O B V E S T I L A

Z D R A V S T V E N I D O M D R . A D O L F A D R O L C A M A R I B O R

V S E B I N A : Rezultati poslovanja po sedmih mesecih 2005

2

Cepljenje proti tetanusu

3

Navodila za rav-nanje s pacientom obolelim s sumom na SARS

4-5

UNICEF Slovenija-člana delavca našega zavoda

5

Preprečevanje šir-jenja okužbe z MRSA

6-7

11.evropski kongres družinske medicine Wonca 2005

7

Hvala in srečno, Erih!

8

S e p t e m b e r 2 0 0 5

Š t e v i l k a 1 5

I N T E R N I Č A S O P I S I S S N 1 8 5 4 — 1 6 8 2

Nakup novega aparata za potrebe ZV - Ellman surgitron radiolase Pripravila: Sabina Ajdnik, dr.dent.med. in prim. mag. Zlatko Marjan Frangež, dr.dent.med., spec.

Ellman surgitron radiolase je aparat, ki s pomočjo električnega toka in visokofrekvenčnih valov omogoča rezanje, tudi v kombinaciji s koagulaci-jo, in zaustavljanje večje krvavitve pri operacijah v ustni votlini. Štiri modulacije valov omogočajo izkoriščanje nastale toplote za razkroj in izparevanje celic na mestu reza z minimalno krvavitvijo. Delovanje je mogoče v tkivu z visoko vsebnostjo vode, zato v kratko trajajočem konta-ktu s kostjo ali zobnim tkivom ne pride do poškodb. V dotiku s kovino ne nastane električni krog oz. iskrenje. Učinki razkroja celic so omejeni na mesto reza, saj visoka frekvenca valov razvija majhno količino lateralne toplote. Ob pravilnem ravnanju, nežnem pritisku na mehko tkivo, hitrih neprekinjenih potegih z aktivno elektrodo in v omejenih časovnih dotikih z zobnim tkivom ali s kovino, je celjenje hitrejše, redko boleče in brez nas-tanka brazgotin.

Aparat je bil pred nakupom na poskusni enomesečni uporabi na oddelku za zobne, ustne bolezni in paro-dontologijo, zato so pacienti lahko potrdili omenjene prednosti, saj so bili ob prejšnjih posegih obravnavani s starejšim aparatom z drugačnim mehanizmom delovanja in so lahko postopke primerjali.

Aparat uporabljamo pri estetskih posegih ob parodontološki terapiji ter pred rehabilitacijo s protetičnimi nadomestki in implantati. Uporaben je pri biopsiji in odstranjevanju patoloških sprememb v ustni votlini.

Nakup aparata je zelo koristen in prijazen za pacienta, s tem pa tudi omogoča terapevtu kakovostnejši posto-pek z majhnimi možnostmi nastanka komplikacij. Zahvaljujemo se gospe Ireni Mihelič, univ.dipl. ekon., Vodji službe za javna naročila in nabavo, ki je v dogovoru z vodstvom Zdravstvenega doma, speljala nakup aparata.

Nov aparat ellman surgitron radiolase

str. po mesecih 2005 str. po mesecih 2004 prih. po mesecih 2005 prih. po mesecih 2004 prih-stroški 2005 prih - stroški 2004 INDEKS INDEKS

januar 577.434.561,71 582.347.673,31 99 580.547.181,31 558.585.570,32 104 -2.959.058,40 -29.370.436,32 V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -6.071.678,00 -5.608.333,33 februar 562.257.236,15 596.916.427,41 94 573.540.416,69 578.062.909,00 99 5.517.810,54 -24.461.851,74 V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -5.765.370,00 -5.608.333,33 marec 589.245.289,97 607.228.646,10 97 603.432.266,21 603.829.915,16 100 10.435.653,72 -9.007.064,27 V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -3.751.322,52 -5.608.333,33 april 580.769.770,85 592.859.313,25 98 588.865.102,65 578.036.385,89 101 -546.978,07 -20.431.260,69 V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -8.642.309,87 -5.608.333,33 maj 606.762.447,02 587.206.088,15 103 600.113.843,00 608.482.054,63 98 -13.042.454,82 15.667.633,15 V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -6.393.850,80 -5.608.333,33 junij 582.841.500,44 530.314.957,21 110 620.987.357,34 600.344.935,07 103 28.335.603,82 64.421.644,53 V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -9.810.253,08 -5.608.333,33 julij 562.615.192,73 542.684.272,25 104 546.914.791,95 551.503.521,75 99 -23.853.727,40 3.210.916,17 V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -8.153.326,62 -5.608.333,33 SKUPAJ 4.061.925.998,87 4.039.557.377,68 101 4.065.812.848,26 4.039.586.958,51 101 3.886.849,39 29.580,83

PRIKAZ STROŠKOV IN PRIHODKOV L.2005/L.2004

O B V E S T I L A S t r a n 2

Rezultati poslovanja po sedmih mesecih leta 2005 Dnevni red za konstitutivno sejo sveta zavoda v sredo, dne 28.9.2005 je bil sledeči:

