Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Agrometeorologi pomagamo pri
pridelavi zelenjave
Dr. Andreja Sušnik Oddelek za agrometeorologijo
Urad za meteorologijo [email protected]
Agrometeorološki seminar - Roving seminar, Hoče, 3. 12. 2015
Pridelava hrane je bila/je/bo odvisna od vremena
Agrometeorologija – globalno, regionalno
Pridelava hrane & agrometeorologija v Sloveniji
Agenda & sodelovanje z udeleženci (anketa)
Od nekdaj je imelo vreme/podnebje pomembno vlogo pri pridelavi hrane
• Varstvo pred neugodnimi vremenskimi razmerami (suša, pozeba)
• Kvaliteta/količina pridelka
• Okoljski vplivi (poraba vode, pesticidov,…)
Moderna tržna kmetijska pridelava še bolj temelji na vremensko pogojenih tehnoloških aktivnosti
Tudi obeti niso dobri: • vremenski ekstremi • večja poraba hrane
Vir: Big Data, CGIAR, 2014
Poraba kalorij se povečuje
Globalna poraba hrane 60 % več do leta 2050
Ob robu podnebne konference v Parizu
• Vsi meseci v svetovnem merilu nadpovprečno topli, celo najtoplejši doslej, zaradi pojava El Niño.
• Povprečna svetovna temperatura v letu 2015 bo predvidoma kar za 1 °C višja od temperature v predindustrijskem obdobju.
• Topla leta kot letošnje v prihodnje vse pogostejša. Pričakujemo, da bodo tako vroča poletja, kot je bilo doslej izjemno poletje 2003, sredi tega stoletja povsem običajna.
Svetovno podnebje v letu 2015
Svetovno podnebje 2015 – 5-letno drseče povprečje globalne temperature (WMO, 2015)
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
100 110 120 130 140
2003 2006 2007 2012 2013
Struktura ocenjene škode glede na vzroke ….
Vir: SURS 1994-2008, URSZR 2009-2012
0
50
100
150
200
250
300
350
400
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Oc
en
jen
a š
ko
da
(v
milj. E
UR
)
Suša Poplave Neurje, močan veter, toča Potres Drugo
mio
EU
R 214 mio EUR
ŽLEDOLOM MOČA/POPLAVE 2014 MOKER OKTOBER 2015
... kmetijske suše in državne pomoči 2003–2014
Naravna nesreča = 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna
www.dmcsee.org
Povečevanje težav s sušo v JV Evropi v JV Evropi (še en primer sodelovanja z WMO)
Velikost kmetijskih gospodarstev v Sloveniji
Kmetijska gospodarstva leto 2013
72.377 (število)
Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo leto 2013
6,6 (ha)
Osnovna površina zemljišč za tržno pridelavo zelenjave in povprečna površina
zemljišč tržnih pridelovalcev zelenjave, statistične regije, Slovenija, 2013 (vir: SURS)
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) ha 2014
Njive 175.069
Žita 98.293
Stročnice za suho zrnje 691
Korenovke in gomoljnice 3.821
Industrijske rastline 11.867
Zelenjadnice in jagode
4.138
Cvetje in okrasne rastline 73
Zelena krma z njiv 55.649
Drugo na njivah 200
od tega sadike zelenjadnic, zelišč in jagod
13
od tega zemljišča za pridelavo semen 187
Neobdelane njive 338
ha 2014
Trajni travniki in pašniki
279.916
Trajni nasadi 27.235
Sadovnjaki, vinogradi, oljčniki 26.891
Sadovnjaki 9.886
Vinogradi 16.009
Oljčniki 996 Drevesnice, trsnice in matičnjaki 344
482 219 ha KZU leta 2014
Manj kot 2 % KZU v strukturi
rabe njiv in vrtov
Medletna variabilnost - suho leto 2013, mokro leto 2014
Skupni pridelek zelenjadnic 2014 nekoliko večji od 2013
V letu 2014 je bilo v Sloveniji pridelanih okrog 71.000 ton zelenjadnic, od tega več kot polovico (59 %) za prodajo. Skupni pridelek zelenjadnic, tržnih in netržnih, je bil v letu 2014 za 14,4 % večji kot v prejšnjem letu. V letu 2014 na slovenskih njivah pridelali za polovico več in krompirja kot v letu 2013. Paradižnika za 4 % manj, pridelek graha večji za 60 %, stročjega fižola za 39 %, rdeče pese za 32 %, motovilca za 30 % in kumar za 27 % glede na leto 2013. (vir: SURS, 2014)
Indeksi kmetijske proizvodnje (2010 = 100); 2002–2014 (Vir: KIS, 2014)
Kaj je agrometeorologija?
