1

POTI, KI NAS POPELJEJO NA LEPŠE

s kolesom ali peš na izlet

NAMIGI ZA

LJUBITELJE GOLFA

POLETJE NA JADRALNI DESKI

NAVTIKA ZA NAVDUŠENCE

NOVOSTI OB JADRANSKEM MORJU

KONGRESNI TURIZEM

KATALOG RAZSTAVLJAVCEV

Revija za prosti čas in turizem in katalog razstavljavcev sejma Turizem in prosti čas ter Salona plovil od 22. do 25. januarja 2009, Gospodarsko razstavišče Ljubljana.

PRIVOŠČITE SI ODDIH

SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS, SALON PLOVIL

2 3

Poti, ki nas popeljejo po Sloveniji

Kaj se dogaja v kongresnem turizmu?

Kaj je novega na jedilniku?

Neokrnjeni kotički postajajo dragocena turistična ponudba.

Uvodnik DOBRODOŠLI NA SEJMU TIP IN SALON PLOVIL

Poti, ki nas popeljejo po SlovenijiPOBEGI NA LEPŠE

IDEJE ZA IZLETE: SLOVENJ GRADEC, BREŽICE, OBSOTELJE IN KOZJANSKO, DOLENJSKA IN BELA KRAJINA, KRAS IN BRKINI, PARK ŠKOCJANSKE JAME, KRANJ, ŠKOFJA LOKA, DOMŽALE

Odkrijte PosočjeRAZIŠČITE SKRIVNOSTI NA SMARAGDNI POTI

Aktivni oddihBODITE AKTIVNI!

ODPRAVITE SE NA POHOD PO TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, KRANJSKI GORI ALI POHORJU

S kolesom na izletKAKO SMO KOLESARILI NEKOČ IN KAKO BOMO JUTRI

Doživetja hrane in vina PRIVOŠČITE SI DOBROTE V LJUBLJANI

Za ljubitelje golfaIGRA GOLFA MED LIPICANCI

5

7

28

33

41

46

49

4 5

KAJ DELATI, KADAR NE DELATE

Unde omnis

Uvodnik

TIP, CONVENTA IN SALON PLOVIL NA GR

Turizem in prosti čas ter Salon plovil, ki jima je pridružena tudi mednarodna poslovna borza kongresnega turizma Conventa, bo naš prvi sejemski dogodek leta 2009. Konec januarja (22.– 25. januarja) bomo odprli vrata vsem, ki jih zanimajo potovanja po domovini in tujini, prostočasne dejav-nosti – od pohodništva, surfanja, kolesarjenja do golfa – pa seveda tudi za tiste, ki jih privlačijo sonce, plovila in seveda slan okus v ustih ...

Če je po definiciji Svetovne turistične organizacije turist tisti, kipotuje 80 kilometrov, lahko pri nas hitro ugotovimo, da takšni premiki pravzaprav velikokrat pomenijo, da smo prestopili državno mejo Slovenije. Tudi zato je bila naša odločitev, da moramo te svoje projekte internacionalizirati, logična.

Sejem Turizem in prosti čas je tako postal član elitne družbe mednarodnih sejmov, združenih v organizaciji ITTFA (Inter-national Tourism Trade Fairs Association). To je organizacija, v katero so bili povabljeni le najbolj elitni sejmi, katerih vsebi-na je namenjena turizmu (npr. londonski WTM, MITT-Moskva, pa sejma v oddaljenem New Delhiju in Dubaju idr.).

Organizacija deluje že od leta 1992, njen cilj pa je, da so sejmi s turistično vsebino čim bolj učinkoviti in profesionalni. Januarja 2009 bodo v okviru ITTFA poleg sejma TIP še sej-mi turizma MATKA na Finskem pa BTL v Lizboni in Slovakia Tour v Bratislavi.

Borza Conventa – poslovni dogodek, namenjen srečanju po-nudnikov in povpraševalcev za storitve kongresnega turizma iz različnih evropskih držav, – pa je prerasla iz nacionalne borze Simex v borzo JV Evrope. Tako bodo vabljeni gosti – profesionalni organizatorji kongresov iz različnih evropskih držav – na borzi spoznavali kongresno ponudbo Slovenije ter drugih držav JV Evrope.

Ker verjamemo, da bodo naši razstavljavci pripravili za obis-kovalce veliko novosti, in ker smo prepričani, da bo njihov nastop inventiven, ne smete zamuditi januarskega dogajanja na Gospodarskem razstavišču. Prisrčno vabljeni!

Špela Terpin

Direktorica trženja na GR

Revija Oddih in katalog razstavljavcev sejmovTurizem in prosti čas in Salon plovilGlavna in odgovorna urednica: Jana Apih Izvršni urednik: Gorazd ČadUredniški odbor: Špela Terpin, Špela Bratun, Ana Božič, Jana ApihTrženje: Urška GregoričOblikovanje: Darja Brečko PoženelPrevod: Wayne TuttleLektoriranje: Mojca FerleTisk: Vogmar Naklada: 50.000 izvodovProdukcija in trženje: GO®Mice d.o.o., Štihova 4SI-1000 LjubljanaT: 01 430 51 03F: 01 430 51 04E: info@go-mice.euIzdajatelj: Gospodarsko razstavišče, d.o.o.Dunajska cesta 18, SI - 1000 Ljubljana, SlovenijaT: 01 300 26 11 F: 01 300 26 28 E: info@gr-sejem.si www.gr-sejem.si

Datum izida: januar 2009

Za reprodukcijo vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva.

Novosti v slovenskih zdraviliščihRAZVAJAJTE SVOJE ČUTE

Kako z razglednico povedati več o ljudeh in kulturi kraja Iz ponudbe turističnih agencijPODAJTE SE NA POT S KOMPASOM

ODLOČITE SE ZA POTEPANJE PO PERUJU ALI FINSKI

Dobrodošli na Hrvaškem! Windsurfing - šport zanavdušence ali popestritev poležavanja na plažiDESTINACIJE, KI JIH NE SMETE SPREGLEDATI, IN OPREMA, KI JO POTREBUJETE

Kongresni turizem OBIŠČITE CONVENTO IN SPOZNAJTE PRILOŽNOST SLOVENSKEGA TURIZMA

KatalogPRIPRAVLJENI NA NOVA DOŽIVETJA! – POGOVOR S ŠPELO BRATUN

RAZSTAVLJAVCI NA SEJMU TIP

PLOVILA SE PREDSTAVIJO

NA GR ZA PLOVILA NI PLIME NE OSEKE – POGOVOR Z ANO BOŽIČ

POTOPITE SE Z NAMI

RAZSTAVLJAVCI NA SALONU PLOVIL

54

56

58

64

66

73

77

106

foto: Blaž Zupančič

6 7

TRANSROMANICA

Na stojnici Turistične organizacije Srbije bo predstavljena nova brošura Transromanica, ki je izšla v okviru skupnega projekta Slovenske turistične organizacije in Turistične organ-izacije Srbije.

NOV KATALOG POHODNIŠTVO V SLOVENIJI

GIZ Pohodništvo bo v Avli dvorane Kupola predstavil nov katalog Pohodništvo v Sloveniji, ki je izšel v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo.

PRESTIŽNI ZNAK ZA OKOLJE - EU MARJETICA

Terme Snovik so prvo slovensko turistično podjetje, ki je pre-jelo prestižni znak za okolje EU MARJETICA za turistične na-mestitve. S posebnostmi in odgovornim ravnanjem do okolja se bodo predstavile v Marmorni dvorani skupaj z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik.

DOLINA SOČE- EVROPSKA DESTINACIJA ODLIČNOSTI

Občina Bovec je skupaj s Fundacijo Poti miru v Posočju za projekt Zgodba Soče v letošnjem letu prejela priznanje Evropske destinacije odličnosti (EDEN) in bo predstavljena v Marmorni dvorani.

NE SPREGLEJTE

1

2

3

4

POBEGI NA LEPŠEProjekt “Na lepše” se letos izvaja že osmo leto; tokrat bo delovanje nekoliko prenovljeno. V letu 2009 bo namreč bistveno intenzivirana predstavitev projekta, ki v okviru šestih tematskih poti zajema turistično ponudbo vseh slovenskih regij.

Projekt preko sistema skrbništva z aktivno koordinacijo in komunikacijo med krovno (za katero je odgovorna Slovenska turistična organizacija - STO) in lokalno ravnijo (ki jo pred-stavljajo skrbniki in ponudniki projekta) predstavlja ključni element za predstavitev in trženje slovenske turistične ponudbe med domačo in tujo široko ciljno javnostjo.

Več informacij o projektu je na voljo na www.slovenia.info/nalepse.

Projekt »Na lepše« se od 22. – 25. januarja 2009 predstavlja na sejmu Turizem in prosti čas (TIP) na Gospodarskem razstavišču.

SMARAGDNA POT - Od Soče do številnih zelenih dragocenosti (KRANJSKA GORA-NOVA GORICA-VIPAVA- IDRIJA)

V osvežilnih vrtincih, tolmunih in brzicah gorske lepotice Soče doživite neokrnjeno naravo severozahodne Slovenije. Občutite nežnost idrijske čipke in snežno belino aragonitov v Ravenski jami. Okus gorske svežine Krnskega pogorja še izboljšajte s kapljico vipavske pinele in se zazibajte v pravljico o bergmandlcu Antonijevega rova. Podoživite soško fronto na avtentičnih prizoriščih Hemingwayevega romana Zbogom orožje. In zaželite srečen spust raftarju na divji reki.

NAMIGI NA SMARAGDNI POTI:

VODNI: rafting, soteskanje, »hydrospeed«, ribarjenje in muharjenje v smaragdnih vodah reke Soče in njenih pritokov

IGRALNIŠKI: poskusite srečo v eni izmed igralnic v Novi Gorici ali Kobaridu

KULINARIČNI: soška postrv, bovške čompe (krompir), kobariški štruklji, večkrat nagrajeni okusni sir Tolminc, idrijski žlikrofi, vina briška rebula, vipavska pinela in zelen

KOLESARSKI: čez drn in strn po Bovškem, Kobariškem, Tolminskem, med vinogradi po Goriških brdih, po Vipavskem, prek Banjške in Trnovske planote, po hribovitem Idrijskem in Cerkljanskem

POHODNIŠKI: po hribih in dolinah Julijskih Alp

WELLNESS: sprehodi v naravi, sprostitev v čarobnih dolinah in v objemu gora, ribolov

PRIREDITVE: športne, glasbene, zabavne, etnološke, trgatve, prazniki sadja, sejmi

NAJ DOŽIVETJA NA SMARAGDNI POTI:

• kolesarski spust z največjo višinsko razliko z vrha Kanina

• doživetje podzemnega muzeja idrijskega rudnika živega srebra

• pogled v najskrivnostnejši tolmun pod slapom Kozjak

• gastronomski užitek v organizaciji petih vrhunskih

kobariških gostincev

• občudovanje človeške humanosti v partizanski bolnici Franja

• naj noč v novogoriški igralnici

Na lepše

8 9

Na lepše Na lepše

KROŠNJARSKA POT - Z vseh strani sveta do belih brez (METLIKA-LJUBLJANA)

Počasi in uživaško popotujte po zeleni poti davnih krošnjarjev od Višnje Gore s priklenjenim polžem in Muljave z gledališčem na prostem do izvira reke Krke, dolenjske le-potice. Svežina njenega toka z brzicami in pragovi vas tekoče pripelje mimo mogočnih gradov v Žužemberku in Soteski do slikovitega Novega mesta. Krošnjar, katerega duh še vedno preveva to pot, bo vodil vašo roko pri krasitvi velikonočnih pis-anic v Adlešičih ali izdelavi zobotrebca v ribniški suhorobarski delavnici. Po prečkanju bajeslovnih Gorjancev se pred vami odpre dežela belih brez, vrtač in steljnikov. In tu se prepustite drugi reki te poti, kot belokranjsko gostoljubje topli Kolpi.

NAMIGI NA KROŠNJARSKI POTI:

KULINARIČNI: cviček, metliška črnina, belokranjske pogače, tu so doma tudi številne potice z različnimi nadevi, kostelski želodec, kočevski med, štruklji, repa in matevž, kurja obara, račka z mlinci

KOLESARSKI: več kot 500 km kolesarskih poti v okolici Novega mesta, po Beli krajini, ob prelepi reki Krki, po Trebanjskem in Mirenski dolini, od Jasnice do Kolpe in naprej po dolini Petra Klepca in sedmih cerkva na Osilniškem in Kostelskem koncu ob reki Kolpi

POHODNIŠKI: Gorjanci, kočevski gozdovi, Grčevje, Trška Gora, evropski pešpoti E6 in E7 na območju Velikih Lašč, 7-dnevni paket »Po poteh dediščine« z označenimi pot-mi: Po dolini Krke, Po poteh partizanov, Hoja ob sedmih gričih, Po sledeh lepe gospodične, Po poteh menihov, Skrivnostni podzemeljski svet, Po poteh vinogradov in cvička

WELLNESS: v Dolenjskih toplicah, Šmarjeških toplicah in na Otočcu

PRIREDITVE: kulturno-zabavni novomeški poletni večeri, sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici, vigred v Metliki, jurjevanje, trški dnevi na žužemberškem gradu, kočevarski poletni večeri, tamburanje v Kostelu

IGRALNIŠKI: na Otočcu, v Kočevju

JAHALNI: več kot 300 km jahalnih poti na Mlaki pri Gro-supljem, v konjeniškem centru v Češči vasi pri Novem mestu

GOLFSKI: na slikovitem igrišču Otočec

JAMARSKI: Županova jama pri Grosupljem, Krška jama

VODNI: številne vodne aktivnosti na reki Krki in Kolpi – rafting, plavanje, s kanuji

LETALSKI: na letališču Prečna; izjemno ugodna cena

VETROVA POT - Do skrivnosti Krasa in Jadrana(PORTOROŽ-LJUBLJANA)

Ko vas na surfu prepiha portoroška burja, je čas, da se toplo oblečeni udobno namestite na podzemni vlakec Postojnske jame. Vaše umetniške čute naj nagovorita grafik Lojze Spa-cal v štanjelski galeriji in arhitekt Jože Plečnik na mnogih lokacijah v Ljubljani. Ko boste na hrbtu slovenskega belega lipicanca doživeli sončni zahod, boste začeli verjeti v nadnar-avne sile. Najdete jih na Slivnici nad Cerknico, kjer domujejo čarovnice. Pred njimi se lahko skrijete v Predjamski grad, vk-lesan v živo skalo ... ali pa jih izničite s kozarčkom plemenite malvazije na »osmici«. Nato pa nazaj na obalo, morda v eno izmed kavarnic na piranskem Tartinijevem trgu ...

NAMIGI NA VETROVI POTI:

KULINARIČNI: kraški pršut in teran, morske dobrote, bobiči, malvazija, refošk

WELLNESS: v termah ob Jadranskem morju, v Kopru, Strunjanu in Portorožu

IGRALNIŠKI: poskusite srečo v igralnicah v Lipici ali Portorožu

VODNI: sprostitev v morju, v bazenih v Kopru, Izoli, Strunjanu, Portorožu, v Rakovem Škocjanu

KOLESARSKI: vzdolž obale in po slovenski Istri, Javornikih, Krasu

POHODNIŠKI: na Nanos, Snežnik, Slavnik, Slivnico, okrog Cerkniškega jezera ...

GOLFSKI: v Lipici

JAHALNI: v Lipici, na gradu Prestranek, na Plani, nad Izolo

NAJ DOŽIVETJA VETROVE POTI:

• pohodniški izlet po osvežujoči dolini reke Dragonje

• ogled viteških iger na ljubljanskem gradu

• peš in z vlakcem po Ljubljani

• odkritje Cekrniškega jezera, ki zdaj je, zdaj ga ni …

• ribiška „fešta” v Izoli

• sprehod po Sečoveljskih solinah

• ogled Divaške jame v soju baterijskih svetilk

• rajanje na Rumeni noči v Kopru

JAMARSKI: Škocjanske jame, Postojnska jama, Pivka jama, Črna jama, Vilenica in Divaška jama, Križna jama

PRIREDITVE: Rumena noč v Kopru, Primorski poletni festival, Erazmov viteški turnir, Festival Ljubljana, Polharska noč na cerkniškem koncu

10 11

Na lepše Na lepše

JANTARJEVA POT - Po sledeh davnih prednikov (LJUBLJANA-MARIBOR)

To je pot podjetnih ljudi. Med njimi so bili mogočni celjski grofje in koroški splavarji, ki vas bodo povabili na doživljajski spust s splavom po reki Dravi. Visokogorski kmetje Logarske doline vam bodo postregli z značilno hrano, stari oglarji pa vam bodo prikazali postavitev prave oglarske kope. Podjetni vrtnarji iz Mozirskega gaja in Arboretuma Volčji Potok vas bodo popeljali po hektarjih vrtnic in tulipanov, mariborski vinarji pa na trgatev ob vinogradniškem prazniku ... Mežičani vas bodo s pravim rudarskim vlakom popeljali v podzemlje Pece, vaščani Vač pa do geometričnega središča Slovenije. Potem so tu še Bistričani, ki ...

NAMIGI NA JANTARJEVI POTI:

KULINARIČNI: Stara trta, najstarejša trta na svetu na Lentu v Mariboru, bogato založene vinske kleti po številnih (vinskih cestah) gorcah, znane penine in opojna bela vina, suhomesni izdelki, kot sta solčavski želodec ali pohorska bunka, pa štajerska kisla juha

KOLESARSKI: iz Kamniškega konca prek Posavskega hribovja, na Pohorju, v Logarski dolini, na Koroškem in v Podravju

POHODNIŠKI: Zreško, Ribniško in Mariborsko Pohorje, Lovrenška jezera, sproščanje adrenalina na Mariborskem Pohorju

ADRENALINSKI: na Mariborskem Pohorju in v Bet-navskem gozdu v Mariboru

WELLNESS: poživite svoje telo in dušo v termah: v več kot 600 let stari Dobrni, v Laškem in Topolšici ter v Mariboru

PRIREDITVE: festival Lent in festival Stare trte v Mariboru, Pivo in cvetje v Laškem, srednjeveški dnevi na celjskem gradu, razstave cvetja v Arboretumu Volčji Potok in Mozirskem gaju, starobistriški večeri, jesenski festival vinskih prireditev v objemu Stare trte, zimska Zlata lisica na Pohorju

GOLFSKI: na Zlatem griču pri Slovenskih Konjicah, v Arboretumu Volčji Potok

JAHALNI: na konjskem hrbtu prek Posavskega hribovja, na Mariborskem Pohorju

VODNI: uživanje ob splavarjenju na reki Dravi – Dra-vograd do Vuzenice in od mariborskega Koblerjevega zaliva do Lenta

NAJ DOŽIVETJA NA JANTARJEVI POTI:

• jamsko kolesarjenje po podzemnih rovih Pece

• romarska Slomškova pot od Bizeljskega do Nove Cerkve

• kolesarska avantura od Dravograda do Ptuja

• konjeniški pohod čez Posavsko hribovje

• ogled poznoantičnega arheološkega parka Rifnik

• novoletno sankanje na pohorskih Kopah

• plesne vaje s srednjeveško plesno skupino na starem gradu v Celju

• pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, adrenalinske aktivnosti na Pohorju

• obisk Stare trte, najstarejše trte na svetu, in degustacija vin v Hiši Stare trte ter v podzemlju vinske kleti v Mariboru panoramskih poletov z motornim letalom

SONČEVA POT - Po toplih krajih vina in zdravilnih vod (LENDAVA-NOVO MESTO)

Pot, kjer je dobrega toliko, da morate izbirati. Po obisku Otoka ljubezni na Muri pri Beltincih preveč ljubezni pozdravite s čajem iz starodavne lekarne v samostanu Olimje.

