnih razvojnih območij gozdov in gozdnega prostora prikazuje naslednja karta.

Pojav zaraščanja kmetijskih zemljišč je potrebno ločeno spremljati po tipih krajine. V gozdni krajini in tudi v gorski gozdnati krajini so vse zaplate negozda koristne in jih nikakor ne smemo načrtno pogozdovati. Zaradi ohranitve redkih in ogroženih živalskih vrst tu celo načrtno ohranjamo z gozdom neporasle površine, ki se zaradi neintenzivne paše v določenih predelih zaraščajo.

V kmetijski in urbani krajini pa so krčitve gozda običajno večje kot zaraščanja kmetijskih površin in posebej pri močneje poudarjenih ekoloških funkcijah si prizadevamo površino gozda povečati. Tudi tu je večinoma primernejša naravna sukcesija kot pa umetne pogozditev (pa čeprav z listavci). V gozdnati krajini tudi načeloma ne podpiramo pogozditev zaraščajočih kmetijskih površin – samo izjemoma, s primernimi drevesnimi vrstami, da povečamo biotsko raznovrstnost (nikakor ne pogozdujemo samo ali pretežno s smreko) in tam, kjer kmetijska obdelava ni možna. Zaraščajoče površine na vseh ekološko labilnih, ranljivih tleh pa se naj prepusti naravnemu razvoju.



Karta temeljnih razvojnih območij



6.2.10 Usmeritve za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami

Pri določanju ciljne gostote gozdnih prometnic smo uporabili podatek, ki so ga ugotovili najboljši poznavalci terenskih in proizvodnih razmer v gozdovih – revirni gozdarji – na osnovi poznavanja in izdelanih gozdnogojitvenih načrtov.

V ta namen so izdelali seznam potrebne izgradnje gozdnih cest ter seznam potrebne gradnje gozdnih vlak po odsekih. Tako določene ciljne gostote (po dejanskih potrebah) so prikazane v naslednjih preglednicah.

Preglednica 51: Ciljna gostota cest po dejanskih potrebah

Površina Dolžina cest Potrebna gradnja

Ciljna dolžina

Ciljna gostota

Delež ciljne gostote

GE

ha Km km km m/ha % Solčava 4.539 84 10 94 20,7 89,4 Luče 6.631 164 22 186 28,1 88,2 Ljubno 5.685 142 15 157 27,6 90,4 Gornji Grad 7.530 169 13 182 24,2 92,9 Nazarje 6.488 134 18 152 23,4 88,2 Bele vode 5.416 133 4 137 25,3 97,1 Velenje 4.905 103 3 106 21,6 97,2 Skupaj GGO 41.193 929 85 1.014 24,6 91,6

Ciljna gostota je v povprečju dosežena z 90% in bi bila po izgradnji vseh cest 24,6 m/ha. Če bo država sofinancirala izgradnjo z večjim deležem, je realno pričakovati dosego ciljne gostote v obdobju veljavnosti območnega gozdnogospodarskega načrta.

Pri določanju ciljne gostote vlak smo prav tako izhajali iz podatkov oz. usmeritev revirnih gozdarjev, ki so na osnovi poznavanja in iz gozdnogojitvenih načrtov ugotovili ciljno izgradnjo gozdnih vlak po odsekih.

Preglednica 52: Ciljna gostota vlak

Dolžina vlak Gostota vlak Potrebna gradnja

Dolžina vlak po izgradnji

Gostota vlak po izgradnji

GE

Površina

ha v m m/ha vlak v m v m v m/ha Solčava 4.539 182.110 40 41.000 223.240 48 Luče 6.631 358.460 54 70.510 416.240 62 Ljubno 5.685 220.340 39 44.810 261.255 46 Gornji Grad 7.530 615.415 82 91.350 706.030 94 Nazarje 6.488 502.860 78 44.670 557.180 86 Bele vode 5.416 209.225 39 12.800 225.575 42 Velenje 4.905 238.675 49 17.650 256.050 52 Skupaj GGO 41.193 2.327.085 56 322.790 2.645.570 64

V obdobju 1990 – 1999 je bilo zgrajenih preko 1000 km gozdnih vlak in je realno pričakovati, da bo v obdobju 2001 – 2010 zgrajenih predvidenih 322 km vlak in s tem dosežena ciljna gostota.

Tabela prikazuje ciljno gostoto vlak za vse vrste spravila. Objektivno sliko dobimo, če prikažemo ciljno gostoto po vrstah spravila.



Preglednica 53: Odprtost gozdov z vlakami po optimalnih načinih spravila

Odprtost z vlakami – dejanska in ciljna Način spravila

Površina

ha % Dolžina vlak v

m gostota vlak

m/ha Ciljna dolžina Ciljna

gostota S traktorjem 18.226 44 1.204.980 66 1.315.010 72 Z žičnico 478 1 8.835 18 11.835 25 Ročno 1.853 5 52.770 28 68.770 37 Kombinirano I. 19.075 46 1.026.705 54 1.209.965 63 Kombinirano II. 1.561 4 33.795 22 44.295 28 Skupaj 41.193 100,0 2.327.085 56 2.649.875 64

Preglednica 54: Gostota vlak na območjih z traktorskim spravilom - dejanska in ciljna po GE

Odprtost z vlakami – dejanska in ciljna GE

Površina ha % Dolžina vlak v

m gostota

vlak m/ha Ciljna dolžina Ciljna

gostota Solčava 1.250 7 58.015 46 68.415 55 Luče 1.587 9 136.905 86 152.815 96 Ljubno 1.299 7 56.545 44 64.545 50 Gornji Grad 4.067 22 389.525 96 428.025 105 Nazarje 2.328 13 208.800 90 223.420 96 Bele vode 3.961 22 168.466 43 177.866 45 Velenje 3.734 20 186.725 50 199.925 54 Skupaj 18.226 100,0 1.204.981 66 1.315.010 72

Preglednica 55: Gostota vlak na območjih s kombiniranim načinom spravila – ročno, traktor



m gostota


gostota Solčava 2.758 14 121.050 44 148.550 54 Luče 3.749 20 194.585 52 236.635 63 Ljubno 3.846 20 148.510 39 179.770 47 Gornji Grad 3.266 17 222.040 68 273.040 84 Nazarje 3.736 20 271.020 73 296.320 79 Bele vode 612 3 18.750 31 20.450 33 Velenje 1.108 6 50.750 46 55.200 50 Skupaj 19.075 100 1.026.705 54 1.026.705 54

Preglednica 56: Gostota vlak na območjih s kombiniranim načinom spravila – žičnica,traktor



m gostota


gostota Solčava 354 23 2.795 8 4.495 13 Luče 655 42 1.095 26 19.995 31 Ljubno 146 9 4.685 32 6.835 47 Gornji Grad 111 7 2.180 20 3.330 30 Nazarje 125 8 1.590 13 4.190 34 Bele vode 156 10 4.700 30 4.700 30 Velenje 14 1 750 54 750 54 Skupaj 1.561 100 33.795 22 44.295 28



6.2.11 Usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic

Zaradi poudarjenih potreb po ohranitvi narave in zaradi vse večje ekološke osveščenosti, splošno koristne funkcije gozdov čedalje bolj pridobivajo na pomenu. Nasprotno pa se vse bolj zaostrujejo tržne razmere in ekonomika proizvodnje na vseh področjih, kot tudi v gozdarstvu, kar bo narekovalo pogoje gospodarjenja v smeri večanja produktivnosti, zniževanja stroškov in večje kvalitete proizvodov. Zaradi navedenega bo potrebno iskati kompromis med nasprotujočimi si cilji, da bomo uvajali za dela v gozdovih moderne, okolju prijazne in visokoproduktivne stroje.

Sečnja

Pretežni del sečnje bo tudi v bodoče izvršen z ročnimi motornimi žagami. Naloga gozdarske stroke je uvajanje najsodobnejših motornih žag, ki morajo ustrezati sodobnim ergonomskim zahtevam (manjši ropot, lažje žage in manjše vibracije) in zahtevam varstva okolja (katalizatorji, filtri in uporaba bio olj).

Izredno pomembna naloga stroke bo tudi v bodoče izobraževanje lastnikov gozdov v smislu varstva pri delu in uporabe ergonomskih in varnih metod dela.

Zelo verjetno bo prihodnje desetletje doba, ko bomo tudi v Sloveniji pričeli uvajati sodobno mehanizacijo za sečnjo, to so stroji za strojno sečnjo. Še do nedavna so bili ti stroji primerni in ekonomični le za blažje nagibe terena in predvsem za golosečni način gospodarjenja. V zadnjem času so stroji izpopolnjeni, da premagujejo tudi večje nagibe, opremljeni so s širokimi nizkotlačnimi gumami zaradi manjših poškodb tal. Zaradi visokih učinkov in čedalje dražje delovne sile je uporaba strojev ekonomsko opravičljiva.

Gozdarska stroka mora pričakati prodor tovrstne mehanizacije pripravljena, sicer lahko nastane velika škoda v gozdovih. V ta namen je potrebno je potrebno predvsem sledeče:

- seznaniti stroko z izkušnjami v tujini, kjer že desetletja uporabljajo tovrstne stroje;

- tekoče informacije o razvoju strojev, ki se čedalje bolj prilagajajo terenskim in sestojnim razmeram;

- izdelati karte terenov in sestojev, kjer je možno izvajati strojno sečnjo;

- pripraviti koncept načrtovanja za potrebe strojne sečnje;

- prilagoditi gozdno-gospodarsko načrtovanje (etati);

- osveščanje stroke, lastnikov gozdov in javnosti; Spravilo

Ob dejstvu, da so traktorji še vedno najekonomičnejši stroji za spravilo lesa iz gozda, bo cca. 80% spravila opravljeno z le-temi – na nagibih do 60%. Težiti pa je potrebno za uporabo traktorjev z sodobnimi tehničnimi rešitvami – turbo motorji, naprave za čiščenje plinov, pogoni na vsa štiri kolesa, široke nizkotlačne gume, varnostna zaščita in vitlo z elektronskim krmiljenjem.

Pogoj za uspešno delo s traktorji pa je izgradnja ustreznih, strokovno načrtovanih vlak, do optimalne gostote, ki je prikazana v poglavju 6.2.10. Pri načrtovanju in izgradnji je nujno upoštevati, da gre razvoj v smer vožnje gozdno-lesnih sortimentov po vlakah, z usreznimi traktorskimi prikolicami, kar je v sosednjih razvitih evropskih državah že zelo v uporabi.

Posodobiti bo potrebno spravilo na terenih z vač kot 60% nagibom. Gradnja vlak na tako strmih terenih je iz vidika sprožanja erozije rizična, torej je primerno le ročno ali žičnično spravilo. Do sedaj se je zaradi dragega žičnega spravila, ki je zahtevalo večje koncentracije lesa na linijo, na teh terenih uporabljalo predvsem ročno spravilo, ki pa za razdalje nad 200 m, zaradi drage delovne sile ter poškodb stoječega drevja ni priporočljivo.

Ker pa je žičnično spravilo okolju najprijaznejše, gre v naprednih evropskih državah razvoj žičnic v smeri tehnološko visoko razvitih naprav, ki se že ob manjših koncetracijah sortimentov na linijo splačajo. Uporabljajo se tudi v kombinaciji s stroji za strojno sečnjo ali procesorji. Gozdarska stroka mora v prihodnjih letih pospeševati vključevanje modernih strojev v gozdno proizvodnjo in seznanjati izvajalce in lastnike gozdov z dosežki na tem področju ter se ob nabavah le-teh aktivno vključiti z načrtovanjem tako same proizvodnje kot s prilagojenim načrtovanjem in gradnjo gozdnih cest in vlak. Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic

Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic je poseg v gozdni prostor, ki je zaradi splošnokoristnih funkcij zelo občutljiv. S posegi želimo doseči najugodnejše razmerje med biološko stabilnostjo, produktivnostjo



gozda in tehnično naložbo. Za dosego navedenega cilja je potrebno dosledno spoštovati določila Pravilnika o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic, ki v svojem 1.členu določa - Pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in uporabi gozdnih prometnic se poleg določil zakona o gozdovih upoštevajo določila predpisov o urejanju prostora, varstvu okolja in vodah ter predpisov, ki urejajo območja zavarovane narave in zavarovanja kulturne dediščine.

Navedene usmeritve je potrebno upoštevati predvsem pri načrtovanju in projektiranju gozdnih prometnic, prav tako pa tudi pri sami izvedbi oz. gradnji. Gradnja mora biti izključno z bagerji, ker je za razliko od gradnje z buldožerji možno optimalno izravnati zemeljske mase nasipov in izkopov ter optimalno preprečiti poškodbe gozdov.

6.2.12 Usmeritve za usposabljanje strokovnih kadrov, lastnikov gozdov in gozdnih delavcev za boljše delo z gozdom

Zavod za gozdove je v minulih sedmih letih namenil veliko dela, znanja in finančnih sredstev izobraževanju: predvsem svetovanju in izobraževanju lastnikov gozdov, osveščanju javnosti in nenazadnje tudi lastnemu izobraževanju.

Skladno z dosedanjimi izkušnjami in tudi organiziranostjo javne gozdarske službe, ki je po zaslugi optimalne terenske organiziranosti sposobna organizirati in realizirati zelo zahtevne oblike izobraževanja ljudi na terenu, smo si zastavili naslednje usmeritve:

a) Izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov:

- 1 do 2-krat na leto organizirati tečaj (2-dnevni) varnega dela z motorno žago v sodelovanju z inštruktorji Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni.

- 1 do 2-krat na leto organizirati tečaj varnega dela z gozdarskim traktorjem v sodelovanju z inštruktorji Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni.

- 1-krat letno organizirati na vsaki krajevni enoti delavnico o pravilni in varni izvedbi gojitvenih in varstvenih del oziroma o drugih, za lastnike gozdov pomembnih temah (krojenje, vzdrževanje motorne žage…).

- Svetovanje lastnikom gozdov o gospodarjenju z gozdovi, prodaji lesa, tržnih razmerah in drugih, za kmeta pomembnih zadevah. Svetovanje se vrši ob obisku kmetije (lastnika gozda) v primeru gozdnogojitvenega načrtovanja, označitve dreves za posek, nadzora gozdov ipd.

Naloge izobraževanja in svetovanja lastnikom gozdov so močno odvisne tudi od finančnih sredstev, ki jih država preko Zavoda za gozdove namenja za tovrstno dejavnost. Naloge izobraževanja in svetovanja ter pripadajoča sredstva naj bi z novo organiziranostjo prešle na Kmetijsko gozdarsko zbornico. Mnenja smo, da zbornica s predvidenim številom gozdarjev ne bo kos zahtevni organizaciji in izvedbi izobraževanja, še manj pa svetovanju, predvsem zaradi slabe terenske pokritosti.

b) Izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov:

- formalno izobraževanje zaposlenih v območni enoti na izobraževalnih ustanovah (dopolnilni študij, jezikovni študij, podiplomski študij ipd.) ob financiranju ali sofinanciranju ZGS.

- izobraževanje po programu oddelka I oz. centralne enote ZGS.

- obisk tečajev, seminarjev, delavnic in drugih oblik izobraževanja, organiziranih in izvedenih od zunanjih institucij.

- obisk strokovnih sejmov, razstav in ekskurzij.

- 1 do 2-krat letno strokovni kader v okviru območne enote organizira in izvede tečaje, delavnice, seminarje ali druge oblike izobraževanja z namenom medsebojnega informiranja in usklajevanja dela in aktivnosti.

c) Izobraževanje in osveščanje javnosti, skrb za popularizacijo gozdov:

- delo s šolsko mladino (vodenje po gozdnih učnih poteh, sodelovanje s šolami v izobraževalnem procesu, sodelovanje pri naravoslovnih izletih, ekskurzijah, šoli v naravi ipd.).

- sodelovanje z mediji (časopisi, radio, televizija),

- organizacija strokovnih popularizacijskih prireditev (teden gozdov, gozdarska tekmovanja ipd.), vodenje zainteresirane javnosti po gozdnih učnih poteh, vodenje ekskurzij, naravoslovnih izletov ipd.



- vzdrževanje obstoječih in snovanje novih gozdnih učnih poti.

- sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pri snovanju in oblikovanju okoljevarstvene politike in kritična presoja neprimernih posegov v prostor.

Pri izobraževanju lastnikov gozdov in tudi širše javnosti je potrebno poudarjati pomen ohranitve biotske raznovrstnosti in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti. Lastnike gozdov je potrebno seznanjati z možnostjo sofinanciranje teh del.

6.2.13 Usmeritve za urejanje gozdne paše

Tradicionalne planinske pašnike želimo ohraniti, zato jih obravnavamo drugače kot nove ograjene površine za pašo v nižinskih gozdovih.

Podrobne usmeritve in primerna območja za planinsko pašo se opredelijo v gozdnogospodarskih načrtih enot, nato pa pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov določijo pogoji za pašo v gozdu v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo.

Osnova za razmejitev med gozdovi brez paše in območjem planinske paše, kjer so vključene tudi gozdne površine (nekdanji pašni gozdovi), so dogovorjene meje iz komisijskih ogledov leta 1981.

Zaraščajoče površine in vrzelaste skupine gozdnega drevja na obstoječih planinskih pašnikih v okviru dogovorjenih mej, kjer ni nevarnosti erozije, bomo opredelili kot pašnike, porasle z gozdnim drevjem (2. člen zakona o gozdovih) in ne bomo vključevali v gozdno površino.

Pašo v nižinskih gozdovih dopuščamo le izjemoma, na manjših površinah, ki so glede na določbe Pravilnika o varstvu gozdov za pašo primerne. Te površine večinoma evidentiramo in se opredelimo, ali je paša primerna, pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov.

Za pašo določen gozd mora biti ločen od ostalega gozda (pri tem se lahko pri planinskih pašnikih upoštevajo tudi naravne meje).

Gozdna paša ni dovoljena na površinah, kjer sta varovalna ali hidrološka funkcija močno poudarjeni.

6.3 Ukrepi

6.3.1 Možni posek

Možni posek je določen po gospodarskih razredih in razvojnih fazah. Na podlagi ugotovljenega stanja in primerjave s ciljnim stanjem so se sestoji razčlenili glede na način prihodnjega gospodarjenja (samo sanitarne sečnje, redčenje, uvajanje v obnovo, zadržana obnova, pospešena obnova, nega raznomernega oziroma prebiralnega gozda). Potrebna akumulacija prirastka in rezerva je predvidena tako, da je v vseh razvojnih fazah za del površin predvidena samo sanitarna sečnja z nizko intenziteto sečnje.

Možni posek je za 21,8% višji od zbirnika možnih posekov po veljavnih načrtih gozdnogospodarskih enot in za 32,7% višji od možnega poseka v prejšnjem območnem načrtu. Intenziteta možnega poseka znaša skupaj 17,2% od lesne zaloge večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom z dovoljenimi ukrepi. Pri iglavcih je intenziteta višja (75% prirastka gozdov z predvidenim možnim posekom), pri listavcih pa je zaradi približevanja naravni sestavi nižja in znaša 58% prirastka.

Preglednica 57: MPL - Možni posek po oblikah lastništva (v m3) Državni gozd Občinski gozd Zasebni gozd G. dr. prav. oseb Skupaj m3 % m3 % m3 % m3 % m3 % Iglavci 297,840 17.83 465 0.03 1,363,615 81.63 8,635 0.52 1,670,555 81.66Listavci 112,075 29.88 1,590 0.42 259,200 69.10 2,235 0.60 375,100 18.34Skupaj 409,915 20.04 2,055 0.10 1,622,815 79.33 10,870 0.53 2,045,655 100.00

Delež površin s sanitarnimi sečnjami znaša od 6% v sestojih v obnovi pa do 20% v debeljakih. Od skupne površine večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer je predviden posek, so na 51% predvidene zmerne sečnje (povprečno 46 m3/ha), na 13% šibke sečnje (30 m3/ha) in na 26% močne sečnje (83 m3/ha).

V predvidenem možnem poseku smo upoštevali tudi to, da so v določenih enotah lesne zaloge še okularno ocenjene in je po naši oceni skupna lesna zaloga podcenjena za 15%. Zato je možni posek



glede na osnutek načrta povečan za 14% (tudi glede na podlagi poročila strokovne komisije in pripomb iz javne obravnave).

6.3.2 Okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih

Zaradi potrebe po obnovi redkih in vrzelastih debeljakov, ki še niso dovolj pomlajeni, se je glede na prejšnji načrt močno povečal načrtovan obseg obnove. Precej več je priprave sestojev za naravno pomladitev, ki je potrebna predvsem v podgorskih sestojih z bujnim grmovnim slojem.

Skupni obseg predvidene nege se je glede na pretekli načrt zmanjšal za 10%, medtem ko se je površina mladovij zmanjšala za 20%. Zato je kljub zmanjšanem obsegu predvidena intenzivnost nege še večja. Zaradi spremenjenega načina financiranja gojitvenih del pa bo potrebno vedno bolj racionalno usmerjati subvencije (produktivna rastišča, ogroženi sestoji). Obseg varstva se je povečal predvsem zaradi večje površine zaščite pred divjadjo.

Varstvo gozdov je razčlenjeno po ukrepih glede na delež umetne obnove (predvsem sadnja listavcev) in glede na pričakovano povečanje obsega zaščite pred boleznimi in škodljivci ter požarnega varstva.

Preglednica 58: NGDL - Okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih po oblikah lastništva Gojitvena in Enota Zasebni gozd Državni in drugi gozdovi Skupaj varstvena dela Načrtovano S ponovitvami Načrtovano S ponovitvami Načrtovano S ponovitvamiPriprava sestoja ha 552 552 183 183 735 735Priprava tal ha 75 75 55 55 130 130Sadnja ha 241 241 89 89 330 330Obžetev ha 210 717 61 200 271 917Nega mladja ha 568 716 276 347 844 1,063Nega gošče ha 965 1,233 402 483 1,367 1,716Nega letvenjaka ha 871 996 488 534 1,359 1,530Drugo redčenje ha 573 573 227 227 800 800Nega prebiralnega gozda ha 115 115 0 0 115 115Varstvo pred požari dni 250 250 0 0 250 250Varstvo pred žuželkami dni 3,905 3,905 1,815 1,815 5,720 5,720Zaščita s količenjem ali tulci dni 6,250 6,250 2,550 2,550 8,800 8,800Zaščita z ograjo dni 0 0 1,600 1,600 1,600 1,600Ostala dela dni 520 520 310 310 830 830 Zaradi primerjave z realizacijo in med posameznimi ukrepi so vsa varstvena dela načrtovana v dninah. Povprečni normativi so naslednji: zaščita pred divjadjo s količenjem ali tulci – 0,025 dni/kos (40 kosov na dan), zaščita pred divjadjo z ograjo – 0,5 dni/m (2 metra na dan). Ostala dela v preglednici pa so neopredeljena dela varstva gozdov (zlasti varstvo pred boleznimi). Pri sadnji je načrtovana naslednja letna poraba sadik: smreka 38.000, rdeči bor 1.500, macesen 2.500, bukev 7.000, hrasti 1.500, gorski javor 8.000, veliki jesen 11.000, češnja in ostale plodonosne vrste 2.500 (skupaj 72.000 sadik).