1. Ugotovitev sklepčnosti.

2. Potrditev zapisnika 11. redne seje sveta zavoda.

3. Pregled realizacije sklepov.

4. Poročilo predsednika sveta zavo-da.

5. Poročilo predsednika volilne komisije o volitvah članov sveta zavoda in delavskega zaupnika za zdravje in varnost pri delu

6. Ugotovitev sestave sveta zavoda in verifikacija mandatov članom sveta zavoda.

7. Izvolitev predsednika sveta zavoda in njegovega namestnika.

8. Obravnava in sprejem Poslovnika sveta zavoda

9. Sprejem Pravil za določitev sejni-ne članom sveta zavoda

10. Poročilo o poslovanju zavoda v prvem polletju 2005

11. Rebalans plana nabave osnovnih sredstev za leto 2005

12. Informacije o Pogodbi o zaposlit-vi direktorja zavoda.

13. Razno

Poslovanje je bilo po sedmih mesecih manj ugodno od polletnega, saj se je presežek prihod-kov nad odhodki zmanjšal od 27,7 (v šestih mesecih) na le 3,9 (v sedmih mesecih). V primer-javi z lanskimi sedmimi meseci pa je rezultat približno enak. Vzrok za manj ugodne rezultate je v nekoliko nižji rasti prihodkov iz poslovanja od planiranih in v višji rasti odhodkov od načrtovanih. Prihodki od poslovanja so znašali v tem obdobju 4,1 miljarde tolarjev in so bili večji le za 1,6%. Vzrok je v izpadu prihodkov po pogodbah za opravljanje zdravstvenih storitev na trgu v višini 25 mio sit. Na odhodkovni strani je bila poraba materiala manjša za 2%, vendar se je poraba nekaterih vrst ni znižala, temveč celo povečala. To je prevsem poraba laboratorijskega materiala, ki je večja za 9%, pisarniškega materiala za 17% in stroški za ogrevanje za 6%. Krepko od zastavljenih ciljev odstopajo tudi stroški storitev, ki so bili večji kar za 12%, pred-vsem na račun pogodbenega dela (18%), transportnih storitev (22%) in stroškov storitev vzdr-ževanja ( 52%). Uspelo nam je zmanjšati stroške zdravstvenih storitev, predvsem storitev SBM, ne pa tudi stroškov izpopolnjevanja delavcev, ki so večji za 17%. Prekoračili smo tudi plan stroškov del, ki naj bi bili približno takšni kot leto poprej, so pa za 40 mio višji od načrtovanih. Vzrok je delno v neobvladanju nadurnega dela, napredovanju delavcev v višje plačilne razre-de in višjih stroškov za prevoz na delo.

Svetovalec za ekonomske zadeve Matija Košir, univ.dipl.ekon.

Da vas spomnimo:

novi člani sveta zavoda za posamezne OE in Upravo so:

1. Tomaž Ekart, dr.dent.med.

-OE ZV

2. Alenka Melink,dr.med.spec.

-OE VŽOM

3. Iris Keršič Weingerl,univ.dipl.psih.spec.

-OE MDPŠ

4. Ljubica Jordan,dr.med.spec.

-OE SZV

5. Aleksandra Mernik-Merc

-OE PV

6. Jelka Kaiser

-UPRAVA

S t r a n 3

1. PREEKSPOZICIJSKO CEPLJENJE Po Programu imunoprofilakse in kemopro-filakse za leto 2005 (Ur.l.RS št. 20/05) (1) je potrebno ob vsakem obisku pri osebnem zdravniku ter ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici preveriti cepilni status bolnika in opraviti manjkajoča cepljenja. Stanje o predhodnih cepljenjih se preveri v zdravs-tveni dokumentaciji (zdravstveni karton, zdravstvena knjižica, knjižica o cepljenju). Cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljenje proti tetanu-su, za katere ni dokazov o cepljenju ali pa je od cepljenja preteklo več kot 10 let. Popolno cepljenje proti tetanusu sestoji iz treh odmerkov cepiva. Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davi-ci in tetanusu ali z monovalentnim cepi-vom proti tetanusu.

Osebe, ki še niso bile cepljene proti teta-nusu ali za katere ni dokazov o predhod-nem cepljenju, se morajo cepiti s tremi odmerki cepiva.

Osebe, ki v preteklosti še niso bile popol-no cepljene (so bile v preteklosti cepljenje le z enim ali dvema odmerkoma cepiva), se morajo cepiti z manjkajočim številom odmerkov cepiva.

Osebe, pri katerih je od cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se morajo cepiti z enim odmerkom kombini-ranega ali monovalentnega cepiva.

2. POSTEKSPOZICIJSKO CEPLJEN-JE (CEPLJENJE PO POŠKODBI) Pred cepljenjem in seroprofilakso poško-dovane osebe je potrebno obvezno preveri-ti njegov cepilni status oz. pridobiti doku-mentacijo o predhodnih cepljenjih proti tetanusu.

