Obogatena živila in prehranske trditve

informacije, ki jim lahko zaupate

www.zps.si

2

Ali veste?Inovacije v prehranski industriji so pogosto namenjene bogatenju živil

s hranili, ki domnevno pripomorejo k vzdrževanju zdravja. Proizvajalci in tr-govci še posebej poudarjajo in oglašujejo posamezne lastnosti obogatenih živil. Obogatena živila, ki jih izdatno podpirajo prehranske trditve ali naved-be, so lahko tudi nevarna past za manj izkušene potrošnike, zlasti za otroke in mlade. Če slednji zaužijejo preveč posameznih sestavin, poudarjenih v obogatenih živilih, so lahko izpostavljeni celo zdravstvenemu tveganju.

Živila, obogatena z vitamini in minerali, so naprodaj že vrsto let. Tudi živila, ki so obogatena z maščobnimi kislinami (na primer omega 3 in ome-ga 6) in vlakninami, kot so denimo inulin in oligosaharidi, niso več novost. Pred kratkim so na trg prišla tudi živila, ki so obogatena z rastlinskimi ste-roli. Zanimivo je, da se tovrstna živila dobro prodajajo, čeprav so največkrat veliko dražja od podobnih živil, ki niso obogatena.

Zakaj proizvajalci bogatijo živila?Proizvajalci dodajajo vitamine, minerale in druge dodatke, ki izboljšajo

hranilno vrednost živil, predvsem iz treh razlogov. Prvič zato, da nadomestijo hranila, ki se izgubijo med predelavo in

distribucijo. Tako na primer nekatere mlekarne dodajajo v mleko z manj maščobe le toliko vitamina A in D, kot ju je mleko izgubilo z odstranjeno maščobo. Tudi nektarjem, ki vsebujejo le do 50 % sadnega deleža, pogosto dodajajo vitamine A, C in E.

Drugi razlog za dodajanje vitaminov, mineralov in drugih dodatkov živilom je, da lahko tako proizvajalci naredijo novo živilo, ki je podobno že znanemu. Lep primer za to so pijače, ki so v bistvu sestavljene iz vode, sladkorja in citronske kisline. Z dodajanjem različnih vitaminov in mine-ralov, barv in arom pa proizvajalci ponudijo kupcem vrsto novih pijač, ki spominjajo na sok iz sadja (pa seveda to niso).

Tretji razlog za bogatenje živil z dodatki je v tem, da želijo poslati na trg živila, ki so nekaj posebnega (navadno dražjega), ne glede na to, ali je dodajanje dodatkov potrebno ali ne.

3

Pomanjkljivost obogatenih živil je, da proizvajalci zelo redko upošteva-jo podatke o tem, katerih hranil ljudem dejansko primanjkuje. Pa potrošniki zares potrebujejo obogatena živila? Je pri uživanju takšnih živil potrebna tudi previdnost?

Po podatkih Ministrstva za zdravje RS Slovencem kljub obilici hrane in bogati izbiri živil še vedno primanjkuje vitamina D, C in A, kalcija in folne kisline ter vlaknin. Poleg tega

uživamo tudi preveč različnih vrst maščobe živalskega izvora, sladkorja, soli in premalo zelenjave. Tudi vse večja ponudba obogatenih živil očitno NE prispeva k izboljšanju stanja.

Primanjkljaj teh hranil lahko nadomestimo tudi sami tako, da spremenimo izbor in količino hranil.

Z dvema žlicama kuhanih ovsenih kosmičev in lončkom navadnega jogurta vnesemo v telo skoraj enako količino vlaknin, kot jih vsebuje pred-pakirani jogurt z dodanimi kosmiči, pa še manj sladkorja bomo zaužili in ceneje bo vse skupaj. Če bi Slovenci v povprečju zaužili tri decilitre mle-ka ali navadnega jogurta ali 10 dag skute na dan več kot doslej, pojedli dnevno 20 dag zelenjave več ter na teden 80 gramov več rib, bi lahko nadomestili celo-ten primanjkljaj hranil v prehrani. Seveda pa bi morali zato pojesti malo manj mesnih izdelkov in namesto slad-kanih pijač popiti več vode.