6.3.3 Ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali

Lovne živalske vrste

Srnjad

Vlaganja v življenjsko okolje: Prednost imajo biomeliorativni ukrepi, V prvi meri vzdrževanje grmišč, manj pa vzdrževanje pasišč s košnjo. Posek grmovja se izvaja postopno, vsako leto del površine. Postopnost je pomembna zato, da ostaja količina hrane približno enaka. Pomembno je tudi vzdrževanje gozdnega roba in sajenje sadik plodonosnega drevja. Prednost ima izboljševanje razmer v predelih, kjer je srnjad v večji gostoti prezimuje in v predelih močno zasmrečenih gozdov z revnim zeliščnim slojem. Obseg biomeliorativnih del se postopoma povečuje.

Obvarovanje in nega habitatov: Normalno gospodarjenje z gozdovi zagotavlja ugoden prostor za srnjad. V negozdnem prostoru je zanjo pomembno ohranjevati večje skupine drevja in grmovja sredi kmetijskih zemljišč, ki nudijo srnjadi skrivališča.



Jelenjad:

Vlaganja v življenjsko okolje: Najbolj pomemben ukrep je ohranjanje in vzdrževanje pašnih površin. V gozdnati krajini, kjer gozd prevladuje, naj lovišča vzdržujejo vsaj 0,1% lovne površine lovišča. Košnja se izvaja do dvakrat letno, po možnosti po cvetenju. Za gnojenje se ne uporablja mineralnih gnojil in gnojevke. Kale je treba v območjih jelenjadi vzdrževati (predvsem kjer ni površinskih voda), vsaj 3 na 1000 ha. Čiščenje kalov naj bo ročno, ohraniti je treba del zarasti. Treba je preprečiti dostop soli v kal, zato naj se v zlivnem območju kaluž oziroma 50 od kala ne postavlja solnic. Čas za vzdrževanje kalov je pozno poletje.

Vlaganja v življenjsko okolje so najbolj intenzivna v loviščih LD Luče, LD Ljubno in LD Gornji Grad. V manjšem obsegu pa jih izvajajo vsa lovišča, kjer se jelenjad zadržuje in se dosega odstrel jelenjadi. Prednost ima vzdrževanje pasišč s košnjo. Obseg biomeliorativnih del naj postopoma narašča.

Obvarovanje in nega habitatov:Ohranjajo se jase in travniki sredi gozdov kot pasišča za jelenjad.

Divji prašič

Vlaganje v življenjsko okolje: Vlaganja v življenjsko okolje naj bodo večja v tistih loviščih, kjer je gostota divjih prašičev največja (LD Dreta, LD Gornji grad). Najpomembnejši biomeliorativni ukrep je ohranitev in sadnja plodonosnega drevja.

Obvarovanje in nega habitatov: Normalno gospodarjenje z gozdovi ohranja habitate divjega prašiča.

Gams

Vlaganje v življenjsko okolje: Na večini gora v sredogorju, kjer je gozdna meja antropogenega izvora, so goličave pomemben del gamsovega življenjskega prostora, zato jih moramo s čiščenjem ohranjati. Vendar s čiščenjem ne smemo ogrožati varovalne funkcije gozda.

Obvarovanje in nega habitatov: Kjer gams živi v gozdu, moramo pri gospodarjenju z gozdom upoštevati biotopsko funkcijo gozda, kar pomeni za gamsa ohranjanje gozdnih jas, presek, borovničevja itd. V času, ko je gams najbolj ranljiv, to je obdobje poleganja mladičev in prezimovanje, je potrebno in pomembno zagotoviti mir.

Damjak

Vlaganje v življenjsko okolje: Prehrambeno ponudbo za damjaka je potrebno dopolnjevati z vzdrževanjem travnikov v gozdu in grmišč.

Obvarovanje in nega habitatov v gozdnem in ne gozdnem prostoru:

Preprečevati oziroma omejevati je potrebno velikopovršinske posege v območju naselitve damjakov.

Muflon

Vlaganje v življenjsko okolje: Prehrambeno ponudbo za muflona je potrebno dopolnjevati z vzdrževanjem košenic in grmišč, še posebno v gozdnem prostoru.

Poljski zajec

Vlaganje v življenjsko okolje: Za izboljšanje življenjskega prostora male divjadi in s tem dosego naravnega zvišanja številčnosti male divjadi (remize) izvajamo naslednja biomeliorativna dela (subvencionirana so tudi s strani države) v zasebnih gozdovih: vzdrževanje grmišč in obrečnih pasov, vzdrževanje vodnih virov v gozdu, sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja, ohranjanje in nega biotopa, pomembnega za ohranjanje in razvoj ogroženih vrst, ohranjanje in vzdrževanje remiz.

Obvarovanje in nega habitatov v gozdnem in ne gozdnem prostoru: Z gozdno gospodarskimi in biomeliorativnimi ukrepi oblikujemo in puščamo podrast v ostankih avtohtone vegetacije (skupine gozdnega drevja, gozdni rob, …), predvsem v nižinskih predelih. Posebej pomembno je vzdrževanje živih mej.

Svetovanje loviščem pri dogovarjanju z lastniki zemljišč (lahko se izplačujejo odškodnine), da ohranijo skupine drevja in grmovja sredi kmetijskih zemljišč. Loviščem priporočamo tudi odkup in nadaljno vzdrževanje takšnih zemljišč.

Raca mlakarica

Vlaganje v življenjsko okolje: Za izboljšanje življenjskega prostora za raco mlakarico so najbolj pomembna biomeliorativna dela: vzdrževanje grmišč in obrečnih pasov, vzdrževanje vodnih virov v



gozdu, ohranjanje in nega biotopa, pomembnega za ohranjanje in razvoj ogroženih vrst vodnih ptic. Pri poseku drevja in grmovja na obrežjih rek in potokov pazimo, da ga izvajamo postopoma, tako, da je le del obrežja popolnoma gol, del je že zarasel z grmovjem, del pa z drevjem.

Obvarovanje in nega habitatov: V največji meri ohranjamo zarast grmovja in drevja ob obrežjih rek in potokov.

Fazan

Vlaganje v življenjsko okolje: Najpomembnejši ukrep je ureditev in vzdrževanje primernih remiz. V lovišča LD Škale, Velenje, Velunja in Oljka se načrtno poskrbi za ureditev mreže remiz in za njihovo ohranitev (plačevanje odškodnin lastnikom zemljišč, odkup zemljišč). V loviščih LD Mozirje, LD Rečica in LD Ljubno, kjer so fazani bolj redki, se uredi vsaj nekaj remiz za fazane.

Obvarovanje in nega habitatov: Z gozdno gospodarskimi in biomeliorativnimi ukrepi oblikujemo in puščamo podrast v ostankih avtohtone vegetacije (skupine gozdnega drevja, gozdni rob, …), predvsem v nižinskih predelih lovišč. Posebej pomembno je vzdrževanje živih mej. Lovišča se dogovarjajo z lastniki zemljišč, da ohranijo skupine drevja in grmovja sredi kmetijskih zemljišč. Lastnikom se lahko izplačujejo odškodnine. Loviščem priporočamo tudi odkup in nadaljno vzdrževanje takšnih zemljišč.

Zavarovane živalske vrste

Gozdne kure

Vlaganja v življenjsko okolje: Čiščenje planinskih pašnikov je pomemben ukrep za ohranitev populacij ruševca.

Obvarovanje in nega habitatov: rastišča divjega petelina

Podrobna opredelitev rastišč:

primarna rastišča z več kot tremi dominantnimi petelini in rastišča, ki ležijo na križiščih oziroma stičiščih grebenskih verig (izpad takega rastišča pomeni pootočenje populacije) sekundarna rastišča z manj kot tremi prisotnimi dominantnimi petelini

potencialna rastišča – opustela rastišča in potencialna rastišča, ki jih izberemo glede na poznavanje zahtev divjega petelina).

Označitev rastišč na terenu (na podlagi podrobnih opazovanj). Aktivna rastišča so primarna in sekundarna, ostala so potencialna.

Ukrepi na rastiščih: Omejitev lesno proizvodne funkcije. Prepoved vseh posegov na rastiščih npr. gradnja vlak, g. cest, objektov za rekreacijo. Časovna omejitev gozdnih del v pasu 500 metrov okrog središča rastišča od začetka marca do konca junija. Opozorilne table, kjer obstoječe planinske poti potekajo skozi življenjski prostor d.p. Omejitev ureditve novih poti skozi življenjski prostor d.p. V bližino rastišč se ne postavlja krmišč, solnic in prež. rastišča ruševca

Evidentiranje in vris rastišč na karte in ugotavljanje ogroženosti rastišč.

Rastišča ruševca so zunaj gozda, zato ni ukrepov za gospodarjenje z gozdovi. Prepoved vseh posegov na rastiščih npr. gradnja vlak, g. cest, objektov za rekreacijo. Varovanje rastišč na planinskih pašnikih pred zaraščanjem. Opozorilne table v predelih, kjer obstoječe planinske poti vodijo čez rastišča. Omejitev ureditve novih poti skozi življenski prostor ruševca. V bližino rastišč se ne postavlja krmišč, solnic in prež.

Ujede

Obvarovanje in nega habitatov: Evidentiranje in vris gnezdišč večjih ujed (planinski orel, sokol selec) na karte in ugotavljanje ogroženosti gnezdišč ter uvrstitev v 1. stopnjo biotske funkcije. Časovna omejitev izvajanja gozdnih del za gnezda planinskega orla je od januarja do konca junija najmanj 500 m od gnezda. Za gnezdišča sokola selca velja omejitev od marca do junija v razdalji 300 m od gnezdišča. Po potrebi organizacija aktivnega varovanja najbolj ogroženih gnezdišč – v sodelovanju z DOPPS. Omejitev ureditve novih planinskih poti v neposredni bližini gnezdišč ujed. V bližino gnezdišč se ne postavlja krmišč, solnic in prež.



Sove

Obvarovanje in nega habitatov: V habitatih sov je treba ohranjati zadosten delež starega drevja in varovati drevesa z dupli oz. gnezdilna drevesa.

Varovanje gnezdišč ogroženih vrst sov (velike uharice in kozače):

Evidentiranje in vris gnezdišč na karte in ugotavljanje ogroženosti gnezdišč ter uvrstitev v 1. stopnjo biotske funkcije. Po potrebi organizacija aktivnega varovanja najbolj ogroženih gnezdišč – v sodelovanju z DOPPS. Mirna doba – časovna omejitev izvajanja gozdnih del v pasu 300 m od gnezda kozače od začetka februarja do konca junija. Za ostale vrste sov je omejitev od marca do konca maja najmanj 100 m od gnezd. V bližino gnezdišč se ne postavlja krmišč, solnic in prež.

Vodna in obvodna perjad

Obvarovanje in nega habitatov: Pomemben ukrep je evidentiranje površin logov in obrečnih gozdov ter uvrstitev v 1. ali 2. stopnjo biotske funkcije (glede na prisotnost ogroženih živalskih vrst, lastništvo).

Vzdrževanje krajinske in rastlinske pestrosti ter ohranjevati habitate vodnih in obvodnih vrst ptic (grmišča, trstišča, močvirski habitati, skupine drevja in grmovja v kmetijski krajini, žive meje, zarast ob izvedenih hidromelioracijskih posegih).

Ptiči pevci

Obvarovanje in nega habitatov:

Negozdni prostor: Evidentiranje površin ostankov gozda in posameznih dreves (Izločamo jih v predelih, kjer je gozdnatost manj kot 10%.)

Varovanje ostankov gozda in grmovja pred krčitvami (posegi v prostor).

Omejitev posegov v prostor v pasu 50 m okrog gozdnega otoka z odraslim drevjem.

Gozdni prostor:

Vzdrževanje grmišč in ohranjanje dreves z dupli in gnezdi.

Zveri

Vlaganja v življenjsko okolje niso potrebna. Posebnih usmeritev za varovanje in nego habitatov ni.

6.3.4 Graditev gozdnih prometnic in vzdrževanje

Za dosego ciljne gostote gozdnih cest bi bilo potrebno zgraditi, kot je razvidno v poglavju 6.2.10, cca. 80 km gozdnih cest. Gozdarska stroka bo v okviru svojih dolžnosti in pristojnosti usmerjala gradnjo gozdnih prometnic tudi z ozirom na priotetni red potreb gostitve cestnega omrežja. V ta namen smo naredili izračun prioritet, ki temelji na gospodarski vrednosti gozdov (lesna zaloga in RK) ter spravilnih razdaljah in jo prikazujemo v naslednji tabeli. Preglednica 59: Prioriteta gradnje gozdnih cest

I. prioriteta II. prioriteta III. prioriteta IV. prioriteta Potrebna gradnja

GE

Površina v ha

% Površina v ha

% Površina v ha

% Površina v ha

% v km

Solčava 116 3 1.253 33 2.106 55 349 9 10,4Luče 68 1 1.653 24 3.997 58 1.146 17 22,1Ljubno 71 1 1.272 22 3.477 61 866 15 10,7G. Grad 95 1 1.495 20 5.159 68 874 11 12,6Nazarje 97 2 1.223 19 4.089 64 1.001 16 18,0Bele vode 0 0 1.646 31 3.617 68 57 1 3,7Velenje 0 0 623 14 3.556 80 250 6 2,9Skupaj 447 1 9.165 23 26.001 65 4.543 11 80,3

Poleg gospodarskega vidika prioritet gradenj bo nujno upoštevati tudi druge razloge, kot so potrebe lokalnega prebivalstva, usmerjanje socialnih funkcij gozdov itd. Bolj kot navedene usmeritve pa bo vpivala



na prioriteto gradenj finančna sposobnot lastnikov gozdov, saj so sami nosilci investicij v izgradnjo gozdnih prometnic.

Vzdrževanje gozdnih prometnic je izredno pomembna dejavnost po dograditvi in je za razliko od gradnje, ki je enkraten strošek, trajna finančna obremenitev. Vzdrževalni stroški so obratno sorazmerni s stroški gradnje – čim več bomo vlagali v kvaliteto izgradnje konstrukcijskih elementov cestišča (predvsem elementov za odvodnjavanje), tem nižji bodo stroški vzdrževanja. Enak odnos velja pri kvaliteti vzdrževanja in sprotnosti vzdrževalnih ukrepov – čim kvalitetnejše in sprotno bomo vzdrževali, tem manjša so potrebna sredstva.

Ne glede na zgoraj navedena dejstva, pa vplivajo na višino stroškov vzdrževanja naravni dejavniki kot so gostota prometa, nagib prometnice, matična podlaga, nagib terena, količina padavin in pogostnost nalivov. Za vzdrževanje gozdnih cest prikazujemo razrede intenzivnosti vzdrževanja gozdnih cest po gospodarskih enotah, ki so določeni po navedenih kriterijih.

Preglednica 60: Razredi intenzivnosti vzdrževanja gozdnih cest

-> GE Solčava Luče Ljubno G. grad Nazarje Šoštanj VelenjeZNAČAJ PROMETA 1 1 7 3 3 3 3POVP. NAKLON CEST 5 5 5 5 5 5 2RAZRED POVP. KAMNINE 1 1 3 1 1 1 5RAZRED POVP. NAGIBA V GE 4 4 4 2 2 4 2RAZRED KOLIČ. PADAVIN 3 3 2 3 2 2 2RAZRED PADAVIN NAD 20 mm 4 4 2 2 4 2 2VZDRŽEVANJE 18 18 23 16 17 17 16RAZRED POTENC. VZDRŽ. GOZD. CEST 3 3 5 3 3 3 3

Iz preglednice 60 je razvidno, da vse gozdnogospodarske enote, razen gozdnogospodarske enote Ljubno, spadajo v 3. razred, to je razred s povprečno intenzivnostjo vzdrževanja.

Gozdnogospodarska enota Ljubno izstopa z najvišjo intenzivnostjo vzdrževanja, zaradi velikega deleža cest z javim značajem in zaradi silikatne matične podlage.

EKONOMSKA PRESOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V OBMOČJU


7 EKONOMSKA PRESOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI GOZDNO-GOSPODARSKEGA OBMOČJA

Ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi je prikazana ločeno za štiri oblike lastništva: državno, zasebno, lastništvo ostalih pravnih oseb in občinsko ter tudi skupaj za celotno gozdnogospodarsko območje.

Prihodki

Prihodek od lesa je izračunan na podlagi strukture načrtovanega možnega poseka, ki temelji na dejanski strukturi lesne zaloge in drevesne sestave gozdov - predpostavljeno je, da je ob realizaciji vse količine načrtovanega možnega poseka debelinska struktura posekanega drevja podobna debelinski strukturi drevja v gozdu - ter na podlagi izdelanih tablic, ki kažejo modelno strukturo sortimentov v odvisnosti od debeline drevesa, drevesa in kakovosti rastišča/tarife (Vir: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in ZGS),. Pri izračunu smo uporabili povprečne cene gozdno-lesnih sortimentov na kamionski cesti v letu 2000 (Vir: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in ZGS).

Prihodki od plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest (6,9% od katastrskega dohodka) v izračunu ekonomske presoje niso upoštevani in jih prikazujemo posebej.

Stroški

Stroške gospodarjenja z gozdovi predstavljajo stroški sečnje, spravila in manipulacije na kamionski cesti, stroški gojitvenih in varstvenih del ter stroški vzdrževanja gozdnih cest in gozdnih vlak.

Izhodiščni parametri za izračun normativov za sečnjo in spravilo so izračunani za posamezen gospodarski razred in sektor lastništva. Ti povprečni parametri so gozdna združba, spravilno sredstvo, spravilna razdalja, nagib, skalnatost in povprečni tarifi (ločeno na iglavce in listavce).

Pri izračunu so upoštevane neto količine (m3) gozdnih lesnih sortimentov, pri čemer sta bila uporabljena povprečna faktorja za preračun iz bruto m3, in sicer 0,85 za iglavce in 0,88 za listavce.

Pri izračunu stroškov sečnje, spravila in manipulacije smo upoštevali tudi podlage iz ekspertne ocene cene dela v letu 2000 (Stroški gozdnega dela, WINKLER, KRAJČIČ, 2000). Pri izračunu smo omenjene stroške, zaradi preglednosti in primerljivosti med gozdnogospodarskimi območij, upoštevali enotno za vse sektorje lastništva ter znašajo 3.060 SIT/h za sečnjo ter 5.739 SIT/ha za spravilo. Manipulacija na kamionski cesti je prav tako upoštevana enotno in sicer kot dodatnih 3 min/m3 lesa.

Stroški gojitvenih in varstvenih del so izračunani na podlagi načrtovanih del ter vrednosti dnine (cene za delovni dan) po Odredbi o financiranju in sofinanciranju del iz proračuna RS. Pri vseh sektorjih lastništva smo, uporabili dnino, ki je v letu 2000 (za državne in občinske gozdove) znašala 17.500 SIT. Pri materialnih stroških smo uporabili cenik ZGS za leto 2000.

Spodbude delno pokrivajo stroške gojitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih ter vzdrževanje gozdnih cest v vseh gozdovih, vendar jih pri izračunu nismo upoštevali in tudi ne prikazali, saj je izračun ekonomske presoje šele strokovna podlaga za določitev potrebnih spodbud oz. sofinanciranj.

Stroški za vzdrževanje gozdnih cest so izračunani na podlagi povprečne cene vzdrževanja gozdnih cest v gozdnogospodarskem območju, ki je rezultat najpogostejših del in porabljenega materiala po ceniku iz leta 2000 der dejansko določene dolžine gozdnih cest.

Stroški za vzdrževanje gozdnih vlak so izračunani na podlagi ocenjene površine gozdov s pretežno izdelanimi vlakami (gostota vlak 50 m/ha in več) ter površine gozdov s pomanjkljivim omrežjem vlak (pod 50 m/ha), pri čemer smo v prvem primeru upoštevali stroške vzdrževanja 4.000 SIT/ha, v drugem pa 1.600 SIT/ha.

Vse postavke so prikazane na enoto neto m3 in hektar gozdne površine v območju. V prikazu ekonomske presoje stroške za splošnokoristne funkcije prikazujemo posebej. Stroški ne zajemajo večjih investicij, to je morebitne stroške odkupa gozdov ali stroške izplačila odškodnin zaradi razglasitve varovalnih gozdov ali gozdnih rezervatov. Vsi stroški so ocenjeni na podlagi načrtovanih del za biotopsko funkcijo ter na podlagi inventarizacije funkcij gozdov oz. funkcijskih enot (glej poglavje 2. Prikaz stanja funkcij gozdov).

Investicije (stroške) za gradnjo novih gozdnih cest in novih vlak v izračunu niso upoštevane in jih prikazujemo posebej.



