Upload
others
View
8
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Prehod na sijalke manjše moči
Sušenje perila na zraku
Ločevanje in recikliranje odpadkov
Pranje perila pri nizkih temperaturah
Zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega
uživanje hrane rastlinskega izvora
odpoved električnemu avtomobilu
(Samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu
Odpoved enemu prekooceanskemu letu
Življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem
4
3
2
1
Majhni prihranki < 0,2 tCO2e /leto
Srednje veliki prihranki0,8-0,2 tCO2e /leto
Veliki prihranki> 0,8 tCO2e /leto
Najhujše spremembe podnebja lahko še preprečimo
Simon Zajc, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Višje teMperature, tOplejši zrak zadrži več vlage
intenZiVnejše paDaVine
SpreMeMba največje dnevne Višine paDaVin
2041–2070 +13 do +20 %
2071–2100 +14 do +37 %
Tipične spremembe za Slovenijo
Izjemne padavIne
Zakaj bodo padavine intenzivnejše?
DO
37%bOlj intenZiVne DneVne paDaVine
5
Vročinski ValoVi
vročinski StreS Se bO StOpnjeVal
v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na
podeželju
sprememba povprečne sprememba sprememba najvišje dnevne letnega števila letnega temperature vročinskih števila poleti valov vročih dni
2041–2070 +1,0 do +2,6 °C +1,5 do +3,9 +8 do +22 dni
2071–2100 +2,6 do +5,0 °C +3,5 do +6,4 +20 do +45 dni
Kaj nas čaka?
Tipične spremembe za nižinski del osrednje Slovenije
ocena sprememb v Sloveniji do 2100
DO
45 5°C 6,4več vročih Dni / letO
tOplejši pOpOlDneVi
več vročinskih ValOV pOleti
Vročinski stres se bo stopnjeval in bo imel velik vpliv na vsa živa bitja. Vročinski valovi bodo daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju.
Topel zrak lahko zadrži več vlage, zato bodo z višanjem temperature posamezni padavinski dogodki postali intenzivnejši. Pozimi se bo povečala tudi skupna količina padavin, vendar se jih bo manj zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske poplave.
Pravnica Andreja s Koroške danes ni uspela priti v službo na pomemben sestanek. Zaradi obilnih padavin je lokalno cesto zasul plaz, voda pa je poplavila klet in pritličje njene hiše. Že od prejšnjega večera je njihova vas brez elektrike. S sosedi so združili moči pri popravljanju nastale škode, za sanacijo ceste pa bo potrebnih nekaj dni.
Upokojenec Milan in njegova psička Tara se v Ljubljani že nekaj dni slabo počutita. Zaradi velike toplotne obremenitve, ki je posledica vročinskega vala, Milan ponoči ne more spati, psička pa je izgubila tek. Po večernih sprehodih Milana muči glavobol, vrednosti ozona so namreč zelo visoke.
V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami.
Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od naših odločitev. Na naslednjih straneh so prikazane spremembe podnebja tekom stoletja za primer, če nam ne bo uspelo bistveno omejiti izpustov toplogrednih plinov. Prikaz je torej najbolj črn - pesimističen scenarij.
Časa za ukrepanje nam zmanjkuje. Ukrepati moramo začeti takoj na vseh ravneh. Tudi sami lahko naredimo veliko, naše osebne odločitve za spremembe štejejo veliko. Spodnji graf kaže, koliko lahko posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Ko se odločimo, da bomo živeli okolju in podnebju bolj prijazno, sporočamo ljudem, ki odločajo - vladam doma in po svetu - da smo se pripravljeni spremeniti. Pričakujemo pa, da bodo odločno ukrepali tudi voditelji.
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
leta, ko so slovenijo prizadele obsežnejše poplave. zadnja desetletja so poplavni dogodki bolj pogosti.
časovni potek letnega števila vročih dni (ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 °C) v ljubljani
DO DO
povečanje največje dnevne višine padavin ob koncu stoletja (obdobje 2071–2100) v primerjavi z največjo dnevno višino padavin v današnjem podnebju (obdobju 1981–2010) za primer, da se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej stopnjevalii.