o Navodila za agrometeorološko prakso - Guide to Agricultural Meteorological Practices (GAMP) 2010 Edition (WMO-No.134) (obnovljena leta 2012)
o http://www.wamis.org/agm/gamp/GAMP_Chap01.pdf
Agrometeorologija je interdisciplinarna znanost, ki proučuje
sistem medsebojne povezanosti med vremenom in kmetijskimi kulturami, domačimi živalmi, rastlinskimi boleznimi ter koristnimi in in škodljivimi živalmi v ekosferi. Proučevanje vpliva vremena na rast in razvoj rastlin nam omogoča, da pri kmetijski proizvodnji čimbolj izkoristimo ugodne podnebne danosti in se poskušamo izogniti neugodnim, da bi tako dosegli optimalno kakovost in velikost pridelka.
Planiranje v kmetijstvu
Strateško (dolgoročno) Taktično (< 10 dnevno)
Zahteva poznavanje razmerij med vremenom in podnebjem ter tveganji v kmetijstvu z namenom uresničevanja ciljev pridelovalcev - agrometeorološke informacije kot pomoč pri planiranju
Odločevalski sistem v celotni verigi pridelavi hrane
..meteorološki podatki so vključeni v podporne sisteme odločanja v kmetijstvu
Podpora mora biti primerna, časovno ustrezna, prijazna uporabniku pri upravljanju kmetovanja zato je dnevno sledenje vremena/podnebja ključno.
Odločitev na kmetiji Časovna skala napovedi (leta)
Logistika (načrtovanje setve/spravila) Znotraj sezone (>0.2)
Taktične odločitve (gnojenje/škropljenje) Znotraj sezone (0.2)
Vrsta rastline Sezonska (0.5 – 1.0)
Sekvence rastlin Medletno (0.5 – 2.0)
Kolobar (ozimine/poletne rastline) Letno/dvoletno (1 – 2)
Industrijska pridelava (poljščine, pašniki,..) Desetletno (cca 10)
Raba kmetijskih zemljišč >20
Raba zemljišč in prilagoditev Podnebne spremembe
..agrometeorološki podporni sistem
Zbiranje podatkov in poraba podatkov kot osnovne meritve ali kompleksnejših izvedenih vrednosti (indeksi, kazalniki, modeli)
Numerični vremenski modeli
Daljinsko zaznavanje
Poletna suša 2013
GIS tematske karte
Od osnovnih do kompleksnih agrometeoroloških podatkov
Kje: Na spletu ARSO/Meteoportal
Kaj:
oAgroklimatski podatki (dolgoletna povprečja, arhiv):
o Temperature tal, Temperaturni pragovi, Pozebe, Vsote efektivnih temperatur zraka, Fenologija, Vodna bilanca, ETo;
o Upoštevanje sprememb podnebja - prilagoditve!
Zakaj:
o Osnova „pametne“ rajonizacije;
o Strategije, tveganje, ranljivost, ukrepi kmetijske politike, prilagoditve na podnebne spremembe.
Podnebna izkaznica kmetijskih zemljišč
WWI, 2013
Tipizacija suše: o blag primanjkljaj,
ko je DISS ≤ 1;
o zmerna suša, ko je 1 < DISS ≤ 2;
o močna suša, ko je 2 < DISS ≤ 3.
Dekadni indeks sušnega stresa DISSk KORUZA, Murska Sobota , 1961–2014 na tleh s slabo in dobro vodno zadrževalno sposobnostjo
S
D
Klimatologija suše z dolgoletnimi nizi vodne bilance koruze
2014 moča – nič sušnega stresa
2013 suša
o Agrometeorološki podatki on-line, napovedi , priporočila in opozorila, vremenska napoved;
o Zgodnje opozarjanje na sušo (padavine, SPI, meteorološka vodna bilanca, kazalci kmetijske suše), slano, feno razvoj;
o Tedensko operativno napovedovanje namakanja (modeli vodne bilance) – „tailored“ produkt.
Zakaj:
o Namakanje, varstvo rastlin, kmetijske operacije, izbor tehnologije in obvladovanje tveganj;
o Podpora tržni in ekonomični pridelavi.