Poškodovanih oseb, ki so bile popolnoma cepljene ali revakcinirane v zadnjih 5 letih, po poškodbi ni potrebno dodatno cepiti.

Osebe, ki so bile popolnoma cepljene ali revakcinirane v obdobju 5 do 10 let pred poškodbo, je potrebno po poškodbi cepiti

z enim odmerkom kombiniranega ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.

Osebe, pri katerih je od popolnega ceplje-nja ali revakcinacije preteklo več kot 10 let, morajo po poškodbi na dve različni mesti prejeti 1 odmerek cepiva proti teta-nusu in odmerek humanega antitetanične-ga imunoglobulina.

Poškodovane osebe, ki še niso bile ceplje-ne proti tetanusu ali za katere ni dokazov o predhodnem cepljenju, je potrebno po poškodbi cepiti s tremi odmerki cepiva proti tetanusu (popolno cepljenje), istočas-no s prvim odmerkom cepiva pa morajo prejeti še ustrezen odmerek humanega imunoglobulina proti tetanusu.

Poškodovane osebe, ki so bile v preteklo-sti cepljene z enim ali dvema odmerko-ma cepiva, morajo po poškodbi prejeti manjkajoče odmerke cepiva (dokončanje cepljenja) hkrati z odmerkom humanega imunoglobulina ob prvem cepljenju.

Odmerek imunoglobulina je potrebno pri-lagoditi (povečati) pri kontaminiranih ranah, poškodbah starejših od 12 ur, ope-klinah z večjo izgubo plazme, osebah, ki tehtajo več kot 90 kg in osebah z zmanjša-no sposobnostjo tvorbe protiteles.

Tabela 1: CEPLJENJE PROTI TETA-NUSU PO POŠKODBI

3. EPIDEMIOLOŠKA SITUACIJA TETANUSA V SLOVENIJI V letih od 1993 do 2003 je delež cepljenih

CEPILNI STATUS UKREPI Popolno cepljeni ali revakcinirani v zadnjih 5 letih

NIČ

Popolno cepljeni ali revakcinirani v 5 - 10 letih

1 odmerek cepiva

Popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 10 leti

1 odmerek cepiva + HAIG

Predhodno cepljeni z enim ali dvema odmerko-ma

Dokončanje cepljenja + HAIG

Necepljeni ali ni dokazov o cepljenju

Popolno cepljenje + HAIG

obveznikov proti tetanusu med 87,77 in 96,88% za bazično cepljenje ter med 83,88 in 94,26% za revakcinacijo (2). Zaradi visokega deleža preekspozicijsko cepljenih otrok in uspešnega cepljenja proti tetanusu po poškodbah, ki jih oskrbijo zdravstvene ustanove, je v Sloveniji epidemiološka situacija tetanusa ugodna.

Tabela 2: Število prijavljenih primerov obolelih in umrlih za tetanusom v Slove-niji in mariborski regiji v letih od 1999 do 2003

Že leta v Sloveniji ne beležimo neonatal-nega tetanusa, vsako leto pa še vedno za tetanusom zboli nekaj starejših osebah, ki proti tetanusu niso bile cepljene. Ugotav-ljamo, da izbrani zdravniki preekspozicij-skega cepljenja odraslih oseb skorajda ne izvajajo, čeprav je zakonsko predpisano redno preverjanje cepilnega statusa in apli-kacija poživitvenih odmerkov vsakih 10 let. Prav tako pa opažamo tudi nedosledno evidentiranje opravljenega cepljenja proti tetanusu v primeru poškodb v Knjižico o cepljenju.

Vir: 1. Program imunoprofilakse in kemoprofi-lakse za leto 2005. Ur.l.RS št. 20/05

2. Kraigher A, Sočan M, Grgič-Vitek M et al. Analiza izvajanja imunizacijskega pro-grama in drugih ukrepov za varstvo prebi-valstva pred nalezljivimi boleznimi v Slo-veniji v letu 2003. Ljubljana: IVZ RS, 2005.

LETO

ŠTEVILO OBOLELIH (UMRLIH) ZA TETANUSOM

SLOVENIJA MARIBORSKA REGIJA

1999 5 (0) 0 (0)

2000 9 (2) 1 (0)

2001 2 (0) 1 (0)

2002 5 (1) 1 (0)

2003 3 (0) 0 (0)

Cepljenje proti tetanusu Pripravili: Zoran Simonović, Marko Kovačević in Danijela Korošec, ZZV Maribor

Š t e v i l k a 1 5

O B V E S T I L A S t r a n 4

V novembru leta 2002 so se pričeli pojavljati v južni Kitajski provinci Guangdong primeri zelo težke pljučnice, katere povzročitelj ni bil pojasnjen. Iz province so se razširili v Hong Kong, Vietnam, Singa-pur in Kanado. Posamezne primere so zaznali v Evropi, vendar do širjenja bolezni ni prišlo. Bolezen so poimenovali težak akutni respiratorni sindrom ali po angleško severe acute respiratory sindrom (SARS).