Povzeto po Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017
0
10
20
30
40
50
60
1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020
šte
vilo
dn
i
1920
1930
1940
1950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
letn
i pri
hra
ne
k iz
pu
sto
v to
plo
gre
dn
ih p
lino
v (t
Co
2e)
Prehod na sijalke manjše moči
Sušenje perila na zraku
Ločevanje in recikliranje odpadkov
Pranje perila pri nizkih temperaturah
Zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega
uživanje hrane rastlinskega izvora
odpoved električnemu avtomobilu
(Samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu
Odpoved enemu prekooceanskemu letu
Življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem
4
3
2
1
Majhni prihranki < 0,2 tCO2e /leto
Srednje veliki prihranki0,8-0,2 tCO2e /leto
Veliki prihranki> 0,8 tCO2e /leto
Najhujše spremembe podnebja lahko še preprečimo
Simon Zajc, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Višje teMperature, tOplejši zrak zadrži več vlage
intenZiVnejše paDaVine
SpreMeMba največje dnevne Višine paDaVin
2041–2070 +13 do +20 %
2071–2100 +14 do +37 %
Tipične spremembe za Slovenijo
Izjemne padavIne
Zakaj bodo padavine intenzivnejše?
DO
37%bOlj intenZiVne DneVne paDaVine
5
Vročinski ValoVi
vročinski StreS Se bO StOpnjeVal
v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na
podeželju
sprememba povprečne sprememba sprememba najvišje dnevne letnega števila letnega temperature vročinskih števila poleti valov vročih dni
2041–2070 +1,0 do +2,6 °C +1,5 do +3,9 +8 do +22 dni
2071–2100 +2,6 do +5,0 °C +3,5 do +6,4 +20 do +45 dni
Kaj nas čaka?
Tipične spremembe za nižinski del osrednje Slovenije
ocena sprememb v Sloveniji do 2100
DO
45 5°C 6,4več vročih Dni / letO
tOplejši pOpOlDneVi
več vročinskih ValOV pOleti
Vročinski stres se bo stopnjeval in bo imel velik vpliv na vsa živa bitja. Vročinski valovi bodo daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju.
Topel zrak lahko zadrži več vlage, zato bodo z višanjem temperature posamezni padavinski dogodki postali intenzivnejši. Pozimi se bo povečala tudi skupna količina padavin, vendar se jih bo manj zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske poplave.
Pravnica Andreja s Koroške danes ni uspela priti v službo na pomemben sestanek. Zaradi obilnih padavin je lokalno cesto zasul plaz, voda pa je poplavila klet in pritličje njene hiše. Že od prejšnjega večera je njihova vas brez elektrike. S sosedi so združili moči pri popravljanju nastale škode, za sanacijo ceste pa bo potrebnih nekaj dni.
Upokojenec Milan in njegova psička Tara se v Ljubljani že nekaj dni slabo počutita. Zaradi velike toplotne obremenitve, ki je posledica vročinskega vala, Milan ponoči ne more spati, psička pa je izgubila tek. Po večernih sprehodih Milana muči glavobol, vrednosti ozona so namreč zelo visoke.
V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami.
Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od naših odločitev. Na naslednjih straneh so prikazane spremembe podnebja tekom stoletja za primer, če nam ne bo uspelo bistveno omejiti izpustov toplogrednih plinov. Prikaz je torej najbolj črn - pesimističen scenarij.
Časa za ukrepanje nam zmanjkuje. Ukrepati moramo začeti takoj na vseh ravneh. Tudi sami lahko naredimo veliko, naše osebne odločitve za spremembe štejejo veliko. Spodnji graf kaže, koliko lahko posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Ko se odločimo, da bomo živeli okolju in podnebju bolj prijazno, sporočamo ljudem, ki odločajo - vladam doma in po svetu - da smo se pripravljeni spremeniti. Pričakujemo pa, da bodo odločno ukrepali tudi voditelji.
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
leta, ko so slovenijo prizadele obsežnejše poplave. zadnja desetletja so poplavni dogodki bolj pogosti.
časovni potek letnega števila vročih dni (ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 °C) v ljubljani
DO DO
povečanje največje dnevne višine padavin ob koncu stoletja (obdobje 2071–2100) v primerjavi z največjo dnevno višino padavin v današnjem podnebju (obdobju 1981–2010) za primer, da se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej stopnjevalii.