Preglednica 61: EP - Pregled ekonomike gospodarjenja v območju Vsi gozdovi

Skupaj (mio. SIT)

SIT/Neto m3

SIT/ha gozda

Prihodek (vrednost lesa na KC) 13,418.95 7,667.79 326,351.89 Strošek sečnje, spravila in manipulacije 8,299.04 4,742.20 201,834.43 Stroški gojenja in varstva gozdov 1,225.36 700.19 29,801.09 Stroški vzdrževanja g. prometnic 1,148.48 656.26 27,931.23

Vzdrževanje gozdnih cest 1,026.39 586.49 24,962.02 Vzdrževanje vlak 122.09 69.76 2,969.21

Stroški skupaj 11,821.35 6,754.90 287,497.99 Dohodek (prihodek-stroški) 1,597.60 912.89 38,853.91

Zasebni gozdovi

Skupaj (mio. SIT)

SIT/Neto m3

SIT/ha gozda

Prihodek (vrednost lesa na KC) 10,640.90 7,671.35 322,694.23 Strošek sečnje, spravila in manipulacije 6,609.72 4,765.15 200,445.45 Stroški gojenja in varstva gozdov 853.30 615.17 25,877.12 Stroški vzdrževanja g. prometnic 912.17 657.61 27,662.41

Vzdrževanje gozdnih cest 813.81 586.70 24,679.43 Vzdrževanje vlak 98.36 70.91 2,982.98

Stroški skupaj 9,287.37 6,695.55 281,647.38 Dohodek (prihodek-stroški) 1,353.53 975.80 41,046.85

Gozdovi drugih pravnih oseb

Skupaj (mio. SIT)

SIT/Neto m3

SIT/ha gozda

Prihodek (vrednost lesa na KC) 64.40 6,906.25 247,476.47 Strošek sečnje, spravila in manipulacije 48.77 5,230.02 187,410.74 Stroški gojenja in varstva gozdov 5.46 585.02 20,963.27 Stroški vzdrževanja g. prometnic 7.16 768.23 27,528.67


Stroški skupaj 68.55 7,351.50 263,431.36 Dohodek (prihodek-stroški) -4.15 -445.25 -15,954.89

Državni gozdovi

Skupaj (mio. SIT)

SIT/Neto m3

SIT/ha gozda

Prihodek (vrednost lesa na KC) 2,700.85 7,676.67 344,800.45 Strošek sečnje, spravila in manipulacije 1,632.98 4,641.44 208,471.86 Stroški gojenja in varstva gozdov 366.08 1,040.51 46,735.02 Stroški vzdrževanja g. prometnic 227.83 647.56 29,085.41


Stroški skupaj 2,454.72 6,977.07 313,377.70 Dohodek (prihodek-stroški) 246.14 699.60 31,422.75

Občinski gozdovi

Skupaj (mio. SIT)

SIT/Neto m3

SIT/ha gozda

Prihodek (vrednost lesa na KC) 12.80 7,132.66 258,296.18 Strošek sečnje, spravila in manipulacije 7.56 4,215.47 152,655.39 Stroški gojenja in varstva gozdov 0.53 292.64 10,597.50 Stroški vzdrževanja g. prometnic 1.31 731.46 26,488.66


Stroški skupaj 10.71 5,971.04 216,230.20 Dohodek (prihodek-stroški) 2.08 1,161.62 42,065.98

Stroški vzdrževanja gozdnih prometnic predstavljajo cca 10 % vseh stroškov. Vendar pa je dejansko investirana v vzdrževanje gozdnih cest le polovica potrebnih sredstev, v gozdne vlake pa le desetina potrebnih sredstev. Povprečna spravilna razdalja je v zasebnih gozdovih 314 m, v državnih gozdovih pa 288 m. V gorskih in visokogorskih gozdovih so povprečne spravilne razdalje (po gospodarskih razredih) preko 400 m, v podgorskih in deloma gorskih gozdovih pa pod 300m. V državnih gozdovih pa je večji delež spravila z žičnico in kombiniranega spravila. Zaradi velikih površin mladovij in intenzivnejše nege so stroški za gojitvena dela bistveno višji v državnih gozdovih.



Prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest Na podlagi povprečja zadnjih nekaj let pričakujemo v sledečem obdobju prihodke od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest v višini 253,528,000.00 SIT.

Ocena stroškov za funkcije gozdov Za zagotavljanje funkcij gozdov so predvidena sredstva v višini 13,759,375.00 SIT. Večji del teh sredstev bo porabljen za zagotavljanje protierozijske zaščite, vzdrževanje pašnikov in travnikov v gozdu, vzdrževanje vodnih virov in kalov ter vzdrževanje stez.

Ocena stroškov za gradnjo gozdnih cest in gozdnih vlak Predvidena je gradnja 80,3 km gozdnih cest po ceni 14,230,000.00 SIT/km, kar znaša 1,142,669,000.00 SIT. Za doseganje optimalne gostote vlak je predvidena gradnja 322 km vlak po ceni 1,200,000.00 SIT/km, kar znaša 386,400,000.00 SIT. Za vlaganje v gradnjo gozdnih prometnic so načrtovana sredstva v skupni višini 1,529,069,000.00 SIT.

Izračun ekonomske presoje kaže, da je dohodek razmeroma nizek, še posebej v gozdovih drugih pravnih oseb, ki pa obsegajo le manjši delež površin in možnega poseka.

Dohodki znašajo ob realizaciji predvidenega možnega poseka manj kot 1.000 sit na m3 posekanega lesa in manj kot 40.000 sit na hektar gozda.

Predvideni so prihodki iz naslova sofinanciranja gojitvenih in varstvenih v višini 860 mio SIT, če bo obseg sofinanciranja ostal na dosedanji ravni.

Komentar

Ob dejstvu, ko moramo upoštevati realizacijo vsega možnega poseka, torej tudi vseh redčenj in posek v najbolj oddaljenih oziroma zaprtih gozdovih, ter ob izhodiščih, ki smo jih morali upoštevati (cenik SKZG, cena delovnega dneva iz Uredbe, nekoliko previsoki stroški vzdrževanja gozdnih cest in vlak), se rezultati ravno najbolj ne skladajo s pričakovanji. Pričakujemo pa, da sečnja ne bo v celoti realizirana v najbolj zaprtih in spravilno neugodnih gozdovih, kar bo povečalo povprečni prihodek na m3.

Rezultati služijo predvsem za primerjavo med gozdnogospodarskimi območji ter oblikami lastništev znotraj posameznega območja, v absolutnem pa so zato, ker izračun predpostavlja realizacijo možnega poseka prav v vseh gozdovih, za katere je načrtovan, nerealni.

GOSPODARSKI RAZREDI


8 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZREDI

8.1 Utemeljitev oblikovanja območnih gospodarskih razredov

Območni gospodarski razredi (OGR) so oblikovani skladno z rastiščnimi tipi po pravilniku. Večinoma so ohranjeni prejšnji gospodarski razredi, spremembe so samo pri nekaterih rastiščno preveč heterogenih razredih. Visokogorski bukovi gozdovi so bili v prejšnjem načrtu v istem gospodarskem razredu kot gorski bukovi gozdovi, zato smo jih sedaj ločili. Prejšnji OGR 71 - gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo je vključeval vse gozdove z gospodarjenjem, prilagojenim omejeni lesno proizvodni funkciji na različnih rastiščih. Zato smo ga po odsekih oziroma GR enot razvrstili v ustrezne rastiščne tipe. Prav tako nismo ohranili posebnega razreda za zastorno gospodarjenje (prav tako združena različna rastišča), ampak smo te odseke ustrezno razvrstili po rastiščnih tipih (glede na GR enote).

V tem desetletju so bili v nekaterih enotah izločeni tudi posebni gospodarski razredi za prebiralno gospodarjenje, ki ga prejšnji območni načrt ni posebej obravnaval. Glede na majhne površine opisanih prebiralnih gozdov nismo izločili posebnega območnega gospodarskega razreda za prebiralno gospodarjenje. S tem pa seveda ne omejujemo prebiralnega in tudi malopovršinsko zastornega gospodarjenja v primernih rastiščnih in sestojnih razmerah.

Manjša odstopanja od oblikovanja gospodarskih razredov po rastiščnih tipih se pojavljajo le v naslednjih primerih:

Pri borovih gozdovih je površina premajhna za samostojen razred (130 ha). Večina karbonatnih borovih gozdov pa je vključenih v varovalne gozdove.

V enotnem gospodarskem razredu imamo združene gozdove na rastiščih Ostryo-Fagetum in Arunco-Fagetum. Ker sta ti sicer ekološko različni združbi v isti skupini rastišč (Termofilna rastišča bukovij in bukovja na rendzinah) in ker je druge združbe kartirane le 425 ha, tudi tu nismo oblikovali posebnega OGR.

Podoben primer so tudi rastišča logov, ki jih imamo kartirana le na 362 ha in se običajno pojavljajo na majhnih površinah.

Pri jelovjih pa nismo uspeli ločiti prav tako ekološko zelo različnih združb Galio-Abietetum in Bazzanio-Abietetum. Po fitocenoloških kartiranjih sta ti združbi namreč močno prepleteni, dosedaj pa jih tudi nismo imeli ločenih v gospodarskih razredih enot. Tu bo potrebna dodatna presoja na terenu in uporaba pedološke karte, ker obstoječa kartiranja niso zadovoljiva. Predlagamo, da se kot poseben GR ločijo gozdovi na pseudogleju, naklon do 15o, z 2 – 4 m nižjimi rastiščnimi indeksi.

Gospodarske razrede smo poimenovali tako, da smo uporabili oznake rastiščnih skupin (po pravilniku) in prikazali še drevesno sestavo oziroma mešanost gozdov. Zaradi primerljivosti so šifre gospodarskih razredov ostale enake kot prej (od 010 do 093), spustili smo samo vrsto obratovanja na zadnjih dveh mestih (01021 do 09342).

Pregledna karta - v Prilogi načrta

GOSPODARSKI RAZREDI


Preglednica 62: KGR - Kategorije gozdov in območni gospodarski razredi ter njihova vegetacijska sestava

Kategorije gozdov in Gozdne združbe Površina Delež gospodarski razredi z navedbo površinskega deleža ha % Večnamenski gozdovi 39,136.99 80.0

OSTRYO - FAGETUM 990.52 47.00FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 439.70 20.90

TERMOFILNI BU GOZDOVI NA KARBONATIH

ARUNCO - FAGETUM 207.65 9.90FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 1,489.95 62.3OSTRYO - FAGETUM 265.95 11.1

MEŠANI PODGORSKI BU GOZDOVI NA KARBONATIH

LAMIO ORVALAE-FAGETUM PRAEALPINUM 250.01 10.4QUERCO-LUZULO-FAGETUM 954.54 78.6MYRTILLO-PINETUM 114.11 9.4

MEŠANI GOZDOVI NA SILIKATIH-PLITVA TLA

OSTRYO - FAGETUM 52.19 4.3LUZULO ABIETI - FAGETUM 891.94 68.8LUZULO - FAGETUM 138.15 10.7

MEŠANI GORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH

DESCHAMSIO-PICEETUM 110.43 8.5QUERCO-LUZULO-FAGETUM 3,699.89 84.4FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 122.89 2.8

MEŠANI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH

OSTRYO - FAGETUM 76.52 1.7LUZULO ABIETI - FAGETUM 1,669.41 33.5DESCHAMSIO-PICEETUM 1,587.75 31.8

SEKUNDARNI SMREKOVI GOZDOVI NA SILIKATIH

LUZULO - FAGETUM 742.48 14.9QUERCO-LUZULO-FAGETUM 5,146.02 79.9GALIO - ABIETETUM 481.97 7.5

ZASMREČENI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH

LUZULO ABIETI - FAGETUM 167.17 2.6GALIO - ABIETETUM 3,074.69 61.8BAZZANIO - ABIETETUM 855.07 17.2

GOZDOVI IGLAVCEV NA JELOVIH RASTIŠČIH

QUERCO-LUZULO-FAGETUM 647.77 13LAMIO ORVALAE-FAGETUM PRAEALPINUM 589.81 41OSTRYO - FAGETUM 208.65 14.5

GORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 165.33 11.5FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 1,140.23 77.6ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 166.17 11.3

VISOKOGORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

RHODODEND.- RHODOTH. 76.76 5.2ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 1,091.52 81.2LUZULO ABIETI - FAGETUM 101.07 7.5

JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH-PLITVA TLA

OSTRYO - FAGETUM 53.38 4ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 2,651.81 87.1LUZULO ABIETI - FAGETUM 113.62 3.7

JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 106.87 3.5ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 2,841.93 77.9LUZULO ABIETI - FAGETUM 230.14 6.3

ZASMREČENI JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 122.56 3.4ADENOSTYLO GLABRAE-PIC. 144.67 82.8ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 20.26 11.6

VISOKOGORSKI SMREKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 7.85 4.5

GOSPODARSKI RAZREDI


GPN z načrtovanim posekom 2,501.52 5.2

FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 7.45 36.2OSTRYO - FAGETUM 6.85 33.3

TERMOFILNI BU GOZDOVI NA KARBONATIH

QUERCO-LUZULO-FAGETUM 6.29 30.5FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 16.71 50.5QUERCO-LUZULO-FAGETUM 7.76 23.5

MEŠANI PODGORSKI BU GOZDOVI NA KARBONATIH

OSTRYO - FAGETUM 6.5 19.7QUERCO-LUZULO-FAGETUM 13.62 80MEŠANI GOZDOVI NA SILIKATIH-PLITVA TLA FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 3.41 20LUZULO ABIETI - FAGETUM 29.35 72.2FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 6.85 16.8

MEŠANI GORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH

ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 4.47 11QUERCO-LUZULO-FAGETUM 386.22 88.3FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 28.79 6.6

MEŠANI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH

BLECHNO - FAGETUM 8.56 2DESCHAMSIO-PICEETUM 212.58 65.5LUZULO SYLVATICAE-PICEETUM 86.21 26.6

SEKUNDARNI SMREKOVI GOZDOVI NA SILIKATIH

LUZULO - FAGETUM 14.29 4.4QUERCO-LUZULO-FAGETUM 51.25 76.1LUZULO ABIETI - FAGETUM 9.57 14.2

ZASMREČENI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH

FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 3.29 4.9ANEMONE - FAGETUM 315.51 45.1ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 116.9 16.7

GORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 113.73 16.3FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 154.48 63.5ANEMONE - FAGETUM 57.22 23.5

VISOKOGORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 14.55 6ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 36.78 88.9FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 3.06 7.4

JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH-PLITVA TLA

ACERI - FRAXINETUM 1.53 3.7ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 47.04 90.2ANEMONE - FAGETUM 3.6 6.9

JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM 1.5 2.9ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 187.74 74.1FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 36.29 14.3

ZASMREČENI JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH

ANEMONE - FAGETUM 10.62 4.2GPN brez načrtovanega poseka 1,183.36 2.45

RHODODEND.- RHODOTH. 426.28 36FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 373.9 31.6

GOZDNI REZERVATI

ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 177.82 15Varovalni gozdovi 5,513.39 11.41

RHODODEND.- RHODOTH. 1,900.27 34.5FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM 1,575.39 28.6

VAROVALNI GOZDOVI

ABIETI - FAGETUM PRAEALPINUM 501.51 9.1

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2 Načrt gospodarjenja z gozdovi po območnih gospodarskih razredih

8.2.1 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED TERMOFILNI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 010

STANJE GOZDOV

Preglednica 63: D-OGRP - Površine gozdov območnega gospodarskega razreda po oblikah lastništva

Kategorija gozdov Zasebni Državni Občinski G. dr. prav. oseb

Skupaj

Večnamenski gozdovi 2,002.89 76.91 0.38 27.41 2,107.59GPN z načrtovanim posekom 20.59 20.59GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 2,023.48 76.91 0.38 27.41 2,128.18

Gospodarski razred obsega termofilna rastišča bukovij in bukovja na rendzinah, zaradi nehomogenih odsekov pa je precej tudi ostalih, rodovitnejših rastišč. To so večinoma manj intenzivno gospodarjeni gozdovi.

Gozdovi tega razreda ležijo pretežno v enotah Velenje, Nazarje (JV, nižinski del območja) in so večinoma v zasebni lasti ter v kategoriji večnamenskih gozdov.

Preglednica 64: D-OGRGZ - Pomembnejše gozdne združbe območnega gospodarskega razreda, njihova površina in delež

Gozdna združba Površina Delež 8. Termofilna rastišča bukovij in bukovja na rendzinah 1,205.02 56.62 OSTRYO - FAGETUM 997.37 46.86 ARUNCO - FAGETUM 207.65 9.76Ostala rastišča 476.01 43.38 FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM (Hacquetio – Fagetum var. geogr. Anemone trifolia)

447.15 21.01

QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

151.44 7.12


151.46 7.12

ostale združbe 173.11 8.13Skupaj 2,128.18 100.00

Prevladujejo redki, termofilni sestoji na strmih pobočjih z poudarjeno varovalno vlogo. Največ je debeljakov, oziroma sestojev na prehodu iz drogovnjaka v debeljak. Ti sestoji imajo deloma dvoslojno zgradbo, kjer v spodnjem sloju prevladujejo termofilni in manj kvalitetni listavci. Sklep v debeljakih je pretežno rahel do pretrgan. Sestoji so dokaj ohranjeni, vrstno pestri.

Značilno je neintenzivno gospodarjenje, običajno težavno spravilo (veliko ročnega spravila).

Pri naravni obnovi v redkih sestojih se pojavljajo težave zaradi bujnega razraščanja leske, malega jesena in zapleveljenja.

Preglednica 65: D-LZ - Lesna zaloga in njena struktura po debelinskih razredih ter letni prirastek

Lesna zaloga Letni prirastek Raz. debelinski razredi (v % od LZ) Skupaj A B C m3/ha % m3/ha % Iglavci 42.05 51.46 6.49 155.77 61.83 3.48 57.68Listavci 51.36 37.69 10.95 96.17 38.17 2.55 42.32Skupaj 45.61 46.20 8.19 251.94 100.00 6.03 100.00

GOSPODARSKI RAZREDI


V lesni zalogi prevladuje smreka (48%), precej pa je tudi bukve (26%). Primešane so tudi ostale vrste iglavcev in listavcev.

Preglednica 66: D-DV - Sestava lesne zaloge po drevesnih vrstah

Enota Smreka Jelka Bor Macesen Drugi igl.

Bukev Hrast Plem. list.

Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 121.66 3.06 29.30 1.58 0.17 64.92 17.29 4.14 9.57 0.25% 48.29 1.21 11.63 0.63 0.07 25.77 6.86 1.64 3.80 0.10


Zaloga sestojev se je močno povečala zlasti v zadnjem obdobju. Močno se je povečal predvsem delež listavcev. Povečanje lesne zaloge v zadnjem obdobju je nerealno in je rezultat spremenjene metode ugotavljanja lesne zaloge (prej večinoma okularna ocena, sedaj večinoma stalne vzorčne ploskve). Lesna zaloga in prirastek se dejansko nista toliko povečala.

Preglednica 67: D-GFR1 - Razvoj gozdnih fondov gospodarskega razreda

Leto Površina Lesna zaloga Letni prirastek Letni posek (ha) (m3/ha) (m3/ha) (m3/ha) Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj 1980 2201.15 106.14 43.29 149.43 2.18 0.88 3.06 1.31 0.52 1.831990 2161.35 110.08 51.10 161.17 2.33 1.18 3.51 1.44 0.55 1.992000 2128.18 155.77 96.17 251.94 3.48 2.55 6.03 2.14 1.22 3.36

Rahlo se povečuje delež bukve, še posebej pa ostalih listavcev, medtem ko se delež smreke in ostalih iglavcev zmanjšuje.

Preglednica 68: D-GFR2 - Razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst (v %)

Leto Smreka Jelka Bor Macesen Drugi igl.


Dr. tr. list

Meh.List

1990 51.10 1.95 13.76 1.48 0.00 24.56 4.42 0.76 1.94 0.02 2000 48.29 1.21 11.63 0.63 0.07 25.77 6.86 1.64 3.80 0.10

OPTIMALNI MODEL GOZDA IN PRIMERJAVA S STANJEM

0

10

20

30

40

50

60

70

80

sm je r.bo ma o.igl bu hr pl tl ml

dele

ž v

%

stanje

model

Grafikon 9: Primerjava modelne in dejanske sestave gozda po drevesnih vrstah

GOSPODARSKI RAZREDI


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž stanjemodel

Grafikon 10: Primerjava modelne in dejanske strukture razvojnih faz oz. zgradb sestojev

Preglednica 69: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 75.86 5.8 59.9 20.3 14.0 18.2 26.9 55.0 21.2 54.8 15.0 9.1Drogovnjak 679.85 3.5 14.6 24.8 7.1 20.2 7.9 71.9 17.8 49.8 23.0 9.4Debeljak 1126.49 14.3 61.6 22.9 1.2 27.4 21.8 50.8 7.2 38.2 46.1 8.6Sestoj v obnovi 151.76 7.2 40.9 51.1 0.8 58.8 16.1 25.1 0.0 3.5 22.8 73.7Panjevec 3.93 0.0 0.0 100.0 0.0 0.0 0.0 100.0 0.0 0.0 0.0 100.0Grmišče 5.66 0.0 0.0 7.1 92.9 0.0 0.0 100.0 0.0 100.0 0.0 0.0Prebiralni in razn. sestoji 84.63 0.0 0.0 100.0 0.0 25.5 0.0 74.5 0.0 5.9 33.9 60.2

CILJI, USMERITVE IN UKREPI Gozdnogojitveni cilj

• Skupinsko raznodoben, posamezno do skupinsko mešan gozd smreke (41%), bukve (30%), bora (15%) in hrasta (8%) s primesjo plemenitih listavcev (2%) ter drugih trdih listavcev (4%)

• ciljna lesna zaloga 260 m3/ha, končna lesna zaloga 510 m3/ha

• ciljna kakovost: iglavci Ž1, listavci Ž2

• ciljno razmerje razvojnih faz: mladovje 7%, drogovnjak 31%, debeljak 42%, sestoj v obnovi 15%, raznomerni sestoji 5%

• proizvodna doba 130 let, pomladitvena doba 25 let Gozdnogojitvene usmeritve Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: omejiti gradnjo vlak na območjih, kjer je varovalna funkcija močno poudarjena, pospeševati pestrost in stabilnost gozdnih sestojev.

V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža bora, hrasta in plemenitih listavcev. Delež smreke naj se zmanjša posebej na zelo suhih rastiščih.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Umetna obnova je predvidena zlasti tam, kjer je prizadeta varovalna vloga gozda in kjer je zaradi močnega pojavljanja grmovnega sloja pomlajevanje ciljnih vrst otežkočeno (pretežno sadnja listavcev in bora).

Šibka nega mladovij. Poudarek na krepitvi vitalnosti in ohranjanju pestrosti.

V drogovnjakih zmerna redčenja. Ohranjati smreki in bukvi primešane vrste in pospeševati stabilnost.

V ohranjenih debeljakih pretežno sanitarne sečnje. V preredčenih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek primerne sestave. Debeljake s slabo zasnovo pospešeno uvajati v obnovo.

GOSPODARSKI RAZREDI


Ukrepi Preglednica 70: D-UMP - Temeljni podatki za utemeljitev višine možnega poseka

Iglavci Listavci Skupaj Razmerje - dejansko (%) 61.83 38.17 100.00

- ciljno (%) 56.00 44.00 100.00Lesna zaloga - dejansko (m3/ha) 155.77 96.17 251.94

- ciljna (m3/ha) 145.60 114.40 260.00Letni prirastek (m3/ha) 3.48 2.55 6.03

Možni posek (m3/ha) 21.39 12.17 33.57Intenziteta m.p. na lesno zalogo (%) 13.73 12.66 13.32

Intenziteta m.p. na prirastek (%) 61.47 47.65 55.62Izravnalna doba 30

Gozdnogospodarska vloga OGR v območju*

Možni posek je nizek zaradi močno poudarjene varovalne funkcije in neintenzivnega gospodarjenja. V debeljakih so zaradi rastiščnih razmer in slabe dostopnosti na 25% površine predvidene le sanitarne sečnje, pa tudi na ostali površini le šibka redčenja. V sestojih v obnovi pa so predvidene močnejše sečnje (pospešena obnova razgrajenih sestojev). Zaradi težav pri naravni obnovi je tudi razmeroma veliko sadnje.