Kdaj obravnavamo osebo kot sumljiv primer?

1. Kot sumljiv primer je oseba, ki je po 1. novembru 2002 zbolela z:

3. visoko vročino (38*C ali več) IN

4. kašljem ali težkim dihanjem IN

5. je bila v obdobju 10 dni pred pojavom bolezenskih znakov:

- v tesnem stiku z osebo, ki ima SARS ali je sumljiv ali verjeten SARS ali

je potovala na območje, ki se ocenjuje kot ogroženo ali

živi na območju, ki se uvršča med ogroženo.

2. Kot sumljiv primer je tudi oseba, ki je zbolela po 1. novembru 2002 in umrla zaradi

nepojasnjene akutne okužbe dihal in pri kateri ni bila opravljena obdukcija in ima vse

značilnosti zgoraj opisanega sumljivega primera .

Kdaj obravnavamo osebo kot verjetni primer?

1. Kot verjetni primer je oseba, ki ima poleg vseh značilnosti sumljivega primera še:

- na rentgenogramu pljuč vidno pljučnico in

- RDS (respiratory distress syndrome).

2. Kot verjetni primer je tudi umrla oseba, ki zadosti kriterijem sumljivega primera in ima ob

obdukciji spremembe, ki so skladne z RDS.

Ukrepi v primeru suma na SARS v ambulantah: 1. takojšnja izolacija pacienta,

2. nadetje maske pacientu (N95),

3. zaščita zdravstvenega osebja: obleka, maska (N95), očala, rokavice (ukrepi standardne, kaplji-čne in aerogene izolacije),

4. zdravstveni ukrepi se izvajajo pri pacientu le, če je ta življenjsko ogrožen,

5. v ambulanti se ne odvzemajo kužnine za diagnostiko SARS,

6. takojšnja obvestitev nujne medicinske pomoči, infektološke in epidemiološke službe,

7. vsi pacienti s sumom na SARS se morajo zdraviti na infekcijskem oddelku,

8. transport pacienta: zdravstveni delavec je v transportni zaščitni obleki, pacient ima masko in nese s seboj vso svojo osebno prtljago,

9. prostor, kjer je bival pacient se očisti in prezrači,

10. po zaključeni obravnavi pacienta zdravstveni delavec sleče obleko, odstrani masko, zaščitna očala in rokavice. Odstranjena zaščitna sredstva po uporabi zavrže v posebni kontejner z ozna-ko »kužni material«. Če zaščitna očala niso za enkratno uporabo, jih razkuži z alkoholnim razkužilom in vloži v vrečko, ki se odnese v dezinfekcijo.

Ukrepi v primeru suma na SARS na terenu: Vse omenjene ukrepe je potrebno upoštevati tudi v primeru, ko se srečamo z osebo, ki se smatra kot

Navodila za ravnanje s pacientom obolelim s sumom na SARS KOBO – Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, Milena Frankič, viš. med. ses.

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter Zdravstve-ni inšpektorat Republike Slovenije sta 18.8.2005 izvedla redni nadzor izvajanja ravnanja z odpadki v Zdravstvenem domu Maribor. Inšpektorici sta pregledali postop-ke ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejav-nosti, delovna navodila in organi-zacijske predpise v zavodu. Ob pregledu nista ugotovile odstopanj oziroma kršitev veljavnih predpi-sov za področje odpadkov v RS.

Kadrovske spremembe

- avgust 2005

V mesecu avgustu je skupno števi-lo zaposlenih ostalo isto kot v mesecu juliju -962 delavcev, ven-dar se je število zaposlenih za nedoločen čas zmanjšalo iz 922 delavcev na 919 (zaradi upokoji-tev). Imamo dva zaposlena več za določen čas in enega novega pripravnika.

V Upravi so se s 01.08.2005, zara-di reorganizacije in racionalizacije poslovnih in delovnih procesov, uvedli novi službi in sicer higien-sko oskrbovalna služba in služ-ba za promocijo zdravja in izob-raževanja. Ukinil se je referat za zdravstveno vzgojo. Higienska enota se je prenesla v higiensko oskrbovalno službo, enota pralnica se je iz investicijsko vzdrževalne službe v celoti prenesla v higien-sko oskrbovalno službo, delovno mesto zdravstveni tehnik v cen-tralni sterilizaciji se je preneslo v higiensko oskrbovalno službo.

S t r a n 5 Š t e v i l k a 1 5

sumljivi ali verjetni primer SARS na terenu – dežurni zdravnik in reševalna služba na domu, obisk patronažne medicinske sestre na domu…

Pozor!

Glej organizacijski predpis: Načrt gospodarjenja z odpadki v Zdravstvenem domu dr.Adolfa Drolca Maribor za obdobje 2006 - 2009. Posebno opozorilo! Zaposleni v centralni sterilizaciji našega zavoda so pripravili poseben zaščitni set, ki se mora upo-rabiti v primeru sumljivega ali verjetnega pojava SARS. Set z zaščitnimi sredstvi je pakiran v transportno vrečko "cover bag" in vsebuje:

- 3 kom. zaščitnih mask (N95) - 2 kom. zaščitnih halj - 2 kom. zaščitnih očal - 2 para zaščitnih rokavic - 1 kom. vrečka za infektivne odpadke in - navodila za uporabo.