Med ptujskimi kurenti občudujte najmočnejšega, med cerkvicami pa izberite najmanjšo, a znamenito Rotundo. Med številnimi termalnimi zdravilišči v Lendavi, Banovcih, Moravcih, Radencih, na Ptuju, v Podčetrtku in Čatežu ob Savi odkrijte svoje toplice. Najbolje, da preizkusite vse. Med neštetimi vini v brežiški kleti določite svojega. Vseh ni treba poskusiti.

NAMIGI NA SONČEVI POTI:

WELLNESS: v številnih bogatih in poživljajočih zdravilnih vodah vzdolž poti, vse od Lendave, pa prek Moravskih Toplic, Radencev, Banovcev, Ptuja, Rogaške Slatine in Podčetrtka do Čateža ob Savi

KULINARIČNI: prekmurska gibanica, bograč, šunka, do-brote iz tünke, zlejvanke, široka paleta okusnih vin z goričkega gričevja, haloških gričev, Obsotelja, bizeljsko-sremiškega in podgorjanskega vinorodnega okoliša (vinske ceste)

KOLESARSKI: med gnezdi štorkelj ter prekmurskimi ravnicami in griči, po Goričkem, po Halozah, dolini Sotle; skrivnosti rjavorumenega peska, Orlovska tura, potep po deželi cvička, lahko pa prisluhnete šumenju mokriških gozdov

POHODNIŠKI: po Pomurju in Prlekiji, po okoliških gozdovih Podčetrtka, po E7 – evropski pešpoti, po Slomškovi poti, po učnih poteh, po vinogradih …

PRIREDITVE: folklorni festival v Beltincih, Bürjaški dnevi v Ižakovcih, Prleški sejen po celen Lotmerki, kuren-tovanje na Ptuju, festival Brežice, Kostanjeviška noč, viteške igre na sevniškem gradu

IGRALNIŠKI: tudi Sončeva pot poživlja s številnimi centri, kjer lahko poskusite srečo – Moravske Toplice, Gornja Radgona, Šentilj, Rogaška Slatina in Čatež ob Savi

JAMARSKI: Kostanjeviška jama

GOLFSKI: Moravske Toplice, Ptuj, Podčetrtek, Mokrice

JAHALNI: hosta pri Šentjerneju

NAJ DOŽIVETJA NA SONČEVI POTI:

• naj pustovanje s ptujskimi in haloškimi etnografskimi maskami

• pohod skozi naravni rezervat bukovega pragozda Donačke gore

• edinstven ogled ročne proizvodnje kristala v steklarni Rogaška

• nebeški obisk Pekla in treh bohorskih slapov

• vodne norčije v termalnih in vodnih parkih na poti z največ zdravilišči

12

Na lepše

ZLATOROGOVA POT - S pogledom na Alpe in jezera(LJUBLJANA-KRANJSKA GORA)

Vsekakor najmogočnejša smer. Polna nasprotujočih si pano-ram hladnih vršacev in zaobljenih gričev, dramatičnih sotesk in mirnih jezerskih gladin. Srednjeveške trge Škofje Loke lahko hitro zamenjate za visokogorske terase Zalega Loga, iz mondenega Bleda vas vodi pot v tihi Bohinj, z gozdnate Pokljuke se vzpnete na gole stene Triglavskega narodnega parka. Poznavalci kamnin prisegajo na geološko transverzalo Dovžanove soteske, poznavalci zgodovine na Rupnikovo linijo, večina nedeljskih izletnikov pa na pohodniško pot na Golico — kraljico narcis. Vsi pa so enotnega mnenja, da je blejska kremna rezina zakon!

NAMIGI NA ZLATOROGOVI POTI:

POHODNIŠKI: po številnih smereh Julijcev in Kara-vank, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, Udin boršta s kraškimi pojavi; spoznavanje skrivnosti Rupnikove linije; poživitev v adrenalinskih parkih v Tržiču in Bohinju

KOLESARSKI: Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino, Kranj, Jezersko, Zbiljsko jezero, Bled in Bohinj, Kranjska Gora, Zelenci

KULINARIČNI: znani žganci, koline, srednjeveške dobrote, bohinjski sir, mohant, mamljiva sirarska pot po bohinjskih planinah

WELLNESS: na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori

PRIREDITVE: etno festival Okarina na Bledu, Blejska noč, Venerina pot — srednjeveški dnevi v Škofji Loki in Ra-dovljici, Poletje v Kranju, festival Carniola, poletni jazz festival v Kranju, Kresna noč, Kravji bal, kmečka ohcet in vasovanje v Bohinju in Glasbeno poletje v Bohinju

IGRALNIŠKI: Kranjska Gora, Bled

GOLFISTIČNI: Bled

VODNI: vodne radosti v poživljajočih brzicah Save Bo-hinjke in Dolinke ter uživanje v pletni ali čolnu na Blejskem in Bohinjskem jezeru

NAJ DOŽIVETJA NA ZLATOROGOVI POTI:

• pokušina skute na planšariji

• sprehod skozi sotesko Blejski Vintgar

• ogled Planšarskega muzeja v Stari Fužini v Bohinju

• s pletno do cerkvice na blejskem otoku

• Vrata s panoramo Triglavske stene

• naravni rezervat Zelenci

• slap Savica in dva Martuljkova slapova

Potu

jte

po p

oteh

dož

ivet

ij.

PONUDNIKI NAGRAD NA SEJMUTURIZEM IN PROSTI ČASSlovenska turistična organizacija

VETROVA POT: Park Škocjanske jame//Zavod Ivana Cankarja Vrhnika//Soline//Casino Safir// Postojnska jama//Kobilarna Lipica//TIC Štanjel//Mladinski hotel Pliskovica//Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana

SMARAGDNA POT: Vinska klet TRTA//Maya športni turizem//Ustanova »Fundacija poti miru v Po-sočju«//Turistična kmetija Kranjc//Lokalna turistična organizacija Sotočje//Apartma NATAŠA, Dre-žnica 21a, Kobarid//Apartmaji Alpha Center Mojca Arh s.p.//Soča Rafting//Hotel Alp//X point outdo-or center//Apartma Mrakič, Alpe šport Vančar//Sport Mix// Rajko Andlovic (vinar) nagrada//Dušan Benčina (vinar)//Vinska klet Miška (vinar)

ZLATOROGOVA POT: Občina Škofja Loka//Pasijonska pisarna//Apartma pri Boštjanovcu//Turizem Loka//Gostišče Kveder//Turistično društvo Dražgoše//Mini Hotel//Gostilna Pr' Sedmica//Turistična kmetija Ljubica//Loški Muzej//Gostišče Crngrob//Gostilna pri Boštjanu//Gostilna, picerija, vinoteka, pivnica Kašča//Apartmaji »Cvetje v jeseni«//Turizem na kmetiji Žgajnar//ŠD Alter sport

JANTARJEVA POT: Terme Maribor d.d.//Zavod za turizem Maribor

www.slovenia.info

14 15

SLOVENJ GRADEC – MESTO GLASNIK MIRU VABI

Poti, ki nas popeljejo po Sloveniji

Slovenj Gradec je upravno, gospodarsko in kulturno središče Mislinjske doline. Mesto, katerega ime je prvič omenjeno leta 1091, si je našlo zavetje med Uršljo goro in zahodnim Pohorjem, ob sotočju Mis-linje in Suhodolnice. Je razvijajoče se mesto s številnimi soseskami, toda središče kulturnega in družabnega življenja je še vedno staro mestno jedro. Tu se nahajajo Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Sokličev muzej, Rojstna hiša Huga Wolfa ter cerkvi sv. Elizabete in sv. Duha. Današnji Slovenj Gradec nadaljuje izročilo preteklosti; številne razstave in prireditve so ga približale tujini in leta 1989 je dobilo častni naslov glasnika miru.

Popotnikom in turistom so poleg hotela v mestu in na športnem letališču na razpolago tudi prenočišča na turističnih kmetijah na obrobju Mislinjske do-line, kulinariko krajev pa je mogoče spoznavati v domačih gostilnah. Mesto in okolica ponujata različne možnosti za rekreacijo - smučanje na Kopah, jahanje, kolesarjenje, jadralno letenje, pohodništvo in planinarjenje.

Slovenj Gradec je še posebej pre-poznaven po številnih prireditvah, ki se v mestu in njegovi okolici vrstijo skozi vse leto. Na nekatere od njih bi vas želeli posebej povabiti tudi v letu 2009:

Koncert Gorana Karana ob dnevu žena v Športni dvorani (7. 3. 2009);

Tradicionalni sejmi na Glavnem trgu: Jožefov sejem in sejem kmetijske mehanizacije (19. 3. 2009, Pankraci-jev sejem (12. 5.) in Elizabetin sejem (17. 11.) umetnostnih obrti iz cele Slovenije; naslednja razstava bo aprila leta 2010;

Koncert Jana Plestenjaka s sim-foniki v Športni dvorani (18. 4. 2009);

Srednjeveški dan na Glavnem trgu (7. 6. 2009);

Koroško kulturno poletje, slovenjgraški poletni festival v atriju Graščine Rotneturn (junij, julij);

Srečanje v Deželi škratov na Zagmajškovem vrhu (september);

Koroški Oktoberfest v prireditven-em šotoru (16. in 17. 10. 2009);

Tek miru, Mirovniški festival in druge prireditve ob dnevu OZN (od 18. do 24. 10. 2009);

Wolfov koncertni abonma in mednarodna šola samospevov Huga Wolfa.

VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SPOZNATE KRAJE, LJUDI IN ZNAMENI-TOSTI SLOVENJ GRADCA IN MISLINJSKE DOLINE. PONUJAMO VAM VELIKO KULTURNIH DOŽIVETIJ, ZGODOVINSKIH IN ETNOLOŠKIH ZANI-MIVOSTI TER ŠPORTNO-REKREACIJSKIH IN KULINARIČNIH UŽITKOV.

Turistične informacije: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24 2380 Slovenj Gradec Tel: +386 (0)2 88 12 116; Faks: +386 (0)2 88 12 117: E-mail: tic@slovenjgradec.si E-stran: www.slovenjgradec.si

OG

LAS

Želite spoznavati kulturno in naravno dediščino, se podati po pešpoteh ali s kolesom odkrivati zgodbe, ople-menitene s soncem?Vabimo vas na potepanja po mehki pokrajini med Gorjanci in bizeljskimi griči. Ob sotočju Save in Krke vam mestna vrata na široko odpirajo Brežice. S svojo mogočnostjo in lepoto vas bo očaral grad Brežice. V gradu domuje Posavski muzej Brežice, kjer si lahko ogledate zanimive razstave od prazgodovinskega obdobja, preko kmečkih uporov vse do današnjih dni. Etnološka zbirka vas popelje v čas naših babic, oko pa se spočije na Stiplovškovih umetninah. In za konec vas z vso baročno lepoto, mehkobo in drznostjo presune Viteška dvorana!

V grajski kleti gradu Brežice čas teče drugače. V vznemirljivem okolju pre-teklosti vas bodo vodili skozi plemenite vinske okuse sedanjosti.

Pust se nasmejanih ust pri nas veseli v Dobovi na pustnem karnevalu – fašjenku. Glavni pustni lik kosec vas tudi letos vabi, da se mu pridružite, da skupaj preženemo zimo.

BREŽICE, MOJE MESTOAvtor besedila: Vesna Savić, fotografija: arhiv ZPT Brežice, Terme Čatež

Po zimi oživijo Jovsi – naravni park, slovenski orintološki biser. Na zabaven način vam predstavimo življenje v parku in z malo sreče lahko uzrete kosca.

Lahko okusite vrhunska vina v rep-nicah in kleteh na Bizeljsko-sremiški in Podgorjanski vinski cesti – od posebneža cvička do bizeljskih vin in penin. Na mehkih gričih vas pozdrav-ljajo in pripovedujejo svoje zgodbe gradovi Mokrice, Pišece in Bizeljsko. Pokukajte tudi v različne etnološke zbirke in v poseben lovski muzej v Dobovi.

Obisk Term Čatež, še zlasti zimske Ter-malne riviere, je svojevrstno počitniško doživetje. Vabijo vas bazeni z različnimi temperaturami vode ter atraktivnostmi, v novi zimski Termalni rivieri, kjer lahko 365 dni v letu ujamete svoj val na progi za deskanje, se spustite po toboganu skakalnica ali kamikaze in v svetu pira-tov na gusarski ladji odkrivate zaklade.

Za vaš popoln oddih in sprostitev bodo z raznoliko ponudbo masaž in savn poskrbeli v wellness centru.

Bodite drzni in se spustite s kajakom ali kanujem po reki Krki. Ali pa peš in s kolesom raziskujte brežiško pokrajino!

Dragi prijatelji, dobrodošli v Brežicah, kjer sonce greje močneje!

Zavod za podjetništvo in turizemCesta prvih borcev 18, 8250 BrežiceTel: +386(0)7 499 06 80fax: +386(0)7 499 06 81www.zpt-brezice.sie-mail: turizem-brezice@siol.net

Brežice iz zraka

Zimska reviera za otroke

Bizeljski vinogradi

OG

LAS

16 17

SKRIVNOSTNI SVET OBSOTELJA IN KOZJANSKEGA

Obsotelje in Kozjansko, pokrajina na vzhodu Slovenije, tik ob slovensko-hrvaški meji, je za marsikaterega popotnika polna skrivnosti. Griči tukaj skrivajo veliko nepoznanega.

Barok in stavbna dediščina tukaj veljata za najlepša na Slovenskem. Posebej grad Podsreda in dvorec Strmol v Rogatcu sta v ljudeh vedno vzbujala spoštovanje in jih navdajala s sanjami. Šmarska Kalvarija, popoln pasijonski preplet kiparstva, slikarstva in arhitek-ture, velja za najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji. Vsaka od 14 kapel nagovarja opazovalca s svojo zgodbo. Tudi Sladka Gora z baročno izrazno cerkvijo Matere božje, ki ji kuliso dajejo vinogradi, očara.

Nikoli nismo prestari za pravljice, prav-ijo v olimski Deželi pravljic in domišljije.

za ogled vseh kajpak premalo. Pa tudi podkrepiti se bo treba na poti. Morda kar z avtohtonimi jedmi območja: s kozjansko juho ali zmesjo za začetek, s koruznim pečenjakom, mlinci in kopunom za glavno jed in s kosom tople sirove zafrkjače za piko na i.

Ob hrani se prileže katero od belih sortnih ali vrstnih vin, a tudi manj pogosta rdeča vina po vrhunskosti ne zaosta-jajo. Omeniti velja še liker drnulovec, ki je značilen za Pilštanj, in različne domače sokove, ki jih prideluje kar nekaj domačinov tod okoli.

Prepričali vas bodo tukajšnji griči. Lepi spomini nanje pa bodo vedno znova razlog, da se boste semkaj vračali v iskanju novega, neokrnjenega in nasploh posebnega.

Tukajšnji griči skrivajo še veliko neodkritega. Treba si je le vzeti čas, jih prevoziti, prehoditi in pobliže spoznati. Zanimivih zgodb in doživetij je nešteto. Tako pestro so obsoteljsko-kozjanski griči posejani z njimi, da bo dan za odkrivanje vseh prekratek. In treba bo spet priti, vnovič in zopet in znova. Muzej na prostem Rogatec

Gruska jama

Minoritski samostan Olimje

Javni zavod Turizem Rogaška (03) 581 44 14

Kozjanski park (03) 800 71 00 in kozjanski-park@kp-gov.si

TIC Šmarje pri Jelšah (03) 810 12 64 in tic@smarje.si

Turizem Podčetrtek (03) 810 90 13 in tic@podcetrtek.si

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec (03) 818 62 00 in muzej.rogatec@siol.net

RA Sotla (03) 817 18 60 in rasotla@siol.net

V Olimju nas pri gostinskih ponudnikih čaka veliko dobrega, zato je minoritska lekarna še kako dobrodošla.

Obsotelje in Kozjansko s svojo razno-vrstnostjo in naravno nedotaknjenostjo ponuja učne lekcije skoraj na vsakem koraku, zato ni presenetljivo, da je tudi navadna pešpot velikokrat zelo poučna. Krajinski park Boč z Donačko goro in Kozjanski park sta le dve večji območji, ki v svojih nedrjih skrivata nekdanje življenje in prvinsko naravo.

Rogaška in podčetrtška voda sta vir zdravja in razvajanja. Glas o »čudežni vodi« se je hitro raznesel po svetu in semkaj so začeli zahajati bolniki in imenitni gostje; eni po zdravje, drugi na oddih.

Mojstri tukaj, posebej v muzeju na prostem Rogatec in v Steklarni Rogaška, še vedo, kako se streže (sko-raj) pozabljenim obrtem. Kamnoseštvo, glažutarstvo (steklarstvo), lončarstvo, pletarstvo in ročno tkanje so avtohtona znanja tega konca.

Po doživetem obisku muzeja na pros-tem Rogatec se lahko s konji podate še do pragozda na Donački gori.