Preglednica 71: MP - Možni posek

m3 % na LZ % na PR Iglavci 45,530 13.73 61.47Listavci 25,900 12.65 47.65Skupaj 71,430 13.32 55.62

Preglednica 72: NGD - Okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih

Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 40.00 40.00 Priprava tal ha 5.00 5.00 Sadnja ha 30.00 30.00 Obžetev ha 30.00 105.00 Nega mladja ha 25.00 30.00 Nega gošče ha 20.00 24.00 Nega letvenjaka ha 20.00 22.00 Drugo redčenje ha 10.00 10.00 Varstvo pred požari dni 100.00 100.00 Varstvo pred žuželkami dni 225.00 225.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 500.00 500.00 Ostala dela dni 30.00 30.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.2 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI PODGORSKI GOZDOVI NA KARBONATIH 011

Gozdovi tega gospodarskega razreda se nahajajo predvsem v vzhodnem in jugovzhodnem delu območja, kjer prekrivajo gričevnato obrobje Velenjske kotline, karbonatno gričevje v GE Bele Vode ter Dobrovlje. Poraščajo položnejša, pretežno južna pobočja in zaobljene vzpetine nižjih nadmorskih višin. Prevladuje zasebna last, ki obsega 88% gozdov tega gospodarskega razreda.

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 2,118.72 207.96 47.69 18.48 2,392.85 GPN z načrtovanim posekom 22.62 10.45 33.07 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 2,141.34 218.41 47.69 18.48 2,425.92


Gozdna združba Površina Delež 4. Gričevnata in podgorska rastišča bukovij na karbonatnih kamninah 1,506.66 62.11 FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM (Hacquetio – Fagetum var. geogr. Anemone trifolia)

1,506.66 62.11

Ostala rastišča 919.26 37.89 OSTRYO - FAGETUM 272.45 11.23 LAMIO ORVALAE-FAGETUM PRAEALPINUM (Lamio orvalae – Fagetum var. geogr. Dentaria pentaphylios)

250.01 10.31

ARUNCO - FAGETUM 168.38 6.94 ostale združbe 228.42 9.41Skupaj 2,425.92 100

Prevladuje malopovršinsko skupinsko postopno gospodarjenje, na približno 10% površine pa se izvajajo prebiralna redčenja. Poudariti je potrebno, da tukaj po večini ne gre za značilne prebiralne sestoje, saj za to ni ustreznih naravnih pogojev, pa tudi drevesna sestava tega ne omogoča. Struktura omenjenih sestojev je raznomerna, s prebiralnim redčenjem pa se dosega boljše naravno pomlajevanje in bolj sonaravna drevesna sestava. Hkrati se s takšnim gospodarjenjem rešuje problem drobne posesti, ki se pojavlja zlasti na obrobju Velenjske kotline.

Prevladujoča razvojna faza je debeljak, znaten je tudi delež drogovnjakov in raznomernih sestojev. Naravni pomladek v debeljakih ima večinoma pomanjkljivo do srednje dobro zasnovo, kljub dejstvu, da ima skoraj 40% debeljakov rahel do vrzelast sestojni sklep. Delež debeljakov je precej previsok glede na modelno razmerje, kar navaja k sklepom o pospešenem uvajanju v obnovo. Vendar pa to vselej ni izvedljivo, saj naravno pomlajevanje marsikje ni zadostno. Pri tem je potrebno upoštevati tudi interes lastnikov gozdov, ki praviloma niso naklonjeni bolj intenzivni obnovi sestojev. Po drugi strani pa raznomerni sestoji zagotavljajo tako sprotne donose lesa kot tudi zadostno naravno pomlajevanje. Slaba stran teh sestojev je nižja kakovost lesnih sortimentov v primerjavi s skupinsko postopno gospodarjenimi sestoji.

Pri iglavcih prevladujejo drevesa v drugem debelinskem razredu (od 30 do 50 cm), pri listavcih pa v prvem (do 30 cm). Takšna struktura lesne zaloge je deloma posledica gospodarjenja, deloma pa dejstva, da se delež listavcev močneje povečuje šele v zadnjih dvajsetih letih in zato pri njih prevladujejo mlajša drevesa. To pojasnjuje tudi večji delež listavcev v prirastku kot v lesni zalogi. Prevladujoča drevesna vrsta je smreka, približno polovico toliko je bukve. Na tretjem mestu je bor, nekaj manj je hrasta. Štiri glavne drevesne vrste skupaj tvorijo skoraj 94% vse lesne zaloge. V celoti gledano prevladujejo sestoji s spremenjeno drevesno sestavo, medtem ko sestojev z močno spremenjeno drevesno sestavo (delež smreke nad 75%) ni toliko.

GOSPODARSKI RAZREDI


Trajnost ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozdov tega gospodarskega razreda ni znatneje ogrožena, kljub temu pa je v nekaterih sestojih trajnostno gospodarjenje močneje ovirano. Tukaj je predvsem treba izpostaviti tiste starejše debeljake, kjer delež smreke presega 75%. V takšnih sestojih je naravno pomlajevanje zelo oteženo, vsakršni močnejši posegi v sestojni sklep pa vzpodbudijo predvsem zeliščni sloj, ki preprečuje razvoj pomladka. Drugi, manj pereč problem, pa je posek dreves mimo strokovnega odkazila, ki se dogaja ponekod v zasebnih gozdovih, še zlasti na področju GE Velenje. Značilnost tovrstnih posegov je predvsem izsekavanje najkvalitetnejšega drevja in to mnogo pred kulminacijo sestojnega vrednostnega prirastka. Ker pa je delež takšnih sestojev razmeroma majhen in ker njihove ekološke funkcije zaradi tega niso močneje ogrožene, tukaj ne prihaja do večjih motenj za trajnostno gospodarjenje. Na tem mestu velja omeniti še nedovoljene posege v gozd in gozdni prostor ter črna odlagališča odpadkov, kar je spet najbolj prisotno na področju GE Velenje in Bele Vode.






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 170.80 4.56 21.40 1.27 0.00 81.79 13.70 7.83 5.60 0.21% 55.61 1.48 6.97 0.41 0.00 26.63 4.46 2.55 1.82 0.07


Površina obravnavanega gospodarskega razreda se je povečala za okoli 85 ha. Le manjši del tega povečanja gre na račun zaraščanj. Površina gozdov je z novimi metodami izmere (orto-foto posnetki ter digitalna izmera) določena mnogo natančneje kot po prejšnjih metodah. Poleg tega so se medtem nekateri odseki združili, tako da je zdaj v ta gospodarski razred uvrščenih še nekaj manjših površin gozda, ki so prej sodile v druge gospodarske razrede.

Hektarska lesna zaloga gozdov se je povečala za 27% in sicer 15% pri iglavcih in kar 58% pri listavcih. Do takšnega povečanja pa ni prišlo samo zaradi akumulacije prirastka, ampak tudi zaradi novejših, natančnejših metod ocenjevanja lesne zaloge. Še zlasti delež listavcev v lesni zalogi je bil pri prejšnji obnovi načrta zaradi okularne ocene močno podcenjen. Sorazmerno z lesno zalogo se je povečal tudi prirastek. Le-ta je v poprečju višji za 37%.

Višina možnega poseka se v zadnjih dvajsetih letih povečuje. To omogočajo višje lesne zaloge in potreba po uvajanju starejših debeljakov v obnovo. V primerjavi s prejšnjim načrtom se je dovoljen posek iglavcev povečal za 25% in listavcev za 67% (skupaj pa za 35%). Vzrok za relativno močnejše povečanje možnega poseka listavcev je v zgoraj omenjenem dejstvu, da je bila v preteklosti lesna zaloga listavcev precej podcenjena.

Trend sprememb drevesne sestave gozdov je ugoden. Zmanjšujeta se deleža bora in smreke, medtem ko se dviga delež bukve. Relativno se je delež bora najbolj zmanjšal in sicer za 22%.



GOSPODARSKI RAZREDI





Dr. tr. list

Meh.List

1990 59.21 2.81 8.99 0.50 0.00 21.20 4.05 2.13 1.01 0.11 2000 55.61 1.48 6.97 0.41 0.00 26.63 4.46 2.55 1.82 0.07


0

10

20

30

40

50

60

70

80


dele

ž v

%

stanje

model


0

10

20

30

40

50

60

70


dele

ž v

%

stanjemodel


GOSPODARSKI RAZREDI


Preglednica 79: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 137.33 37.4 48.2 11.4 3.0 38.8 7.6 53.5 50.7 26.9 12.5 9.9Drogovnjak 415.52 21.2 65.5 8.7 4.6 28.1 19.5 52.4 37.7 39.9 12.8 9.6Debeljak 1418.69 19.4 47.1 32.0 1.6 49.5 15.7 34.8 1.6 50.1 43.0 5.3Sestoj v obnovi 227.02 5.0 45.5 49.5 0.0 36.0 12.8 51.1 0.0 0.0 40.4 59.6Grmišče 4.32 100 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 100.0 0.0 15.3 0.0 84.7Prebiralni in razn. sestoji 223.04 35.4 54.1 10.4 0.0 17.2 1.5 81.3 0.0 20.3 48.0 31.7

CILJI, USMERITVE IN UKREPI Gozdnogojitveni cilj • Sestojno do skupinsko raznodoben, skupinsko mešan gozd smreke (45%) in bukve (35%), s

posamično ali šopasto primesjo jelke (2%), bora, macesna (5%), hrasta (5%), plemenitih listavcev (3%) ter drugih listavcev (5%)

• ciljno stanje sestojev po razvojnih fazah oz. zgradbi: mladovje 5%, drogovnjak 30%, debeljak 35%, sestoji v obnovi 15%, raznomerni sestoji 15%

• proizvodna doba znaša 140 let, pomladitvena doba 25 let

• ciljna lesna zaloga: 340 m3/ha

• končna lesna zaloga: 680 m3/ha

• ciljna kakovost: iglavci F/Ž1; listavci Ž1

• ciljno obdobje: 30 let Gozdnogojitvene usmeritve Gozdnogojitveni sistem: skupinsko raznodobno gospodarjenje

Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: primerna gradnja ne prevelike gostote vlak na območjih, kjer sta varovalna ali hidrološka funkcija poudarjeni ter malopovršinsko gospodarjenje s pospeševanjem pestrosti in stabilnosti gozdnih sestojev. V bližini naselij pospeševati plodonosne drevesne vrste in ohranjati posamezna starejša drevesa slikovitih oblik.

V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža listavcev. Delež smreke naj se postopno zmanjšuje, čeprav bo imela smreka na primernih rastiščih (vrtače, ostala bolj vlažna in rodovitna rastišča) še prevladujoč delež.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Umetna obnova se izvaja tam, kjer je nujno uvesti starejše sestoje v obnovo, pri tem pa je naravno pomlajevanje nezadostno. Prevladujejo naj sadike listavcev.

Zmerna nega mladovij. Poudarek na krepitvi vitalnosti in ohranjanju pestrosti. Uravnavanje zmesi v korist listavcev. Prva redčenja začeti zgodaj, zmerna jakost.

V drogovnjakih srednje močna redčenja. Ohranjati smreki in bukvi primešane vrste ter pospeševati stabilnost.

V ohranjenih debeljakih, še zlasti mlajših in tistih na boljših rastiščih naj se izvaja zmerna redčenja, v dobro negovanih sestojih z visokim kakovostnim prirastkom pa samo sanitarne sečnje. V preredčenih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek primerne sestave. Debeljake s slabo zasnovo postopno uvajati v obnovo.

V raznomernih sestojih poudarek na povečanju lesne zaloge, še zlasti v tretjem debelinskem razredu. Ohranjati posamična močno vejnata drevesa listavcev kot semensko bazo. Delež raznomernih sestojev nekoliko povečati na rastiščih, kjer poteka naravno pomlajevanje zadovoljivo.

GOSPODARSKI RAZREDI


Ukrepi

Preglednica 80: D-UMP - Temeljni podatki za utemeljitev višine možnega poseka











GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.3 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI GOZDOVI NA SILIKATIH-PLITVA TLA 020

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 1,165.37 42.8 0.45 5.09 1,213.71 GPN z načrtovanim posekom 10.22 6.81 17.03 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 1,175.59 49.61 0.45 5.09 1,230.74 Gospodarski razred obsega del bukovih gozdov na nekarbonatnih kameninah. Značilne so pretežno strme lege, plitva tla in delno termofilni značaj sestojev (visok delež bora in hrasta). Gozdovi so razporejeni v vzhodnem delu območja, večinoma v enoti Velenje. Večinoma so v zasebni lasti in v kategoriji večnamenskih gozdov.


Gozdna združba Površina Delež 3. Rastišča bukovij na nekarbonatnih kamninah 1,009.58 82.03 LUZULO - FAGETUM 34.22 2.78 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

968.16 78.66

Ostala rastišča 221.16 14.33 OSTRYO - FAGETUM 52.19 4.24 MYRTILLO-PINETUM (Vaccinio myrtilli – Pinetum var. geogr. Castanea sativa)

114.11 9.27

LUZULO-ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Homogyno sylvestris – Fagetum)

19.45 1.58


Sestoji so večinoma mešani, tako kot v večini območja pa tudi tu prevladuje smreka, ki ima 52% delež v lesni zalogi. Smreki so (posamično do sestojno) primešani bor, bukev in hrast.

Značilna je pestra drevesna sestava in razmeroma neintenzivno gospodarjenje.






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 137.54 4.11 39.98 1.33 0.00 41.52 23.84 3.77 12.26 0.69 % 51.89 1.55 15.08 0.50 0.00 15.67 8.99 1.42 4.63 0.26

GOSPODARSKI RAZREDI



Lesne zaloge in prirastki sestojev se povečujejo, še posebej pa pri listavcih. V zadnjem obdobju se je povečal delež hrasta in ostalih listavcev (razen bukve), zmanjšal pa delež iglavcev. Povečanje lesne zaloge v zadnjem obdobju je nerealno in je rezultat spremenjene metode ugotavljanja lesne zaloge (prej večinoma okularna ocena, sedaj večinoma stalne vzorčne ploskve). Lesna zaloga in prirastek se dejansko nista toliko povečala.



Delež smreke se zmanjšuje, kar je na teh termofilnih rastiščih primerno. Zmanjšuje se tudi delež ostalih iglavcev, medtem ko se delež listavcev (razen bukve) povečuje.




Dr. tr. list

Meh.List

1990 54.37 2.69 18.05 0.43 0.05 15.84 5.75 0.82 1.91 0.08 2000 51.89 1.55 15.08 0.50 0.00 15.67 8.99 1.42 4.63 0.26


0

10

20

30

40

50

60

70


dele

ž v

%

stanje

model


GOSPODARSKI RAZREDI


0

10

20

30

40

50

60

70


dele

ž v

%

stanjemodel




• Skupinsko do sestojno raznodoben mešan gozd smreke (40%), bukve (24%), bora (18%) in hrasta (10%) s primesjo javorja (1%) in kostanja ter drugih trdih listavcev (7%)


• ciljna kakovost: iglavci Ž1, bukev, hrast Ž1, ostali listavci Ž2



V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža bora, hrasta in plemenitih listavcev ter k zmanjševanju deleža smreke (posebej na zelo suhih rastiščih).

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Kjer je prizadeta varovalna vloga gozda in kjer je zaradi močnega pojavljanja grmovnega sloja pomlajevanje ciljnih vrst otežkočeno, je predvidena tudi umetna obnova (listavci in bor). Večinoma pa naj se samo spopolni in obogati naravni pomladek

Šibka nega mladovij. Poudarek na krepitvi vitalnosti in ohranjanju pestrosti.

V drogovnjakih zmerna redčenja. Ohranjati smreki in bukvi primešane vrste in pospeševati stabilnost.

V ohranjenih debeljakih pretežno sanitarne sečnje in redčenje nizke jakosti. Ohranjati in krepiti polnilni sloj bukve. V preredčenih, vrzelastih debeljakih s prisotnim naravnim pomladkom in ostalih debeljakih s slabo zasnovo začeti z malopovršinsko obnovo.

GOSPODARSKI RAZREDI


Postopna premena grmišč. Pri tem uporabiti vso kvalitetno zasnovo in ukrepati pretežno z nego (posredna premena). Ukrepi








Možni posek je tako nizek zaradi stanja sestojev (pretežno termofilni sestoji z nizko lesno zalogo) in neintenzivnega gospodarjenja, poudarjena pa je tudi varovalna funkcija gozdov.





GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.4 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI GORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH 021

Gozdovi tega gospodarskega razreda se nahajajo na pobočjih pod Smrekovcem, nad Zaloko (GE Bele Vode), pod grebenom med Komnom in planino Vodol, na pobočju levo od vstopa v Logarsko dolino, pod grebenom Rogatec – Kašni vrh ter pod Kalskim grebenom Poraščajo razmeroma strm silikaten teren in se nahajajo v spodnjem območju cone gorskih bukovih gozdov. Prevladujejo zasebni gozdovi, čeprav je tudi delež državnih precej visok (44%).

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 702.41 594.56 1,296.97 GPN z načrtovanim posekom 40.67 40.67 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 743.08 594.56 0.00 0.00 1,337.64


Gozdna združba Površina Delež 6. Rastišča jelke in bukve 969.3 72.46 LUZULO-ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Homogyno sylvestris – Fagetum)

921.29 68.87


48.01 3.59

Ostala rastišča 368.34 27.55 LUZULO - FAGETUM 138.15 10.33 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

75.27 5.63

DESCHAMSIO-PICEETUM (Avenello flexuosae – Picetum var. geogr. Aposeri foetida)

110.43 8.26


V tem gospodarskem razredu se z gozdovi gospodari po načelih malopovršinskega skupinsko postopnega gospodarjenja, le na manj kot 3% skupne površine se nahajajo raznomerni sestoji.

Prevladujejo debeljaki, vendar njihov delež ne odstopa toliko od modelnega razmerja razvojnih faz, kot je to pojav v večini drugih gospodarskih razredov. Nekoliko prenizek je delež drogovnjakov in sestojev v obnovi. Mladovje kot samostojna razvojna faza se nahaja na okoli 13% površine obravnavanega gospodarskega razreda, kar je skoraj dvakrat toliko, kot določa model. Naravno pomlajevanje poteka dobro v raznomernih sestojih, sestojih v obnovi in debeljakih z višjim deležem listavcev.

Drevesna struktura kaže močno previsok delež smreke glede na model, vendar pa je zasmrečenih sestojev (delež smreke nad 75%) razmeroma malo. Poleg smreke in bukve je z nekoliko večjim deležem zastopana še jelka, precej manj pa je macesna in plemenitih listavcev. Vse ostale drevesne vrste skupaj ne tvorijo niti 1% lesne zaloge. Prevladujejo sestoji s spremenjeno drevesno sestavo, ohranjenih je zelo malo. V strukturi lesne zaloge po debelinskih razredih prevladuje drugi razred (30-50 cm) in to tako pri iglavcih kot listavcih. Takšno stanje je posledica nekoliko premajhnega deleža mlajših razvojnih faz. Iglavci imajo približno enak delež (slabih 72%) v lesni zalogi in prirastku, kar kaže na njihovo razmeroma dobro priraščanje. Do tega prihaja zaradi dovolj visokega deleža bukve, ki preprečuje poslabšanje tal in zagotavlja precej visoko odpornost gozdov.

V tem gospodarskem razredu prevladujeta lesnoproizvodna in varovalna funkcija. Močneje poudarjeni sta še biotopska in turistična funkcija. Trajnost funkcij ni nikjer resneje ogrožena, prihaja pa do nasprotnega razmerja med varovalno in lesnoproizvodno funkcijo. Poglaviten vzrok temu so razmeroma strmi nakloni,

GOSPODARSKI RAZREDI


ki so z vidika potrebnih koncentracij sečnje in organiziranja spravila problematični. Po drugi strani pa prav takšna konfiguracija terena zahteva še posebej preudarno gojitveno in spravilno načrtovanje, da se ne bi sprožili procesi površinske erozije, ki so še zlasti močni na nekarbonatni podlagi. Rešitev tega problema se nakazuje v postopnem povečevanju deleža bukve. Vse večja obiskanost gozdov pa nekoliko negativno vpliva na populacije gozdnih živali. Tukaj je še zlasti potrebno omeniti problem vznemirjanja redkih živalskih vrst.


Lesna zaloga Letni prirastek Raz. debelinski razredi (v % od LZ) Skupaj A B C m3/ha % m3/ha % Iglavci 28.17 58.84 12.99 217.37 71.76 4.69 72.04 Listavci 37.75 48.19 14.06 85.54 28.24 1.82 27.96 Skupaj 30.87 55.83 13.29 302.91 100.00 6.51 100.00




Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 184.44 24.05 1.57 7.32 0.00 75.95 0.36 8.26 0.25 0.72 % 60.89 7.94 0.52 2.42 0.00 25.07 0.12 2.73 0.08 0.24


Površina obravnavanega gospodarskega razreda se je povečala za slabih 44 ha. Do tega je prišlo predvsem zaradi novih, natančnejših metod izmere. Le manjši del povečanja površin je pripisati zaraščanju.

Hektarska lesna zaloga gozdov se je povečala za 4%, kar je precej manj kot pa v drugih gospodarskih razredih. Nekoliko bolj se je povečala zaloga listavcev. Prirastek se je povečal nekoliko bolj in sicer za 8%.

Zaradi tako majhnega povečanja lesnih zalog in ker dejansko razmerje razvojnih faz ne odstopa veliko od modelnega, se bo višina dovoljenega poseka nekoliko zmanjšala v primerjavi s predhodnim načrtovalnim obdobjem. Tako se zmanjšuje načrtovani posek iglavcev za približno 9%, listavcev pa za 21%. V iztekajočem se načrtovalnem obdobju se je namreč delež listavcev samo neznatno povečal.

Sama drevesna sestava gozdov ni izrazito neugodna, čeprav močno odstopa od modelne. Zaskrbljujoč pa je njen trend. V zadnjih desetih letih se je delež listavcev povečal le za dober odstotek in še to na račun propadanja jelke. Medtem pa se je delež smreke celo malenkostno povečal in delež bukve zmanjšal.