V živilih živalskega izvora je precej vitamina A, še posebej v jetrih, jajcih in mleku. Dober vir za vitamin A pa so tudi živila rastlinskega izvora, ki vsebujejo karotene. Karoteni so provitamini vitamina A, pre-cej pa jih je v korenju, špinači, ohrovtu, papriki, itd. Vitamin A in karotenoidi so topni v maščobi, zato je dobro, da pripravljamo hrano z malo maščobe, saj tako ta vitamin bolje izkoristimo. Beta – karo-ten, veliko ga je v korenju, je tudi zelo dober antioksidant. Če izbiramo omenjeno zelenjavo zato, da bi se oskrbeli z vitaminom A, bomo istočasno pri-dobili tudi dovolj folne kisline in vitamina C, z mlekom ali mlečnimi izdelki pa vitamin D in kalcij.

4

Prehranske in zdravstvene trditve

Najbolj problematične so zdravstvene in prehranske trditve, s pomočjo katerih proizvajalci pospešujejo prodajo živil, ki nikakor ne koristijo zdravju. Vsebujejo namreč preveč sladkorja, preveč maščobe ali preveč soli. Še pose-bej sporno je oglaševanje in nagovarjanje otrok k nakupu presladkih, presla-nih in premastnih izdelkov. Da bo mera polna, jih proizvajalci predstavljajo kot “zdravo hrano” ali “zdrav obrok”.

Tista slastna čokolada, ki je tako “bogata z mlekom”, torej ne bo pov-sem enakovredno nadomestila kozarca mleka ali lončka navadnega jogur-ta. Tudi sadna rezina, ki vsebuje “50 odstotkov manj maščobe” (v primerjavi s čim?), še vedno vsebuje 15 gramov maščobe na 100 gramov živila. To je precej več, kot je primerno za zdravo prehrano.

Kaj je trditev?Zakonodaja določa, da je trditev vsako sporočilo ali predstavitev (torej

tudi slikovna, grafična ali predstavitev s simboli v kakršnikoli obliki), ki na-vaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti. Trditev svetuje, namiguje, priporoča in poskuša vplivati na našo odločitev o nakupu in na naše prehrambene navade. Prehranske in zdravstvene trditve pa nikakor ne smejo vzbujati občutka, da lahko izdelek nadomesti obisk pri zdravniku, ali da lahko neko živilo nadomesti uravnoteženo prehrano.

Slovarček

Prehranska trditev ■ je vsako sporočilo ali predstavitev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije ali hranil in drugih snovi, ki jih vsebuje.

Zdravstvena trditev ■ je tista, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med vrsto živila, živilom ali eno od njegovih sestavin in zdravjem.

Trditev o zmanjšanju tveganja za bolezni ■ je kakršnokoli zdravstvena trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da uživanje neke vrste živil, živila ali enega od njegovih sestavnih delov pomembno zmanjšuje tveganje za razvoj neke bolezni.

5

Nova evropska zakonodaja o trditvah že opredeljuje pogoje, kdaj je lahko živilo opre-mljeno s prehransko ali zdravstveno trditvijo:

živilo mora ustrezati prehranskemu profi lu predvsem glede količine ■maščobe, nasičenih maščobnih kislin, trans-maščobnih kislin, sladkorja in soli/natrija ter vlaknin, ki jih vsebuje;

prehranski profi l živila mora biti znanstveno utemeljen, pozitivni hranilni ali ■zdravstveni učinek živila, ki ga trditev opisuje, pa mora biti dokazan;