Ker so obsoteljsko-kozjanski griči tako gosto posejani z zanimivostmi, bo dan

Zdraviliški park v Rogaški Slatini

OG

LAS

18 19

REGIJSKA MREŽA TEMATSKIH POTI »HERITAGE TRAILS NET«:POHODNIŠTVO – KOLE-SARJENJE – JAHANJE – VODNE POTI

Dolenjska je bogatejša za nov turistični produkt »Heritagre Trails Net«, ki sledi novim smernicam v turizmu. Gre za 1400 km pohodnih, jahalnih, kole-sarskih in vodnih poti, ki se razpros-tirajo po 19 občinah JV Slovenije. Produkt združuje naravno in kulturno dediščino ter aktivno preživljanje prostega časa. Inovativnost projekta je informacijska podpora produkta z interaktivnim spletnim in mobilnim portalom. Vse poti si lahko ogledate na spletni strani www.slovenia-heritage.net/tp/. Operacija se zaključi 31. 3. 2009. Do takrat bo dokončana spletna stran z vsemi ponudniki na glavnih poteh. Po končanem projektu bodo posamezne občine lahko nadgrajevale projekt s svojimi lokalnimi potmi, ki pa bodo ustrezale že določenim stand-ardom. Ob vseh poteh so zagotovljeni gostinska ponudba, prenočišča in servisne dejavnosti (posebej pri jahalnih, kolesarskih in vodnih poteh). Poti so v veliki meri speljane po stranskih poteh, vendar tako, da lahko občudujete tudi bogato naravno in kulturno dediščino Dolenjske.

ODKRIJTE DOLENJSKO IN BELO KRAJINO NA NOV NAČIN

DOŽIVLJAJSKI IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKUPINEV Kompasovih poslovalnicah v Novem mestu, Črnomlju, Kočevju in Metliki smo za vas pripravili različne doživljajske izlete po Dolenjski in Beli krajini. Kot poznavalci lokalne ponudbe vam bomo pripravili izlete, ki se jih boste še dolgo zapomnili. V njih združujemo naravno in kulturno dediščino z zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Največji vtis pa bodo na vas naredili prijazni in gos-toljubni ljudje, ki se bodo vašega obiska iskreno razveselili in v svojo ponudbo vgradili tudi del sebe. Organiziramo izlete za vse ciljne skupine: za otroke, šolske skupine, odrasle, upokojence, sindikalne skupine, podjetja, društva, za vinogradnike, kmete, obrtnike, konjenike, za ljubitelje sakralne in arhitekturne dediščine, likovne umetnosti, naravnih lepot, domače obrti, za zeliščarje, čebelarje. Posebej priporočamo, da nas obiščete v času številnih odlično obiskanih prireditev. Posebna ponudba: vožnja z Rudolfovim splavom po reki Krki in Novomeški paket, Zgodba o cvičku, Martinovanja, Soseska zidanica, KP Lahinja in Kolpa, Skrivnostni kočevski gozdovi, Dolina gradov, Po poteh čarovnic, Po romar-skih poteh …

PROGRAMI ZA »TEAM BUILDING«Naša lepa in zelena Dolenjska je idealna za različne aktivnosti, motivacijske delavnice in srečanja manjših ali večjih kolektivov oz. skupin. V ta namen vam lahko ponudimo prav posebne pro-grame, ki jih prilagodimo vašim željam in potrebam. Vanje lahko vključimo aktivnosti na terenu, oglede različnih znamenitosti, obisk vinskih goric in de-gustacije, delo v različnih delavnicah …

Pustite se razvajati in prepričani smo, da se boste k nam vedno znova radi vračali.

Več informacij na www.robinson-sp.si ter v poslovalnicah Kompas Novo mesto (07/393 1 526), Črnomelj (07/30 565 30), Kočevje (01/89 55 419) in Metlika (07/363 5 470). O

GLA

S

USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE (PKD) SLOVENIJA, GIBANJE ZA OHRANJANJE IN UVELJAVLJANJE SLOVENSKE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE NAŠA SLOVENIJA IN FUNDACIJA ZA RAZVOJ LIPNIŠKE DOLINE SE BODO NA SEJMU TIP 2009 PREDSTAVILE NA STOJNICI ŠTEVILKA 25 V STEKLENI DVORANI – C.

Skupni imenovalec predstavitve: (NE)ZNANO - kulturne in naravne zanimivosti / prepoznavnosti v Sloveniji in slovenskem zamejstvu – obogatitev naše kulturno-izobraževalne turistične ponudbe.

Ustanova PKD Slovenija je neprofitnakulturno-izobraževalna fundacija; deluje na celotnem slovenskem kulturnem, etničnem in gospodarskem prostoru, torej v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem pa tudi med zdomci in izseljenci po svetu.

Pod streho Ustanove PKD deluje več samostojnih projektov, kot so na primer (Ne)znano zamejstvo, (Ne)znana Slov-enija, Slovenski kozolec, Po bečelah se vižej, Prešeren 2000, mednarodni festival otroških iger Ringaringaraja, knjižna zbirka PKD in podobno.

Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi kulturno-izobraževalnih ek-skurzij in drugih programov (Ne)znano zamejstvo.

Kulturno društvo Naša Slovenija poleg lastnih projektov spodbuja, razvija, podpira in povezuje prizadevanja posameznikov, društev in neformal-nih civilnih pobud pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine, temelja narodne prepoznavnosti.

Za vidne dosežke pri takšnem delovanju bodo na sejmu TIP 2009 prvič podeljena priznanja NAŠA SLOV-ENIJA. Svečana podelitev bo v soboto,

PROJEKT (NE)ZNANO: KULTURNA DEDIŠČINA LIPNIŠKA DOLINA IN SLOVENSKO ZAMEJSTVO

(www. kultura-natura.si; www.lipniska-dolina.si; GSM 041 731 039)

24. januarja, ob 12. uri, v Konferenčni dvorani Gospodarskega razstavišča. Priznanja bodo prejeli: prof. dr. Živa Deu, arhitektka; Drago Kralj, novinar; projekt Po poteh Dolenjske in Bele krajine; turistični podmladek JVIZ Destrnik – Trnovska vas; Kraška hiša, Repen, Italija; Palčava šiša, Plešce, Hrvaška; Etnološki muzej Drabosnjakov dom, Kostanje, Avstrija; Soržev mlin, Polže; Istrska hiša – živi muzej, družina Reja, Krkavče; Interpretacijski center Cerkniško jezero - družina Kebe; Glas-bena mladina Slovenije.

Nagrajenci bodo prejeli slike akadem-skega slikarja Valentina Omana, koroškega Slovenca.

Lipniška dolina na Gorenjskem, ujeta med Savo, Lipnico in Jelovico, povezuje krajevne skupnosti Lancovo, Kamna Gorica, Kropa, Srednja Dobrava, Podnart in z Otočami tudi

Ljubno. V prelestnih vaseh se skrivajo še živa izročila kovačev, žebljarjev, oglarjev, tovornikov, kolednikov in kmetovanja. Ortenburžani, fužinarji, mnogi umetniki, pevci, pesniki, politiki, slikarji, znanstveniki, misijonarji, raziskovalci ter gospodarstveniki, veliki možje in žene bogatijo podobo naših krajev. Kroparski kovaški muzej, koledovanje, barčice na Gregorjevo, kovaški Šmaren, Langusovi dnevi, tradicionalno stavbarstvo, prepoznavna govorica, skrivnostni Pusti grad, eko-kmetije in dobre gostilne povezujejo včeraj in danes. Neokrnjena narava vabi na tematske poti, nezahtevne planinske sprehode in pohode, tek, izlete s kolesom ali konjem; na Jamniku pas nam pogled ostrmi ob panorami osrednje Gorenjske.

Lipniška dolina – speča lepotica – nova priložnost za odkrivanje nedoživetega.

Sejemska predstavitev Lipniške doline bo še posebej pestra v petek, 23. januarja.

OG

LAS

20 21

VABLJENI V PARK ŠKOCJANSKE JAME

Regijski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije, na matičnem Krasu, od koder pojem »kras« tudi izvira. Na-haja se v občini Divača, 80 km iz Ljubljane v smeri proti Kopru, 15 km od Sežane ali Itali-je. Površina parka ob-sega 413 ha in zajema vasi Matavun, Škocjan in Betanjo.

PARK ŠKOCJANSKE JAME:

Vabimo vas na ogled znamenitih Škocjanskih jam, ki so zaradi svoje edinstvenosti (ali pa posebnosti) od leta 1986 vpisane v seznam sve-tovne naravne in kulturne dediščine UNESCO. Vse do danes je to edina znamenitost v Sloveniji, ki se nahaja na seznamu Unesco.

Škocjanske jame so od leta 1999 vpisane kot prvo podzemno mokrišče v Ramsarsko konvencijo in

od leta 2004 kot biosferno območje Kras tudi v program MAB (človek in biosfera).

Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot osem tisoč jamami v Sloveniji. Ses-tavlja jih splet enajstih jam, udornic, ponorov, naravnih mostov …

Vabimo vas še na ogled etnološke zbirke, krasoslovne zbirke ter biološke, geološke in arheološke zbirke v naravoslovnem centru v Škocjanu.

Turistično urejena pot skozi Škocjanske jame vodi mimo razno-barvnih, orjaških kapnikov, mimo orgel in neponovljivih ponvic. Skozi Škocjanske jame teče nepredvidljiva reka Reka, ki je ob zadnjem deževju (12. 12. 2008) ponovno pokazala svojo moč in se je dvignila visoko navzgor po ozkem kanjonu. Razgiba-na pot prečka reko čez Cerkvenikov most, ki se nahaja skoraj 50 m nad strugo Reke.

V Parku Škocjanske jame skrbno varu-jemo in urejamo naravno in kulturno dediščino ter jo na tak način skušamo ohraniti tudi za bodoče rodove. Na

primeren način jo želimo predstaviti obiskovalcem Parka Škocjanske jame, zato jim nudimo vodene oglede Škocjanskih jam, učne poti in muz-ejskih zbirk.

Park Škocjanske jame se ponaša z dejstvom, da je prvič v zgodovini organiziranih ogledov Škocjanskih jam v enem letu zabeležil 100.000 obiskovalcev.

Ogled Škocjanskih jam je možen vsak dan, vse dni v letu, po ugodni ceni.

V glavni sezoni, od junija do oktobra, je organiziranih osem vodenih obiskov na dan v štirih jezikih, od 10.00 do 17.00, vsako uro. Obisk traja 1.30-1.45h, prehodi se približno 3 km, temperatura je prijetna - okrog 12° C.

Zanimivost: je podzemni kanjon Reke, ki je dolg 3,5 km, širok 10-60 m, visok pa prek 140 m. V kanjonu se nahaja Martelova dvorana, ki je s prostornino 2,2m³ največja podzemna dvorana v Sloveniji in ena največjih na svetu.

INFORMACIJE IN REZERVACIJE: telefon: 05/70 82 110 05/70 82 104

E-naslov: psj.info@psj.gov.si

Spletni naslov: www.park-skocjanske-jame.si

DOBRODOŠLI!

DOBRODOŠLI NA KRASU!Na jugozahodu Slovenije se vije z borom porasli, z vinogradi zasajeni ter s podzemeljskimi jamami prepleteni kraški svet. Kras je zapeljiva pokra-jina, ki se ponaša z neštetimi naravnimi danostmi, njegovo po-dobo bogatijo številni kulturnozgodovinski spomeniki. Tu imajo ugodna klima ter prijazni ljudje svoje mesto.

Podeželske ceste in bogata dediščina zagotavljajo kolesarske in pohodniške užitke. Sprehod po kraški gmajni je navdihujoč in poživljajoč! Kraška arhitektura očara obiskovalca s pisano sivino apnenca. Vinska trta refošk na kamnitih kraških tleh daje posebno vino teran, jeseni pa obarva kraško krajino v čudovite odtenke od rumeno-rdeče do škrlatno-vijolične barve. Recepti naših non živijo v jedeh gostoljubnih gostincev. Zaščiteni izdelki in pridelki popestrijo kulinarično ponudbo. V vaseh še vedno zadiši po hlevskem gnoju, čarobni podzemni svet pa vabi v tihe globine.

Vse leto vas vabimo na Kras! Obiščite katero izmed mnogih prireditev pisano na dušo ljubiteljem narave, rekreacije in dobre družbe. Tisti, ki pa se radi razvajate z gurmanskimi pojedinami, boste v naši družbi nedvomno uživali, mi pa poskrbeli, da se boste k nam ponovno vrnili!

Več informacij o celotni turistični ponudbi Krasa: www.kras-carso.com, tic.sezana@siol.net, tic.stanjel@komen.si www.hostelkras.com, info@hostelkras.com,

DOŽIVITE BRKINE

Brkini so v drobovju flišnato, na površjupa predvsem gozdnato sleme, ki od juga obroblja kraško planoto in dolino Reke. V zahodnem delu se sleme vzpne nad 800 metrov, dobrih 300 metrov nad Divaški prag.

Na tem razgibanem robu kraške planote si poleg Divače lahko ogledamo številne kraške vasice s kamnitimi hišami, stisnjenimi tesno druga ob drugo, da zavarujejo Kraševce pred burjo. Nekatere so vključene v regijski park, druge so na njegovem obrobju, v njih pa ne manjka zanimivih kamnitih vhodov (portonov) v domačije, lepo ob-likovanih vodnjakov in drugih mojstro-vin kraških kamnosekov.

OG

LAS

OG

LAS

22

Mladinski hotel Pliskovica je urejen v obnovljeni kraški domačiji, ki obsega hišo, skedenj in veliko ograjeno dvorišče. Domačija je zavarovana kot kulturni spomenik in kot taka nudi stilno bivanje z romantičnim pridihom kraške krajine.

Mladinski hotel Pliskovica nudi idealen prostor za zaključene skupine, šolske otroke, društva ali druge družbe, za organizacijo delavnic, seminarjev, delovnih vikendov ali izvajanje drugih programov. Mirno vaško okolje zago-tavlja prijetno delovno vzdušje, ogra-jeno dvorišče deluje intimno, narava ponuja aktivno doživetje kraške krajine.

Pliskovica 11, 6221 Dutovljeinfo@hostelkras.com www.hostelkras.com Kontaktna oseba: Tanja Godnič Tel. kontaktne osebe: 05/7640 250 ali 031 267 529Mobilni telefon: 041 947 327Telefaks: 05/7640 251

Mladinski hotel Pliskovica deluje v treh smereh: mladinsko prenočišče, kraška hiša, zavarovana kot kulturni

spomenik (brezplačni vodeni ogledi), info točka; TIC (informacije in brošure

o turistični ponudbi Krasa, spominki).

ORG

AN

IZAT

OR

PART

NER

JI

Dine

rs Bla

ck Ca

rd ev

ent n

a GR L

jublja

na

Pripravili smo novo doživetje!

PARTY MED

STEBRI TURIZM

A

Petek, 23. januar 2009 ob 19.30 uri

dvorana Povodni mož

Vstop samo z vabili!

www.pullus.siwww.kz-metlika.siwww.vinakoper.si koron@siol.net

OG

LAS

24 25

svetovno vojno in je pomemben pomnik tovrstne gradnje, saj priča o tehniški kulturi Kranja. Danes so rovi urejeni za obiske turistov.

Na poti iz Kranja proti Predosljam pridemo do gradu Brdo. Renesančni kastelni grad je dal leta 1510 sezi-dati goriški deželni glavar in kranjski vicedom J. Egkh (Jurij z Brda). Danes je grad Brdo protokolarni objekt Re-publike Slovenije; v njem so potekale glavne aktivnosti, ko je Slovenija v prvi polovici leta 2008 predsedovala Evropski uniji.

Ko smo na obisku v prestolnici Goren-jske, ne smemo mimo slapa Šum, ki je najvišji potočni slap v Sloveniji. Do njega nas vodi cesta skozi Zgornjo Be-snico v Novo vas in slabih deset minut hoda po strmi gozdni stezici.

Mestna občina Kranj se lahko pohvali tudi z enim izmed desetih največjih jezer v državi. To je Trbojsko jezero, ki je nastalo med Kranjem in Mavčičami kot posledica zajezitve reke Save. Danes je znano po svojem razkošju ptic, izjemno pomembno pa je za redkega velikega žagarja, saj na jezeru gnezdi večina slovenske populacije te redke race.

S svojo kulturno, zgodovinsko, nar-avno in tehniško dediščino, pa tudi s tradicionalnimi prireditvami, je Mestna občina Kranj zagotovo vredna obiska.

Za vse podrobnosti smo vam na voljo v Kranjski hiši (Zavod za turizem Kranj), Glavni trg 2, Kranj; tel: 04/238 04 50, info@tourism-kranj.si, www.tourism-kranj.si.

www.tourism-kranj.si

stari

Kranj, središče Mestne občine, je prijetno staro mesto s pestro zgodovino, poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju p. n. št. Že od leta 1983 je zaradi svoje bogate dediščine zaščiteno kot kulturni spomenik. Spada med redke izjeme v Evropi, ki imajo v svojem središ-ču kanjon, skozi kat-erega teče reka.

BOGATA DEDIŠČINA MESTNE OBČINE KRANJ

Zaradi močnega toka Kokre so v preteklosti na njenem bregu postavljali mline, leta 1901 pa je na njej začela obratovati manjša hidroelektrarna. K razvoju mesta so s svojim delovanjem prispevali tudi veliki Slovenci, med katerimi zagotovo lahko izpostavimo pesnika Franceta Prešerna in izu-mitelja fotografije na steklo, JanezaPuharja. Danes Kranj postaja sodobno mesto z različnimi obrazi, kjer se staro ljubeznivo prepleta z novim, vse podobe pa se ubrano združujejo v eno samo. V središču starega Kranja si lahko v prostorih Mestne hiše, ki jih upravlja Gorenjski muzej, med drugim ogledate arheološko razstavo Železna nit in razstavo del kiparja Lojzeta Dolinarja, v Pavšlarjevi hiši, značilni meščanski hiši iz 16. stoletja, pa je na ogled stalna razstava Prešernovih

nagrajencev. Obiskovalec Kranja si na sprehodu skozi mesto lahko ogleda srednjeveško obzidje, grad Khislstein, obrambni stolp na Pungertu, poznogot-sko cerkev sv. Kancijana in tovarišev ali pa zavije v zasebno zbirko v Pirčevi barvarni, kjer je bil manufakturni obrat v začetku 18. stoletja. V barvarni sta ohranjeni dve likalni napravi in bogata meščanska zgodovina družine Pirc. V Kranju so s svojim delom pustili sledi tudi veliki slovenski arhitekti, med njimi Jože Plečnik in Edvard Ravnikar.