Sete je možno naročiti v centralni sterilizaciji našega zavoda in so obvezna oprema v sobi za izola-cijo!!!

Set z zaščitnimi sredstvi, ki ga moramo obvezno uporabiti v pri-meru sumljivega ali verjetnega pojava SARS.

UNICEF v Sloveniji je bil ustanovljen decembra 1993 s sedežem v Ljubljani. Smo eden izmed 37 nacionalnih odborov UNICEF-a, ki delujejo v industrijsko raz-vitih državah na podlagi nacionalnih zako-nodaj kot nevladne organizacije in v okviru začrtane pogodbe z UNICEF-om. Glavni nalogi nacionalnih odborov sta promocija UNICEF-ovega poslanstva ter zbiranje sredstev za uresničevanje UNICEF-ovih programov v korist otrok v najbolj ogrože-nih delih sveta. Od leta 1989, ko je bila sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah, pa imajo nacionalni odbori nalogo skrbeti za koristi in pravice otrok v svojih državah. V okviru tega se v Sloveniji izvaja predv-sem na programih promocije in zagovor-ništva otrokovih pravic, izobraževanja za razvoj in zdravstvenega varstva otrok.

Tako poznamo projekte Otroci v Sloveniji in sicer UNICEF v vrtcih. Vrtcem ponuja-mo vključitev v projekte Spoznavajmo otroke sveta; namen projekta je naučiti otroke kako sprejemati različnost, jih učiti strpnosti, medsebojne pomoči in solidarno-sti. Za vrtce je tudi projekt Punčka iz cunj. Eno punčko podarijo UNICEF-u Slovenija, drugo pa obdržijo v skupini in postane njihov član, za katerega morajo skrbeti. Pod projektom Otroci v Sloveniji ima UNICEF še projekte za šole, krožke itd.. Za mandatno obdobje 2005 – 2009 je za predsednico UNICEF Slovenija bila izvol-

jena gospa Zora Tomič, prof.soc. , za izvr-šilno direktorico pa mag. Maja Vojnovič. Iz Zdravstvenega doma dr.Adolfa Drolca iz Maribora sta za to mandatno obdobje bila izvoljena Martin Bigec dr.med.spec. na funkcijo člana izvršilnega odbora ( 9 članov ), ter avtor tega članka v nadzorni odbor, ki ima tri člane. Funkciji sta častni, kar pomeni, da nista honorirani, saj vsi zunanji člani UNICEF-a Slovenija delamo v tem društvu prostovoljno in v korist otrok.

Ambasadorji UNICEF-a v Sloveniji so: Milena Zupančič, Boris Cavazza, Tone Pavček, Lado Leskovar, Vita Mavrič – Stražišar, Marko Simeunovič in Zlatko Zahovič.

UNICEF ( Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom ) je edina svetovna medna-rodna organizacija, ki je posvečena izključ-no otrokom in skrbi za njihovo preživetje, zaščito in razvoj. Ustanovljen je bil 11. decembra 1946 in sicer ga ustanovi Gene-ralna skupščina Organizacije združenih narodov ( GS OZN ) – sklad ZN za pomoč otrokom. Leta 1953 je postal stalna organi-zacija OZN, leta 1965 UNICEF prejme Nobelovo nagrado za mir. Leta 2002 se svetovni državniki od 8 do 10 maja drugič v zgodovini sestanejo v New Yorku in sprejmejo dokument Svet po meri otrok – akcijski načrt Združenih narodov za otro-

ke. V decembru 2003 UNICEF praznuje 50. Obletnico “ambasadorjev dobre volje”. Na prireditvi v Los Angelesu počasti sve-tovne zvezde s področja gledališča, filma, športa, glasbe in literature, ki so v zadnjih petih desetletjih s svojim delovanjem pri-našali upanje stotinam otrok po svetu

V Ljubljani je med 5. in 7. julijem 2005 potekal dogodek v podporo regionalnem posvetu Združenih narodov „Ustavite nasi-lje nad otroki – ukrepajte zdaj“, kateremu so vsi domači in tuji mediji posvetili veliko pozornost. V podporo temu projektu je bila 18.6.2005 poslovilna nogometna tekma na Plečnikovem štadionu med našo zlato nogometno reprezentanco, ki se je leta 2000 uvrstila na EP in dve leti kasneje tudi na SP ter mednarodno All Stars selekcijo. Z uspehi naših nogometašev smo se tudi Slovenci vrisali na najbolj prestižen sveto-vni zemljevid in postali spoštovan nogo-metni narod. Izkupiček od zbranih sredstev te tekme je namenjen otrokom v Sloveniji in BiH; podprl bo UNICEF-ove programe pomoči otrokom brez starševske oskrbe v BiH ter ozaveščevalno akcijo, v kateri bo vsak razred osnovne šole v Sloveniji prejel nogometno žogo s podpisi nogometašev in s sloganom akcije. Žoga naj bi slovenske otroke spominjala na našo nogometno zgo-dovino obenem pa spodbudila k igri, kot sredstvu proti nasilju.