živila z neugodnim in neutemeljenim profi lom ■ne bodo smela biti označena s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami (na primer živila, ki vsebujejo preveč maščobe, sladkorja, soli, nasičenih maščobnih kislin in trans-maščobnih kislin);

vse trditve bodo registrirane pri ■komisiji, zdravstvene trditve pa bodo morale dobiti tudi dovoljenje Evropske komisije. Seznam trditev in registracij bo javno dostopen;

vsa živila, ki so opremljena s trditvami, ■bodo morala imeti tudi hranilno tabelo, ki bo vsebovala seznam količin vsaj naslednjih hranil: beljakovin, ogljikovih hidratov in različnih vrst sladkorja, maščobe in nasičenih maščobnih kislin, soli/natrija, vlaknin in energije.

“Manj, več, dodano,...” V primerjavi s čim?

“Manj kalorij”, “dodani vitamini in Q10”, “minerali”, “z več sadja”, “manj maščobe”, “omega 3”... so trditve, ki nas begajo. Težko je namreč ugotoviti, s čim bi lahko primerjali tisto “manj” ali “več” in kako naj optimalno izbiramo in izberemo.

Ste vedeli, da je priporočeni vnos hranilnih snovi za odraslega zdravega človeka, težke-ga 70 kg, ki se zmerno telesno giblje,

60 do 80 g maščobe oz. en gram maščobe na kilogram telesne teže, ❏največ 50 g sladkorja in ❏največ 6 g dodane soli? ❏

6

Priporočila za hitrejšo izbiro živil za zdravo prehranjevanje

Upoštevajte smernice zdravega prehranjevanja in izbirajte živila v skladu z naslednjimi kriteriji:

Semafor za maščobo, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol ■

zelena - malo oranžna - srednje rdeča - veliko

Maščoba manj kot 3 g/100 g od 3 do 20 g/100 g več kot 20 g/100 g

Nasičene maščobne

kislinemanj kot 1g/100 g od 1 g do 5 g /100 g več kot 5 g/100g

Sladkor manj kot 5 g/100 g od 5 do 15 g/100 g več kot 15 g/100 g

Sol manj kot 0,3 g/100 g od 0,3 do 1,5 g/100 g več kot 1,5 g/100 g

Za uživanje prehranskih vlaknin veljajo ravno obratna priporočila kot za sladkor, sol, maščobo in nasičene maščobne kisline. Vlaknin naj bi uživali več in ne manj.

Semafor za prehransko vlaknino ■

zelena - veliko oranžna - srednje rdeča - malo

Prehranske vlaknine več kot 6 g/100 g od 3 g do 6 g/100 g manj kot 3 g/100 g

Legenda: ■

Zelena: izbirajte za vsakodnevno prehrano; živila vsebujejo malo soli, maščobe ali sladkorja.

Oranžna: izberite le enkrat ali dvakrat na teden; živila vsebujejo srednjo količino maščobe, soli ali sladkorja.

Rdeča: izberite le enkrat ali dvakrat na mesec; živila vsebujejo veliko maščobe, soli ali sladkorja.

na 100 g živila

veliko

veliko

veliko

srednje

srednje

energija 466 kcal / 1948 kJ

maščoba

sladkor

sol

vlaknine

nasičene maščobne kisline

21,4 g

13,5 g

34,4 g

0,8 g

4,5 g

7

Do zajtrka v minuti?

Vzemite Semafor s seboj po nakupih. Izrežite ga in spravite v denarnico.

informacije, ki jim lahko zaupate

na 100 g živila zelenamanj kot...

oranžnasrednje

rdečaveč kot...

Maščoba 3 g 3 – 20 g 20 g

Nasičene maščobne kisline 1 g 1 – 5 g 5 g

Sladkor 5 g 5 – 15 g 15 g

Sol 0,3 g 0,3 – 1,5 g 1,5 g

8

Za primeren prigrizek – ploščica iz suhega sadja z oblivom iz mlečne čokolade in kakava

www.zps.si

na 100 g živila zelena več kot ...

oranžnasrednje

rdečamanj kot ...