Mesto Kranj skriva številne umetne podzemeljske objekte, ki so sicer že davno izgubili svoj prvotni namen, kot delo človeških rok pa nas na svo-jevrsten način vlečejo k odkrivanju njihovih zgodb. Med najzanimivejše sodi 1300 metrov dolgo staro mestno zaklonišče, ki je nastalo med drugo

OG

LAS

26 27

sta namreč ljubezen do gledališča in spoštljiv odnos do kulturne dediščine, njihovo plačilo pa zadovoljstvo po us-pelih predstavah in ponos, da so nosilci žive dediščine našega naroda.

Izjemnega pomena pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona je tudi dejstvo, da gre za rekonstrukcijo izvirnika, ki upošteva izvirno obliko in način uprizoritve – procesijski način, izvirni čas – velikonočni čas ter izvirni prostor – mestno jedro srednjeveške Škofje Loke.

Škofjeloški pasijon je brez dvoma pred-stava, ki pusti močen pečat. Pričakuje se, da si jo bo ogledalo skoraj 30.000 obiskovalcev. Naslednjič bo pasijon uprizorjen šele v letih 2015 in 2021. Zato: pridite in doživite Škofjeloški pasijon 2009!Š

KO

FJE

LOŠ

KI

PA

SIJ

ON

20

09

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

monolitmap_165_90.pdf 1/9/09 12:00:25 PM

Po devetih letih bo v Škofji Loki v postnem in velikonočnem času leta 2009 ponovno uprizorjen Škofjeloški pasijon – PROCESSIO LOCOPOLITANA,ki ga je leta 1721 napisal škofjeloški kapucin pater Romuald Marušič in velja za najstarejše v celoti ohranjeno dram-sko besedilo, napisano v slovenskem jeziku. Svetopisemska zgodba od Ada-ma in Eve do Kristusovega trpljenja je odigrana v 20-ih prizorih in nosi vedno aktualno sporočilo o smislu človeškega bivanja ter je tako zaradi oblike kot tudi zaradi velikosti predstave nepozabno

ŠKOFJELOŠKI PASIJON 2009

doživetje. Avtor pater Romuald je sve-topisemsko pripoved o padcu človeka in Kristusovem trpljenju dramatiziral in zapisal v govorjenem slovenskem jeziku tedanjega časa in okolja, zato imamo priložnost slišati tudi narečne jezikovne elemente tedanjega časa.

Škofjeloški pasijon je drama, ki je nastala v času, ko je po slovenskem razsajala pogubna kuga in se je človek obračal v nebo ter se spraševal, zakaj se mu godijo hude stvari. Drama je nastala v mestu, kjer se je na ravni vsakdanjega življenja ljudi vedno pre-pletalo vaško in mestno, meščansko in ljudsko. Prav ta preplet se odraža tudi v Škofjeloškem pasijonu, ki vsebuje elemente srednjeveško-baročne dram-atizacije in predstavlja najstarejšo v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko

knjigo v Evropi, kar Škofjeloški pasijon uvršča med evropska edinstvena dram-ska dela. Dragoceni rokopis danes hrani knjižnica Kapucinskega samos-tana v Škofji Loki.

Pasijonske slike, v katerih bo nastopilo okoli 640 ljudskih ljubiteljskih igralcev iz nekdanjega Loškega gospostva, med njimi skoraj 80 konjenikov, se bodo v procesiji na prenosnih in prevoznih odrih pomikale po ulicah in trgih star-ega jedra Škofje Loke. Izjemnost up-rizoritve, ki jo režira Borut Gartner, se kaže tudi velikem številu nastopajočih ljubiteljskih igralcev iz širše škofjeloške okolice ter obeh dolin – Selške in Poljanske, ki v Škofjeloškem pasi-jonu nastopajo kot ljudski ljubiteljski igralci, kar daje predstavi še dodatno vrednost. Motiv in želja za sodelovanje

OG

LAS

28 29

Širše območje dolin Soče, Idrijce in Vipave je torej križišče svetov, od katerih je vsak pustil svoj odtis tako v naravnem okolju, kot v burni zgodovini in življenju prebivalcev. Kratko potovanje po teh dolinah nas za vsakim večjim ovinkom preseneča z novimi obrazi, drugačnimi pogledi, spremenjenimi barvami, celo vreme se lahko kaj hitro spremeni. V svetu prevladujejo dežele, kjer potovanja trajajo lepo število ur, tudi dni in tednov, pa se pokrajina ostaja enaka. Na naši Smaragdni poti nas že dobra ura vožnje z avtomobilom popelje izpod vrtoglavih sten in grebenov alpskega sveta mimo zelenih vrhov predalpskega hribovja in prostranih dinarskih planot v mehko Vipavsko dolino ali med prijazne briške griče. S smučišča med oljke in trte z vso vmesno paleto barvitih pokrajin, zgodb in ljudi. Tudi prebivalci tega območja so kakor pokrajina, zelo različni in malce posebni. Le kaj imajo na primer skupnega Bovčani, Cerkljani ali Vipavci? Morda prirojeno hribovsko trmo, lastno vsem preb-ivalcem zaprtih alpskih dolin, hkrati pa – v primerjavi z alpskimi sosedi – večjo odprtost, mediteransko top-lino in gostoljubje, mehkejši pogled na svet in veselje do življenja.

Smaragdna pot je gotovo prava izbira tako za nedeljski izlet kot za doživljenjsko raziskovanje.

Turistični produkti Smaragdne poti:

NARAVA

Najmočnejši atribut Smaragdne poti je izjemna raznolikost območja, v prvi vrsti seveda naravnega okolja. Izjemnost tega okolja se doživljamo tudi skozi množico zaščitenih območij: Triglavski narodni park, Soča kot naravni spomenik, Krajinski park Zgornja Idrijca, Trnovski gozd, obsežna območja programa Nature 2000 in še mnoge druge, ki na eni strani dokazujejo kakovost prostora, na drugi pa tudi našo zavest in odgov-ornost do ohranitve tega bogastva. Na vsakem koncu območja najdemo vrsto navdušujočih naravnih znamenitosti; med njimi so najgloblje jame v Slov-eniji (Čehi 1485 m, Črnelsko brezno 1198 m, Skalarjevo brezno 911 m), slapove, ki so med najvišjimi (Boka 106 m, Brinta 104 m, Gregorčičev slap 88 m), najgloblje jezero (Divje

jezero), tudi Triglav, naša najvišja gora je (tudi) smaragden. Nekatere izmed teh največjih znamenitosti brez posebne opreme in potrebnega znanja niso dosegljive, na drugi strani pa najdemo množico urejenih in lahko dostopnih kotičkov (gozd Panovec, Tolminska korita, slap Kozjak, korita in izvir Soče ter druge), ki skrite lepote območja približajo prav vsakemu obiskovalcu. Naravne lepote Posočja lahko opazujemo kot popotniki, aktivno odkrivamo kot udeleženci športov v naravi, ali pa samo spoštljivo opazu-jemo kot tihi občudovalci.

ŠPORT V NARAVI

Če Posočje česa nima, potem nima ponudbe »Dolce fare niente«. Sma-ragna pot je destinacija za aktivne in gotovo tržni voditelj v ponudbi vseh vrst športov, ki jih lahko izvajamo v naravnem okolju. Rafting, kajak in hidrospeed so postali že športni sinonimi za dolino Soče. Kanjoning, spusti po divjih soteskah, čez slapove in skozi tolmune gorskih potokov, je mlajša dejavnost. Na Mangrtskem sedlu, Kobariškem Stolu, Kobali in nad Lijakom najdemo odlična vzletišča za jadralne padalce in zmajarje, ki jim ugodni pogoji omogočajo dolga jadranja in prelete. Na vsem območju, še posebej po planotah in grebenih alpskega predgorja, najdemo na tisoče kilometrov gorskokolesarskih poti. Pohodništva se lahko lotimo v obliki sprehodov po dolinah, med trtami, do naravnih in kulturnih znamenitosti, ali kot resnih planinskih tur v visokih gorah. Plezamo lahko v številnih

plezališčih od Vipavske Bele do Trente, alpinisti pa se lahko podajo v tisočmetrske stene posoških Julijcev. Celotno območje je s svojimi rekami (Soča, Nadiža, Bača, Trebuščica, Idrijca in Vipava) en sam prvovrsten muharski revir, ki privablja ribiče z vsega sveta. Na Smaragdni poti najdemo dva smučarska centra, na Kaninu edinega, ki v Sloveniji presega višino 2000 m, nad Cerknem pa enega izmed najsodobnejših pri nas. Primerno pripravljeni si svoje izzive lahko poiščejo tudi v turnih smukih z visokih gora ali v pustolovskih potepih

Rafting, foto: Bogdan Kladnik

SKRIVNOSTI NA SMARAGDNI POTI

Odkrijte Posočje

V predstavah sodobnih obiskovalcev prevladuje kot sinonim lepote, čistosti in živahnosti, kot prostor bogatih aktivnih doživetij v naročju neokrnjene narave. V Sloveniji gotovo ni reke, ki bi v tolikšni meri očarala množice ustvar-jalcev (pesnikov, pisateljev, slikarjev ali fotografov), ki vsak v svojem času in na svoj način svetu odkrivajo in posredujejo njene lepote.

Posočje – torej porečje reke Soče – je prostrano ozemlje. Poleg alp-skega Gornjega Posočja in z umetnimi akumulacijami prekinjenega Sredn-jega Posočja med Mostom na Soči in Novo Gorico, je sestavni del Posočja tudi ravninski del Spodnjega Posočja med Gorico in izlivom v Tržaški zaliv. Na slovenski strani se v soško dolino stekajo reke Koritnica, Nadiža (Soči se pridruži že na italijanski strani), Tolminka, Bača, Idrijca in Vipava. Ce-lotno območje je upravno zaokroženo v Goriški statistični regiji, ki jo danes sestavlja 13 občin (glej seznam info točk). Regija je v svojem razvojnem programu 2007-2013 opredelila, da bo na svojem območju razvijala turistično dejavnost in združevala ponudbo in gradila skupno destinacijo. Ta destinacija je po reki Soči, največji

Lepotica Soča je kljub svojemu relativno kratkemu toku (137 km, od tega 96 km na slovenskem ozemlju in 41 na italijanskem), ena izmed najpomembnejših slovenskih rek. V zgodovinski zavesti Evrope, predvsem Slovencev in Italijanov, je zapisana kot prizorišče velikih in krvavih bitk v času prve svetovne vojne.

Smaragdna pot 2009

naravni in simbolni znamenitosti območja, poimenovana Smaragdna pot.

Območje Smaragdne poti je gotovo najbolj raznoliko območje Slovenije. Ta slika nam je najlažje dojemljiva na Kolovratu, gorskem grebenu med Tolminom in Benečijo. Samo en obrat okoli lastne osi nam razkrije poglede čez razgibane in povsem drugačne svetove. Na jugu blesti gladina Jadranskega morja, na kateri lahko ob lepem vremenu brez težav preštejemo ladje, zasidrane pred tržaško ali koprsko luko. Proti vzhodu se pogled sprehodi čez zelena, bujno poraščena prostranstva Banjške in Trnovske planote. Prek Idrijskega in

Cerkljanskega hribovja nam pogled doseže vrtoglave vrhove Julijskih Alp, ki kipijo čez celotno severno obzorje. Nepretrgane verige vrhov Karnijskih Alp in Dolomitov se nadaljuje tudi proti zahodu, dokler se grebeni in naš pogled ne izgubijo v meglicah na videz brezkončne Padske nižine. Le naši vinorodni kraji se s Kolovrata malce skrivajo očem: Goriška Brda in Novo Gorico slutimo na južnem robu hribovja in dolin sončne Beneške Slovenije, Vipavsko dolino pa zakriva široka planota Trnovskega gozda. Vi-den je le njen levi breg, ki se ponovno dviguje na z burjo prepihane planjave skrivnostnega Krasa.

Medvedova glava, foto: Matevž Lenarčič

OG

LAS

30 31

na Tolminskem in Kobariškem po kravjem siru Tolmincu, na Bovškem pa po bovškem ovčjem siru. Sirom lahko sledimo kar po pašnih plani-nah, večino jih najdemo že znotraj meja Triglavskega narodnega parka. Med sončnim jugom in hladnejšim severom pa najdemo idrijske žlikrofe in šebreljski želodec.

Navedeni namigi so smiselni za tiste, ki si želijo nabaviti odlične lokalne proizvode pri proizvajalcih samih. Če pa nas zanimajo samo okusi, so lokalne gostilne in restavracije bolj udoben način. Povsod najdemo sodobno klasično gostinsko ponudbo, v vseh boljših obratih pa tudi speci-alitete iz lokalnega okolja. Najboljši nedvomno prisegajo na recepte stare mame, ki jih posodobljene, prilagojene modernim potrebam in okusom, ponu-jajo svojim obiskovalcem.

ZABAVIŠČA

Nova Gorica je danes sinonim za igralništvo. Ta produkt je eden od ključnih stebrov regionalnega gospodarstva in finančno edennajpomembnejših delov slovenskega turističnega kolača. Nova Gorica je edini slovenski kraj, ki lahko šteje tisoče obiskovalcev čisto vsak večer v letu. Igralništvo ponujajo v pestrih embalažah skupaj z zabavo, glasbe-nimi programi, artističnimi nastopi, kulinariko, pa tudi resno kongresno ali poslovno dejavnostjo. Kdo ve, kdaj nas lahko pozdravi gospa Sreča? Poleg igralnic v Parku in Perli najdemo v Novi Gorici in okolici, v Brdih in v Kobaridu še vrsto igralnih salonov, ki ponujajo malce manj bogat, zato pa svojim gostom bolj prilagojen pro-gram. Igralništvo je na Smaragdni poti edina dejavnost, ki zagotavlja celoletni zabaviščni program.

Smaragdna pot – nekaj podatkov• ena statistična regija (Goriška)

• 13 občin

• Triglavski nacionalni park

• Soča, najlepša slovenska reka

• 576 turističnih ponudnikov

• 5.800 turističnih postelj

• letno 380.000 nočitev

• letno 120.000 obiskovalcev muzejev

• Kanin, edino slovensko smučišče nad 2000m

po Trnovskem gozdu. Bolj lenobni del smaragdnih aktivnosti je kvečjemu kopanje in poležavanje na prodiščih enega izmed številnih naravnih kopališč, ki jih poleti najdemo ob vseh posoških rekah. Akcija je najboljši način spoznavanja Smaragdne poti.

DEDIŠČINA

Posočje se lahko pohvali tudi z izjem-no zgodovinsko, kulturno in tehniško dediščino.

Najbolj znana plat posoške zgodo-vine je seveda Soška fronta, ena redkih vsebin, s katero se prepričljivo vključujemo v svetovno zgodovinsko dogajanje. Celotno območje nekdanjih frontnih linij od Rombona prek Krna, Kolovrata do Sabotina, Škabrijela in naprej na Kras postaja ob Kobariškem muzeju danes s potmi in posameznimi urejenimi lokacijami muzej v naravi. Ob zgodovinskem sporočilu ostaline nekdanjih bojnih položajev odlikuje dejstvo, da se prav vsi nahajajo v izjemnem naravnem okolju.

Seveda bi raziskovanje posoške zgodo-vine lahko začeli veliko bolj na široko: neandertalska piščal iz Divjih bab, železnodobna svetolucijska kultura, rimske bitke v Vipavski dolini, veliki tol-minski punt, počivališče francoskih vla-darjev na Kostanjevici, utrdbeni sistem rapalske meje, partizanska bolnišnica Franja in še bi lahko naštevali. Vse to

je le nekaj žarečih utrinkov razgibane preteklosti območja.

Tudi pri kulturnem izročilu lahko le opozorimo na nekaj smeri razisko-vanja, ki nam omogočajo poglabljanje v izjemno zanimive oblike kulturne krajine; v arhitekturo, ki je skozi čas znala združevati lokalno znanje, tuje vzore in reševanje konkretnih potreb naravnega okolja; v domače znanje in umetnostne obrti, med katerimi gotovo izstopa žlahtna idrijska čipka; v ljudsko izročilo, šege, pesmi, plese, navade, običaje (znamenite pustne maske v Cerknem, Drežnici ali na Ligu); v množico umetnikov na vseh področjih, pesnikov, pisateljev, glas-benikov in slikarjev - kdo ne pozna Gregorčiča ali Kosmača?

Še na eno posebno področje dediščine moramo na Smaragdni poti posebej opozoriti – na tehniško dediščino. Na prvem mestu seveda na zapuščino idrijskega rudnika živega srebra, ki jo danes lahko vidimo v mestnem muzeju, ohranjenem turističnem delu rudnika in napravah, ki so omogočale delovanje rudnika (Kamšt, klavže). To je zgodba, ki je 500 let uvrščala Idrijo med tehnološko najbolj razvite kraje Avstro Ogrskega imperija. Druga izstopajoča zgodba je stoletna Bohin-jska železnica, izjemen gradbeniški spomenik s svojimi kamnitimi mos-tovi, predori in galerijami. Vožnja z nostalgično romantičnim muzejskim

parnim vlakom nam zelo otipljivo pričara spomin na stare čase.

VINO IN KULINARIKA

Če smo za Smaragdno pot dejali, da ponudi navdušujoča doživetja samo aktivnim obiskovalcem, je ponudba vina in dobrih jedi tista vsebina, ki zahteva malce drugačno obliko aktivnosti. Priložnost užitka za poznavalce vina, za ljubitelje dobre hrane, pa tudi za vsako dobro družbo, ki si želi prijetno preživeti čas. V primeru ponudbe vina in dobre hrane so stranske poti v Posočju nesporno bolj zapeljive od glavnih. Vinoteka v Vipavi je primerno mesto za začetek potepanja, saj nam da vtis, občutek in orientacijo o bogastvu vinorodnega območja. Raziskovanje lahko nadalju-jemo naprej skozi vipavske, briške ali kraške kleti.