Povzeto po Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017
0
10
20
30
40
50
60
1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020
šte
vilo
dn
i
1920
1930
1940
1950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
letn
i pri
hra
ne
k iz
pu
sto
v to
plo
gre
dn
ih p
lino
v (t
Co
2e)
Prehod na sijalke manjše moči
Sušenje perila na zraku
Ločevanje in recikliranje odpadkov
Pranje perila pri nizkih temperaturah
Zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega
uživanje hrane rastlinskega izvora
odpoved električnemu avtomobilu
(Samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu
Odpoved enemu prekooceanskemu letu
Življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem
4
3
2
1
Majhni prihranki < 0,2 tCO2e /leto
Srednje veliki prihranki0,8-0,2 tCO2e /leto
Veliki prihranki> 0,8 tCO2e /leto
Najhujše spremembe podnebja lahko še preprečimo
Simon Zajc, minister
Ministrstvo za okolje in prostor
Višje teMperature, tOplejši zrak zadrži več vlage
intenZiVnejše paDaVine
SpreMeMba največje dnevne Višine paDaVin
2041–2070 +13 do +20 %
2071–2100 +14 do +37 %
Tipične spremembe za Slovenijo
Izjemne padavIne
Zakaj bodo padavine intenzivnejše?
DO
37%bOlj intenZiVne DneVne paDaVine
5
Vročinski ValoVi
vročinski StreS Se bO StOpnjeVal
v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na
podeželju
sprememba povprečne sprememba sprememba najvišje dnevne letnega števila letnega temperature vročinskih števila poleti valov vročih dni
2041–2070 +1,0 do +2,6 °C +1,5 do +3,9 +8 do +22 dni
2071–2100 +2,6 do +5,0 °C +3,5 do +6,4 +20 do +45 dni
Kaj nas čaka?
Tipične spremembe za nižinski del osrednje Slovenije
ocena sprememb v Sloveniji do 2100
DO
45 5°C 6,4več vročih Dni / letO
tOplejši pOpOlDneVi
več vročinskih ValOV pOleti
Vročinski stres se bo stopnjeval in bo imel velik vpliv na vsa živa bitja. Vročinski valovi bodo daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju.
Topel zrak lahko zadrži več vlage, zato bodo z višanjem temperature posamezni padavinski dogodki postali intenzivnejši. Pozimi se bo povečala tudi skupna količina padavin, vendar se jih bo manj zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske poplave.
Pravnica Andreja s Koroške danes ni uspela priti v službo na pomemben sestanek. Zaradi obilnih padavin je lokalno cesto zasul plaz, voda pa je poplavila klet in pritličje njene hiše. Že od prejšnjega večera je njihova vas brez elektrike. S sosedi so združili moči pri popravljanju nastale škode, za sanacijo ceste pa bo potrebnih nekaj dni.
Upokojenec Milan in njegova psička Tara se v Ljubljani že nekaj dni slabo počutita. Zaradi velike toplotne obremenitve, ki je posledica vročinskega vala, Milan ponoči ne more spati, psička pa je izgubila tek. Po večernih sprehodih Milana muči glavobol, vrednosti ozona so namreč zelo visoke.
V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami.
Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od naših odločitev. Na naslednjih straneh so prikazane spremembe podnebja tekom stoletja za primer, če nam ne bo uspelo bistveno omejiti izpustov toplogrednih plinov. Prikaz je torej najbolj črn - pesimističen scenarij.
Časa za ukrepanje nam zmanjkuje. Ukrepati moramo začeti takoj na vseh ravneh. Tudi sami lahko naredimo veliko, naše osebne odločitve za spremembe štejejo veliko. Spodnji graf kaže, koliko lahko posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Ko se odločimo, da bomo živeli okolju in podnebju bolj prijazno, sporočamo ljudem, ki odločajo - vladam doma in po svetu - da smo se pripravljeni spremeniti. Pričakujemo pa, da bodo odločno ukrepali tudi voditelji.
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
leta, ko so slovenijo prizadele obsežnejše poplave. zadnja desetletja so poplavni dogodki bolj pogosti.
časovni potek letnega števila vročih dni (ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 °C) v ljubljani
DO DO
povečanje največje dnevne višine padavin ob koncu stoletja (obdobje 2071–2100) v primerjavi z največjo dnevno višino padavin v današnjem podnebju (obdobju 1981–2010) za primer, da se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej stopnjevalii.
Povzeto po Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017
0
10
20
30
40
50
60
1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020
šte
vilo
dn
i
1920
1930
1940
1950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
letn
i pri
hra
ne
k iz
pu
sto
v to
plo
gre
dn
ih p
lino
v (t
Co
2e)
Rekreativna športnica Katja z Gorenjske dvomeče pogleduje proti goram. Smučarska oprema bo letos najbrž spet ostala v omari. Prvi zimski mesec je že mimo, o večji snežni pošiljki pa ne duha ne sluha. S prijateljem, ki dela na smučišču, obupujeta nad uspešno smučarsko sezono. Letošnja bo kratka, stroški umetnega zasneževanja pa so zaradi višjih temperatur pozimi vse višji.
snežna odeja
kako bo s snegom?
Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja
ocena sprememb v Sloveniji do 2100
Čas je, da ukrepamo!Poletne suše
rapiDne Suše
SpreMeMbe padavinskega
režima
SpreMeMba SpreMeMba reFerenčne povprečne
eVapOtranSpiraCije pOleti teMperature pOleti
2041–2070 0 do +9 % +1,3 do +2,5 °C
2071–2100 +4 do 23 % +3,0 do +5,1 °C
Zakaj pride do poletnih suš?
Tipične spremembe za Slovenijo ocena sprememb v Sloveniji do 2100
Projekcije za Slovenijo sicer ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin, se bo pa podaljšal čas med posameznimi padavinskimi dogodki. Povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature, kar bo pripeljalo do t.i. rapidnih suš.
DO
23%več iZhlapeVanja
DO
5,1°CVišja pOletna teMperatura
Snežne odeje je že bistveno manj, kot jo je bilo pred 6 desetletji, trend se bo v prihodnosti stopnjeval. Manj bo snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo.
povečanje iZhlapeVanja
Poljedelcu Tomažu s Primorske zaradi suše že drugo leto zapored grozi velik upad pridelka. Njegove poljščine sicer olistajo prej in tudi spomladanski pozebi so se letos uspele izogniti, a vročina in pomanjkanje padavin poleti sta terjala svoj davek. Za njegovo regijo je že več dni izdano opozorilo pred nevarnostjo požara.
manj snežnih padavin in manj snežne odeje
Manjši prenOS VODe V raStnO DObO
Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov?
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
55Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 300–600m
DO
89Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 1200–1500m
DO
5,4°CVišja ZiMSKa teMperatura
DO
SpreMeMba SpreMeMba SpreMeMba povprečne števila dni s števila dni s temperature snežno odejo snežno odejo pOZiMi na Višini na Višini 300–600m 1200–1500m
2041–2070 +1,4 dO +3,0 °C −13 dO −34 dNi −30 dO −54 dNi
2071–2100 +3,5 dO +5,4 °C −33 dO −55 dNi −60 dO −89 dNi
Tipične spremembe za Slovenijo
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
časovni potek števila dni s snežno odejo v zimski sezoni na postaji rateče
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
1948 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 2020
šte
vilo
dn
i
časovni potek izhlapevanja (referenčne evapotranspiracije) na postaji bilje pri novi gorici
300,0
320,0
340,0
360,0
380,0
400,0
420,0
440,0
460,0
480,0
500,0
1970 1980 1990 2000 2010 2020
evap
otr
ansp
irac
ija (m
m)
Rekreativna športnica Katja z Gorenjske dvomeče pogleduje proti goram. Smučarska oprema bo letos najbrž spet ostala v omari. Prvi zimski mesec je že mimo, o večji snežni pošiljki pa ne duha ne sluha. S prijateljem, ki dela na smučišču, obupujeta nad uspešno smučarsko sezono. Letošnja bo kratka, stroški umetnega zasneževanja pa so zaradi višjih temperatur pozimi vse višji.
snežna odeja
kako bo s snegom?
Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja
ocena sprememb v Sloveniji do 2100
Čas je, da ukrepamo!Poletne suše
rapiDne Suše
SpreMeMbe padavinskega
režima
SpreMeMba SpreMeMba reFerenčne povprečne
eVapOtranSpiraCije pOleti teMperature pOleti
2041–2070 0 do +9 % +1,3 do +2,5 °C
2071–2100 +4 do 23 % +3,0 do +5,1 °C
Zakaj pride do poletnih suš?
Tipične spremembe za Slovenijo ocena sprememb v Sloveniji do 2100
Projekcije za Slovenijo sicer ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin, se bo pa podaljšal čas med posameznimi padavinskimi dogodki. Povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature, kar bo pripeljalo do t.i. rapidnih suš.
DO
23%več iZhlapeVanja
DO
5,1°CVišja pOletna teMperatura
Snežne odeje je že bistveno manj, kot jo je bilo pred 6 desetletji, trend se bo v prihodnosti stopnjeval. Manj bo snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo.
povečanje iZhlapeVanja
Poljedelcu Tomažu s Primorske zaradi suše že drugo leto zapored grozi velik upad pridelka. Njegove poljščine sicer olistajo prej in tudi spomladanski pozebi so se letos uspele izogniti, a vročina in pomanjkanje padavin poleti sta terjala svoj davek. Za njegovo regijo je že več dni izdano opozorilo pred nevarnostjo požara.
manj snežnih padavin in manj snežne odeje
Manjši prenOS VODe V raStnO DObO
Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov?