Ažurni podatki za kmetijsko pridelavo
Kje: Na spletu ARSO/Meteoportal
Kaj:
Modelska napoved- pregledovalnik
napoved
www.meteo.si
Planiranje taktičnih odločitev - setev
Setev jarine že pri T tal 3 °C, vrtnine na Primorskem pri Ttal 8 °C
Setev graha, čičerike in boba, Agraria Koper, 15. marec 2015
Temperatura tal
PORTOROŽ, TEMPERATURA TAL NA RAZLIČNIH GLOBINAH, januar-junij 2015
Spomladanska pozeba
Opozorila ARSO na možnost pozebe
BILJE, MINIMALNA TEMPERATURA ZRAKA, april 2015
Cvetenje breskev na Goriškem, 8. april 2015
Nekroze
Deformacije Dehidracija, porjavelo tkivo
Oroševanje proti pozebi
Oroševanje Brez oroševanja
Prekrivke
Agrometeorološki podatki – varstvo rastlin
Mokra pomlad nudi zelo ugodne pogoje za razvoj številnih rastlinskih bolezeni. Na vinski trti je težko zaustavljiva peronospora (Plasmopara viticola), težave se pojavljajo tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu. Prav tako so bili izjemno ugodni za razvoj paradižnikove ali krompirjeve plesni (Phytoftora infestans) v letu 2014.
Če po škropljenju dežuje, je količina spranega fungicida odvisna od količine in intenzivnosti padavin.
V primeru, da je padlo okoli 20 mm dežja je delovanje fungicidne obloge
oslabljeno,
in obloga je sprana, če je padlo 50 mm in več dežja.
Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana
Upoštevanje prognoze – veter, dež
Planiranje košnje
Ljubljana, april 2015 Padavine in latenje trav/cvetenje regrata – indikatorja za košnjo in vremenska napoved
Prvi cvetovi regrata 13.4. Začetek latenja Travniški lisičji rep 17.4. Travniška latovka 22.4. Pasja trava 30.4. Visoka pahovka 2.5. Košnja za silažo: prva dekada maja
Latenje trav košnja
Komunikacija produktov prilagojena lokalnim možnostim (kanalom) in lokalnim potrebam
Informacija: ažurna in relevantna za aktivnost
Raznolikost uporabnikov – prevod v razumljiv jezik in s primerno razlago
Dostopni kanali do agrometeoorloških produktov in nasvetov za različne skupine uporabnikov (regija VI WMO – Evropa)
Posamezen pridelovalec
Majhna skupina
Skupine
Vaška skupnost
Manjši pridelovalci
Srednje veliki pridelovalci
Veliki pridelovalci
Pridelovalna združenja
Zadružniki
Podjetja
Agrometeorološki informacijski sistem
ARSO
Agro/Meteorološki monitoring:
37 klimatoloških
156 padavinskih
61 avtomatskih m. postaj
37 postaj: meritve temperature zraka 5 cm nad tlemi
9 postaj meritve temperature tal ob terminih
11 avtomatskih postaj -polurne meritve temperature tal
6 avtomatskih postaj – polurne meritve vol. % vode v tleh
Fenološki monitoring: 46 lokacij
Več o tem v predavanjih, ki sledijo!
Veliko agrometeoroloških podatkov je prosto dostopnih!
na spletu, v digitalni obliki, v analizah, kartah, študijah, socialnih omrežjih itd.
Samodejne postaje nadomeščajo klasične
Lokalne postaje Druge mreže
• AgrometeorološkI podatki in napovedi
• Spletni servis (Meteoportal)
• Podatki - so dovolj jasni in dostopni? Uporabniki - so dovolj oziroma primerno poučeni?
• Publikacije: Brošura, Vetrnica (Hidrometeorologija), materiali v mapicah
• Izobraževanje, seminarji, mednarodna aktivnost
• Partnerstvo…
Zahvala/Acknowledgement:
Roving seminar was supported by WMO
Kontakt: Oddelek za agrometeorologijo/Urad za meteorologijo/ARSO tel 01 4784073/74 [email protected]
Kako agrometeorologi pomagamo pri pridelavi hrane?
Program seminarja - dopoldanski del
Logistika: o Označba kosila (da/ne) o Potrdilo o udeležbi
(organizator izda tekom/po dogodku)
o Fotografiranje o Objavljene prezentacije na
spletu o Parkirišče
Program seminarja - popoldanski del
Vabljeni k sodelovanju – vprašalnik, diskusija