Kot je raznolika pokrajina, je lahko raznolika tudi degustacijska oblika po-tovanja po Smaragdni poti. Če nas na sončnem jugu razvajajo vina, lahko na hladnejšem alpskem delu Smaragdne poti najdemo nekaj odličnih proizvajal-cev krepkejših žganih pijač. Ta alpski del je sicer še bolj znan po svojih sirih,

Idrijska čipka, foto: Janez Skok, arhiv LTO Sotočje

Casino, foto: arhiv HIT

Grozdje, foto: Oton Naglost

• smučarski center Cerkno

• športni letališči v Bovcu in Ajdovščini

• 6 najpomembnejših vzletišč za jadralne padalce

• 18 opremljenih plezališč

• naravna kopališča ob Soči, Idrijci, Nadiži, Vipavi

• preko 3.000 km možnih kolesarskih poti

• množica planinskih in pohodniških poti

• največja izbira najrazličnejših športov v naravi

• Goriška Brda in Vipavska dolina, kar dva odlična slovenska vinorodna okoliša

• Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto

• Nova Gorica, največji slovenski cent-er igralniško zabaviščne ponudbe

• ostaline Soške fronte, največji slov-enski muzej v naravi

• Sveta gora, eno izmed treh najpomembnejših slovenskih romar-skih svetišč

• Kobariški muzej – izbor Sveta Ev-rope za najboljši muzej v letu 1993 (EMYA)

• Mestni muzej Idrija – najboljši evropski tehniški muzej leta 1997 (Micheletti Award)

• Cerkev sv. Duha na Javorci in Partizanska bolnišnica Franja – dva izmed treh slovenskih spomenikov uvrščenih na seznam evropske dediščine

• Solkanski most – največji kamniti železniški most na svetu

Solkanski most, foto: Matevž Lenarčič

32 33

POHODNIŠTVO V SLOVENIJI

POHODNIŠTVO gizLjubljanska cesta 7, SI – 4260 Bled t/f +386 (0)4 574 35 48e info@hiking.si

Pohodništvo v Slovenijiwww.slovenia.info/pohodnistvo

oglas POHODNISTVO 165 x 135 mm z1 1 22.12.2008 19:08:21

STEREOTIP ZA SLOVENCE, DA SMO SMUČARJI IN PLANINCI, DANES V GLAVNEM NE VELJA VEČ. RES PA JE, DA SE KAŽEMO VSE BOLJ KOT VSESTRANSKO AKTIVEN NAROD, KAR NAM NENAZADNJE POTRJUJE VSE VEČJE ŠTEVILO ŠPORTNO-REKREATIVNIH PRIREDITEV ČEZ CELO LETO IN VSE VEČJA UDELEŽBA NA NJIH, VEČJA RODNOST TER TUDI POVEČANO ŠTEVILO POTOVANJ V TUJINO.

Pohodništvo ima v Sloveniji globoke korenine. Obiskovalci v vseh predelih Slovenije so začudeni nad tako veliko pestrostjo pohodniške naravne in organizirane ponudbe. Po drugi strani pa predvsem turistični delavci v nas-tanitvenih objektih ugotavljajo, da je število nočitev na račun pohodnikov še vedno skoncentrirano v dveh poletnih mesecih. Ostali meseci oz. povečanje nočitev in obiska v ostalih mesecih pa ostaja večen izziv.

Pred dvema letoma je Slovenska turistična organizacija sprejela Strate-gijo razvoja turističnega produkta Pohodništvo v Sloveniji. V lanskem letu sta začela nastajati pod okriljem

Slovenske turistične organizacije dva projekta kot praktično nadaljevanje sprejete strategije. Postavljati so se začeli temelji organiziranosti v okviru produkta Pohodništvo in hkrati so nastali kriteriji za specializacijo nas-tanitvenih objektov za pohodnike. Do danes je osnovne pogoje specializacije izpolnilo 40 nastanitvenih objektov (v glavnem hoteli in penzioni), seveda pa nas vse skupaj še čaka izpopolnjevanje glede izboljšav storitev za pohodnike ter opremljenosti oz. prilagodljivosti vseh delov nastanitve pohodnikov.

Dne 11. 3. 2008 je bila na sedežu Slovenske turistične organizacije (STO) ustanovna skupščina gospodarskega interesnega združenja Pohodništvo GIZ. Sedež društva je na Bledu, na Ljubljanski cesti 7.

Združenje je uredilo nastanitev z 21 zainteresiranimi poslovnimi subjekti, ki so prejeli s strani STO certifikat specializacije za pohodništvo in tržno kategorijo oznak od 1 – 5 pohodnikov.

Iniciator in strateški partner us-tanovitve združenja je Slovenska turistična organizacija, ki je z namenom pospeševanja razvoja pohodništva vzpodbudila ustanovitev omenjenega združenja.

Združenje na osnovi posameznih ak-tivnosti sodeluje s 25 partnerji: s Planinsko zvezo Slovenije, z Združenjem gorskih vodnikov Slovenije, s Turistično zvezo Slovenije, z lokalnimi turističnimi organizacijami s področja destinacij, kjer je pohodništvo ena od primerjalnih prednosti, z regionalnimi razvojnimi organizacijami, s proizvajalci pohodne opreme ter s specializiranimi trgovci za pohodniško opremo.

Cilji združenja so povečanje števila obiskov in nočitev na področju pohodništva, povečanje učinkovitosti promocije, povečanje kakovosti pohodniškega produkta in us-posobljenosti ter informiranosti članov, povečanje ekonomskih učinkov posameznim subjektom.

Poleg zgoraj naštetih ciljev si združenje prizadeva urediti tako imenovano pohodniško infrastrukturo – vz-postaviti evidence komercialnih vod-nikov pohodništva, označiti in urediti vzdrževanje turistično-tematskih poti in splesti močne povezave tako s Planin-sko zvezo Slovenije kot z Olimpijskim komitejem - združenjem športnih zvez in združenjem gorskih vodnikov.

Marko Lenarčič, direktor

Pohajkovanja po hribih

OG

LAS

Dodatne koristne informacije:Naravne znamenitosti Posočja (Danijel Rojšek, DZS 1991)

Julijske Alpe – Gore nad Sočo (Andrej Stritar, Sidarta 1997)

turistični katalog Smaragdna pot (LTO Sotočje 2006)

internetna stran: www.smaragdna-pot.com (RRA Severne Primorske 2006)

Slovenija – Športno plezalni vodnik (Sidarta 2007)

Pot miru – Vodnik po Soški fronti (Tadej Koren, Fundacija Poti miru v Posočju, 2007)

Slowenien – 30 Mountainbiketouren in Soča Tal (Immich & Kemmler GbR 2008)

Seznam info točk na Smaragdni poti:Občina BovecLTO Bovec - TIC Bovec Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovectel.: 05 3841 919, fax: 05 3841 915info.lto@bovec.si, www.bovec.si

Občina KobaridLTO Sotočje - TIC KobaridGregorčičeva 8, 5222 Kobaridtel.: 05 380 04 90, fax: 05 380 04 91

Soča, foto: Bogdan Kladnik

info.kobarid@lto-sotocje.siwww.lto-sotocje.si

Občina TolminLTO Sotočje - TIC TolminPetra Skalarja 4, 5220 Tolmintel.: 05 380 04 80, fax: 05 380 04 83info@lto-sotocje.si, www.lto-sotocje.si

Občina KanalTIC KanalPionirska ulica 2, 5213 Kanaltel.: 05 398 12 13, fax: 05 398 12 14tic.kanal@siol.net, www.tic-kanal.si

Občina BrdaTIC BrdaTrg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih tel.: 05 395 95 94, fax: 05 395 59 59tic@obcina-brda.si, www.brda.si

Občina Nova GoricaTIC Nova GoricaBevkov trg 4, 5000 Nova Goricatel.: 05 330 46 00, fax: 05 330 46 06tzticng@siol.net, www.novagorica-turizem.com

Občina Šempeter - VrtojbaHotel LipaTrg Ivana Roba 7, 5290 Šempeter pri Goricitel.: 05 336 60 00, fax: 05 336 60 10hotel.lipa@hit.si, www.sempeter-vrtojba.si

Občina Miren - KostanjevicaTIC TemnicaTemnica 10, 5296 Kostanjevica na Krasu

tel.: 05 308 00 40 tajnistvo@miren-kostanjevica.si, www.miren-kostanjevica.si

Občina Renče - VogrskoTIC Nova GoricaBevkov trg 4, 5000 Nova Goricatel.: 05 330 46 00, fax: 05 330 46 06tzticng@siol.net, www.rence-vogrsko.si

Občina AjdovščinaTIC AjdovščinaLokarjev drevored 8b, 5270 Ajdovščinatel.: 05 365 91 40, fax: 05 365 91 41tic.ajdovscina@siol.net, www.tic-ajdovscina.si

Občina VipavaTIC - Vinoteka Vipava Glavni trg 1, 5271 Vipavatel.: 05 368 70 40, fax: 05 368 70 41tic.vipava@siol.net, www.vipavska-dolina.si

Občina IdrijaTIC Idrija Lapajnetova ulica 7, 5280 Idrijatel.: 05 374 39 16, fax: 05 372 22 39ticidrija@icra.si, www.idrija-turizem.si

Občina CerknoLTO Laufar - TIC CerknoMočnikova 2, 5282 CERKNO tel.: 05 373 46 45, fax: 05 373 46 49tic.cerkno@siol.net, www.cerkno.si/turizem

34 35

Novejše, nekako iz Aljaževega časa, so poti s severa, iz Zgornjesavske doline, skozi Krmo, Kot ali skozi Vrata, iz Kugyjevega časa pa iz Trente. Za tiste, ki obeh imen ne poznajo dovolj dobro, naj velja, da je bil Jakob Aljaž (1845-1927) župnik, skladatelj in narodni buditelj, ki je na Dovjem v Zgornjesav-ski dolini služboval med leti 1889 in 1927. Ima kar največje zasluge za ohranitev slovenskega značaja Julijskih Alp ter za razvoj slovenskega planin-stva. Dr. Julius Kugy (1858-1944) pa je najpomembnejši med zgodnjimi alpinisti in raziskovalci Julijcev, znan po svojih poetičnih opisih v sedmih debelih knjigah. Od njegovega časa do danes so nastale v zahtevni skali teh gora številne plezalne smeri vseh težavnosti, ki jih alpinisti radi obiskujejo. Turni smučarji dobro poznajo triglavske strmine nad Krmo in Vrati, Jalovčevo Planico in Tamar, bohinjsko stran Kan-javca ter južni mejnik Julijcev, mogočni Krn, gorski kolesarji pa mrežo cest po Pokljuki, Mangartsko sedlo, prelaz Vršič in prej opisane doline. Bogastvo nežive in žive narave TNP ne razočara niti najbolj razvajenih obiskovalcev, ki jih zanima geologija, geomorfologija, hidrologija, zoologija ali botanika.

Toda skrb za narodni park je ob vseh pozitivnih danostih tega bogatega okolja nujna in naložena vsem: skrb-nikom, domačinom in obiskovalcem.

Osnova vsega je seveda kulturen, civi-liziran odnos in spoštovanje osnovnih pravil narodnih parkov, kamor ničesar ne prinašamo in od koder ničesar ne odnašamo, razen bogastva doživetij, kjer se trudimo, da s svojo prisotnos-tjo nikogar ne motimo ali ne vznemir-jamo. Vsemu, kar ponuja Triglavski narodni park, se podobna območja komaj lahko približajo.

Pohajkovanja po hribih

SEM TER TJA PO TNP 2009 (SPLOŠNI NAPOTEK ALI POVABILO …)

Vsak obisk Triglavskega narodnega parka (TNP) je posebno doživetje. Naj gre za kratek družinski izlet, poučno ekskurzijo, manj zahtevno ali zahtevno gorsko turo, alpinistični vzpon, kolesarjenje ali turno smučanje, Julijske Alpe vedno in v vsakem primeru bogato nagradijo pričakovanja. Kajpak je ob obisku TNP treba vzeti v zakup, da so v gorah pogoji drugačni, največkrat zahtevnejši od tistih v dolini, da prihaja do hitrih vremenskih sprememb, ki nam po drugi strani po-darjajo nenavadne prizore in, seveda, zahtevajo od nas več prilagajanja in znanja. Temeljita priprava je torej nad vse pomembna.

Triglavski narodni park vabi v informa-cijski središči na Bledu in v Trenti ter na ogled informacijskih točk v Zgornji Radovni (Pocarjeva domačija) ter Mojstrani (Triglavska muzejska zbirka). Najstarejši center Na Logu v Trenti je s stalnimi in občasnimi razstavami ter različnimi programi prilagojen dnevne-mu obisku, novi center Triglavska roža na Bledu pa ponuja pestro paleto izobraževalnih vsebin, fotografske in druge umetniške razstave, prireditve, Triglavsko tržnico in še kaj. Hkrati vam na teh točkah postrežejo s potrebnimi informacijami za obisk narodnega parka ali pripravijo programe po vaših željah.

V parku so obiskovalcem na voljo tematske, učne in doživljajske poti: najstarejša Soška pot, pot Triglavske Bistrice v Vratih, Pokljuška pot, ki vključuje tudi učno pot okoli visokega barja Goreljek, obisk Zelencev oz. zanimivega izvira Save Dolinke, Tolmin-skih korit in Pokljuške soteske s staro Pokljuško luknjo. Na voljo so strokovna vodenja po omenjenih poteh; s svojo

urejenostjo ter z dvojezičnimi informa-cijskimi tablami pa tudi sicer ponujajo bogata doživetja vsakemu obiskovalcu, kajti speljane so v vrhunskih okoljih.

V pomladnem in jesenskem času, ko so dnevi jasnejši in barvitejši od poletnih, je lepo obiskati Bohinjsko jezero z okolico, kar je zanimivo z nara-voslovnega in estetskega vidika, kakor tudi zaradi pestre, bogate zgodovine in krajevnih kulturoloških posebnosti. To velja tudi za stranske gorske doline, ki dovajajo svoje vode bajno lepim rekam - Soči ter Savi Dolinki in Savi Bohinjki. Pomladni ali jesenski dan v Krmi, Kotu, Vratih, Krnici, Planici, na Vojah ali v Zadnjici, Zapodnem, Vrsniku, Lepeni in Pologu je izjemno doživetje, ki ga zlepa ni moč pozabiti. Obiskovalec doživi resnobni mir sivih prepadov med gor-skimi stenami, ki ga utegnejo »zmotiti« veter v krošnjah dreves ter šumenje in bučanje voda ter jutranje in večerno ptičje petje. Mimogrede, v naravi so najlepša zgodnja jutra in kasni večeri.

Ture v visokogorje so zelo priljubljen način obiskovanja narodnega parka, ki zahtevajo dobre priprave ali celo gorskega vodnika. Planinska zveza Slovenije je označila številne poti in oskrbuje mnoge planinske koče. Najbolj uhojene so seveda tiste iz neposredne okolice Triglava in skozi bajeslovne Zlatorogove vrtove v dolini Triglavskih jezer. Nekatere imajo že

sivo brado, pečat starinskosti iz časa po prvem vzponu na Triglav leta 1778. Najstarejša med njimi, iz bohinjske Stare Fužine skozi dolino Voje ali »Zelena vrata Triglava« do Vodniko-vega doma na Velem polju, očara. S pašne in še delujoče planine, mogočne v nenavadni legi, naprej na očakov vrh vodita poti čez Planiko ali Kredarico (Triglavski dom). Prav tako znamenita je stara Škantarjeva pot čez Komarčo k Črnemu jezeru in po dolini Triglavskih jezer čez Hribarice na Dolič in Triglav.

Avtor besedila, fotografija: Jože A. Mihelič

36

POVABILO V PRAVLJIČNO DEŽELONa severozahodu Slovenije se razprostira pravljična dežela, ki pozimi nudi tisočere užitke na snegu, v toplih poletnih dneh pa beg pred neznosno vročino in prijeten hlad vsem tistim, ki si želijo aktivnih in doživetja polnih počitnic. Govorimo seveda o enem najlepših gorskih biserov – KRANJSKI GORI.Tako poleti kot pozimi Kranjska Gora nudi pisano paleto aktivnih doživetij. Izbirate lahko med pohodništvom, kolesarjenjem, nordijsko hojo, golfom, ribolovom, jahanjem, alpinizmom, smučanjem, tekom na smučeh, sankan-jem, turnim smučanjem in drsanjem.

Zgornjesavska dolina je s svojo nadmorsko višino, neokrnjeno naravo in številnimi sončnimi dnevi idealen kraj za dušo in telo, za wellness. Hoteli nudijo celo paleto različnih vodnih užitkov – poleg kopanja v sodobnih bazenih lahko uživate in se sprostite v masažnih bazenih ali pa izbirate med finsko, turško in infrardečo savno.

Za družine smo pripravili cel kup živahnih doživetij: spust po poletnem sankališču Besna Pehta in Bedančevi drči, izlet v deželo Kekca in Škratov ter sprehod po poti Triglavskih pravljic.

Destinacija vse leto ponuja družabne do-godke, zabavo ter številne športne, za-bavne, kulturne in etnološke prireditve.

Za organizacijo seminarjev, kongresov, predavanj, delavnic, tiskovnih kon-ferenc in drugih srečanj so vam na O

GLA

S

voljo sodobno opremljene dvorane. V večnamenski športni dvorani Vitranc lahko organiziramo srečanja za več kot tisoč udeležencev na vrhunskih in športnih prireditvah, večjih sejmih, kongresih, banketih in zabavnih prireditvah. Sodobna športna dvorana je primerna tudi za izvajanje različnih športnih aktivnosti.

38 39

����������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

Arena_Oglas_165x135.indd 1 1/9/09 3:22:23 PM

Dodatna ponudba:

V neposredni bližini so gostom na razpolago:

pozimi: smučanje, deskanje, sankan-je, animacija na snegu itd.,

poleti: poletno adrenalinsko sankališče, nogometni igrišči, otroški poligon, mini JET, vadišče za golf, adrenalinski park, Bike park Pohorje, izposoja koles.

Hotel Arena**** nudi svojim gostom skupaj 61 sob, razdeljenih na dve kategoriji – SUPERIOR in STAND-ARD. Sobe superior so nove sobe, ki ponujajo nadstandardne velikosti vzmetnic od 210 cm pa tudi do 250 cm dolžine. Skoraj vse sobe superior ponujajo balkon s pogledom na Snežni stadion ali na Maribor. 61 sob ponuja naslednje klasifikacije:

51 dvoposteljnih sob, 3 družinske sobe, 5 enoposteljnih sob in 1 apartma,

od tega 5 energijskih sob - energijsko prečiščenih in opremljenih z energi-jskimi izdelki,

večina sob je dvoposteljnih z ločenimi ležišči,

namestitev dodatnih ležišč je možna v 7 sobah /velikost dodatnega ležišča je 180 cm x 80 cm/.

Ponujamo vam celovito ponudbo savn, spremljajočih programov in uporabo fitness centra.

Dobrodošli v hotelu Arena, dobrodošli v naši zgodbi: naj se zgodba začne in konča z “Udobjem v naravi”!