UNICEF Slovenija – člana delavca našega zavoda Borut Kancler, univ.dipl.ekon.

O B V E S T I L A S t r a n 6

LEPA MISEL ZA TA MESEC

Ne moreš nabrati vseh

čudovitih školjk na obrežju.

Lahko jih nabereš le nekaj,

in te so veliko lepše, če jih je malo.

Anne Morrow Lindbergh

Pozdravljeni! Čas dopustov je minil in počasi prihaja k nam jesen, ki je zame najlepši čas leta. Spominjam se pesmi, ki sem jo nekoč napisala:

» Jesen je kakor najlepša pesem

odhajajočega življenja.

Kadar prihaja,

šepetajoča in nežna,

se mi zdi, kakor da vstopam

v drevored sanj » Narava se odeva v čudovite bar-ve, grozdje zori…..Ustavite se za hip, odprite oči, prisluhnite ptičje-mu petju ...Dovolite si najti radost tudi v majhnih stvareh - v cvetlici, pesmi, metulju, ki sede

na vašo dlan…. Skrivnost zadovoljstva je zelo

preprosta

- da znaš uživati v tem, kar imaš!

Vesna Rečnik-Šiško

- odgovorna urednica

PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽBE Z MRSA KOBO- Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb,

Staphylococus aureus je eden najpomem-bnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb in okužb pridobljenih zunaj bolnišnice. Pred bakterijsko okužbo je vedno kolonizacija, ki traja pri MRSA tudi do 40 mesecev Bolniki kolonizirani z MRSA v 30 - 50% razvijejo klinično pomembno okužbo. Resen problem pri zdravljenju teh okužb predstavlja odpor-nost povzročitelja S.aureus proti meticilinu (MRSA). Ker je večina sevov MRSA odpor-nih na številne skupine antibiotikov, se za zdravljenje običajno uporablja vankomicin. Pogosta uporaba le tega predstavlja nevarnost razvoja odpornosti proti vankomicinu, tako da so se pojavili že sevi, ki so le še zmerno občutljivi za vankomicin (VISA). V letu 2002 so že izolirali VRSA iz kužnin bolnikov, pojavili so se tudi enterokoki, ki so odporni proti vankomicinu (VRE).

Zdravljenje okužb z MRSA je dolgotrajno in drago. MRSA se širi predvsem z direktnim kontaktom preko rok koloniziranih ali okuže-nih bolnikov in rok osebja.

Najpomembnejši, najenostavnejši in najcenej-ši ukrep za preprečevanje širjenja MRSA je ustrezna higiena rok zdravstvenega osebja. Umivanje rok izvajamo le, kadar so roke vid-no onesnažene z organskim ali anorganskim materialom. V vseh ostalih primerih izvajamo razkuževanje rok. Podrobna navodila o upora-bi in načinu izvajanja razkuževanja in umiva-nja rok opredeljujeta standarda Higiensko umivanje rok in Higiensko razkuževanje rok.

Bolnike, za katere vemo ali sumimo, da so kolonizirani ali okuženi z MRSA, obravnava-mo skladno z ukrepi za preprečevanje prenosa in širjenja epidemiološko pomembnih mikro-organizmov. Kadar gre za dogovorjen spre-jem – pregled takega bolnika, ga naročimo v ambulanto na koncu delovnega programa, da se izognemo stiku z ostalimi bolniki v čakal-nici. Vsi posegi, negovalni in ostali postopki se izvajajo po strokovnih navodilih z upošte-vanjem večjega tveganja okužb (obvezna je uporaba ustreznega razkužila, zaščitne obleke ter pripomočkov in materiala za enkratno

Bojana Fištravec, dipl.med.ses.

NAJBRŽ BO ŽE DRŽALA TA RESNICA, DA ABRAHAM ŽIVLJENJA NAŠEGA JE VEČ KOT POLOVICA-

je zapisala ena izmed letošnjih naših ABRAHAMOVK.

Iskrene čestitke, z našo željo, da ostanete takšne kot ste: dobre sodela-vke, kolegice in prijateljice. VŽOM-ovci

Jelka Mrak Majda Smrečnjak Metka Lešnik

S t r a n 7 Š t e v i l k a 1 5

Enajst zdravnikov splošne medicine iz našega zavoda se je udeležilo strokovnega izobraže-vanja v Grčiji, 11. kongresa evropskega zdru-ženja splošne prakse/družinske medicine, WONCA 2005. Kongres je potekal na otoku Kos, kjer se je v 5. stoletju p.n.š. rodil in deloval oče sodobne medicine Hipokrat. Organizatorji so sledili temu zgodovinskemu duhu in kot okvir kongresa izbrali pomenljivo temo: »od Hipokrata do človeškega genoma: preteklost, sedanjost in prihodnost splošne/družinske medicine«. Strokovno pokrovitelj-stvo je prevzelo Slovensko Zdravniško Druš-tvo (SZD) in Združenje Zdravnikov Družin-ske Medicine (ZZDM), sama udeležba pa ne bi bila možna brez finančne podpore sloven-skih farmacevtskih podjetij, Lek in Krka.