Leto Površina Lesna zaloga Letni prirastek Letni posek (ha) (m3/ha) (m3/ha) (m3/ha) Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj1980 1298.98 209.54 72.65 282.19 4.37 1.46 5.83 4.46 2.01 6.471990 1293.82 212.68 77.96 290.64 4.46 1.57 6.03 4.24 1.41 5.652000 1337.64 217.37 85.54 302.91 4.69 1.82 6.51 3.84 1.12 4.96




Dr. tr. list

Meh.List

1990 59.94 10.50 0.39 2.36 0.00 25.75 0.01 0.99 0.02 0.05 2000 60.89 7.94 0.52 2.42 0.00 25.07 0.12 2.73 0.08 0.24

GOSPODARSKI RAZREDI



0

10

20

30

40

50

60

70


dele

ž v

%

stanje

model


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanjemodel


Preglednica 99: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 174.42 37.5 60.2 2.3 0.0 23.7 57.6 18.8 66.0 17.0 13.2 3.8Drogovnjak 238.02 53.7 41.0 5.3 0.0 60.9 25.7 13.5 69.5 26.4 4.1 0.0Debeljak 627.40 24.2 58.6 13.7 3.6 54.9 32.3 12.8 5.8 46.1 41.8 6.3Sestoj v obnovi 250.62 45.2 0.0 49.6 5.1 35.4 61.3 3.4 0.4 4.9 6.5 88.2Grmišče 7.84 0.0 0.0 100.0 0.0 0.0 0.0 100.0 0.0 35.3 61.5 3.2Prebiralni in razn. sestoji 39.34 35.7 64.3 0.0 0.0 13.8 0.0 86.2 0.0 0.0 45.4 54.6

GOSPODARSKI RAZREDI



• Sestojno raznodoben ter skupinsko mešan gozd smreke (48%) in bukve (34%) s posamično primesjo jelke (8%), macesna (3%), bora (1%) ter plemenitih listavcev (5%) in drugih listavcev (1%)

• ciljno razmerje razvojnih faz: mladovje 5%, drogovnjak 24%, debeljak 45%, sestoji v obnovi 21%, raznomerni gozd 5%

• proizvodna doba znaša 145 let, pomladitvena doba 35 let



• ciljna kakovost: iglavci F/Ž1; listavci L/Ž1


Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: pospeševati pestrost in stabilnost gozdnih sestojev z večanjem deleža bukve, posebno pozornost namenjati zatravljanju gozdnih vlak, da se prepreči površinska erozija, v gozdovih z močno poudarjeno turistično funkcijo dosledno vzdrževati gozdni red ter se izogibati sečnjam v času poletne sezone. V predelih zimovališč divjadi in habitatov redkih živalskih vrst zagotoviti potreben mir v gozdu v času prezimovanja in parjenja ter vzgoje mladičev. V predelih z močno poudarjenimi ekološkimi funkcijami pospeševati raznomerno sestojno zgradbo.

V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža bukve. Delež smreke naj se postopno zmanjšuje.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. V sestojih v obnovi, kjer je vitalnost in kakovost naravnega pomladka nizka, je potrebno izvajati spopolnitve. S pomočjo sadnje naj se povečuje vrstna pestrost v novo nastajajočih sestojih, zato naj med sadikami prevladujejo listavci. Na področjih večjih koncentracij divjadi je nujen vnos sadik plodonosnih drevesnih vrst. Obseg in način izvajanja umetne obnove naj bosta prilagojena potrebam po krepitvi vrstne in biotske pestrosti sestojev.

Poudarek na krepitvi vitalnosti in ohranjanju pestrosti v mladovjih (intenzivna nega). Poseben poudarek na negi bukovega mladovja.

Prva redčenja začeti zgodaj, ponavljati na približno 10 let s srednjo jakostjo. Ohranjati listavce.

V ohranjenih debeljakih pretežno šibka do zmerna redčenja. V preredčenih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek primerne sestave. Debeljake s slabo zasnovo in tiste, kjer je zasnova naravnega pomladka bogata, postopno uvajati v obnovo. Debeljake, katerih lesna zaloga je blizu končni lesni zalogi, z močnejšimi svetlitvenimi redčenji pripraviti na uvajanje v obnovo.

Delež raznomernih sestojev je potrebno nekoliko povečati tam, kjer so močno poudarjene ekološke funkcije, saj tam poteka naravno pomlajevanje bistveno uspešneje kot v enomernih sestojih.

GOSPODARSKI RAZREDI


Ukrepi





Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 20.00 20.00 Priprava tal ha 10.00 10.00 Sadnja ha 19.00 19.00 Obžetev ha 15.00 62.00 Nega mladja ha 42.00 51.00 Nega gošče ha 63.00 75.00 Nega letvenjaka ha 58.00 63.00 Drugo redčenje ha 23.00 23.00 Varstvo pred žuželkami dni 230.00 230.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 350.00 350.00 Ostala dela dni 20.00 20.00







GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.5 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED MEŠANI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH 022

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 3,805.48 540.79 0.32 35.74 4,382.33 GPN z načrtovanim posekom 327.2 104.35 1.08 4.79 437.42 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 4,132.68 645.14 1.40 40.53 4,819.75 V tem GR so mešani podgorski bukovi gozdovi na silikatnih kameninah. Vključena so tudi rastišča logov ob Savinji, ki ne dosegajo dovolj velike površine za oblikovanje razreda. Večina teh gozdov leži v nižinskem, vzhodnem delu območja (enoti Velenje in Bele vode). Gozdovi so večinoma v zasebni lasti in v kategoriji večnamenskih gozdov, deloma pa ležijo v območju zelenega pasu mesta Velenje (GPN z načrtovanim posekom).


Gozdna združba Površina Delež 3. Rastišča bukovij na nekarbonatnih kamninah 4,219.77 87.55 LUZULO - FAGETUM 52.58 1.09 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae) 4,086.11

84.78

BLECHNO - FAGETUM 81.08 1.68Ostala rastišča 599.98 12.44 FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM (Hacquetio – Fagetum var. geogr. Anemone trifolia) 151.68

3.15

OSTRYO - FAGETUM 81.52 1.69 MYRTILLO-PINETUM (Vaccinio myrtilli – Pinetum var. geogr. Castanea sativa) 58.17

1.21


Po površini močno prevladujejo mešani sestoji v razvojni fazi debeljaka, precej pa je tudi drogovnjakov in raznomernih sestojev. Debeljaki imajo normalen do rahel sklep. Prevladujoči smreki so primešane bukev, bor, hrast in trdi listavci, nekaj pa je tudi jelke. Vrzelasti sestoji so zapleveljeni, naravna obnova je otežena.






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 164.60 4.33 28.65 1.30 0.01 56.69 17.00 5.49 13.68 1.81 % 56.07 1.48 9.76 0.44 0.00 19.31 5.79 1.87 4.66 0.62

GOSPODARSKI RAZREDI


ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Lesne zaloge in prirastki sestojev se povečujejo, še posebej pri listavcih. Zato je glede na prejšnje obdobje večji delež vseh skupin listavcev (največ pri bukvi in trdih listavcih), delež iglavcev se pa zmanjšuje.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 59.02 3.15 11.63 0.73 0.00 16.90 4.18 1.38 2.79 0.23 2000 56.07 1.48 9.76 0.44 0.00 19.31 5.79 1.87 4.66 0.62


0

10

20

30

40

50

60

70


dele

ž v

%

stanje

model


GOSPODARSKI RAZREDI


0

10

20

30

40

50

60

70

80


dele

ž v

%

stanjemodel




• Skupinsko raznodoben do skupinsko prebiralen mešan gozd smreke (47%), bukve (25%), bora (12%) in hrasta (7%) s primesjo drugih trdih listavcev (6%) ter mehkih in plemenitih listavcev (2%)


• ciljna kakovost: iglavci Ž1, bukev, hrast L/ Ž1, ostali listavci Ž1/Ž2


• proizvodna doba 130 let, pomladitvena doba 25 let Gozdnogojitvene usmeritve Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: pospeševati pestrost in stabilnost gozdnih sestojev, vzdrževati primeren gozdni red v močno obiskanih gozdovih ob naseljih (še posebej prilagojeno gospodarjenje v zelenem pasu).

V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža bora, hrasta in plemenitih listavcev. Delež smreke naj se postopno zmanjšuje. Poveča naj se delež prebiralnih sestojev.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Umetna obnova (listavci, bor in deloma smreka) je predvidena v redkih sestojih s slabo zasnovo pomladka in kjer je zaradi močnega pojavljanja grmovnega sloja pomlajevanje ciljnih vrst otežkočeno. Pospešeno obnavljati vrzelaste, primerno pomlajene sestoje.

Intenzivna nega mladovij. Poudarek na krepitvi vitalnosti in ohranjanju pestrosti. Prva redčenja začeti zgodaj, zmerna jakost.

GOSPODARSKI RAZREDI


V drogovnjakih intenzivna redčenja. Ohranjati smreki in bukvi primešane vrste in pospeševati stabilnost.

V ohranjenih debeljakih pretežno sanitarne sečnje in redčenja nizke jakosti. V preredčenih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek primerne sestave. Debeljake s slabo zasnovo postopno uvajati v obnovo. Postopna in posredna premena grmišč (negovati vse kvalitetno zasnovane dele sestojev). Ukrepi











Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 108.00 108.00 Priprava tal ha 10.00 10.00 Sadnja ha 50.00 50.00 Obžetev ha 50.00 175.00 Nega mladja ha 53.00 66.00 Nega gošče ha 151.00 181.00 Nega letvenjaka ha 120.00 132.00 Drugo redčenje ha 30.00 30.00 Varstvo pred žuželkami dni 650.00 650.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 1,000.00 1,000.00 Ostala dela dni 75.00 75.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.6 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED SEKUNDARNI SMREKOVI GOZDOVI NA SILIKATIH 023

Gozdovi tega gospodarskega razreda poraščajo zgrornji del gorskega grebena od Slemena v GE Bele Vode, preko Smrekovca, Komna, Travnika do Rjavčevega vrha in Zelenjaka v GE Ljubno ter Luče. Nadaljujejo se na področju stika Karavank z apneniškimi Alpami levo od soteske Savinje v GE Solčava, manjše površine pa se nahajajo še pod planino Grohat. Potrebno je omeniti še večji kompleks gozdov na pobočjih Kašnega vrha in Lepenatke. V tem gospodarskem razredu je gozdnatost razmeroma visoka, saj se gozdovi nahajajo višje od naselij in tik nad najvišje ležečimi kmetijami. Negozdni prostor tvorijo v glavnem pašniki, ki pa so ponekod že opuščeni in se zaraščajo s smreko. Prevladuje zasebna gozdna posest, delež državnih gozdov pa je nekaj nad 20%.

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 3,864.95 1,120.71 4,985.66 GPN z načrtovanim posekom 175.55 148.9 324.45 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 4,040.50 1,269.61 0.00 0.00 5,310.11


Gozdna združba Površina Delež 7. Rastišča jelke in smreke 2,198.40 41.4 LUZULO SYLVATICAE-PICEETUM 4.46 DESCHAMSIO-PICEETUM (Avenello flexuosae – Picetum var. geogr. Aposeri foetida)

1,800.33 33.90

Ostala rastišča 3,111.71 58.59 LUZULO-ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Homogyno sylvestris – Fagetum)

1,678.84 31.62

LUZULO - FAGETUM 756.77 14.25 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

427.72 8.05

ostale združbe 7.72Skupaj 5,310.11 100.00

V obravnavanem gospodarskem razredu je prevladujoče skupinsko postopno gospodarjenje, ki pa je zastavljeno nekoliko bolj velikopovršinsko, kot je to primer v drugih gospodarskih razredih. Raznomernih sestojev je za okoli 6%. Vendar gre pri tem večinoma za površine v zaraščanju, s katerimi se marsikdaj gospodari zelo površno. Naravni pogoji za prebiralno gospodarjenje tukaj niso prisotni.

Zgradba gozda je razmeroma ugodna glede na modelna razmerja. Prevladujejo debeljaki, ki tvorijo nekaj manj kot 45% vseh gozdov. To je seveda nekoliko nad modelnim deležem, vendar odstopanje ni tolikšno kot v večini drugih gospodarskih razredov. Poglavitni vzrok je v razmeroma hitrem preraščanju iz drogovnjaka v debeljak, saj večina 50 do 60 let starih sestojev že sodi v debeljak in to celo tistih, ki niso bili intenzivno redčeni. Temu ustrezno nižji je delež drogovnjakov – slabih 27%. Delež mladovja (8%) je blizu modelnemu, problematična pa je njegova drevesna sestava, saj v njem še vedno močno prevladuje smreka. Pomlajevanje močno zasmrečenih sestojev predstavlja velik problem. Velikopovršinska struktura sestojev, zakisana tla, ponekod pa tudi strmi nakloni in nevarnost erozije ustvarjajo izjemno težke pogoje za sonaravno trajnostno gospodarjenje, predvsem z vidika gozdnogojitvenega, ponekod pa tudi sečno-spravilnega načrtovanja.

V lesni zalogi popolnoma prevladuje smreka s skoraj 86%. Skupen delež listavcev le malo presega 6%. Velika večina sestojev ima močno spremenjeno drevesno sestavo, neredko se pojavljajo tudi čisti

GOSPODARSKI RAZREDI


smrekovi sestoji. Večina lesne zaloge se nahaja v drugem debelinskem razredu, kar je v skladu z modelnim razmerjem.

Z vidika vseh funkcij gozdov, tudi lesnoproizvodne, spada obravnavani gospodarski razred med najbolj problematične. Tukaj se odvijajo neugodni naravni procesi, ki jih velikokrat še spodbuja neustrezen pristop pri gospodarjenju z gozdovi. Čisti smrekovi sestoji povzročajo tvorbo surovega humusa in močno zakisanost tal. V takšnih razmerah je naravno pomlajevanje zelo oteženo, še zlasti ker marsikje ni kritične mase listavcev, ki bi zagotavljala dovolj semena. Površinski odtok vode je povečan, kar skupaj z neprepustno matično podlago močno povečuje nevarnost erozije. Vse našteto priča o močni ogroženosti varovalne funkcije teh gozdov, še zlasti na strmih pobočjih. Zaradi ekološke manjvrednosti smrekovih sestojev je slabša tudi sposobnost gozdov za opravljanje biotopske funkcije. Z zaraščanjem pašnikov se zmanjšuje slikovitost in kompozicijska pestrost krajine, kar negativno vpliva na turistično in estetsko funkcijo, hkrati pa se krčijo habitati določenih ogroženih živalskih vrst, ki so vezani na odprt prostor (npr. ruševec). Slednjič je potrebno omeniti še problem obnove gozdov, saj je sposobnost naravne obnove močno zmanjšana. Medtem pa se problem propadanja gozdov zaradi imisij strupenih plinov postopno zmanjšuje, tako da več ne ogroža njihove trajnosti.






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 280.41 12.39 2.18 12.16 0.00 16.11 0.07 2.73 0.15 1.22 % 85.64 3.78 0.67 3.72 0.00 4.92 0.02 0.83 0.05 0.37


Površina obravnavanega gospodarskega razreda se je povečala za dobrih 167 ha. Precejšnji del tega povečanja gre na račun površin, ki so se zarasle, pa niso bile evidentirane v prejšnjem načrtu. Nekateri odseki so se medtem tudi združili ali deloma spremenili, tako da je zdaj v ta gospodarski razred uvrščenih še nekaj manjših površin gozda, ki so prej sodile v druge gospodarske razrede.

Hektarska lesna zaloga gozdov se je povečala za 19% in sicer 18% pri iglavcih in kar 45% pri listavcih. Do takšnega povečanja pa ni prišlo samo zaradi akumulacije prirastka, ampak tudi zaradi novejših, natančnejših metod ocenjevanja lesne zaloge. Še zlasti delež listavcev v lesni zalogi je bil pri prejšnji obnovi načrta zaradi okularne ocene močno podcenjen. Sorazmerno z lesno zalogo se je povečal tudi prirastek. Le-ta je v poprečju višji za 16%, k temu pa mnogo pripomorejo tudi sestoji drogovnjakov na površinah v zaraščanju.

Višina možnega poseka predvidenega za to načrtovalno obdobje se je povečala za 14% pri iglavcih ter 31% pri listavcih (skupno za 15%). Tej odločitvi je botroval razmeroma velik delež starejših debeljakov, ki jih je potrebno začeti uvajati v obnovo. To bo omogočilo tudi hitrejše doseganje gozdnogojitvenih ciljev. Precej visoka lesna zaloga sestojev, ki se od ciljne ne razlikuje bistveno, je bila podlaga takšnemu povečanju načrtovanega poseka.

Trend sprememb drevesne sestave je izjemno neugoden. Delež smreke se je nekoliko povečal (okoli 2%), medtem ko se je delež jelke precej zmanjšal – za kar 25%! Delež bukve se je sicer povečal za okoli 10%, vendar je to povečanje v absolutnih številkah neznatno, pač glede na skupen majhen delež bukve v lesni zalogi.

GOSPODARSKI RAZREDI





Leto Smreka Jelka Bor Macesen Drugi igl. Bukev Hrast Plem. list. Dr. tr. list Meh.List1990 83.67 4.99 0.92 4.08 1.26 4.37 0.00 0.62 0.00 0.102000 85.64 3.78 0.67 3.72 0.00 4.92 0.02 0.83 0.05 0.37


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


dele

ž v

%

stanje

model


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanjemodel


GOSPODARSKI RAZREDI


Preglednica 119: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 436.16 34.6 48.0 13.4 3.9 22.4 54.0 23.6 34.6 33.3 17.2 14.9Drogovnjak 1412.37 28.9 60.8 10.2 0.1 31.2 39.2 29.6 47.6 40.2 8.6 3.6Debeljak 2379.86 17.3 39.2 39.2 4.3 54.5 33.8 11.7 1.3 58.2 37.4 3.1Sestoj v obnovi 684.96 17.3 39.2 39.2 4.3 33.6 41.4 24.9 1.3 5.6 27.6 65.4Grmišče 75.91 8.1 0.0 12.9 79.0 0.0 0.0 100.0 52.4 14.6 33.1Prebiralni in razn. sestoji 320.85 41.3 38.8 19.9 0.0 30.2 47.6 22.2 0.6 6.9 67.5 25.0


• Sestojno raznodobnen gozd smreke (79%) s skupinsko ali šopasto primesjo bukve (10%) ter posamično primesjo jelke (4%), bora (1%), macesna (4%) in plemenitih listavcev (2%).


• proizvodna doba 140 let, pomladitvena doba 25 let





Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: malopovršinsko gospodarjenje na območjih, kjer so ekološke funkcije močneje poudarjene, ohranjanje negozdnih površin in jas, gozdarska dela opraviti v obdobju, ki ni kritično z vidika varstva ogroženih živalskih vrst ter pospešitev procesa biološke in mehanske stabilizacije smrekovih sestojev z umetnim vnosom sadik listavcev.

V vseh razvojnih fazah težiti k zmanjševanju deleža smreke. Delež listavcev naj se postopno povečuje, vendar je treba v celoti izkoristiti potencial že obstoječih sestojev. Oblikovati posamične šope macesna. Ohranjati vse plodonosne vrste listavcev.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Umetna obnova (macesen in listavci) je predvidena v obliki spopolnitev naravnega pomladka smreke. Ponekod bo za uspešno obnovo potrebno osnovati predkulture. V izjemnih primerih je dopustno umetno obnoviti celoten sestoj, če naraven pomladek ne uspeva. Na takšnih mestih naj delež smreke ne presega 20% površine umetnega mladja.

Intenzivna nega mladovij. Poudarek na krepitvi vitalnosti in povečevanju pestrosti. Prva redčenja začeti zgodaj, srednja jakost.

V drogovnjakih močnejša redčenja. Ohranjati smreki primešane vrste in pospeševati stabilnost.

V mlajših debeljakih nadaljevati s šibkejšimi redčenji do starosti največ 100 let. V preredčenih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek povsod, kjer se pojavlja. Debeljake s slabo zasnovo uvajati v obnovo, vendar le v primeru zadostnega naravnega pomlajevanja.

Obstoječi delež raznomernih sestojev nekoliko povečati s pomočjo prebiralnih redčenj v tistih starejših sestojih, ki se zadovoljivo pomlajujejo.

Zaščita umetno vnesenega mladja in naravnega pomladka bukve, plemenitih listavcev ter jelke. Postopna in posredna premena dela grmišč. V območju ogroženih in redkih živalskih vrst pa grmišča ohranjamo.

GOSPODARSKI RAZREDI


Ukrepi


Iglavci Listavci Skupaj

Razmerje - dejansko (%) 93.81 6.19 100.00 - ciljno (%) 88.00 12.00 100.00

Lesna zaloga - dejansko (m3/ha) 307.14 20.28 327.42 - ciljna (m3/ha) 299.20 40.80 340.00Letni prirastek (m3/ha) 6.44 0.52 6.96






Lesna zaloga gozdov tega gospodarskega razreda že zdaj skoraj dosega ciljno lesno zalogo (96%). Ob tem pa je prirastek iglavcev razmeroma visok (2,1% letno). Takšno stanje omogoča precejšnje povišanje vrednosti možnega poseka. Ob tem bo možno tudi obsežnejše uvajanje starejših debeljakov v obnovo ter posledično bolj raznomerna struktura sestojev. Gozdnogojitveni cilji bodo na ta način hitreje doseženi.


Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 105.00 105.00 Priprava tal ha 40.00 40.00 Sadnja ha 60.00 60.00 Obžetev ha 30.00 90.00 Nega mladja ha 117.00 147.00 Nega gošče ha 182.00 223.00 Nega letvenjaka ha 145.00 159.00 Drugo redčenje ha 137.00 137.00 Varstvo pred žuželkami dni 850.00 850.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 1,700.00 1,700.00 Zaščita z ograjo dni 300.00 300.00 Ostala dela dni 50.00 50.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.7 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED ZASMREČENI PODGORSKI GOZDOVI NA SILIKATIH 024

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 6,047.14 358 35.91 6,441.05 GPN z načrtovanim posekom 43.2 24.17 67.37 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 6,090.34 382.17 0.00 35.91 6,508.42 Zaradi prevladujoče silikatne podlage je to najobsežnejši gospodarski razred v območju, ki je najpomembnejši tudi glede na lesno zalogo in rastnost sestojev. . Kriterij za izločitev zasmrečenih gozdov je v zadnjih enotah 75% in višji delež smreke. Zaradi ne povsem enotnih kriterijev v preteklih načrtih enot se bo površina GR v prihodnjem obdobju malo zmanjšala, povečala pa se bo površina mešanih gozdov na nekarbonatni podlagi (GR 22).