OG

LAS

UDOBJE V NARAVIKJER SE ALPE KONČAJO IN GOZDOVI ZAOKROŽIJO, JE ŽIVLJENJE ŽE TISOČLETJA RAZPETO MED NARAVO IN BIVANJEM. TUKAJ, OB VZNOŽJU MARIBORSKEGA POHORJA, SMO POSTAVILI HOTEL ARENA IN TUKAJ SMO USTVARILI NOVO ZGODBO. V NJEJ DOMUJE ENERGIJA +, PONUJAJO SE SONCA POLNE SOBE, V SPOMINU PA OSTAJA-JO NEPOZABNA DOŽIVETJA V SVETU SAVN IN WELLNESSA. V SEMINARSKIH PROSTORIH SE ROJEVAJO NOVE IDEJE, OKUSI IN DRUŽENJA PA SO NAJBOLJ DOŽIVETI OB VEČERJAH V RESTAVRACIJI S POGLEDOM NA NAJDALJŠI OSVETLJEN SNEŽNI STADION V TEM DELU SVETA.

ZGODBE OSVAJAJO

Zato se nam prepustite in popeljali vas bomo skozi harmonijo čutnega ugodja z negovalnimi proizvodi Najlepše iz narave. Razvajali vas bomo z ener-getsko podkrepljenimi programi, ki temeljijo na individualnem holističnem pristopu, ekoloških in organskih linijah z rastlinskoaktivnimi substancami za nego obraza in telesa.

SMO DRUGAČNI,

… ker delujemo v sožitju z naravo in …, ker vam ponujamo »Udobje v naravi«. Pri nas lahko izbirate med stand-ardno in energijsko ponudbo P.E.C.A. (Posredno Energijsko Celjenje Aure):

PRIDITE IN IZBERITE

sobo, ki vas bo napolnila z energijo (P.E.C.A. - soba je energijsko očiščena in opremljena z energijskimi izdelki), in energijski zajtrk, ki vam bo dal moč in voljo ter hrano iz domače in ekološke pridelave ter seveda sveže pečen domač kruh. Pustite se razvajati v svetu savn z vodenimi programi ter rituali za »čiščenje duše in telesa« in v wellness centru z ekološkimi in organskimi lini-jami negovalnih proizvodov Najlepše iz narave, Beauty Garden in eteričnimi olji 100 % naravne koncentrirane esence zdravilnih rastlin za specialne masaže telesa in obraza.

VSE TO V HOTELU ARENA****

Hotel leži v neposredni bližini najdaljšega osvetljenega smučišča v tem delu sveta. Je kot ustvarjen za športnike, poslovneže, družine in tudi individualne goste, ki si želijo preživeti nekaj sproščujočih dni v osrčju narave. Hotel Arena svojim gostom v skladu s sloganon »Udobje v naravi« nudi veliko sončno teraso s pogledom na snežni stadion in gozdove ter wellness center z whirlpooli, savnami, počivališčem in fitness centrom. Ponudba jezaokrožena s sodobno seminarsko dvorano (do 60 udeležencev), z veliko restavracijo, a la carte restavracijo, Zimskim vrtom in lobi barom.

Pohorje

Rezervacije in informacije: Hotel ArenaT: 02 614 09 50 E: info.arena@sc-pohorje.si

40 41

S kolesom na izlet

Zunaj je mraz, tla so pobeljena s snegom in misel na kolo v tem času je za nas, navadne smrtnike, v takih razmerah precej tuja. Ali pa tudi ne. Danes zjutraj sem pred odhodom v službo doživel tole: »Dajte, dvignite pulz na 85 odstotkov; je težko, saj bo šlo.« Razlago na zgornji citat boste našli ob koncu članka.

V mojem rodu se je prvo kolo pojavilo malo pred drugo svetovno vojno. Očetu je nona v oporoko zapisala, naj iz njene dediščine namenijo denar za moško kolo njenemu tako ljubemu vnuku. To je bilo za dve do tri povprečne mesečne plače. Sploh si ne predstavljam, kakšen frajer je bil ta zgodnji najstnik, ko se je »preganjal« po Ljubljani s svojim lepotcem. Čez več kot 15 let si je zaslužil za drugo kolo. Še danes se vidi vsa eleganca tistega časa, ko stoji sicer zaprašen in od vseh pozabljen v kleti. Ob sobotnih popoldnevih (to so bili časi, ko so še vsi delali ob sobotah) se je vozil iz Ljubljane pod obronke Gorjancev in v nedeljo popoldne zopet proti mestu. Seveda je bilo to pov-sem drugačno kolo, kot jih poznamo danes, saj si le stežka razvil višjo povprečno hitrost od 15 km na uro, pa še nekajkrat si na poti moral krpati zračnice. Imel pa je velik osebni motiv in za to sem mu neizmerno hvaležen, saj drugače tudi mene, sicer precej let kasneje, ne bi bilo ...

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je moj precej starejši brat odpravil s Favoritom z zakrivljenim krmilom (kako sem mu bil nevoščljiv!) v deželo proizvajalko teh koles, torej v Prago na pivo, sem se tudi sam prvič srečal s svojim kolesom. Pony – kultno kolo. Ko sem ob pripravi tega prispe-vka brskal po spletu, sem v iskalniku

S KOLESOM SKOZI ČAS

pod pojmom tovarna Rog v glavnem našel le prispevke, ki govorijo o kulturi. Nekdanja tovarna, v kateri so nastajala legendarna 20-colska kolesa Pony in s pomočjo katerih se je razvila posebna kultura ulice tistega časa, je danes zatočišče za številne oblike alternativne kulture - ironija.

Starši so se samo držali za glave, saj smo jih kolesarji ves čas presenečali z novimi in novimi podobami teh legendarnih koles. Blatniki, krmila, sedeži, prtljažniki, barve so bile stalne spremenljivke in ves čas na preizkušnjah. Na dvoriščih, ulicah, v parkih smo prebili proste popoldneve na kolesih Pony. Še celo na počitnice smo jih morali vzeti s seboj. Seveda se takrat ni potovalo tako kot danes, ko je nekaj povsem običajnega, da vidiš na prtljažniku avtomobila po tri ali štiri kolesa. Prostora na strehi je bilo malo, saj smo naložili na prtljažnik že torbe, a oče je vedno našel dovolj prostora, da je čez pol zložil moje kolo in ga poveznil prav čez vso počitniško kramo.

Pred več kot desetimi leti pa sem si kupil prvo pravo kolo, gorsko, za kar za-jeten kupček denarja; bilo je skoraj tako drago kot očetovo prvo kolo. Danes sicer zgleda že skoraj kot starosta, ampak še vedno mi čudovito služi. Pre-kolesaril sem kar precej res lepih poti tako po Sloveniji kot tudi na tujem.

Čudoviti razgledi, boj s samim seboj, mir, kulturna pokrajina, skoraj neokrn-jena narava (kolesarji pač potrebu-jemo pot) … Med gorskimi kolesarji velja za eno najlepših, pa tudi najtežjih tur vzpon iz vasi Soča do več kot 1000 m višje ležeče lovske koče na pobočju Trentarskega Pelca. Pot je speljana prek številnih serpentin in ko se zavemo, da »grizemo« klanec po mulatjeri, ki nas spominja na varovanje italijanske meje med obema svetovnima vojnama, se sprašujemo, kaj je človek v svoji želji po osvajanju pripravljen narediti; kolesarji na srečo le premagati samega sebe in morda še kakšnega sokolesarja.

Počasi sem v to zgodbo vpeljal še svojo družino in zdaj odkrivamo, kako se kolesarstvo kot oblika rekreacije in turistični produkt, ne le na množičnih prireditvah, razvijata v Sloveniji in drugod po Evropi. Za družinske izlete so zelo primerne trase opuščenih železniških prog in tako srečujemo vedno več družinskih kolesarjev na poti med Mojstrano in Trbižem ter na za Slovence še povsem neodkriti (v nasprotju z Italijani) nekdanji progi od Kozine do Trsta, ko se ves čas spuščamo s skoraj 500 m pa vse do nekaj deset metrov nad morjem, ko se urejena kolesarska steza konča v bližini tržaškega hipodroma. Pot nazaj do Kozine je precej strma in zato

Avtor besedila, fotografija: Aleš Smrekar

LOKOSTRELSTVO ALI VSE V ZLATO!

Nekoč je nekdo rekel (približno takole): »Če imaš toliko obale, da lahko pomočiš prst v morje, je dovolj, saj se takrat že dotakneš vseh oceanov sveta!«

Za lokostrelstvo bi lahko rekli precej podobno - ali še celo več: trenutek, ko dlan prvič oviješ okoli ročaja loka, je trenutek, ko objameš tisoč let in se hkrati dotakneš sebe; sebe kot prvega lovca, ki je lahko lovil, ne da bi se plenu približal; sebe, prvega vojaka, ki nasprotniku ni gledal v oči. In nenazad-nje, lahko objameš sebe, Amazonko … Danes, hvala Bogu, lok (vsaj v večjem delu sveta) ni več orodje lova. Ni več orodje vojne. A vseeno ostaja orodje. Pomembno. Za mnoge lokostrelce tudi edino in najpomembnejše, saj si lahko z njim v resnici pomagaš zgraditi najpomembnejše na svetu: SEBE! In ko zgradiš sebe, zgradiš tudi svoje življenje, saj je vse okoli nas le odraz naših misli o življenju samem, o nas samih. V lokostrelstvu so pomembne tri stvari: resnica, dobrota in lepota. Kaj ni to smisel življenja? To verjetno najbolj natančno opisujejo japonski mojstri kyuda. Tej stopnji pravijo »zaiteki« in je najvišja stopnja v lokostrelstvu … Ko si na tej stopnji (zaiteki), puščica obstaja v tarči, še preden je zapustila tetivo. In če vam (ali komurkoli) kdo reče, da je lokostrelstvo preprost in lahek šport, mu lahko vedno poveste le eno številko - 1500. Hm? Ja, dragi moji, to je število napak, ki jih lokostrelec lahko naredi pri proženju ENE SAME PUŠČICE! Toliko, da. Nič čudnega, da je lokostrelstvo eden redkih, če ne celo edini šport (če izvzamemo borilne veščine in šah …), kjer se najboljšim reče MOJSTRI. Kot sem rekel na začetku, lok ni več orodje lova. Nenazadnje zato, ker človeštvo večinoma in vedno bolj ugotavlja, da lahko preživi, ne da bi moralo za svoje preživetje jemati življenje drugim živim bitjem. Po drugi strani pa se po naših žilah še vedno pretaka kri lovcev, kar smo bili tisočletja. A smo še danes lahko, kar smo vedno bili - lovci. Dan-danes lahko lovimo pume, medvede, volkove, leve, aligatorje, lisice, grizlije … Povejte željo – in gremo na lov. Še več - to je lov, na katerega gredo lahko tudi vegetarijanci, saj je pri »lovu« najslajše prav dejstvo, da »živali« preživijo tudi več tisoč strelov. Tem živalim, ki jih »lovimo«, rečemo makete,

športu, s katerim se ukvarjamo, pa 3 D lokostrelstvo. V svetu je šport razvit. V Ameriki, na primer, pride na tekmo več tisoč lokostrelcev. Česar doslej niste vedeli: tudi slovenski lokostrelci so v tej lokostrelski zvrsti v svetovnem vrhu; so tudi nosilci odličij vseh barv. Nazadnje so osvojili zlato odličje na svetovnem prvenstvu v Sopronu na Madžarskem leta 2007, že letos pa se bodo naši najboljši znova pomerili s svetovno elito, tokrat v Italiji.

Kaj pa se je dogajalo na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma? David Rebec je, potem ko se je uvrstil v finale– sestavljeni lok, poklical svojega očeta. Oče Boris, ki je prav tako lokostrelec, znan po svoji duhovitosti, je sinu med smehom zabrusil: »Sploh ne hodi domov, če ne osvojiš zlate kolajne!« Po zmagi v finalu je David znova pokli-cal očeta. Ko je odložil slušalko, ga je prijatelj vprašal: »No, kaj je rekel oče?« David se je prisrčno nasmehnil in razložil: »Oče mi je rekel, da lahko pridem domov …«

Leta 2008 pa smo doživljali veliko veselje, ko smo spremljali uspehe Dejana Sitarja, našega najboljšega lokostrelca v tarčnem lokostrelstvu. Dejan je bil leta 2005 svetovni prvak v streljanju na 70 m, v letu 2008 pa je postal vice prvak sveta. Je večkratni državni prvak v tarčnem lokostrelstvu. Z nami ga na sejmu žal ne bo, ker bo v tem času na evropskem dvoranskem prvenstvu v Franciji.

Na sejmu Turizem in prosti čas se bomo v hali A predstavili lokostrelci iz Društva lokostrelcev AMOR, Ljubljana, Lokos-trelskega kluba Šenčur, Šenčur, ŠD VLR Vilijem, Vrhnika in LK Indiana, ki je edi-na v Sloveniji, ki ima na svoji Turistični kmetiji Gradišnik v idilični Logarski dolini ponudbo 3 D lokostrelstva.

Vabimo vas, da v času sejma obiščete naš prireditveni prostoru v hali A (prvo nadstropje) in se srečate z lokostrel-stvom: športom, ki ga mogoče še ne poznate dobro, a vam je morda pisan na kožo bolj kot kateri koli drug šport.

fotografija: Vito Tofaj

42 43

Nekateri tudi z električnimi kolesi ali Pedeleci.Izraz »pedelec« označuje kolo z električno podporo. To pomeni, da je pogon električnega motorja povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa; brez pedaliranja tudi električnega pogona ni. Če se vam zdi takšna tehnična rešitev čudna, pa se bodo dvomi razblinili po prvih metrih vožnje: občutek hitrosti in vozne dinamike je nekaj povsem drugega kot na električnih kolesih z ne-odvisnim pogonom in so bolj nekakšni električni mopedi oz. skuterji. S pedelecom se vozite, kot bi imeli stalno veter v hrbet, zlahka boste obvladali tudi strmine. Sedaj se lahko podate v službo s kolesom, ne da bi morali takoj hiteti pod tuš.

Izraz »pedelec« je skovala ga. Su-sanne Bruesch iz besed Pedal Electric Cycle leta 1999, medtem ko so že 5 let vozili po japonskih mestih - to je bil Bridgestonov model »Assista« z Yamahinim pogonom. Od takrat je opazen napredek predvsem pri bat-erijah: prve težke svinčene so zamen-jale strupene nikelj-kadmijeve, nato Ni-Mh, znak današnjega tehnološkega nivoja pa so litijeve baterije. Slednje so lažje, kompaktnejše, vzdržljivejše, zmogljivejše in imajo daljšo življenjsko dobo, kar znižuje stroške vzdrževanja.

Pedelece sorodnih znamk Kalkhoff in Rixe poganja Panasonicov motor s pripadajočo baterijo in elektroniko. Panasonicova tehnologija slovi kot najboljša na tržišču: motor brez krtačk deluje neslišno, litij-ionska baterija omogoča doseg 50 km, v idealnih razmerah celo do 80 km. Centralna namestitev pomeni nizko težišče in s tem dobre vozne lastnosti, podaljšana medosna razdalja zagotavlja udobje in stabilnost pri večjih hitrostih.

IN KAKO SE BOMO VOZILI JUTRI?

Motor zmore 250 W, s krmilno enoto lahko izberemo 50, 100 ali 130 % podporo, seveda pa se s pedelecom lahko vozimo tudi brez električnega pogona, saj je skupna teža še vedno zmernih 25 kg.

Pedeleci z močjo do 250 W in električno podporo do 25 km/h se po Evropski direktivi 2002/24 štejejo za kolesa in ne potrebujejo zavarovanja, registracije, vozniškega izpita in čelade - mi jo kljub temu toplo priporočamo.

PRVI PEDELECI ŽE KROŽIJO PO

SLOVENIJI: MODELI 2008, KI

OSTAJAJO V PROIZVODNJI

TUDI NASLEDNJE LETO, SO

KALKHOFF AGATTU IN RIXE

BORDAUX.

V LETU 2009 SE BO MODELNA

PALETA MOČNO RAZŠIRILA.

VEČ INFORMACIJ NAJDETE

TUDI NA: WWW.KALKHOFF.SI

Pred nakupom:1 . Ne glede na to, katero električno kolo ste si zamislili – vedno vztrajajte pri testni vožnji, ki naj bo daljša kot samo do prvega ovinka.

2. Preizkusite konvecionalni ločeni pogon in soodvisen pogon »pedelec«, tako se boste prepričali, v čem je velika razlika.

3. Poskusite poganjati elektro-kolo oz. pedelec tudi brez vklopljenega električnega pogona – tako se boste prepričali o kvaliteti kolesarskih komponent.

4. Bodite pozorni na težo – cenena elektro-kolesa imajo praviloma krepko čez 30 kg.

5. In nenazadnje: izberite vam ustrezno velikost – brez kompromisa. Še tako odlično kolo vam ne more služiti, če je premajhno/preveliko, zgolj izvlek sedežne opore in opore krmila ne more zadostiti vsem velikostim kolesarjev.

morda za manj pripravljene ni odveč namig, da greste na pot z dvema avto-mobiloma, enega pustite na začetku, drugega pa na koncu - malo pa tudi lahko pogoljufamo, kajne? Doživetje pa je vseeno čudovito.

Zaupal sem vam nekaj meni dragih poti, imam pa še najdražjo, na katero grem najraje kar sam ali pa vzamem s seboj kašnega res dobrega pri-jatelja. Pošteno se zadiham, včasih tudi hropem, če sem preživel preveč stresne dni mestnega življenja in hočem iz sebe spraviti vse slabo. Ved-no pa spoznavam povsem drugačne odtenke zelene barve; če imam srečo, mi pot prekrižajo tudi srna, lisica ali zajec. Potem, ko po nekaj več kot dveh urah obsedim v travi in se pogosto čudim, da spet nisem srečal nobenega kolesarja ter mi mlečna kislina počasi polni telo, si rečem, da sem spet veliko naredil za svoje telo in duha. Svojih skritih ljubezni ne obešam na veliki zvon, zato vam zaupam le, da je ta biser v Bohinju.