Prehranske vlaknine 6 g 3 – 6 g 3 g

Zelena: izbirajte za vsakodnevno prehrano; živila vsebujejo malo soli, maščobe ali sladkorja.

Oranžna: izberite le enkrat ali dvakrat na teden; živila vsebujejo srednjo količino maščobe, soli ali sladkorja.

Rdeča: izberite le enkrat ali dvakrat na mesec; živila vsebujejo veliko maščobe, soli ali sladkorja

na 100 g živila

veliko

veliko

veliko

srednje

energija

maščoba

sladkor

sol

vlaknine

nasičene maščobne kisline

17,7 g

311 kcal / 1301 kJ

12,9 g

19,3 g

0,1 g

10,7 g

malo

9

Je res dobro za vašega otroka?“Milky way, liki iz slikanic, slikanica ali strip, ipd.” so trditve, ki nagovarjajo otroke.Kosmiči in sladki prigrizki, ki jih imajo otroci najraje, največkrat vsebujejo preveč slad-

korja, precej več, kot je priporočljivo za uravnoteženo prehrano. S sladkorjem ni seveda nič narobe, vendar ga ne smemo uživati preveč ali prevečkrat. Poskusite to razložiti otroku, ki ga pravljični junaki na embalaži teh izdelkov kar vabijo k nakupu! Premamijo tudi nas, saj nas prepričujejo, da je to „najboljše za otroka“, da je to „prva izbira mamic“ in podobno.

Oglaševanje hrane in prehranske trditve ne spreminjajo le prehranjevalnih navad otrok, pač pa tudi naše prehranjevalne in žal tudi nakupne navade, kar lahko pomembno vpliva

na naše zdravje (tako otrok, kot tudi mladine in starejših) ter seveda naše na počutje.

Riževi kosmiči s čokolado:37 g sladkorja na 100 g živila

Hrustljavo-žitne čokoladne kroglice:36,1 g sladkorja na 100g živila

10

Kako ukrepati?Preprečimo izgubo hranil pri pripravljanju hranePri pripravljanju hrane se nekaj hranil vedno izgubi, posebej vitaminov. Na izgube vpli-

vajo predvsem voda, toplota, kisik in svetloba. Živilo, ki ga operemo, lahko izgubi do 10 % vitaminov, ki so topni v vodi, predvsem vitamina C (v vodi so topni vitamin C in vitamini B). Izgubo vitamina C lahko nadomestimo pri mizi tako, da dodamo sveže stisnjen limonin sok. Zelenjave ne smemo namakati v vodi več kot 30 sekund, vedno pa operemo neraz-rezano zelenjavo. Živila shranjujemo v tesno zaprtih posodah ali vrečkah, da ne bi zaradi vpliva kisika izgubila vitaminov, razrežemo pa jih tik pred uporabo. Pomembno je tudi, da živila in hrano shranjujemo v temnem in hladnem prostoru. Če želimo njihovo uporabnost podaljšati, pa jih zamrznemo, saj s tem preprečimo kemične reakcije v njih in razpadanje vitaminov. Tudi s primernimi postopki kuhanja lahko vplivamo, da se v živilih ohrani ve-čina hranil. S kuhanjem nad paro ali z dušenjem so lahko izgube kar trikrat manjše, kot če kuhamo z veliko vode.

Povprečna izguba nekaterih vitaminov pri kuhanju:

vitamin A, karoteni - okrog 20 %, ■

vitamin B1 - okrog 30 %, ■

B2 kompleks - okrog 20 do 40 % (največ se izgubi folne kisline), ■

vitamin B6 - okrog 20 %, ■

vitamin C - okrog 40 %. ■

Vitamini D, E in K so topni v maščobi in so občutljivejši na kisik in svetlobo kot pa ■

na toploto, zato je njihova izguba pri kuhanju zanemarljiva.