Že dva dni pred pričetkom kongresa, se je kolega Vojislav Ivetić, dr. med., kot eden od dveh nacionalnih predstavnikov udeležil sre-čanja mladih zdravnikov družinske medicine, specializantov in mladih specialistov (t.i. »Vasco de Gama movement«), ki deluje znot-raj širše evropske organizacije. Na tem pred-kongresnem srečanju je bil poudarjen pomen povezovanja mladih evropskih zdravnikov družinske medicine, delovne skupine pa so obravnavale bodoče spremembe v dodiplom-skem in podiplomskem izobraževanju na evropskem nivoju ter ugotavljale potrebe po izboljšanju podobe in večanju zanimanja med mladimi zdravniki za specializacijo iz dru-žinske medicine.

V petih dneh kongresa so se zvrstile različne delavnice, plenarna predavanja, simpoziji, ustne in predstavitve plakatov posameznih kolegov. V njih so bili na različne načine obravnavani trije veliki vsebinski sklopi:

1) Kulturne determinante bolezni in vloga splošne/družinske medicine

2) Ocena potreb v splošni/družinski medicini

3) Ugotavljanje učinkovitosti v splošni/družinski medicini.

Še posebno nas veseli dejstvo, da sta imela kar dva kolega iz našega zavoda aktivno predstavitev svojih raziskav. Asist. Ksenija Tušek Bunc, dr. med, spec. spl. med. je pre-davala na temo »Changes in patient satisfacti-on with family practice in Slovenia«, Vojislav Ivetić, dr. med. pa je imel predavanji na temi »Medically Unexplained Symptoms« ter »Slovenian Family Medicine from Young Family Doctor's Angle«

Ob tej priložnosti je izšel zbornik povzetkov prispevkov v tiskani in elektronski obliki, ki si ga lahko zainteresirani kolegi izposodijo pri udeležencih. Prav tako vam toplo priporo-čamo ogled spletne stran kongresa

http: www.woncaeurope2005.org/ , kjer boste našli številne koristne informacije o delu in organizaciji WONCA-e.

11. evropski kongres družinske medicine WONCA 2005, Kos, Grčija 03.09.-07.09.2005 Vojislav Ivetić, dr. med. in asist. Suzana Židanik, dr. med., spec. spl. med.

Ob Hipokratovem spomeniku

Večina udeleženih zdravnikov iz našega zavoda na eni od delavnic

Še posebno smo lahko ponosni, da ima Slovenija trenutno izjemen položaj znotraj evropske WONCA-e, kar lahko pripišemo dejstvu, da je njen predsednik prof. dr. Igor Švab, dr. med., spec. spl. med., predstoj-nik Katedre za družinsko medicino, Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ob koncu se iskreno zahvaljujemo vodstvu našega zavoda in OE SZV za razumevanje in podporo za tako številno udeležbo, hkrati pa nas to zavezuje da bomo pridobljena znan-ja posredovali kolegom in jih upora-bljali v vsakodnevni klinični praksi.

uporabo). Uporabljene predmete za enkratno uporabo odvržemo v namenske zbiralnike. Uporabljene pripomočke, ki so za večkratno uporabo, je potrebno ustrezno dekontaminira-ti in/ali sterilizirati. Ostalo opremo, ki je bila uporabljena in površine s katerimi je prišel bolnik v stik ustrezno razkužimo.

Kadar pošiljamo bolnika ki je koloniziran z MRSA v drugo ambulanto, je potrebno zapos-lene o tem obvestiti in se dogovoriti za ustre-zen termin.

Izvaja se tudi dekolonizacija bolnika, za kate-ro se odloči zdravnik. Dekolonizacija bolni-

kov je potrebna, da se zmanjša rezervoar MRSA v populaciji. Z dekolonizacijo odstra-nimo MRSA iz/s telesa bolnika ali vsaj zma-njšamo njegovo gostoto. Z uspešno dekoloni-zacijo tudi zmanjšamo možnost okužbe bolni-ka z MRSA.

Bolnikom s kolonizacijo MRSA in svojcem razložimo pomen MRSA, načine prenosa, nevarnosti za bolnika in svojce, načine ravna-nja pri stikih, možnosti in načine odprave MRSA ter jim priskrbimo pisne informacije v zvezi z MRSA in potrebnimi higienskimi postopki. bakterija MRSA

O B V E S T I L A

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor, p.p. 1646, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: info@zd-mb.si, www.zd-mb.si

Izvolili smo novega predsednika Sindi-kata zdravstva in socialnega skrbs-tva Slovenije v okviru zavoda

Nov izvoljeni predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v okviru zavoda je postal Aleksander Jus.