In še odgovor za vedoželjne, kaj je s »pulzom« iz uvodnega dela članka. Sod-oben način življenja in z njim povezana tehnologija ter obilice idej omogočajo, da smo lahko že, ko prvič v zgodnji pomladi sedemo na kolo, zelo dobro, če ne celo odlično pripravljeni. Le malo volje potrebujemo. Doma smo imeli že pred leti sobno kolo, vendar se je po začetnem navdušenju začel na njem nabirati prah, zasedati je začel prostor novim »nujnim« izumom, dokler ni padla odločitev, da ga prepustimo smetišču zgodovine. Nikoli se na njem nisem zares utrudil, uspel nabrati dovolj moči za spomladanski prehod na pravo kolo. Priznam, nisem bil dovolj vztrajen, takšen pač sem. Zdaj pa se moram le prepričati, da pravočasno, torej še v trdi temi vstanem, odtavam do bližnjega fitnes centra in se usedem naeno izmed 15 sobnih koles ter skupaj s »sotrpini« ob udarni, premišljeni glasbi 60 minut slepo sledim »tovarišici«. Temu se moderno reče spinning ali če pogledamo v slovar, najdemo prevode,

kot so vrtenje okoli osi, kratka in hitra vožnja, predenje. Prvi dve razlagi kar odrazita realno podobo, zadnja pa res ne drži, pod predenjem si predstavljam vse kaj drugega. Na koncu sem izžet kot cunja, zadovoljen, da sem marsikaj naredil zase in sem res pripravljen na izzive v naravi, ne samo kolesarske. Torej, kot so rekli že staroste slovenske rekreacije: “Vsi na kolo za zdravo telo.”

Uporabni spletni naslovi:

http://www.sloveniabike.com/

http://www.mtbslovenija.info/

http://www.bicikel.com/

http://www.spinning.com/

S kolesom na izlet

44 45

POVABILO NA DOBRODELNO KOLESARJENJE: DRUŠTVO ASTMA & ŠPORT IN ULTRAMARATONSKI KOLESAR MARKO BALOH V SODELOVANJU S PODJETJEMA BTC CITY IN LEK D.D.

VAS VABI NA

4. TRADICIONALNO DOBRODELNO KOLE-SARJENJE ZA POMOČ OTROKOM Z ASTMO.10-urni DOBRODELNO KOLESARJENJE bo potekalo

v soboto, 24. januarja 2009 od 9.00 do 19.00 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana v okviru Sejma turizem in prosti čas (Steklena dvorana - C).

Ob deseti uri bo potekala tiskovna konferenca in Marku se bodo v tej uri (med 10.00 in 11.00) pridružili na kolesu še nekateri vrhunski športniki.

Tudi Vi lahko pomagate omiliti težave ene najpogostejših kroničnih bolezni med otroci. Marko Baloh, ki je tudi sam astmatik, vabi vse zainteresirane, da se mu pridružite na sobnem kolesu na Gospodarskem razstavišču za eno ali več ur in za vsako uro odštejete 10 € v dobrodelne namene, Društvo astma in šport pa bo z ani-macijo pomagalo vzdrževati dobrodelno vzdušje in svetovalo o preventivnih ukrepih in varni vadbi.

Z zbranimi sredstvi bomo otrokom z astmo poleti omogočili letovanje! Lani smo podprli 21 otrok.

VČASIH NAM JE ASTMA VZELA DIH, V SOBOTO NAJ NAM ZOPET DA NAVDIH!

Oglas / Tabla 10 FIS pravil22.12.2008

Active Slovenia

Bodi aktiven!www.activeslo.info

Marko Baloh je rojen Ljubljančan, ki je v svoji 24-letni kolesarski karieri prevozil več kot 500.000 km (magično mejo je prevozil v januarju letos).

Marko je bil petkratni državni prvak (enkrat jugoslovanski in štirikrat slovenski), državni reprezentant, zmagovalec etap na dirkah Alpe Adria in Po Jugoslaviji, od leta 2000 pa se posveča ultra kolesarstvu, v katerem je dosegel enajst svetovnih rekordov, zmage na 12-urnih in 24-urnih dirkah, klasičnih cestnih ultra dirkah, 2. mesto na RAAM (Dirka preko Amerike) 2006 in nenazadnje je zmagal na RAAM 2008 v konkurenci dvojic.

Razen po svojih kolesarskih dosežkih je Marko poznan po tem, da je eden iz-med prvih slovenskih športnikov – ast-matikov, ki poskuša s svojim imenom in zgledom pomagati k boljšemu razume-vanju te bolezni. Marko se je odločil za

MARKO BALOH – ULTRA KOLESAR IN ŠPORTNI AMBASADOR ASTMATIKOV

sodelovanje z Društvom astma in šport, ker verjame v njihov program in bi rad s svojim zgledom prepričal otroke z astmo in njihove starše, kako zdravo je ukvarjanje s športom. Poleg drugih skupnih akcij že od leta 2006 izvajajo januarsko dobrodelno kolesarjenje za pomoč otrokom z astmo.

Astma sodi med najpogostejše kronične bolezni otrok in mladine. Po statističnih podatkih lahko sklepamo, da je v Ljubljani okoli 30.000 bolnikov z astmo. Trend zdravljenja astme se pomika v območje deljene odgovornosti zdravstvenih in drugih institucij ter tudi od bolnika zahteva angažiran pristop. Na tem mestu določeno odgovor-nost nosi tudi športna stroka, ki ima možnost ponuditi bolnikom z astmo prijazno vadbo, ki jim prinaša koristi. To je področje, ki ga s skupnimi ak-cijami poskušata predstavljati Marko Baloh ter Društvo Astma in šport.

OG

LAS

46

Doživetje hrane in vina

NAMASTE, INDIJSKA RESTAVRACIJAPRED DVEMA LETOMA SE JE V LJUBLJANI NA BREGU OB LJUBLJANICI ODPRLA INDIJSKA RESTAVRACIJA NAMASTE. NAMASTE, KAR V PREVODU POMENI INDIJSKI POZDRAV, JE PRAVI BLAGOSLOV ZA LJUBITELJE DRUGAČNEGA IN EKSOTIČNEGA. V PRIJETNEM AMBIENTU OB INDIJSKI GLASBI SE RAZVAJAJO TAKO VEGETARIJANCI KOT LJUBITELJI MESNIH JEDI.

V Namaste kuhajo indijski kuharji iz New Delhija in z veseljem prilagodijo pikantnost jedi vašemu okusu.

Posebnost in specialiteta so jedi, pečene v tradicionalni indijski glineni peči, imenovani tandoor. Preizkusite lahko v tej peči pečenega piščanca, brancina, lososa, jagnjetino ali škampe, vse marinirano z jogurtom in različnimi začimbami. Zanimiva je tudi ponudba kruha - polnozrnat indijski tanek kruh roti, masleni ali česnov kruh nan, pečen v glineni peči ali nekvašen ocvrt kruh. Kot predjed vam lahko ponudijo zelenjavne žepke (samose), hrustljav lečin čips, pečen v tandoorju, in kruh, polnjen s krompirjem ali doma nare-jenim sirom paneer. Specialiteta je tudi biryani, riževa jed, kuhana z jagnjetino, piščancem ali zelenjavo in začimbami. Morda pa si boste privoščili oslič ali gamberi v karijevi omaki.

Vegetarijancem so med drugim namen-jeni okra v začinjeni omaki, mešana leča s smetano in začimbami, kuhana čičerika z indijskimi začimbami ali sesekljani jajčevci v čebulni omaki in še mnogo drugih jedi.

Breg 8, 1000 LjubljanaSlovenija

t.: 01 425 0159

www.restavracija-namaste.si

INDIJSKARESTAVRACIJA

Restavracija NamasteBreg 8, LjubljanaTelefon: (01) 425 01 59www.restavracija-namaste.sie-pošta:info@restavracija-namaste.si

Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote od 11. do 24. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure.

Za konec se lahko posladkate s kroglicami iz sladkega sira, domačim indijskim sladoledom iz manga in indijskih oreščkov ter semen karda-moma, mlečnimi kroglicami v sladkem prelivu in še in še. Če sladice niso vaša najljubša jed, pa v Namaste za piko na i pripravijo tradicionalni indijski napitek, imenovan lassi.

V času kosil od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro nudijo tudi dnevna kosila z juho, glavno jedjo, solato in sladico ter indijsko kosilo Thali.

In če se boste za indijsko pojedino odločili enkrat, to zagotovo ne bo zadnjič.

Dobrodošli!

OGLAS

48 49

KOBILARNA LIPICA SLOVENIJA - DOMOVINA LIPICANCAKRAS. KAMNITA POKRAJINA, ČUDOVITA S SVOJIMI GMAJNAMI, BOROVIMI GOZDIČKI, VINOGRADI.

klasične šole jahanja, tečaje jahanja in nostalgično vožnjo s kočijo. Privoščite pa si lahko tudi kopanje v bazenu, sprostitev ob tajski masaži in igranje mini golfa ali tenisa.

V zadnjem letu je Kobilarna Lipica zo-pet postala svetovni konjeniški center, kjer se letno odvije več kot deset večjih in mednarodnih konjeniških tekmovanj od dresurnega jahanja do preskako-vanja zaprek in voženj s kočijami ter konjeniških dogodkov, namenjenih ljubiteljem konj in konjeništva. Prav tako pa skozi celo leto potekajo treningi različnih konjeniških športnih panog.

Golfsko igrišče Lipica se nahaja v senci stoletnih lip in hrastov. Je edino igrišče v Sloveniji, ki na svoje zelen-ice vabi vse leto. Celoletno igro golfa omogočata mila mediteranska klima in lega igrišča v tipični kraški pokrajini,

Kobilarna Lipica s svojimi plemenitimi konji je biser te nenavadne dežele. Nastala je leta 1580, kar jo uvršča med najstarejše kobilarne na svetu in je edinstven kulturni spomenik evropskega in svetovnega pomena. Danes nudi dom okrog 400 lipican-cem. Plemeniti konji pokažejo vso svojo lepoto v gibanju; ponosna drža in graciozen korak sta jih naredila slavne po vsem svetu. Obiskovalci Lipice lahko danes raziskujejo in občudujejo lepote krajine ter uživajo v resničnem življenju kobilarne, ki na vsakem koraku odseva stoletja dolgo tradicijo vzreje in reje. Kobilarna odpira vrata za samostojne in vodene oglede kobilarne in galerije Av-gusta Černigoja, treninge in predstave

ki z naravnimi posebnostmi daje svo-jevrstno lepoto in veličastnost.

Na golf igrišču Lipica smo v letu 2008 organizirali 38 golf turnirjev, na katerih je nastopilo približno 1450 igralcev. Na samem igrišču je pokrito vadbišče, tako da je vadba možna tudi v slabem vremenu skozi vse leto.

Restavracija Most

Zakaj je ljudem, ki se spoznajo na radosti dobre hrane, med številnimi restavracijami v Ljubljani padel v oči ravno Most?

»V hitrosti življenja, zaradi katere kar prevečkrat pozabimo nase, je post-alo še kako pomembno, da za svoje zdravje poskrbimo tudi z visokoka-kovostno prehrano,« pravi dirigent kulinarične ponudbe v restavraciji Miha Cimerman. »In ker je s kulinaričnega pogleda središče mesta prav tržnica s svojo dnevno svežo ponudbo, smo si zadali za cilj, da te dobrote redno ponujamo tudi na naših krožnikih. Naša restavracija se namreč nahaja samo skok čez Ljubljanico, zato lahko vse od otvoritve aprila 2008 z največjim užitkom sledimo njeni pisani ponudbi in pričaramo okuse vseh letnih časov našim gostom.«

Sveže začimbe in zelenjava v prilogah ali solatah so na krožnikih resta-vracije nepogrešljive, prav tako še po morju dišeče sveže ribe in ne nazad-nje mesne dobrote, ki segajo vse do slastne divjačine. Vzemite si seveda čas tudi za katero od izvirnih predjedi, pred odhodom pa se posladkajte še z domačo sladico. Gostje pa z vso pravico pohvalijo tudi kruh, ki ga v Mostu pečejo sami, kjer pa pomem-bno vlogo znova odigrajo sestavine – moko namreč v kuhinjo pripeljejo iz domačega mlina. Restavracija ima tudi zanimivo ponudbo vin, hišni vinar pa je briški vinogradnik Klinec.

Ko se boste na vsakodnevnem kosilu, romantični večerji v dvoje ali pa z večjo zaključeno družbo pomudili v resta-vraciji Most, boste kaj hitro ugotovili, da mojstrstva v njeni kuhinji ne manjka. Ta s pridom izkorišča vso pestrost sloven-ske kuhinje s pridihom Mediterana.

»Od vsega začetka pa smo se zavedali

SVEŽINA DOBROT KUHINJE OB LJUBLJANICI MESTO LJUBLJANA JE RESTAVRACIJI MOST, KI JO OD SVEŽIH SESTAVIN LJUBLJANSKE TRŽNICE LOČI SAMO REKA, PODELILO PRIZNANJE KAKOVOSTI

tudi pomembnosti prijetnega in toplo domačnega ambienta restavracije, v katerem se lahko naš gost umirjeno posveti gurmanskim užitkom,« še razloži Miha Cimerman. »Od pomladi do jeseni pa lahko gostje našega vrta uživajo tudi v sončnem ambientu Petkovškovega nabrežja Plečnikove Ljubljane.« Vrt restavracije Most je namreč odlična oaza za prijetno sprostitev in uživanje kulinaričnih dobrot, hkrati pa se obiskovalec lahko v miru naužije lepot Plečnikove tržnice in drugih arhitekturnih biserov mesta Ljubljane, zbranih okoli Zmajskega mosta, ali pa umiri svoj vsakdanjik ob pogledu na reko Ljubljanico in s kančkom očesa spremlja vrvež na nasprotnem nabrežju Ljubljanice. V večernih urah pa bo še tako zahteven gost lahko užival ob soju sveč, se posvetil svoji družbi in za ozadje, če bo želel, prisluhnil pridušenem vrvežu večerne poletne Ljubljane, ki ga za-krivajo mogočna drevesa nabrežja.

V restavraciji Most so ponosni, da jim je Mesto Ljubljana decembra

2008 podelilo priznanje za doseg-anje visokih standardov v kulinariki in za kakovost storitev ter urejenosti, saj je vsestranska zadovoljitev prav vsakega gosta prvo načelo, ki jih vodi. »Priznanje, ki smo ga prejeli, potrjuje, da smo na pravi poti in nam je pomem-bna spodbuda za vnaprej,« še dodaja Miha Cimerman. Restavracija Most Petkovškovo nabrežje 21, Ljubljana E: most@t-2.net www.restavracija-most.si

Odpiralni čas: od pon. do sob. 12-23h nedelja 12-17h

OG

LAS

50 51

Profesionalno golfsko združenje profesionalcev Slovenije ali PGAS je bilo ustanovljeno leta 1993. Istega leta je združenje postalo tudi član krovne evropske organizacije profesionalnih golfistovPGAs of Europe.

Slovensko združenje trenutno šteje 29 rednih članov, ki delajo v Sloveniji, Avstriji, Švici, BiH in na Hrvaškem. PGAS deluje po pravilih, ki jih je PGAs of Europe postavila za vse svoje članice kot krovna organizacija v Evropi. Trenutno ima PGAS dva glavna cilja: izvajanje programa Program za stroko-vno usposabljanje delavcev v športu, ki ga je Golf zveza Slovenije predložila na Ministrstvo za šolstvo in šport, drugi cilj pa je priznanje slovenskega sistema izobraževanja s strani PGAs of Europe.

PGA Slovenije je bilo ustanovljeno z namenom:

da bi poenotilo in izboljšalo standarde izobraževanja in usposobljenosti,

da bi članom svetovalo in pomagalo doseči ustrezno zaposlitev za profe-sionalne golfiste,

da bi priskrbelo primerne možnosti za igranje golfa,

da bi bilo središče svetovanja, in-formiranja in podpore,

da bi bilo cenjena vez z drugimi golf društvi po Evropi in po svetu ter v pod-poro njegovim članom in za izboljšanje golfske igre.

Slovenski profesionalni golfisti součitelji golfa, kar pomeni, da je njihova osnovna dejavnost učenje. Druga ob-lika članstva PGAS pa je igralec golfa, to pomeni, da se golfisti profesionalnoukvarjajo z igranjem na turnirjih. Pred dvema letoma je Matjaž Gojčič postal prvi slovenski »Playing pro«, ki redno nastopa na turnirjih serije Alps tour, ki se igrajo v srednji Evropi. Velik uspeh za slovenski golf je bila tudi Matjaževa uvrstitev v finalni krog European tour

PGA SLOVENIJA

tekme, ki je bila na golf igrišču Fontana v bližini Dunaja junija 2007.

Kljub svojemu delu, poučevanju golfa, naši profesionalni učitelji na leto odigrajo kar nekaj turnirjev. Naše največje tekmovanje v Sloveniji se imenuje Slovenska častna lestvica, ki poteka že 16 let. V dogovoru z Golf zvezo Slovenije smo lansko leto to tek-movanje preimenovali v Slovenija tour; na njem nastopajo poleg profesional-cev še najboljši slovenski amaterski igralci golfa.

Člani PGAS – Teaching proji se udeležujejo tudi mednarodnih tek-movanj. Najboljša uvrstitev do sedaj je bilo 6. mesto na Evropskem ekipnem prvenstvu Teaching projev leta 2003 v Španiji. Takrat so bili za odlično slov-ensko uvrstitev zaslužni Daniel Kraljič, Janez Grilc in Bogdan Palovšnik.

Poleg velikih tekmovanj v tujini in doma pa so člani PGA aktivni tudi na drugih področjih golfskega življenja in prisotni na različnih dogodkih, ki jih organizirajo tudi druge golfske organizacije v Sloveniji. Vsako leto se udeležijo Mladinskega Pro-Am turnirja, kjer svoje izkušnje in znanje delijo z mladimi. Že tradicionalno so bili naši člani v preteklosti prisotni tudi na Dnevih slovenskega golfa, kjer so skušali z demonstracijami navdušiti za golf še kakšnega bodočega golfista.Skozi golfsko sezono se udeležijo še nekaterih ProAm turnirjev, na katere jih povabijo organizatorji turnirjev, pri tem je morda najbolj pomembno omeniti

udeležbo na dobrodelnih Pro Am turnir-jih, ki jih je v preteklosti organiziralo podjetje Summit motors v Arboretumu.

Vedno pa je potrebno stremeti v pri-hodnost in načrtovati aktivnosti, ki bodo pripomogle k razvijanju osnovnih načel, ki jih širijo člani PGA Slovenije:

množičnost golfa in

ne pozabiti pri tem na etiko golfa, ki je osnovna za to, da se bomo na zelenicah čim bolje počutili.

Člani društva so, ne glede na status, zavezani k izobraževanju in strokovne-mu izpopolnjevanju, saj s tem skrbijo za razvoj in promocijo golfa.

Člani PGA Slovenija so prisotni skoraj na vseh golf igriščih in vadbiščih v Sloveniji.

Če želite spoznati golf igro in postati golfist ali če želite izpopolniti svojo golftehniko, se lahko obrnete direktno nanje.