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
55Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 300–600m
DO
89Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 1200–1500m
DO
5,4°CVišja ZiMSKa teMperatura
DO
SpreMeMba SpreMeMba SpreMeMba povprečne števila dni s števila dni s temperature snežno odejo snežno odejo pOZiMi na Višini na Višini 300–600m 1200–1500m
2041–2070 +1,4 dO +3,0 °C −13 dO −34 dNi −30 dO −54 dNi
2071–2100 +3,5 dO +5,4 °C −33 dO −55 dNi −60 dO −89 dNi
Tipične spremembe za Slovenijo
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
časovni potek števila dni s snežno odejo v zimski sezoni na postaji rateče
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
1948 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 2020
šte
vilo
dn
i
časovni potek izhlapevanja (referenčne evapotranspiracije) na postaji bilje pri novi gorici
300,0
320,0
340,0
360,0
380,0
400,0
420,0
440,0
460,0
480,0
500,0
1970 1980 1990 2000 2010 2020
evap
otr
ansp
irac
ija (m
m)
Rekreativna športnica Katja z Gorenjske dvomeče pogleduje proti goram. Smučarska oprema bo letos najbrž spet ostala v omari. Prvi zimski mesec je že mimo, o večji snežni pošiljki pa ne duha ne sluha. S prijateljem, ki dela na smučišču, obupujeta nad uspešno smučarsko sezono. Letošnja bo kratka, stroški umetnega zasneževanja pa so zaradi višjih temperatur pozimi vse višji.
snežna odeja
kako bo s snegom?
Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja
ocena sprememb v Sloveniji do 2100
Čas je, da ukrepamo!Poletne suše
rapiDne Suše
SpreMeMbe padavinskega
režima
SpreMeMba SpreMeMba reFerenčne povprečne
eVapOtranSpiraCije pOleti teMperature pOleti
2041–2070 0 do +9 % +1,3 do +2,5 °C
2071–2100 +4 do 23 % +3,0 do +5,1 °C
Zakaj pride do poletnih suš?
Tipične spremembe za Slovenijo ocena sprememb v Sloveniji do 2100
Projekcije za Slovenijo sicer ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin, se bo pa podaljšal čas med posameznimi padavinskimi dogodki. Povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature, kar bo pripeljalo do t.i. rapidnih suš.
DO
23%več iZhlapeVanja
DO
5,1°CVišja pOletna teMperatura
Snežne odeje je že bistveno manj, kot jo je bilo pred 6 desetletji, trend se bo v prihodnosti stopnjeval. Manj bo snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo.
povečanje iZhlapeVanja
Poljedelcu Tomažu s Primorske zaradi suše že drugo leto zapored grozi velik upad pridelka. Njegove poljščine sicer olistajo prej in tudi spomladanski pozebi so se letos uspele izogniti, a vročina in pomanjkanje padavin poleti sta terjala svoj davek. Za njegovo regijo je že več dni izdano opozorilo pred nevarnostjo požara.
manj snežnih padavin in manj snežne odeje
Manjši prenOS VODe V raStnO DObO
Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov?
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
55Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 300–600m
DO
89Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 1200–1500m
DO
5,4°CVišja ZiMSKa teMperatura
DO
SpreMeMba SpreMeMba SpreMeMba povprečne števila dni s števila dni s temperature snežno odejo snežno odejo pOZiMi na Višini na Višini 300–600m 1200–1500m
2041–2070 +1,4 dO +3,0 °C −13 dO −34 dNi −30 dO −54 dNi
2071–2100 +3,5 dO +5,4 °C −33 dO −55 dNi −60 dO −89 dNi
Tipične spremembe za Slovenijo
Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010
časovni potek števila dni s snežno odejo v zimski sezoni na postaji rateče
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
1948 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 2020
šte
vilo
dn
i
časovni potek izhlapevanja (referenčne evapotranspiracije) na postaji bilje pri novi gorici
300,0
320,0
340,0
360,0
380,0
400,0
420,0
440,0
460,0
480,0
500,0
1970 1980 1990 2000 2010 2020
evap
otr
ansp
irac
ija (m
m)