Gozdna združba Površina Delež 3. Rastišča bukovij na nekarbonatnih kamninah 5,374.20 82.57 LUZULO - FAGETUM 141.69 2.18 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

5,197.27 79.85

Ostala rastišča 1134.22 17.44 GALIO ROTUDIFOLII- ABIETETUM 481.97 7.41 LUZULO-ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Homogyno sylvestris – Fagetum)

176.74 2.72

FAGETUM SUBMONTANUM PRAEALPINUM (Hacquetio – Fagetum var. geogr. Anemone trifolia)

99.44 1.53


Prevladujejo enomerni zasmrečeni sestoji v razvojni fazi drogovnjak in debeljak. Drogovnjaki so večinoma gosti, slabo redčeni. Debeljaki pa so večinoma normalno gosti ali redki. Stabilnost enomernih sestojev je prizadeta in najpogosteje jih prizadenejo razne ujme (snegolom, vetrolom) in napadi podlubnikov.

V lesni zalogi močno prevladuje smreka (79%), primešaniso ji pa zlasti jelka, bor in bukev.






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 233.79 15.57 13.36 2.99 0.01 17.69 4.47 4.06 3.32 1.11% 78.88 5.25 4.51 1.01 0.00 5.97 1.51 1.37 1.12 0.37

GOSPODARSKI RAZREDI


ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Lesne zaloge in prirastki sestojev se konstantno povečujejo. Drevesna sestava gozdov pa se skoraj ni spremenila. Zaradi padanja deleža jelke se je celo povečal delež smreke, delež listavcev pa se le rahlo povečuje.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 78.82 7.15 4.64 0.96 0.00 4.91 1.46 1.10 0.69 0.272000 78.88 5.25 4.51 1.01 0.00 5.97 1.51 1.37 1.12 0.37


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


dele

ž v

%

stanje

model


GOSPODARSKI RAZREDI


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanjemodel



CILJI, USMERITVE IN UKREPI Gozdnogojitveni cilj • Skupinsko raznodoben, deloma skupinsko prebiralen gozd smreke (70%) s posamično do

skupinsko primesjo bukve (10%), bora in macesna (7%), jelke (6%), hrasta (3%), plemenitih listavcev (2%) ter ostalih listavcev (2%)


• ciljna kakovost: smreka, jelka Ž1, bor Ž2, listavci Ž2


• proizvodna doba 125 let, pomladitvena doba 20 let Gozdnogojitvene usmeritve Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: pospeševati pestrost in stabilnost gozdnih sestojev, vzdrževati primeren gozdni red v močno obiskanih gozdovih ob naseljih.

V vseh razvojnih fazah poudarek na krepitvi stabilnosti in povečanju deleža smreki primešanih vrst. Poveča naj se tudi delež prebiralnih (oziroma raznomernih) sestojev.

Obnovo na splošno zadržujemo, a ohranjamo primeren pomladek. Obnova naj se zmerno nadaljuje v sestojih s slabo zasnovo, razgrajenih sestojih. Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Kjer ni možno doseči primernega deleža smreki primešanih vrst, je predvidena tudi umetna obnova (bukev, plemeniti listavci, jelka, bor). Predvidena je zaščita pred divjadjo.

GOSPODARSKI RAZREDI


Zelo intenzivna nega mladovij. Pri uravnavanju zmesi upoštevati rastiščne razlike (prednost dajati jelki ali boru, gradnu). Poudarek na krepitvi odpornosti sestojev. Z redčenjem v letvenjakih začeti zgodaj.

V drogovnjakih intenzivna redčenja. V od ujm prizadetih vrzelastih sestojih pospeševati raznomerrno zgradbo. Pospeševati listavce, krepiti odpornost.

V debeljakih zmerna redčenja. V preredčenih, vrzelastih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek primerne sestave ter postopno uvajati v obnovo. Postopna in posredna premena grmišč (negovati vse kvalitetno zasnovane dele sestojev). Ukrepi











Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 129.00 129.00 Priprava tal ha 15.00 15.00 Sadnja ha 33.00 33.00 Obžetev ha 33.00 120.00 Nega mladja ha 130.00 170.00 Nega gošče ha 230.00 276.00 Nega letvenjaka ha 220.00 242.00 Drugo redčenje ha 143.00 143.00 Obžagovanje vej ha 0.00 0.00 Varstvo pred požari dni 25.00 25.00 Varstvo pred žuželkami dni 1,050.00 1,050.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 1,250.00 1,250.00 Ostala dela dni 150.00 150.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.8 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED GOZDOVI IGLAVCEV NA JELOVIH RASTIŠČIH 030

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 4,864.51 70.92 37.18 4,972.61 GPN z načrtovanim posekom 0.00 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 4,864.51 70.92 0.00 37.18 4,972.61

Jelova rastišča so enakomerno porazdeljena po osrednjem delu območja (brez Solčave in Šaleške doline, kjer jih skoraj ni). Prevladujejo zasebni, večnamenski gozdovi. Gospodarski razred zajema največje površine v GE Luče.

V prihodnjih obnovah načrtov enot pričakujemo, da se bo površina tega razreda še spremenila. Deloma bodo izločeni rastiščno nehomogeni odseki, predvsem pa bomo ločili gospodarska razreda po rastiščnih razlikah (prej ločeni zasmrečeni, ohranjeni jelovi gozdovi). Ločila se bodo revnejša jelova rastišča (Bazzanio-Abietetum) in bogatejša jelova rastišča (Galio-Abietetum), ki se bistveno razlikujejo v proizvodni sposobnosti in tudi drevesni sestavi.


Gozdna združba Površina Delež 7. Rastišča jelke in smreke 3,943.32 79.3 GALIO ROTUDIFOLII- ABIETETUM 3,074.69 61.83 BAZZANIO- ABIETETUM 855.07 17.20Ostala rastišča 1029.29 20.70 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

647.77 13.03


185.93 3.74


97.29 1.96

ostale združbe 111.86 2.24Skupaj 4,972.61 100.00 Sestoji so pretežno raznodobni, zelo pestro grajeni (kmečki prebiralni gozdovi). Prej so bili pretežno uvrščeni v debeljake in sestoje v obnovi, dosti pa je bilo tudi prebiralnih sestojev (15% površine). Pomlajevanje je bujno (smreka in jelka). Listavci se pojavljajo pretežno ob robovih in imajo nizek delež.


Lesna zaloga Letni prirastek Raz. debelinski razredi (v % od LZ) Skupaj A B C m3/ha % m3/ha % Iglavci 36.61 55.49 7.90 271.88 93.63 7.46 93.05Listavci 56.34 37.90 5.76 18.50 6.37 0.56 6.95Skupaj 37.87 54.37 7.76 290.37 100.00 8.02 100.00 V lesni zalogi prevladuje smreka (64%), delež jelke je pa padel iz nekdaj dominantne vrste na 25%. Primešane vrste so še zlasti bor, bukev, hrast, plemeniti listavci in kostanj. Značilna je velika pestrost drevesnih vrst.

GOSPODARSKI RAZREDI





Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 186.60 71.13 12.33 1.80 0.02 9.47 2.27 3.67 1.94 1.15% 64.26 24.50 4.25 0.62 0.01 3.26 0.78 1.26 0.67 0.39

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Lesna zaloga in prirastek sestojev se povečujeta. Zaradi izpadanja jelke se povečuje delež smreke in ti sestoji so vse bolj zasmrečeni. Delež listavcev se rahlo povečuje.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 57.70 32.51 4.05 0.55 0.53 2.45 0.78 0.84 0.39 0.21 2000 64.26 24.50 4.25 0.62 0.01 3.26 0.78 1.26 0.67 0.39


0

10

20

30

40

50

60

70


dele

ž v

%

stanje

model

Grafikon 23 Primerjava modelne in dejanske sestave gozda po drevesnih vrstah

GOSPODARSKI RAZREDI


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


dele

ž v

%

stanjemodel


Prebiralni gozdovi se nahajajo na manjših površinah in običajno ne presegajo polovice odseka.

Model za prebiralne gozdove je izdelan na podlagi zanje značilne porazdelitve števila dreves po debelinskih stopnjah. Modelno in dejansko stanje je prikazano v deležih v lesni zalogi po razširjenih debelinskih razredih (10 – 30 cm, 30 – 50 cm, nad 50 cm). Dejansko stanje odstopa od modelnega najbolj pri deležu debelega drevja, ki ga je vsaj dvakrat premalo. Preveč pa je tanjšega drevja. S povečanjem lesne zaloge, ki tudi precej odstopa od ciljne zaloge, bi lahko dosegli tudi tako visok delež debelega drevja in ob tem prebiralna zgradba še ne bi bila ogrožena.

0

10

20

30

40

50

60

I II III

dele

ž v

%

stanjemodel

Grafikon 25: Primerjava modelne in dejanske debelinske strukture drevja v OGR


GOSPODARSKI RAZREDI


CILJI, USMERITVE IN UKREPI Gozdnogojitveni cilj • Skupinsko raznodoben, mestoma posamično do skupinsko prebiralen mešan gozd smreke (54%)

in jelke (30%) s primesjo bora (5%), bukve (5%), hrasta (2%), plemenitih listavcev (2%), macesna (1%) ter trdih listavcev (1%)


• ciljna kakovost: iglavci F/Ž1, listavci Ž2

• ciljno razmerje razvojnih faz: mladovje 5%, drogovnjak 23%, debeljak 30%, sestoj v obnovi 17%, raznomerni in prebiralni sestoji 25%


Gozdnogojitvene usmeritve V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža jelke, bora, in listavcev. Delež prebiralnih in raznomernih sestojev naj se poveča.

V sestojih z večjim deležem jelke in primerno zgradbo gospodariti strokovno prebiralno. Pomlajevanje je tako bujno, da se je treba izogibati premočnim in velikopovršinskim posegom, ker bi spet ustvarili enomerne sestoje. Manjka pa za pravilno prebiralno strukturo predvsem debelih dreves (stabilizatorjev) in dreves srednjega položaja (tekačev). Ohranjati in pospeševati je potrebno vse listavce, posebej pa še hrast in bukev.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Izjemoma je predvidena tudi umetna obnova (listavci in bor), kjer je prizadeta varovalna vloga gozda in kjer je zaradi močnega pojavljanja grmovnega sloja pomlajevanje ciljnih vrst otežkočeno.

Intenzivna nega mladovij. Poudarek na krepitvi odpornosti in pospeševanju jelke, listavcev. Z redčenji letvenjakov začeti zgodaj.

V drogovnjakih intenzivna redčenja. Ogrožene enomerne, zasmrečene sestoje (še posebej tiste, ki so jih prizadele ujme) postopno prevajati v raznomerne, prebiralne sestoje (premenilno redčenje). Pospeševati polnilni sloj.

Obnovo je potrebno zadrževati. Umetna obnova ni potrebna, predvidene so samo spopolnitve in sadnja listavcev tam, kjer ne dosegamo ciljne sestave v naravnem mladju.

V ohranjenih debeljakih šibka redčenja in sprotne sečnje sušic. Tudi tu v enomernih sestojih pospešujemo raznomerno zgradbo (posebej v prizadetih in ogroženih zasmrečenih sestojih). V obnovo uvajamo samo najbolj redke sestoje s slabimi zasnovami (izrazito malopovršinsko) in zaviramo širjenje pomladka po celotnih sestojih. Ukrepi








GOSPODARSKI RAZREDI





Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 48.00 48.00 Priprava tal ha 5.00 5.00 Sadnja ha 20.00 20.00 Obžetev ha 20.00 71.00 Nega mladja ha 87.00 108.00 Nega gošče ha 200.00 304.00 Nega letvenjaka ha 200.00 260.00 Drugo redčenje ha 125.00 125.00 Nega prebiralnega gozda ha 115.00 115.00 Varstvo pred žuželkami dni 700.00 700.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 650.00 650.00 Ostala dela dni 50.00 50.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.9 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED GORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 041

STANJE GOZDOV

Gozdovi tega gospodarskega razreda poraščajo dno Logarske doline in Robanovega kota, spodnje dele pobočij nad sotesko Savinje više od Luč, Tomanovo planino v GE Gornji Grad, posamezne dele Mozirskih planin in karbonatni del katastrske občine Bele Vode. Manjši otočki obravnavanih gozdov se nahajajo še posamič raztreseni v GE Luče, Gornji Grad in Ljubno. Prevladuje zasebna gozdna posest, državnih gozdov je le za okoli 12%.



Skupaj

Večnamenski gozdovi 1,141.66 249.15 47.28 1,438.09 GPN z načrtovanim posekom 683.69 15.91 699.60 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 1,825.35 265.06 0.00 47.28 2,137.69


Gozdna združba Površina Delež 5. Rastišča gorskih (in visokogorskih) bukovij na karbonatnih kamninah

1,340.54 62.71

ANEMONE – FAGETUM (Anemone trifoliae – Fagetum var. geogr. Chalamintha grandiflora)

448.90 21,00


612.58 28.66


279.06 13.05

Ostala rastišča 797.15 37.28 ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Omphalodo – Fagetum var. geogr. Anemone trifolia)

260.85 12.20

OSTRYO - FAGETUM 208.65 9.76 PINETUM SUBILLYRICUM (Pinetum austroalpinom)

58.43 2.73


Z gozdovi obravnavanega gospodarskega razreda se gospodari skupinsko postopno. Delež raznomernih sestojev je zanemarljiv (1,5%), njihova lesna zaloga pa dosti pod povprečjem za ta gospodarski razred. To so pretežno površine v zaraščanju ali degradirani sestoji, ki nimajo posebej poudarjene lesnoproizvodne funkcije.

Delež debeljakov (54%) je precej višji od modelnega, najbolj opazen pa je bistveno prenizek delež sestojev v obnovi (le 6%). Delež drogovnjakov, dobrih 31%, pa je zelo blizu modelnemu. Isto velja za mladovje (7%). Kljub visokemu deležu debeljakov pa je lesna zaloga razmeroma nizka, kar priča o tem, da debeljaki povečini ne dosegajo končnih lesnih zalog, ko bi jih lahko pričeli načrtno obnavljati.

V lesni zalogi prevladuje smreka z 62%. Delež bukve je slabih 24%, skupen delež listavcev pa okoli 77%. Večina sestojev ima spremenjeno drevesno sestavo, nekateri pa celo močno spremenjeno. Vendar pa so ponekod tudi razmeroma ohranjeni bukovi sestoji, še zlasti na strmejših legah. Večina lesne zaloge se sicer nahaja v drugem debelinskem razredu, kar je v skladu z modelnim razmerjem, vendar pa močno primanjkuje debelejših dreves, saj je v najvišjem debelinskem razredu le majhen delež lesne zaloge.

V obravnavanem gospodarskem razredu so močno poudarjene ekološke in socialne funkcije. Zaradi strmega karbonatnega terena sta izrazito poudarjeni varovalna in hidrološka funkcija, ponekod pa tudi biotopska. Na področju Logarske doline in Robanovega kota se temu pridružujeta še turistična in funkcija varovanja naravne dediščine. Velika poudarjenost številnih funkcij zahteva previdnost pri ukrepih, gospodarjenje pa mora biti izrazito malopovršinsko. To pa je na strmih in zahtevnih terenih marsikdaj le

GOSPODARSKI RAZREDI


težko izvedljivo. Dodaten problem povzroča nizka lesna zaloga debeljakov, ki je večinoma posledica premočnih redčenj v tej razvojni fazi.






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 170.32 7.45 9.50 12.54 0.00 65.07 0.24 6.50 1.84 0.81% 62.10 2.72 3.46 4.57 0.00 23.73 0.09 2.37 0.67 0.30

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Površina, lesna zaloga, prirastek, posek

Površina obravnavanega gospodarskega razreda se je zmanjšala za dobrih 50 ha. Vendar pa do zmanjšanja površine ni prišlo zaradi krčitev gozda, ampak samo zaradi tega, ker so se po zadnji obnovi območnega načrta nekateri odseki združili ali deloma spremenili. Torej so nekatere površine gozda, ki so prej sodile v ta gospodarski razred, sedaj uvrščene drugam.

Hektarska lesna zaloga gozdov se je povečala za 13% in sicer 12% pri iglavcih in 15% pri listavcih. Do tega povečanja je prišlo predvsem zaradi akumulacije prirastka. Sorazmerno z lesno zalogo se je povečal tudi prirastek. Le-ta je v poprečju višji za 15%. K temu mnogo pripomore razmeroma visok delež drogovnjakov.

Višina možnega poseka predvidenega za to načrtovalno obdobje se je v primerjavi s prejšnjim načrtom za 11% povečala. Razlog temu je odločitev, da se bodo preredčenih starejših debeljakih postopno začeli uvajati v obnovo. Tako je v tem obdobju za uvajanje v obnovo predvideno 35% debeljakov, za redčenja pa 30%. Ostali debeljaki so v takšni starosti in stanju, da se bodo v njih izvajale samo sanitarne sečnje. V sestojih v obnovi se načrtuje precej višji posek, kot je to bil primer v iztekajočem se načrtovalnem obdobju. Povečan dovoljeni posek se načrtuje tako pri iglavcih kot pri listavcih, vendar sorazmerno nekoliko bolj pri iglavcih.

Drevesna sestava

Trend sprememb drevesne sestave ni ugoden. Delež smreke se je le malo zmanjšal (0,7%), medtem ko se je delež bukve celo zmanjšal za dober odstotek. Nekoliko nižji je tudi delež jelke, medtem ko sta se deleža bora in plemenitih listavcev povečala.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 62.84 3.23 2.86 4.52 0.00 24.77 0.04 1.38 0.35 0.01 2000 62.10 2.72 3.46 4.57 0.00 23.73 0.09 2.37 0.67 0.30

GOSPODARSKI RAZREDI



0

10

20

30

40

50

60

70

80


dele

ž v

%

stanje

model


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanjemodel


Preglednica 149: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 159.17 17.5 52.0 29.8 0.7 13.8 55.8 30.4 29.2 41.0 16.7 13.1Drogovnjak 670.34 24.3 42.5 24.7 8.4 15.0 54.2 30.8 34.3 51.4 12.6 1.6Debeljak 1146.48 11.8 71.9 15.8 0.5 27.3 55.4 17.3 8.1 54.7 35.3 2.0Sestoj v obnovi 127.35 7.1 40.0 50.3 2.7 20.1 55.0 24.9 0.0 7.3 12.5 80.1Prebiralni in razn. sestoji 34.35 0.0 100.0 0.0 0.0 63.3 4.5 32.2 0.0 0.0 32.4 67.6


• Sestojno do skupinsko raznodoben in skupinsko mešan gozd smreke (50%) ter bukve (32%), s posamično do šopasto primesjo bora (4%) in macesna (5%) ter posamično primesjo jelke (3%), plemenitih listavcev (4%) in drugih listavcev (2%)

• ciljno razmerje razvojnih faz: mladovje 7%, drogovnjak 32%, debeljak 44%, sestoji v obnovi 17%,

GOSPODARSKI RAZREDI





• ciljna kakovost:: iglavci F/Ž1; listavci L/Ž1

• ciljno obdobje: 30 let Gozdnogojitvene usmeritve

Gozdnogojitveni sistem: skupinsko raznodobno gospodarjenje

Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: pospeševati pestrost in stabilnost gozdnih sestojev, ustvarjati ugodne življenjske pogoje za divjad in redke živalske vrste ter omejena in prilagojena gradnja gozdnih vlak.

V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža bukve. Delež smreke naj se postopno zmanjšuje.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Spopolnitve mladja samo tam, kjer nas stanje sestojev sili v obnovo, naravno mladje pa ne dosega potrebne kakovosti in vitalnosti (listavci, macesen, smreka). Povsod težiti k razgibani vrstni in sestojni strukturi. Čimbolj izkoristiti možnosti indirektne nege. Ohranjati estetska drevesa in paziti na oblikovanje gozdnih robov.

Poudarek na krepitvi vitalnosti in ohranjanju pestrosti v mladovjih. Pospeševati bukev. Prva redčenja začeti zgodaj, vendar z majhno jakostjo in ne prepogosto. Redčenja naj bodo usmerjena v vzgojo kvalitetnih bukev.

Močnejša redčenje v drogovnjakih.

V ohranjenih debeljakih pretežno sanitarne sečnje in zelo šibko redčenje. V zadnjih 20 letih proizvodne dobe pričeti s svetlitvenimi redčenji. Debeljake s slabo zasnovo uvajati v obnovo, če razvoj pomladka to omogoča.

Raznomerni sestoji posebej niso predvideni, vendar je priporočljivo vzdrževati raznomerno zgradbo v sestojih s pestro vrstno sestavo, ki se dovolj pomlajujejo. Še zlasti je to pomembno na področjih s poudarjeno turistično funkcijo. Ukrepi







Gozdnogospodarska vloga OGR v območju* Zaradi poudarjenih ekoloških funkcij gozdov je visok delež površin, kjer je predvidena le sanitarna sečnja ali ni predvidenega poseka (15%). V možnem poseku pa prevladujejo sečnje v debeljakih (50% možnega poseka) in redčenja v drogovnjakih (30%).



GOSPODARSKI RAZREDI



Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 42.00 42.00 Priprava tal ha 3.00 3.00 Sadnja ha 10.00 10.00 Setev ha 0.00 0.00 Obžetev ha 7.00 21.00 Nega mladja ha 40.00 49.00 Nega gošče ha 46.00 55.00 Nega letvenjaka ha 53.00 58.00 Drugo redčenje ha 50.00 50.00 Varstvo pred žuželkami dni 220.00 220.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 250.00 250.00 Ostala dela dni 30.00 30.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.10 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED VISOKOGORSKI BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 045

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 585.42 878.77 5.98 1,470.17 GPN z načrtovanim posekom 132.24 110.9 243.14 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 717.66 989.67 0.00 5.98 1,713.31 Ta gospodarski razred je v tem območnem načrtu dodan. Ker se po vseh enotah ni dosledno ločevalo visokogorskih bukovih gozdov, smo gospodarski razred ločili od gorskih bukovih gozdov po nadmorski višini (nad 1200 m) ali kartirani gozdni združbi Fagetum altimontanum. Največje površine obsega v GE Luče, precej ga je pa tudi v Gornjem Gradu (Menina) in Nazarjih (Golte). Večina površin je v državnem lastništvu, precej je tudi gozdov s posebnim namenom z načrtovanim posekom (krajinski parki).


Gozdna združba Površina Delež 5. Rastišča gorskih (in visokogorskih) bukovij na karbonatnih kamninah

1,360.25 79.39

ANEMONE – FAGETUM (Anemone trifoliae – Fagetum var. geogr. Chalamintha grandiflora)

57.22 3.34


1,294.71 75.57


180.72 10.55

RHODODENDRO – RHODOTHAMNETUM (Rhodothamno-Pinetum mugo)

76.76 4.48


27.39 1.60

ostale združbe 4.46Skupaj 1,713.31 100.00 Gozdovi so deloma spremenjeni (smrekovi sestoji), deloma pa so ohranili naravno sestavo. Smreki in bukvi je močneje primešan še macesen, manj pa je jelke in plemenitih listavcev. Prevladujejo enomerni debeljaki in drogovnjaki. Deloma je še prisotna gozdna paša.