Rojen je leta 1968, v zdravstvenem domu pa je zaposlen od leta 1992. Po poklicu je diplomirani zdravstvenik, njegovo delovno mesto pa je v Cen-tru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze.

Že od začetka svoje zaposlitve aktiv-no sodeluje na področju sindikata, vodi pa tudi športne aktivnosti na področju celotnega zavoda. Ves čas svojega delovanja v sindikatu se izobražuje iz vseh področij socialne varnosti, za katere skrbi sindikat. Na področju svoje stroke aktivno sode-luje na številnih kongresih in simpo-zijih in se strokovno izpopolnjuje.

V svojem predstavitvenem programu je izpostavil aktivno in plodno sode-lovanje z vodstvom zavoda, sodelo-vanje z vsemi sindikati, ki so prisotni v zavodu, njegova največja naloga pa je sodelovanje z vsemi člani sin-dikata in razširjenje dejavnosti s katerimi se ukvarja sindikat.

V svojem predstavitvenem govoru je tudi izpostavil dejstvo, da je bivšega predsednika g. Šerbeca težko nado-mestiti, skušal pa bo slediti njegovim načelom in nadaljevati njegovo delo.

Aleksander Jus Čestitke naši športni ekipi za

osvojeno I. mesto V Rušah so 9. septembra potekale že 12. športne igre Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Iger se je udeležilo 220 športnic in športnikov sindikata zavodov iz področja vse S l o v e n i j e . P o m e r i l i s o s e v tradicionalnih športnih panogah: nogometu, odbojki, ribolovu, pikadu in vlečenju vrvi. Največ prvih mest in s tem tudi skupno zmago so dosegli športniki sindikata iz našega zavoda. Tako so nadaljevali odlično tradicijo športnih rezultatov in skupnih zmag, ki so jo prekinili samo v lanskem letu. Sindikat v okviru zavoda posveča športu veliko pozornost in nudi svojim članom vrsto možnosti za aktivno športno sodelovanje. Zato tudi rezultati niso nobeno presenečenje.

Igre so se zaključile z zabavo v šotoru na snežnem stadionu pod Pohorjem s povabilom na naslednje 13. športne igre.

Erih na lanskih športnih igrah

V mesecu oktobru odhaja v pokoj dolgoletni predsed-nik sindikata zavoda g. Erih Šerbec.

Čas neusmiljeno teče. Žal za nas vse. Vendar je čas tudi plemenit, saj sam zase varuje človeški spomin, pa tudi obnašanje ljudi, hrani njihove padce in podvige, neukost in genialnost. Tako bo v času in spominu zapisan tudi Erih, ki je v svojih letih zaposlitve v zdravstvenem domu pustil velik pečat na področju socialne varnosti delavcev. Erih bo za vedno ostal del zdravstvenega doma. Ta del bo njegovo znanje, ki nam ga je posredoval. Leta, ki jih je pustil v Zdravs-tvenem domu dr. Adolfa Drolca je zaznamoval z neut-rudnim delom na področju sindikata, prav tako pa je sodeloval na mnogih pomembnih področjih dela v zdravstvenem domu. Bil je tudi ustanovitelj in predse-dnik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slove-nije na nivoju države in prvi predsednik skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje republike Sloveni-je.

V želji, da se čim prej snidemo, se Erihu še enkrat iskreno zahvaljujem. Mislim, da lahko v imenu kole-gic in kolegov zatrdim, da nam je bilo v čast biti nje-gov sodelavec.

Naj zaključim z mislijo, ki bi lahko spominjala na Eriha: »Dobro je delati dobro, hkrati pa tudi pošteno«.

Napisal: Aleksander Jus, dipl.zn.

Vabilo na ogled razstave bučk! V naše delovno okolje neopazno in potiho prihaja jesen. Da bi njen prihod opazili, bomo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, v dneh od 10.10.2005 do 14.10.2005, pripra-vili v večjih avlah zavoda, na lokaciji Sodna ul 13 in. Vošnja-kova ul. 2 in 4, razstavo bučk, s priporočili za njihovo upora-bo v zdravi prehrani.

Vse zaposlene vabimo, da po svojih močeh prispevajo k pes-trejšemu izboru bučk - v kolikor imate doma bučko, ki jo lahko prispevate, to sporočite organizacijskemu odboru.

Zaposlene in mimoidoče, pa vabimo na ogled razstave od 8 do 16 ure vsaki dan.

Za organizacijski odbor

Majda Medved, dipl.m. s.,higienik

UREDNIŠKI ODBOR:

Glavni urednik: prim. Anton Židanik, dr.med.spec.

Odg. urednica: Vesna Rečnik-Šiško

Stanislava Kerkez, prav.

Hvala in srečno, Erih!

IZ ZDRAVNIŠKIH LOGOV

Lokacija bolečine »Gospod doktor, včeraj sem se z avtom peljal proti domu in naenkrat začutil hudo bolečino!«

»Kje pa?«

»Med Mariborom in Celjem!«