Uživajmo dovolj svežega sadja in zelenjave. ❏Prigrizke nadomestimo z grizljanjem sveže zelenjave ali sadja. ❏Tri do štirikrat tedensko si privoščimo stročnice (fižol, grah, lečo, bob, sojo, čičeriko). ❏Vsak dan pojejmo 10 oreščkov. ❏Izberimo žita, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin (polnozrnata). ❏Uživajmo graham, črni in rženi kruh in druge vrste polnozrnatega kruha. ❏Namesto belega riža si raje pripravimo rjavega/neoluščenega ❏

ter namesto običajnih testenine graham.Ne pozabimo na različne kaše (npr. ovsena, prosena), ❏

polento in žgance, mleko in mlečne izdelke.Odžejajmo se z vodo. ❏

11

Ne pozabite!Prehranskim trditvam, ki izvirajo iz lastnosti živila ali njegove sestave, in zdravstvenim

trditvam, ki pripisujejo živilu zdravilni učinek, torej ne smemo slepo zaupati. Žal pa nas v trenutku, ko se odločamo za nakup tega ali onega izdelka, prav trditve, ki neutemeljeno poudarjajo posamezne lastnosti živil, zbegajo in premamijo, da se odločimo za nakup. Tež-ko se je namreč upreti živilu, ki je bilo še včeraj “lahko”, danes pa je “ekstra lahko”. Tovrstne oznake pa sploh niso definirane in le begajo potrošnike, velikokrat pa so tudi dražje od pestre in uravnotežene prehrane!

Trditve na živilih:

ne smejo biti nejasne ali dvoumne, predvsem ne smejo zavajati; ■

ne smejo sporočati potrošniku, da lahko posamezno živilo ■nadomesti uravnoteženo prehranjevanje;

ne smejo sporočati potrošniku, da ena sama dodana sestavina (na primer ■dodan vitamin C ali kalcij) nadomesti pestro in uravnoteženo prehrano;

temeljiti morajo na znanstveno preverjenih dejstvih; ■

ne smejo spodbujati slabih prehranjevalnih navad. Živilo, ki dokazano povečuje ■zdravstveno tveganje, ker vsebuje veliko maščobe, sladkorja in soli, ne bi smelo biti predstavljeno kot primerno za uravnoteženo in zdravo prehranjevanje.

Trditve, kot denimo “90 % brez maščobe”, so zavajajoče in nedopustne. ■

Zakonodaja, ki ureja prehranske in zdravstvene trditve, velja ■za oznake in označevanje, predstavitev živil na etiketah in brošurah, pa tudi za oglaševanje v medijih.

Za pestro izbiro živil in uravnoteženo prehrano, uporabite “semaforček” na strani 7 te brošure!

Več o tej temi preberite:

v reviji VIP ❏in na spletnem mestu ❏ www.zps.si.

Obogatena živila in prehranske trditve

Pripravila: Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave Zveza potrošnikov SlovenijeZaložnik: Zveza potrošnikov SlovenijeAvtorji: Marjana Peterman, Damjana PondelekOblikovanje: Črt BreskvarFotografije: Črt Breskvar, arhiv revije VIPTisk: Tiskarna Razvedrilo, LjubljanaNaklada: 15.000 izvodovLeto izdaje: September 2007

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

664.022.3

PETERMAN, Marjana Obogatena živila in prehranske trditve / Marjana Peterman, Damjana Pondelek. - Ljubljana : Zveza potrošnikov Slovenije, 2007

ISBN 978-961-6345-14-9 1. Pondelek, Damjana 235440384

Pravice imate Uveljavite jih

informacije, ki jim lahko zaupateBrošura je del informacijske kampanje ZPS

ki jo podpirata in sofinancirata Urad RS za varstvo potrošnikov in Evropska unija