GOSPODARSKI RAZREDI





Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 147.15 3.85 0.09 28.20 0.00 63.21 0.00 1.56 0.02 0.12% 60.26 1.57 0.04 11.55 0.00 25.88 0.00 0.64 0.01 0.05

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Lesna zaloga ostaja praktično enaka, prirastek pa se je malo povečal. Rahlo se povečuje delež jelke, macesna in bukve ter ostalih listavcev, zmanjšuje pa delež smreke.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 64.26 0.95 0.05 9.63 0.00 24.70 0.00 0.37 0.00 0.022000 60.26 1.57 0.04 11.55 0.00 25.88 0.00 0.64 0.01 0.05


0

10

20

30

40

50

60

70


dele

ž v

%

stanje

model


GOSPODARSKI RAZREDI


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


dele

ž v

%

stanjemodel


Preglednica 159: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 191.84 16.0 38.4 38.9 6.7 19.3 50.3 30.4 13.9 28.9 14.6 42.6Drogovnjak 483.55 18.0 44.7 37.1 0.2 3.7 69.2 27.1 33.0 45.3 20.8 0.8Debeljak 792.44 13.7 57.2 27.1 2.0 30.5 54.6 14.9 6.6 42.6 30.0 20.7Sestoj v obnovi 244.87 6.7 47.1 41.3 4.9 30.6 60.3 9.0 0.0 5.5 10.1 84.3Prebiralni in razn. sestoji 0.61 0.0 100.0 0.0 0.0 100.0 0.0 0.0 0.0 0.0 100.0 0.0


• Skupinsko do sestojno raznodoben mešan gozd smreke (54%), bukve (29%) in macesna (13%) s primesjo jelke (2%) ter drugih listavcev (2%)


• ciljna kakovost: iglavci Ž1, listavci Ž2

• ciljno razmerje razvojnih faz: mladovje 11%, drogovnjak 26%, debeljak 41%, sestoj v obnovi 22%


V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža listavcev.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Z obnovo nadaljevati zadržano, postopno. Predvidene so manjše spopolnitve naravnega mladja in zaščita pred divjadjo.

Šibka nega mladovi – le tam, kjer je potrebna krepitev stabilnosti in uravnavanje zmesi v korist listavcev.

V drogovnjakih šibka redčenja s poudarkom na stabilnosti sestojev in pospeševanju minoritetnih vrst.

V ohranjenih debeljakih pretežno sanitarne sečnje. V preredčenih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek primerne sestave. Debeljake s slabo zasnovo postopno uvajati v obnovo.

GOSPODARSKI RAZREDI


Ukrepi







Gozdnogospodarska vloga OGR v območju* Zaradi poudarjenih ekoloških funkcij gozdov je visok delež površin, kjer je predvidena le sanitarna sečnja ali ni predvidenega poseka (20%). V možnem poseku pa prevladujejo sečnje v debeljakih (50%) – pretežno uvajanje v obnovo in redčenja v drogovnjakih (28%).




Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 10.00 10.00 Priprava tal ha 10.00 10.00 Sadnja ha 15.00 15.00 Obžetev ha 9.00 23.00 Nega mladja ha 27.00 33.00 Nega gošče ha 30.00 36.00 Nega letvenjaka ha 35.00 38.00 Drugo redčenje ha 30.00 30.00 Varstvo pred žuželkami dni 110.00 110.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 500.00 500.00 Ostala dela dni 15.00 15.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.11 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH-PLITVA TLA 050

STANJE GOZDOV

Gozdovi tega gospodarskega razreda poraščajo strme in skalovite dele karbonatnih pobočij v GE Solčava, Luče in Gornji Grad. Nahajajo se posamič, večinoma na meji z varovalnim gozdom. Prevladuje zasebna gozdna posest, državnih gozdov pa je približno ena četrtina.



Skupaj

Večnamenski gozdovi 987.79 346.6 9.78 1,344.17 GPN z načrtovanim posekom 41.37 41.37 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 1,029.16 346.60 0.00 9.78 1,385.54


Gozdna združba Površina Delež 6. Rastišča jelke in bukve 1,229.37 88.73 LUZULO-ABIETI-FAGETUM PRAEALPINUM (Homogyno sylvestris – Fagetum)

101.07 7.29


1,128.30 81.43

Ostala rastišča 156.17 11.27 OSTRYO - FAGETUM 53.38 3.85 FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM (Ranuncolo platanifolii – Fagetum var. geogr. Hepatica nobilis)

40.72 2.94

PINETUM SUBILLYRICUM (Pinetum austroalpinom)

24.73 1.78


Zgradba gozda

Prevladujejo skupinsko postopno gospodarjeni gozdovi, raznomernih sestojev je za manj kot 1%. Slednji so v glavnem sestoji na najbolj strmih rastiščih, kjer po večini gospodarjenje ni možno. Naravni pogoji za prebiralno gospodarjenje tukaj seveda niso prisotni.

V zgradbi gozda prevladujejo debeljaki (55%), od modelnega razmerja pa najbolj odstopa delež drogovnjakov (samo 19%). Vendar pa se je treba zavedati, da je v danih naravnih razmerah pogosto nemogoče vzpostaviti idealno modelno razmerje razvojnih faz, saj bi to lahko ogrozilo varovalno funkcijo gozdov, ki je v tem gospodarskem razredu izredno poudarjena.

V lesni zalogi sicer prevladuje smreka (41%), vendar je njen delež nižji kot v ostalih gospodarskih razredih lesnoproizvodnih gozdov. Delež bukve je le malo nižji (38%), razmeroma ugoden je tudi delež jelke (skoraj 11%). Od ostalih drevesnih vrst ima pomembnejšo vlogo še macesen. Prevladujejo sestoji z ohranjeno ali spremenjeno drevesno sestavo. Večina lesne zaloge se nahaja v drugem debelinskem razredu, vendar pa primanjkuje dreves iz najvišjega debelinskega razreda.

Zgoraj navedeno priča o manjši poudarjenosti lesnoproizvodne funkcije in precej večji poudarjenosti ekoloških funkcij, še zlasti varovalne in hidrološke. V skladu s tem je potekalo tudi preteklo gospodarjenje, zato so se tukaj ohranili še razmeroma naravni gozdovi.

GOSPODARSKI RAZREDI







Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 106.51 28.11 2.86 15.96 0.05 99.27 0.02 5.82 1.50 0.36% 40.89 10.79 1.10 6.13 0.02 38.11 0.01 2.23 0.58 0.14

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Površina, lesna zaloga, prirastek, posek

Površina obravnavanega gospodarskega razreda se ni bistveno spremenila. Zmanjšala se je za okoli 6 ha, kar pa predstavlja le 0,45% površine gospodarskega razreda.

Hektarska lesna zaloga gozdov se je za malenkost (0,3%) zmanjšala, vendar le na račun zmanjšanja pri iglavcih. Lesna zaloga listavcev se je medtem povečala za skoraj 8%. Skupen prirastek se je povečal za 2%, pri tem pa se je znižal prirastek iglavcev in sicer za dobrih 5%.

Višina možnega poseka predvidenega za to načrtovalno obdobje se precej zmanjšala – za skoraj 24%. Temu je vzrok velika poudarjenost ekoloških funkcij, razmeroma nizka povprečna lesna zaloga gozdov v obravnavanem gospodarskem razredu in dejstvo, da so to eni redkih še ohranjenih jelovo-bukovih gozdov v nazarskem gozdnogospodarskem območju. Po drugi strani pa majhna površina gospodarskega razreda, nizka lesna zaloga (v zadnjem desetletju se je celo malenkostno zmanjšala) in zahtevni pogoji sečnje ter spravila znižujejo pomen lesnoproizvodne funkcije, kar govori v prid znižanju dovoljenega poseka.

Drevesna sestava

Trend sprememb drevesne sestave je precej ugoden. Postopno se znižuje delež smreke ob hkratnem dviganju deleža bukve. Če se ta trend ne spremeni, se bosta deleža teh drevesnih vrst izenačila že v tem načrtovalnem obdobju. Nekoliko bolj zaskrbljujoč je le trend upadanja deleža jelke, čemur bo potrebno posvetiti več pozornosti pri gozdnogojitvenem načrtovanju.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 41.05 15.05 0.78 5.18 0.00 36.44 0.00 1.26 0.19 0.042000 40.89 10.79 1.10 6.13 0.02 38.11 0.01 2.23 0.58 0.14

GOSPODARSKI RAZREDI



0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanje

model


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanjemodel


Preglednica 169: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 136.49 21.0 63.6 15.4 0.0 21.0 61.9 17.1 29.9 36.9 8.4 24.9Drogovnjak 266.11 17.1 45.4 33.7 3.8 11.9 59.2 28.8 18.2 51.0 24.6 6.2Debeljak 756.99 23.1 54.8 19.9 2.2 18.9 67.3 13.8 18.2 51.0 24.6 6.2Sestoj v obnovi 204.07 26.3 25.0 40.0 8.8 10.9 76.0 13.1 0.0 0.5 25.0 74.4Panjevec 9.06 0.0 0.0 82.5 17.5 0.0 17.5 82.5 0.0 0.0 17.5 82.5Prebiralni in razn. sestoji 12.82 18.2 72.3 9.5 0.0 0.0 30.0 70.0 0.0 0.0 0.0 100.0

GOSPODARSKI RAZREDI



• Sestojno do skupinsko raznodoben in skupinsko mešan gozd bukve (45%) ter smreke (32%) in s posamično do šopasto primesjo jelke (12%), bora (1%), macesna (6%), plemenitih listavcev (3%) ter drugih listavcev (1%)





• ciljna kakovost:: iglavci Ž1; listavci Ž1/ŽII


Za zagotavljanje varovalne funkcije gozdov je potrebno opustiti gradnjo gozdnih vlak v težje dostopnih predelih. Na strmejših legah pomlajevati v ozkih progah.

V vseh sestojih naj bo gospodarjenje izrazito malopovršinsko s pospeševanjem pestrosti in stabilnosti gozdnih sestojev. Pospeševati in ohranjati bukev ter predvsem jelko, v bližini naselij pa tudi plodonosne drevesne vrste in posamezna starejša drevesa slikovitih oblik.

Malopovršinska naravna obnova. Manj vitalne starejše debeljake postopno uvesti v obnovo. Umetno obnovo izvajati kot spopolnitev naravnega mladja in tam, kjer je močno prizadeta varovalna funkcija gozdov.

Srednje intenzivna nega mladovij. Poudarek na krepitvi stabilnosti in ohranjanju pestre vrstne sestave. Čim bolje izkoristiti indirektno nego.

V drogovnjakih šibka redčenja z večjim poudarkom na vitalnosti kot na kvaliteti izbrancev.

V ohranjenih debeljakih le najnujnejši ukrepi. V preredčenih debeljakih pospeševati naravni pomladek (še posebej jelko in bukev).

Kjer sta varovalna ali hidrološka funkcija močneje poudarjeni in spravilne razmere to omogočajo, pospeševati raznomerno strukturo. Ukrepi







Gozdnogospodarska vloga OGR v območju* Zaradi poudarjenih ekoloških funkcij gozdov (posebej varovalne funkcije – veliki nakloni, skalovitost) je visok delež površin, kjer je predvidena le sanitarna sečnja ali ni predvidenega poseka (preko 30%). V možnem poseku pa prevladujejo manj intenzivne sečnje v debeljakih (56%).

GOSPODARSKI RAZREDI





Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 12.00 12.00 Priprava tal ha 7.00 7.00 Sadnja ha 10.00 10.00 Obžetev ha 8.00 25.00 Nega mladja ha 35.00 43.00 Nega gošče ha 42.00 51.00 Nega letvenjaka ha 37.00 39.00 Drugo redčenje ha 24.00 24.00 Varstvo pred žuželkami dni 125.00 125.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 250.00 250.00 Zaščita z ograjo dni 300.00 300.00 Ostala dela dni 50.00 50.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.12 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 051

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 1,460.51 1,573.62 11.57 3,045.70 GPN z načrtovanim posekom 47.78 4.36 52.14 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 1,508.29 1,577.98 0.00 11.57 3,097.84 Ohranjeni gozdovi na rastiščih jelke in bukve ležijo večinoma v enoti Gornji Grad (Menina) in na ostalih planotah (Veža, Krašica, Raduha). Prevladuje državno lastništvo in večnamenski gozdovi.



113.62 3.67


2,698.85 87.12

Ostala rastišča 285.37 9.23 FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM (Ranuncolo platanifolii – Fagetum var. geogr. Hepatica nobilis)

106.87 3.45

GALIO ROTUNDIFOLII –ABIETETUM 66.26 2.14 QUERCO-LUZULO-FAGETUM (Castaneo – Fagetum sylvaticae)

33.96 1.1


Zaradi sušenja jelke prevladujejo mešani gozdovi bukve in smreke s primešano jelko, macesnom in plemenitimi listavci. Posebej v državnih gozdovih je bilo začetka prejšnjega stoletja precej več smreke in jelke. Zaradi izsekavanja iglavcev so v določenih predelih nastali skoraj čisti bukovi gozdovi. Intenzivno se začne z njimi gospodariti šele po dograditvi cestnega omrežja, ko pa se je poseglo razmeroma močno in se na velikih površinah prepletajo površine mladih sestojev in sestojev v obnovi.

Prevladujejo debeljaki, ki pa so že delno presvetljeni in pomlajeni. Posebej v določenih predelih (Menina) je precej tudi mladovij in sestojev v obnovi. Starejšim bukvam naglo pada kvaliteta lesa (rdeče srce).






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 104.73 29.93 0.40 6.29 0.02 112.42 0.40 12.71 1.40 0.68% 38.94 11.13 0.15 2.34 0.01 41.80 0.15 4.73 0.52 0.25

GOSPODARSKI RAZREDI


ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Zaradi obnove starih bukovih sestojev v državnih gozdovih ostajajo lesne zaloge približno enake, prirastki se pa rahlo povečujejo. V zadnjem obdobju se je tudi malo povečal delež bukve in ostalih listavcev ter macesna, zmanjšal se je pa zlasti delež jelke.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 39.62 15.55 0.16 2.05 0.00 39.32 0.12 3.09 0.10 0.012000 38.94 11.13 0.15 2.34 0.01 41.80 0.15 4.73 0.52 0.25


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanje

model


GOSPODARSKI RAZREDI


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45


dele

ž v

%

stanjemodel


Preglednica 179: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 532 34.6 56.9 7.8 0.7 26.3 45.6 28.1 53.9 22.7 9.5 13.9Drogovnjak 553.99 48.8 40.6 10.7 0.0 24.7 42.8 32.6 58.4 34.5 6.7 0.4Debeljak 1228.52 29.0 55.5 13.9 1.7 37.7 53.0 9.3 10.6 53.7 25.1 10.7Sestoj v obnovi 634.36 27.9 38.6 28.5 5.0 27.2 62.3 10.6 0.0 1.8 13.9 84.3Grmišče 4.19 0.0 0.0 0.0 100.0 0.0 0.0 100.0 47.7 6.2 35.3 10.7Prebiralni in razn. sestoji 144.78 28.8 57.3 13.9 0.0 62.8 36.9 0.4 0.4 48.2 13.8 37.6


• Skupinsko raznodoben mešan gozd bukve (45%), smreke (33%) in jelke (12%) s primesjo macesna (3%), plemenitih listavcev (6%) ter drugih listavcev (1%)


• ciljna kakovost: iglavci F/Ž1, listavci F/Ž1



Osrednja gozdnogojitvena usmeritev je intenzivna nega ter akumulacija prirastka.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Izjema so močno pomlajene površine državnih gozdov, kjer je potrebno obnovo pospešiti, pri tem pa ohranjati vse sklenjene dele sestojev. Zaradi lokalno močno porušenega razmerja razvojnih faz je potrebno ohraniti določene dele sestojev tudi kot ekocelice. Umetna obnova le za manjše spopolnitve naravnega mladja.

Intenzivna nega mladovij. Zaradi obsežnih površin je potrebno intenzivnost prilagoditi zasnovam, povsod pa opraviti najnujnejša dela za krepitev stabilnosti sestojev. Poudarek na pomoči konkurenčno šibkejšim vrstam.

GOSPODARSKI RAZREDI


V drogovnjakih intenzivna redčenja. Pri tem krepiti odpornost sestojev in skrbeti za dovolj sproščene krošnje pri bukvi.

V ohranjenih debeljakih pretežno sanitarne sečnje. Zadrževati uvajanje v obnovo vseh sklenjenih sestojev. Obnova naj se začne v vrzelastih sestojih na manjših površinah, drugje pa zadrževati pomlajevanje. Ukrepi

Preglednica 180: D-UMP - Temeljni podatki za utemeljitev višine možnega pos






Gozdnogospodarska vloga OGR v območju* Zaradi močno pomlajenih sestojev in padanja kvalitete bukovega lesa v starih sestojih je predvidena intenzivna obnova. Del površin starih ohranjenih bukovih sestojev pa bo potrebno ohraniti kot ekocelice – naravna zatočišča za redke in ogrožene vrste. Predvsem zaradi poudarjene biotopske funkcije je zato precej površin, kjer je predviden le nizek posek ali ni predvidenega poseka (18% površine). V pretežnem delu sestojev v obnovi pa je predvidena pospešena obnova, prav tako pa so tudi v debeljakih intenzivne sečnje na 1/3 površine.




Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 56.00 56.00 Priprava tal ha 5.00 5.00 Sadnja ha 20.00 20.00 Obžetev ha 17.00 52.00 Nega mladja ha 125.00 165.00 Nega gošče ha 150.00 180.00 Nega letvenjaka ha 238.00 262.00 Drugo redčenje ha 51.00 51.00 Varstvo pred žuželkami dni 400.00 400.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 500.00 500.00 Zaščita z ograjo dni 1,000.00 1,000.00 Ostala dela dni 200.00 200.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.13 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED ZASMREČENI JELOVO-BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 052

STANJE GOZDOV Gozdovi tega gospodarskega razreda se nahajajo predvsem v "alpskem" delu obravnavanega gozdnogospodarskega območja. Rastišča jelovo-bukovih gozdov sicer obsegajo kar eno četrtino vse površine gozda, vendar so ti gozdovi marsikje zasmrečeni, tako da smreka presega 75% v lesni zalogi. Gre za gozdove na karbonatni matični podlagi. Največji strnjeni kompleksi teh gozdov se nahajajo na pobočjih vzdolž Savinje, pod Raduho, v Podvolovjeku, na Menini in zahodnem delu Krašice.



Skupaj

Večnamenski gozdovi 2,212.27 1,415.43 21.02 3,648.72 GPN z načrtovanim posekom 202.52 50.79 253.31 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 2,414.79 1,466.22 0.00 21.02 3,902.03



234.28 6.00


3,029.67 77.64

Ostala rastišča 638.08 16.36 FAGETUM ALTIMONTANUM PRAEALPINUM (Ranuncolo platanifolii – Fagetum var. geogr. Hepatica nobilis)

158.85 4.07

GALIO ROTUNDIFOLII -ABIETETUM 92.39 2.37 ACERI – FRAXINETUM (Aceri – Fraxinetum illyricum)

65.67 1.68


Prevladuje večje površinsko skupinsko postopno gospodarjenje, delež raznomernih sestojev pa je zanemarljiv (okoli 2%).

Prevladujoča razvojna faza je debeljak, ki pa zavzema približno 42% gozda. Znaten je tudi delež drogovnjakov (33%), medtem ko je sestojev v obnovi in mladovja precej manj ( po 11%). Pomlajevanje je oteženo zlasti v močno zasmrečenih sestojih. Dodaten problem povzroča objedanje pomladka po divjadi, ki je najopaznejše pri jelki, bukvi in javorju.

Pri iglavcih prevladujejo drevesa v drugem debelinskem razredu, pri listavcih pa v prvem. Takšna struktura lesne zaloge je predvsem posledica dosedanjega gospodarjenja, ki ni dovolj pospeševalo listavcev, ampak se je predvsem usmerjalo v vzgojo smrekovih sestojev. Zato v lesni zalogi prevladuje smreka s skoraj 75%, na drugem mestu je bukev z 8%, sledi jelka s 7% in končno macesen z nekaj več kot 5%.

V obravnavanem gospodarskem razredu je dolgoročno še najbolj ogrožena trajnost lesnoproizvodne funkcije. Da je temu tako, je iskati vzrok predvsem v številnih težavah, ki nastopijo pri pomlajevanju zasmrečenih sestojev. Dolgoročno gledano je torej neobhodno potrebno bistveno povečati delež bukve.

GOSPODARSKI RAZREDI







Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 205.77 19.11 3.28 14.68 0.18 22.38 0.12 8.04 0.84 0.87 % 74.75 6.94 1.19 5.33 0.06 8.13 0.04 2.92 0.31 0.31


Površina obravnavanega razreda se je povečala za okoli 43 ha. To je posledica združevanj odsekov, pri čemer so se v obravnavani gospodarski razred uvrstile nekatere površine, ki so pred tem sodile v druge gospodarske razrede.

Hektarska lesna zaloga se je povečala za okoli 7%, kar gre predvsem na račun akumulacije prirastka. pri iglavcih je to povečanje 4%, pri listavcih pa skoraj 30%. Ker pa je delež listavcev v lesni zalogi pičel, tudi to povečanje ne pomeni bistvenega izboljšanja stanja gozdov. Prirastek se je v povprečju povečal za 14%.

Višina možnega poseka se je glede na prejšnje načrtovalno obdobje povečala za 12%. Temu je poglavitni vzrok precejšen delež starejših debeljakov, ki se jim je vrednostni prirastek že močno znižal in jih je potrebno uvajati v obnovo.

Trendi sprememb drevesne sestave niso preveč ugodni. Delež smreke ostaja enak, delež bukve se le počasi povečuje, medtem ko delež jelke znatno upada.






Dr. tr. list

Meh.List

1990 74.41 10.19 0.77 4.96 0.01 7.51 0.01 1.99 0.12 0.02 2000 74.75 6.94 1.19 5.33 0.06 8.13 0.04 2.92 0.31 0.31

GOSPODARSKI RAZREDI



0

10

20

30

40

50

60

70

80


dele

ž v

%

stanje

model


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


dele

ž v

%

stanjemodel



GOSPODARSKI RAZREDI



• Sestojno do skupinsko raznodobnen gozd smreke (65%) in bukve (15%), s posamično ali šopasto primesjo jelke (8%), bora (1%), macesna (5%), plemenitih listavcev (5%) in drugih listavcev (1%).






• ciljno obdobje: 30 let Gozdnogojitvene usmeritve

Gozdnogojitveni sistem: skupinsko raznodobno gospodarjenje

Osnovne usmeritve za zagotavljanje funkcij gozdov so: pospeševati pestrost in stabilnost gozdnih sestojev ter ustvarjati ugodne življenjske pogoje za divjad in redke živalske vrste (ohranjanje starejših razgrajenih sestojev in podaljšanje proizvodne dobe na območjih rastišč divjega petelina). Na področjih z močno poudarjeno hidrološko funkcijo namenjati posebno pozornost ohranjanju gozdnih potokov in preprečevanju izlitja goriva. V zimskem času omejiti sečnje v predelih, kjer prezimuje divjad.

Obnova naj poteka malopovršinsko in sicer najprej v sestojih, kjer se uspešno pomlajujeta bukev in jelka. Povsod težiti k razgibani strukturi. Umetno obnovo usmeriti predvsem na površine, ki so močno obremenjene z divjadjo in na degradirana tla, kjer se ne pojavljajo naravne vrste. Spopolnjevati naraven pomladek v pretirano redčenih starejših debeljakih, ki se nezadostno pomlajujejo. Saditi predvsem bukev, jelko, javor in macesen. Obvezna zaščita pred divjadjo.

Intenzivna nega mladovij s ciljem povečati delež listavcev, jelke in macesna ter krepiti njihovo vitalnost. Redčenja v letvenjakih začeti zgodaj, pogosto in izvajati s takšno jakostjo, da dosežemo čim večjo stabilnost in višji delež primešanih vrst.

Intenzivna redčenja mlajših drogovnjakov, kasneje podaljševati intervale redčenj.

V debeljakih prenehati z redčenji v starosti 90 let. Pri uvajanju v obnovo dati prednost debeljakom, kjer se bukev dobro pomlajuje ter premočno redčenim starejšim sestojem z nizkim prirastkom. Posamezne vitalne bukove in jelove semenjake ohranjati skozi dve proizvodni obdobji. V delno razgrajenih sestojih ustvarjati in pospeševati razgibano strukturo s posekom posameznih nevitalnih dreves. Ukrepi








GOSPODARSKI RAZREDI




Vzrok nekoliko večji intenziteti načrtovanega poseka iglavcev je v večjem deležu močno preredčenih starejših debeljakov, ki jim je prirastek že močno upadel. Omenjene sestoje bo potrebno uvajati v obnovo že v tem načrtovalnem obdobju.


Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 78.00 78.00 Priprava tal ha 12.00 12.00 Sadnja ha 32.00 32.00 Setev ha 0.00 0.00 Obžetev ha 23.00 70.00 Nega mladja ha 86.00 107.00 Nega gošče ha 163.00 204.00 Nega letvenjaka ha 159.00 174.00 Drugo redčenje ha 124.00 124.00 Varstvo pred žuželkami dni 730.00 730.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 1,000.00 1,000.00 Ostala dela dni 130.00 130.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.13 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED VISOKOGORSKI SMREKOVI GOZDOVI NA KARBONATIH 060

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 271.36 174.65 446.01 GPN z načrtovanim posekom 0.00 GPN brez načrtovanega poseka Varovalni gozdovi Skupaj vsi gozdovi 271.36 174.65 0.00 0.00 446.01 Površinsko majhen in manj pomemben gospodarski razred, ki obsega hladnejše lege (smrekova rastišča) na visokih karbonatnih planotah (Golte, Raduha in Veža) v GE Nazarje in Luče.


Gozdna združba Površina Delež 7. Rastišča jelke in smreke 335.11 75.14 ADENOSTYLO GLABRAE-PICEETUM (Adenostylo glabrae – Piceetum var. geogr. Cardamine trifolia)

335.11 75.14


77.7 17.42


31.33 7.02

LUZULO – FAGETUM 1.87 0.42Skupaj 446.01 100.00 V sestojih močno prevladuje smreka, močneje primešani vrsti sta še macesen in bukev. Sestoji so večinoma v razvojni fazi debeljaka in so slabo redčeni.






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 203.73 0.20 0.00 28.83 0.00 2.47 0.00 0.00 0.00 0.19% 86.54 0.09 0.00 12.25 0.00 1.05 0.00 0.00 0.00 0.08

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Lesna zaloga se je v zadnjih obdobjih le malo povečala, večje povečanje je samo pri prirastku v zadnjem obdobju. Delež smreke se še povečuje.

GOSPODARSKI RAZREDI




Preglednica 198: D-GFR2 - Razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst (v %



Dr. tr. list

Meh.List

1990 85.62 0.05 0.00 13.21 0.00 1.13 0.00 0.00 0.00 0.00 2000 86.54 0.09 0.00 12.25 0.00 1.05 0.00 0.00 0.00 0.08


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


dele

ž v

%

stanje

model


0

10

20

30

40

50

60


dele

ž v

%

stanjemodel


GOSPODARSKI RAZREDI


Preglednica 199: ZNS - Sestojna zasnova, negovanost in sestojni sklep po razvojnih fazah oz. zgradbah sestoja Razvojna faza Površina Zasnova Negovanost Sklep ha 1 2 3 4 1 2 3 1 2 3 4 Mladovje 43.85 18.0 67.3 14.7 0.0 3.6 79.7 16.7 32.3 7.9 15.8 44.0Drogovnjak 107.99 8.2 87.4 4.4 0.0 0.0 43.4 56.6 62.4 32.4 0.0 5.2Debeljak 230.3 1.6 94.3 3.4 0.7 27.0 47.6 25.4 14.3 52.2 31.2 2.3Sestoj v obnovi 63.87 3.7 0.0 92.1 4.2 37.4 54.7 7.9 0.0 0.0 2.6 97.4


• Skupinsko do sestojno raznodoben gozd smreke (81%) s posamično do skupinsko primesjo macesna (15%), bukve (3%), jelke in ostalih listavcev (1%)


• ciljna kakovost: iglavci F/Ž1, listavci Ž2

• ciljno razmerje razvojnih faz: mladovje 10%, drogovnjak 25%, debeljak 46%, sestoj v obnovi 19%


V vseh razvojnih fazah težiti k ohranjanju in povečevanju deleža jelke, macesna in listavcev.

Prevladuje naj naravna obnova v manjših jedrih. Umetna obnova (listavci) predvidena le za manjše spopolnitve.

Šibka nega mladovij. Poudarek na krepitvi odpornosti in ohranjanju pestrosti.

V drogovnjakih šibka redčenja. Ohranjati primešane vrste in pospeševati stabilnost.

V ohranjenih debeljakih pretežno sanitarne sečnje. V preredčenih debeljakih ohranjati in pospeševati naravni pomladek primerne sestave. Debeljake s slabo zasnovo postopno uvajati v obnovo. Ukrepi









m3 % na LZ % na PR Iglavci 17,745 17.09 71.89Listavci 115 9.71 49.15Skupaj 17,860 17.01 71.68

GOSPODARSKI RAZREDI



Vrsta dela Enota Površina (ha) dejanska s ponovitvami Priprava sestoja ha 2.00 2.00 Priprava tal ha 2.00 2.00 Sadnja ha 3.00 3.00 Obžetev ha 1.00 3.00 Nega mladja ha 5.00 6.00 Nega gošče ha 10.00 12.00 Nega letvenjaka ha 10.00 11.00 Drugo redčenje ha 16.00 16.00 Varstvo pred žuželkami dni 30.00 30.00 Zaščita s količenjem ali tulci dni 150.00 150.00

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.14 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED GOZDNI REZERVATI 092

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 0.00 0 0 0 0.00GPN z načrtovanim posekom 0 0 0 0 0GPN brez načrtovanega poseka 693.95 485.74 0 3.67 1183.36Varovalni gozdovi 0 0 0 0 0Skupaj vsi gozdovi 693.95 485.74 0.00 3.67 1,183.36

Gozdni rezervati so bili oblikovani v bivših družbenih gozdovih, ki pa so bili z denacionalizacijo večinoma že vrnjeni bivšim lastnikom. Največje površine zavzemajo v enoti Solčava.

To so večinoma ohranjeni gozdovi, izločeni pa so bili pretežno iz varovalnih gozdov. Prevladujejo združbe visokogorskega bukovja in ruševja.


Gozdna združba Površina Delež ANEMONE – FAGETUM (Anemone trifoliae – Fagetum var. geogr. Chalamintha grandiflora)

175.73 14.85


373.9 31.60


177.82 15.03


29.63 2.50

RHODODENDRO – RHODOTHAMNETUM (Rhodothamno-Pinetum mugo)

426.28 36.02

Skupaj 1,183.36 100.00






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 31.18 0.81 3.84 56.12 0.08 82.97 0.00 0.10 0.04 0.54 % 17.75 0.46 2.19 31.94 0.04 47.23 0.00 0.06 0.02 0.31

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Lesne zaloge se malo povečujejo, veliko povečanje prirastka pa je bolj rezultat drugačne metode ugotavljanja.

GOSPODARSKI RAZREDI



Leto Površina Lesna zaloga Letni prirastek Letni posek (ha) (m3/ha) (m3/ha) (m3/ha) Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj 1980 1111.81 82.80 56.22 139.02 0.69 0.60 1.29 0 0 01990 1111.81 86.25 59.79 146.04 0.72 0.65 1.37 0 0 02000 1183.36 92.03 83.65 175.68 2.07 1.45 3.52 0 0 0




Dr. tr. list

Meh.List

1990 22.34 0.30 2.68 33.74 0.00 40.94 0.00 0.00 0.00 0.002000 17.75 0.46 2.19 31.94 0.04 47.23 0.00 0.06 0.02 0.31

CILJI, USMERITVE IN UKREPI Gozdnogojitveni cilj • Skupinsko raznodoben in skupinsko mešan gozd bukve (48%), macesna (32%) in smreke (18%)

s primesjo bora (2%) Gozdnogojitvene usmeritve Brez predvidenih ukrepov (predvidena le spremljava razvoja gozdov in raziskave v gozdnih rezervatih).

GOSPODARSKI RAZREDI


8.2.15 OBMOČNI GOSPODARSKI RAZRED VAROVALNI GOZDOVI 093

STANJE GOZDOV



Skupaj

Večnamenski gozdovi 36.42 175.4 0 10.9 222.72GPN z načrtovanim posekom 0 0 0 0 0GPN brez načrtovanega poseka 0 0 0 0 0Varovalni gozdovi 2,576.27 2,833.29 0 103.83 5,513.39Skupaj vsi gozdovi 2,612.69 3,008.69 0 114.73 5,736.11 Varovalni gozdovi obsegajo največje površine v enotah Solčava in Luče, kjer so vključene tudi površine rušja in ostale prej neurejene površine. Vključeni so tudi naši strokovni predlogi za razglasitev, zato je v GR tudi 223 ha večnamenskih gozdov.


Gozdna združba Površina Delež RHODODENDRO – RHODOTHAMNETUM (Rhodothamno-Pinetum mugo)

1,906.68 33.24


1,635.94 28.52


586.23 10.22


473.80 8.26

OSTRYO - FAGETUM 437.67 7.63 ostale združbe 695.79 12.13Skupaj 5,736.11 100.00






Dr. tr. list

Meh.List

m3/ha 27.89 2.07 6.38 23.48 0.07 42.55 0.45 0.67 3.12 0.06% 26.13 1.94 5.98 22.00 0.06 39.87 0.42 0.63 2.92 0.05

ORIS ZAKONITOSTI RAZVOJA GOZDOV Lesna zaloga varovalnih gozdov je zaradi vključitve rušja malo padla, povečal pa se je delež macesna in v manjši meri tudi listavcev. Površina GR pa se je bistveno povečala zaradi dodanih površin rušja z macesni in ostalih prej neurejenih površin.

GOSPODARSKI RAZREDI



Leto Površina Lesna zaloga Letni prirastek Letni posek (ha) (m3/ha) (m3/ha) (m3/ha) Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj1980 3865.03 67.94 46.60 114.54 0.76 0.55 1.31 0 0 01990 3870.34 68.24 46.32 114.56 0.78 0.58 1.36 0 0 02000 5736.11 59.89 46.84 106.72 1.34 0.97 2.31 0 0 0




Dr. tr. list

Meh.List

1990 31.65 3.65 5.68 18.59 0.00 38.97 0.35 0.28 0.83 0.002000 26.13 1.94 5.98 22.00 0.06 39.87 0.42 0.63 2.92 0.05


• Skupinsko raznodoben mešan gozd bukve (40%), smreke (26%) in macesna (22%) s primesjo jelke (2%), bora (6%) in ostalih listavcev (4%)

Gozdnogojitvene usmeritve Samo sanitarne sečnje oziroma ukrepi za krepitev varovalne funkcije (med te sodi tudi zaščita pred erozijo).

OBNOVA NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT


9 NAČRT OBNOVE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT

Gozdnogospodarske enote ostajajo v enakem obsegu in tudi načrt obnove gozdnogospodarskih enot ostaja enak kot v preteklem načrtu.

Preglednica 215: Načrt obnove načrtov gospodarskih enot Zap. Gozdnogospodarska enota Površina Obdobje veljavnosti Prvo leto veljavnosti št. (ha) veljavnega načrta novega načrta 1 09 NAZARJE 6,875.11 1993-2002 2003 2 07 GORNJI GRAD 7,937.12 1994-2003 2004 3 03 LUČE 9,315.48 1996-2005 2006 4 05 LJUBNO 5,749.44 1997-2006 2007 5 13 VELENJE 5,083.93 1998-2007 2008 6 11 BELE VODE 5,567.63 1999-2008 2009 7 01 SOLČAVA 7,806.55 2000-2009 2010

Meje gozdnogospodarskih enot (GE) ostajajo enake vse od območnega načrta 1971 - 1980. Od takrat so se samo združile po lastništvu ločene GE.

Površina gozdov v GE je po pravilniku praviloma od 3 000 do 6 000 ha. Z združitvijo, ki je bila opredeljena v preteklem območnem načrtu, pa smo te predvidene okvirje presegli v večini enot (Nazarje, Gornji Grad, Luče in Solčava). Preseganje je največje v Lučah, kjer pa so bile v preteklem načrtu dodane tudi obsežne površine rušja, ki jih bomo ob obnovi načrta morali še preveriti na podlagi digitalnih ortofoto posnetkov.

Če upoštevamo samo površino večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom z dovoljenimi ukrepi, potem presegajo površino 6 000 ha gozdnogospodarske enote Luče, Nazarje in še posebej Gornji Grad. Vseh teh večjih enot ni možno razdeliti po naravnih mejah in obenem po katastrskih občinah. Ker so vse gozdnogospodarske enote zaključene naravne enote (praviloma omejene po gorskih grebenih), gravitacijske in družbeno-gospodarske enote (večinoma se ujemajo z občinami) in bi z večjimi spremembami (delitvami) onemogočili primerjavo razvoja gozdov za celotno obdobje, se za spremembe členitve gozdov na GE nismo odločili. Pri spremembah enot bi bilo potrebno deliti tudi gozdne predele državnih gozdov, ki imajo dolgotrajno tradicijo.

Že v preteklem območnem načrtu sta bila pripravljena dva variantna predloga. Po celoviti presoji urejevalcev in strokovne komisije pa je bila sprejeta sedanja delitev gozdov na GE (kljub razmeroma velikim gozdnogospodarskim enotam).

LITERATURA


10 LITERATURA Fitocenološki elaborati: ČAMPA, L. 1977. Gozdne združbe nazarskega gozdnogospodarskega območja. Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. MARINČEK,L.,PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M.1973. Vegetacijska in rastiščna analiza za območje gozdnogospodarskih enot Gornji Grad in Nazarje - SLP II. Biološki inštitut Jovana Hadžija, SAZU, Ljubljana. MARINČEK,L.,PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M.1974. Vegetacijska in rastiščna analiza za območje gozdnogospodarskih enot Ljubno II in Luče II (bivši SLP 1). Biološki inštitut Jovana Hadžija, SAZU, Ljubljana. MARINČEK,L.,PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M.1977. Vegetacijska in rastiščna analiza za območje gozdnogospodarske enote Ljubno (zasebni sektor). Biološki inštitut Jovana Hadžija, SAZU, Ljubljana. MARINČEK,L.,PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M. 1983. Vegetacijska in rastiščna analiza za G.E. Gornji grad - zasebni gozdovi. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana. MARINČEK,L.,PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M. 1987. Vegetacijska in rastiščna analiza za območje GGE Velenje-zasebni gozdovi. Biološki inštitut SAZU. MARINČEK,L.,PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M. 1989. Vegetacijska in rastiščna analiza za območje GGE Bele vode - zasebni gozdovi. Biološki inštitut SAZU. PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M. 1986. Poročilo o gozdni vegetaciji in rastiščih v Matkovem kotu – odd.121 z izrezom fitocenološke karte M 1: 10 000. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana. WRABER,M. 1960. Pregled in opis glavnih gozdnih združb na področju Mozirja in Gornjega grada. v: Ureditveni načrt 1959 - 1968, Gosp.enota Mozirje. WRABER,M. in ostali. 1963. Gozdnogojitveni elaborat za območje Gozdnega gospodarstva Nazarje. Inštitut za biologijo SAZU, Ljubljana. WRABER,M.,PUNCER,I.,ZUPANČIČ,M.1972. Vegetacijska in rastiščna analiza za gozdnogospodarsko enoto Nazarje – zasebni gozdovi. . Inštitut za biologijo SAZU, Ljubljana. (v obnovitvenem gozdnogospodarskem načrtu GGE Nazarje 1972-1981). Vegetacijske karte GE Solčava - družbeni in zasebni gozdovi, Biološki inštitut SAZU, 1991. Fitocenološka karta gozdnogospodarske enote Nazarje, GG Nazarje, 1993.

Gozdnogospodarski načrti: 1962. Gozdnogospodarski načrt za XI. gozdnogospodarsko območje. Zavod za napredek gospodarstva Celje. 1976. Območni gozdnogospodarski načrt za obdobje 1971 – 1980. Glin Nazarje. 1986. Gozdnogospodarski načrt območja Nazarje 1981 – 1990. Gozdno gospodarstvo Nazarje. 1992. Gozdnogospodarski načrt območja Nazarje 1991 – 2000. Gozdno gospodarstvo Nazarje. 1993. Gozdnogospodarski načrt GGE Solčava 1991 – 2000.Gozdno gospodarstvo Nazarje. 1997. Gozdnogospodarski načrt GGE Nazarje 1993 – 2002.Gozdno gospodarstvo Nazarje. 1997. Gozdnogospodarski načrt GGE Gornji Grad 1994 – 2003. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. 2000. Gozdnogospodarski načrt GGE Luče 1996 – 2005. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje.

LITERATURA


2000. Gozdnogospodarski načrt GGE Ljubno 1997 – 2006. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. Gozdnogospodarski načrt GGE Velenje 1998 – 2007. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. Gozdnogospodarski načrt GGE Bele vode 1999 – 2008. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. Ostali viri: Gregori,J.1994. Krajinski park Škale - projektna dokumentacija. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Grad Vrbovec Nazarje. 1998. EPSI, Nazarje. Naravovarstvene smernice za gozdarstvo za gozdnogospodarske načrte območij z obdobjem veljavnosti 2001 - 2010. 2002. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. Ur.v. občine Velenje št.2/85. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in termalnih vrelcev na območju občine Velenje. Ur.v. občine Velenje št.3/84. Odlok o razglasitvi gozdov za trajno varovalne gozdove v občini Velenje. Uradni vestnik občine Velenje št.2 - 28.III.1985. Odlok o razglasitvi gozdov za trajno varovalne gozdove v občini Mozirje (Uradni list SRS št.6 - 18.III. 1977) Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (Uradni list SRS št.6 - 14.III. 1980) Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS št.27 - 10.VII 1987) Odločba o zavarovanju Robanovega kota v zgornji Savinjski dolini (Uradni list Ljudske republike Slovenije št. 7-33/50 – 5.december 1949) Perko, D. 1998. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. Perko, D. 1998. Slovenske občine. Mladinska knjiga, Ljubljana. Popis zdravstvenega stanja gozdov, GIS. 2001. (http://www.gozdis.si/popis2000-2.htm) Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list RS, št. 92/00. Regionalni razvojni program Savinjske regije. 2000. CIC, Ljubljana. Sklep o razglasitvi gozda s posebnim namenom (Uradni list Republike Slovenije št.21 - 22.IV. 1994) Statistični letopis Republike Slovenije 2000. VESELIČ,Ž. 2001. Analiza razvojnih možnosti gozda in gozdarstva v prostoru. Strokovne podlage sektorja gozdarstva za prostorski plan Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. WINKLER, I.,KRAJČIČ,D. 2000. Stroški gozdnega dela od 1. avgusta 2000 dalje. BTF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana. Žnidarčič,M. 1982. Poročilo h geološki karti gozdnogospodarskega območja Nazarje. Geološki zavod Ljubljana.

http://www.gozdis.si/popis2000-2.htm

PRILOGE


11 NAČRT SO IZDELALI Sodelavci pri izdelavi načrta Nosilec izdelave načrta je Vid Preložnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje. Pri izdelavi načrta so poleg sodelavcev iz odseka za načrtovanje, ki so opravili večino dela, sodelovali še vodje ostalih odsekov in območne enote ter pri zbiranju potrebnih informacij še sodelavci iz krajevnih enot.

Večino tekstnega dela sta sestavila nosilec izdelave načrta in Tomaž Gerl, pomočnik vodje odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje. Pri izdelavi tekstnega dela načrta so sodelovali iz odseka za načrtovanje še Martin Pipan, Rudi Mutec in Gregor Štancar (opis stanja gozdov) ter vodja OE Toni Breznik (organiziranost gozdarstva in ekonomska presoja) ter vodje odsekov Marija Sodja Kladnik, Jože Jeraj in Marijan Denša vsak za svoje strokovno področje. Poglavje o funkcijah gozdov in del načrta za gospodarjenje z gozdovi po območnih gospodarskih razredih in del opisa stanja gozdov je sestavil Tomaž Gerl, ostala poglavja pa nosilec načrta. Predlog načrta je bil izdelan 13. 9. 2002. Načrt smo dopolnili (27.11.2002) še z naravovarstvenimi usmeritvami, ki smo jih prejeli iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo (dopis št. 354-04-11/2002 z dne 8.11.2002). Nazarje, 29. 11. 2002 Podpisniki Vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje mag. Vid Preložnik, univ.dipl.inž.gozd. Vodja OE Nazarje: Toni Breznik, univ.dipl.inž.gozd. Vodja Oddelka za gozdnogospodarsko načrtovanje Dragan Matijašić, univ.dipl.inž.gozd. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavnar, univ.dipl.inž.gozd.

Documents

obmocni nacrt 2002 brez prilog