Podrobnejše podatke o našem združenju in naših članih dobite na spletni strani:

www.pgaslo.si

Avtor članka: Bogdan Palovšnik,PGA Slovenija, Sekretar

Golf igrišče v Lipici nudi tudi organiza-cijo šole golfa. Trije učitelji golfa (člani PGA Slovenija) poskrbijo za tiste, ki golfa še ne igrajo oz. bi želeli izpopolniti svojo igro. Dvakrat letno, jeseni na pr-ireditvi Dnevi Kobilarne Lipica in pozimi na božični čas, organiziramo tudi dan odprtih vrat, ko je možna brezplačna vadba golf udarcev.

V neposredni bližini Lipice, na italijan-ski strani kraške pokrajine, se nahaja tudi golf igrišče Padriče z 18 igralnimi polji. V medsebojnem sodelovanju smo pripravili ugodne golfske pakete, ki vključujejo bivanje v Lipici in igranje golfa na obeh igriščih. V pripravi je tudi projekt Golf na Krasu – 27 igralnih polj.

Golf igrišče Lipica sodi v turistično ponudbo Lipica Turizem d.o.o., hčerinsko družbo Javnega zavoda Kobilarna Lipica. V turistični ponudbi so obiskovalcem na voljo tudi nastan-itvene kapacitete in bogata gostinska ponudba s poudarkom na kraški kuli-nariki v restavracijah hotelov Maestoso in Klub.

V zadnjih letih postaja Kobilarna Lipica vse bolj pomembna tudi kot destinacija za poslovna in protokolarna srečanja, saj vse več slovenskih in tujih podjetij ter institucij organizira seminarje, kon-ference, srečanja poslovnih partnerjev, sprejeme, incentive, predstavitve novih izdelkov, razstave idr.

Za ljubitelje neokrnjene narave in konj smo pripravili tudi kratke enodnevne družinske programe obiska Lipice ter jahalne in golf tečaje. Več o naši ponudbi in aktualnih akcijah dobite na www.lipica.org

KOBILANRNA LIPICA - LIPICA TURIZEM D.O.O.

Lipica 56210 Sežanatelefon: 05/739 1580 (centrala)05/739 1724 (Golfsko igrišče Lipica)telefaks: 05/739 17 25E: info@lipica.orggolf@lipica.org www.lipica.org

Najboljša popotnica znanja za turizem.

Začetni udarec v svet golfa

54 55

za preprečevanje bolezni, ki upoštevajo dognanja sodobne medicinske zna-nosti na posameznem indikacijskem področju. V samem jedru pristopa pa je holistični, torej celovit pristop k obravnavi gostov, ki obuja nekatere, pogosto že pozabljene oblike zdravljen-ja ter upošteva izkušnje tradicionalnih medicin iz bolj oddaljenih dežel.

Gostom so na voljo živahni zdraviliško-turistični centri, kjer se lahko zabava cela družina, ali pa v naravo in mir umaknjena zdravilišča z intimnejšimi, bolj individualnimi programi. Slovenska naravna zdravilišča z nenehnimi nov-ostmi in posodabljanjem zmogljivosti skrbijo, da lahko daleč od mestnega hrupa in vse hitrejšega ritma sodo-bnega življenja odkrivamo skrivnosti nedotaknjene narave, da imamo vse, kar potrebujemo za sproščene ali pa tudi aktivne počitnice v dvoje, z družino, s prijatelji ali pa kar sami. Privlačne notranje vodne površine v t.i. »zimskih rivierah« ali na prostem, zatišje mirnih voda ali izzivalnost mnogih atrakcij, aktivnost ali lenobna sproščenost, nastanitev v vrhunskem hotelu, apart-maju ali kampu, blizu mesta ali daleč od ponorelega sveta, hedonistično ali asketsko, samotno ali družabno, kot postanek v času ali kot potep po deželi – izberite po svoje.

Storimo nekaj za svoje telo in dušo, za boljšo telesno in psihično priprav-ljenost, za zdravje. Zase.

www.terme-giz.si

PETNAJST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ

PETNAJST IZREDNIH ZGODB O ZDRAVJU IN DOBREM POČUTJU

VSAKA ZASE EDINSTVENA

Skrivnost dobrega počutja so ljudje ob slovenskih izvirih zdravilnih voda odkrivali že v preteklosti. O bogati kul-turi termalizma na Slovenskem pričajo izkopanine iz časov rimskega imperija, zapisani dokumenti o termalni vodi, ki segajo v daljno leto 1147 in zdravilne lastnosti naše slatine, ki jo ceni Evropa že več kot štiri stoletja.

Na križišču poti, ki vodijo s severa proti jugu in z zahoda proti vzhodu, je Slov-enija že od nekdaj del kulture stare ce-line, s 87 termalnimi izviri pa glede na svojo velikost spada med najbogatejše dežele in se lahko primerja s termalno razvitimi državami, kot so Madžarska, Islandija oziroma Japonska. V obdobju renesanse srednjeevropskih zdravilišč so nastali zdraviliški centri, ki še danes predstavljajo temelje zdraviliškega tur-izma v Sloveniji. Nekateri se ponašajo z večstoletno tradicijo in svetovno prepoznavnostjo, spet drugi so nastali pred nekaj desetletji, v vsakega od njih pa se ljudje radi vračajo, saj so občutili, da voda preganja utrujenost, lajša bolečine in daje dobro počutje.

Že ugledni Rimljani so radi zahajali vanje; z vsakdanjo kopeljo so si zdravili in negovali telo ter si izmenjav-ali novice. Naj omenimo, da je tu celo Strauss dobil navdih za najbolj znani dunajski valček, da si je Franz List tu nabiral novih moči, da se je o prazno-vanju rojstnega dne Franca Jožefa I. še dolgo govorilo.

Kot biseri na ogrlici so slovenska naravna zdravilišča nanizana od severovzhodne preko južne Slovenije

RAZVAJAJTE SVOJE ČUTE V SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH

pa vse do slovenske obale. Vsako zase je zaradi termalne vode različnih last-nosti in toplote (32-73 stopinj C) ter zdravilnih dejavnikov edinstveno, prav vsako je zgodba zase.

Pod skupno znamko »Slovenska naravna zdravilišča« se tako povezuje 15 slovenskih naravnih zdravilišč, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa državno veri-ficiranega zdravilišča, kar jim omogočavključevanje v javno zdravstveno mrežo Slovenije. Zaradi poudarjanja pomena termalne vode je večina zdravilišč v zadnjih letih prevzela ime “terme”, kar je mnogo lažje uporabljati v tržne namene, predvsem v prevodih za tuje trge. Posebno pozornost pa slovenska naravna zdravilišča posvečajo novim trendom, ki jih je v evropski turizem prinesla filozofija zdravega načinaživljenja in dobrega počutja – wellness,

vse bolj pa tudi programom za ohran-janje in krepitev zdravja.

Slovenska naravna zdravilišča danes predstavljajo najmočnejši in najkonkurenčnejši turistični proizvod v Sloveniji. Njihovo težo v slovenskem turizmu dokazuje tudi delež v strukturi nočitev, saj je kar dobra tretjina vseh nočitev v Sloveniji opravljena prav v zdraviliščih (od tega je 40 % tujih). Z intenzivnimi vlaganji v turistično infra-strukturo na eni strani in programsko ponudbo na drugi slovenska naravna zdravilišča še nadalje krepijo svojo pozicijo tako v slovenskem kot tudi v evropskem turističnem prostoru.

Zaradi sodobnega načina življenja, ki s seboj prinaša mnoge prej neznane te-gobe, so slovenska naravna zdravilišča ob souporabi naravnih zdravilnih sredstev razvila tudi številne nove metode zdravljenja in nove programe

Ayurveda

56 57

In v vsa ta mesta po svetu te je v glavnem pripeljal tvoj posel?

Tu sta se mi srečno prekrila ekonomija in umetnost. Študij mi je omogočil študentsko delo v Ameriki, pa kel-narjenje v Dublinu, pa po diplomi marketinški posel v Koebenhagnu in Budimpešti in prišel sem v stik s kul-turami in mesti, ki so me že sicer zani-mali. Srečal sem se tudi z različnimi percepcijami turizma in, ker je bila to moja študijska smer, me je seveda zanimal razvoj turizma po svetu, čeprav moja sedanja zaposlitev ni direktno povezana z njim.

Kako pa bi se naj po tvoje razvijal novo-dobni turizem?

Turizem bi naj bil v prvi vrsti priložnost za spoznavanje novih kultur, običajev, jezika in s tem širitev samega sebe. Nikakor pa ne turizem, ki ga določene agencije prakticirajo danes, ko odhod v London ali pa križarjenje z ladjo pomeni isto kot odhod v vaš, kako se že im-enuje, BTC ali »mesto izpolnjenih želja«, kar ne zahteva nikakršnega intelektual-nega napora, in vse to za podobno nizko ceno. Bodočnost turizma naj bi bila osredotočena na ljudi, ki žele doživeti lokalno kulturo in s svojimi razglednica-mi želim priti korak bliže temu doživetju. Jadransko obalo želim prikazati v svoji enostavnosti, v življenju, kakršno je bilo nekoč, ali kot si predstavljam jaz, da je bilo nekoč, v smislu ohranjanja tradi-cionalnih vrednot. V to zdravo lokalno kulturo želim uvrstiti prav tako zdravo turistično okolje. Pričakujemo turiste, ki žele pronicati v lokalno tradicijo na način, da nagrajujejo lokalno prebival-stvo, ker goji svojo tradicijo. To, ne pa, da bi jih nagrajevali z nakupom cenenih, plastičnih spominkov, po možnosti iz Kitajske, ki niso povezani z ničemer, še najmanj pa z lokalno kulturno dediščino.

Kaj pa arhitektura turističnih objektov, je ta po večini v skladu s tradicijo in okoljem?

Po večini žal ne. Cilj seveda ni slepo spremljanje tradicije ali repliciranje zgradb izpred dvesto let, potrebno je uveljaviti nove tehnologije in dizajn, a vse naj bi izhajalo iz učenja iz pre-teklosti. Na primer, če gradimo novo turistično naselje na Mediteranu, je naravno, da so med zgradbami ozke ulice, ki služijo dobri prevetritvi in da je gradbeni material kamen, ki je vrhunski izolator toplote in odporen na sol. Nova tehnologija pa naj bi omogočila preskok v višjo bivalno kakovost in

estetiko, n.pr. majhna okna so imela vlogo ohranitve hladu, novo steklo pa uspe ohranjati temperaturo, zato so sedaj cele stene v steklu, kar poveča neposreden stik s pokrajino.

Potemtakem bi združeval turizem z umetnostjo?

Precej tega se po svetu že prakticira. Na primer, večji umetniški dogodek kot je Art Basel, je pritegnil k sodelovanju že več kot 2000 galeristov, odprli so Art Basel tudi v Miamiju. Seveda so to manjše niše in je potrebna vztra-jnost, da se uveljavijo in zrastejo, saj se komercialno na prvo žogo »ne izplačajo«. Tako želim, da bi lokalne skupnosti prepoznale potencial lokalne umetnosti; to je po mojem mnenju poleg jezika najboljši način, da spoznaš lokalno in širšo kultura naroda, pri kat-erem gostuješ. Z mojimi razglednicami želim napraviti prvi korak, da odprem pot. Naj lokalne skupnosti začnejo razmišljati, kako lokalna umetnost lahko vliva na turistično ponudbo ali doživljanje. Seveda je odvisno, ali tur-iste zanima samo gledati ali tudi aktivno sodelovati in odkrivati svoje ustvarjalne talente. Na primer, na otoku Pre-muda, ki turistično ni razvit, so pričeli s fotografskimi delavnicami. Tako pride 50-100 ljudi na otok samo zaradi dela s fotografijo. Okolje za to je sevedačudovito. Podobno lahko velja za liko-vne, glasbene, plesne delavnice ...

V katero smer gre sedaj tvoja fo-tografija?

Še vedno mi je najljubša avtorska fotografija, ki jo delam sebi v veseljein kjer lahko eksperimentiram brez omejitev, kot svojstvena vizualna igra. Naprej želim razvijati razglednice, kjer lahko združim prijetno s koristnim, želim pa dati fotografiji/fotokolažu svojemesto tudi v interjeru. Tako tvorno sodelujeva s kolegico arhitektko pri oblikovanju notranje podobe poslovnih prostorov, v birojih, restavracijah, kavarnah in klubih. Zdaj se bom imel priložnost posvetiti tudi Ljubljani, ki me kot mesto zelo privlači; polna je lepih drobnih podrobnosti, radovednih ljudi …

Več fotografij na www.markomrse.com

Nataša Kelhar, promocija v kulturi, glasbena menagerka

KAKO Z RAZGLEDNICO POVEDATI VEČ O LJUDEH IN KULTURI KRAJA

Pri 22-tih letih si diplomiral leta 2004 na American College of Management and Technology v Dubrovniku na oddelku za Hotel and Resort Management, doslej si prepotoval veliko sveta, v tujini si največkrat delal in študiral obenem, na ljubljanskem sejmu za Turizem in prosti čas pa se boš predstavil z razstavnim prostorom, na katerem piše Marko Mrše - fotograf. Povezuješ ti dve področji?

V času srednje šole me je zanimal grafični dizajn, rad sem risal, pavendar sem se pozneje odločil za študij

MARKO MRŠE, FOTOGRAF IN DIPLOMIRANI TURISTIČNI MENAGERIntervju

ekonomije, ker me je zanimala tudi ta. Fotografija je prišla pozneje. Služila mije kot beležka vizualnih in mentalnih dogodkov na pogostih potovanjih. Iz njih sem začel sestavljati fotograf-ske kolaže, ki so bili kot neka vrsta občutena in doživeta samo-izpoved. Potem so prišla vabila na prve razstave, najprej v mojem študentskem okolju v Dubrovniku, nato Zagrebu in Koprivnici. Od zgodnjega otroštva sem preživljal počitnice na otoku Molat, in opazil sem, kako stereotipne in vedno enake so si bile vsa leta domače razglednice. Zanimalo me je, če bi z drugačnim pristopom uspel. In sem ponudil prvih 2000 izvodov. Prodajalci (distributerji) so bili v dvomih, turisti, predvsem tujci, pa se odločali za nakup brez oklevanj.

V čem je bila torej bistvena razlika od dosedanjih stereotipnih razglednic?

Razglednice so sestavljene iz različnih motivov in tvorijo fotokolaž. Motivi so običajni ljudje, živali, narava v vsa-kodnevnem utripu. Na primer, slovita zadrska cerkev sv. Donata ni moj os-novni motiv, služi le kot ozadje živemu dogajanju na ulici. Dopolnim jih tudi lirično z besedami v domačem dialektu in v angleškem prevodu.

Fotokolaž torej, iz katerega nastane fotozgodba?

Ja, vendar poleg pripovedi postavl-jajo vprašanja; zakaj, kje, kako, saj če združim dva do tri motive, ki so na videz brez povezave, vzpostavim na ta način atmosfero, ki jo ne morem doseči le z eno fotografijo. Posebej me privlačijoulični utrip in vibracija ujetega trenutka, ne pa tipične turistične točke. Tako sem postal tudi netipičen turist.

OGLAS

Mediteran 09(Grčija, Tunizija, Egipt, Turčija, Španija, Bolgarija)

Nekje med modrino kristalno čistega morja, osupljivo lepimi peščenimi plažami in tradicionalnimi vasicami odkrijte barve: belo, modro, olivno zeleno, oranžno; odkrijte kontraste in bisere Mediterana. Sprehodite se med nasadi oljk, odkrijte neminljivo tradicijo ter odkrijte kulturno-

zgodovinske zaklade teh različnih, a temperamentnih dežel. Razvajajte svoje brbončice z odličnimi vini, začinjenimi specialitetami Grčije in sočnimi okusi paelle; začutite mamljivi vonj jasmina, pomarančevcev in limonovcev v Tuniziji pa vonj začimb in usnja v Turčiji. Poizkusite vodno pipo, obiščite tradicionalni turški hammam; doživite čisti mir, barve in tiho vznemirjenje puščav, oaz ali eksotiko podvodnega sveta v Sharm el Sheikhu; zaplešite ob zvokih španske kitare ali na takte sirtakija … Odprite nova obzorja, zares doživite Mediteran.

Popusti in ugodnosti za zgodnje prijave:

�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

Oddih PR oglas.indd 2 1/13/2009 11:12:16 AM

Jadran 09(Slovenija, Hrvaška, BIH, Črna gora, Makedonija)

��������������������������lesketa v objemu južne �����������������������������z neštetimi otočki ter obliva eno najlepših obal na svetu. �������������������������������se svileni valovi, telo oblije nežna toplota, zaslišijo se klici galebov in pesem škržatov, završi obmorski vrvež, v nos se ujame vonj

po sveže pečenih ribah … Sprehodite se po ozkih ulicah mestnih jeder in naj vas razveselijo školjke na krožniku. ��������������������������������������������������������������toplo morje in potem se ohladite še v senci črnih borovcev. �������������������������������������������������������������

Popusti in ugodnosti za zgodnje prijave:

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

Prvomajska potovanja 09Poletite, odklopite in obiščite ������������������������������in sveta. Šarmantni Pariz z zvoki harmonike v ozadju, �����������������������oblečenimi domačini, mavrični ����������������������������������������������������barvita Španija, ali vroči zakladi hladne Skandinavije… ����������������������������jezerih, morjih, si oglejte

gradove, palače, cerkve in trdnjave. Spoznajte in doživite lastnosti različnih kultur sveta, obiščite zabaviščne parke, safarije pa seveda veličastne svetovne prestolnice, ljubke vasice in fantastične pokrajine. Pomirjujoči zeleni riževi nasadi v ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

svetu����������������������������������������������������������������������������������������

Slovenije����������������������������������������������������������������

Jadran 09(Slovenija, Hrvaška, BIH, Črna gora, Makedonija)

����������������������������������������������������lesketa v objemu južne lesketa v objemu južne ����������������������������������������������������������z neštetimi otočki ter obliva z neštetimi otočki ter obliva eno najlepših obal na svetu. eno najlepših obal na svetu. �������������������������������se svileni valovi, telo oblije nežna toplota, zaslišijo se klici galebov in pesem škržatov, završi obmorski vrvež, v nos se ujame vonj

Prvomajska potovanja 09Poletite, odklopite in obiščite ������������������������������������������������������������in sveta. Šarmantni Pariz z zvoki harmonike v ozadju, �����������������������oblečenimi domačini, mavrični ����������������������������������������������������barvita Španija, ali vroči zakladi hladne Skandinavije… ����������������������������jezerih, morjih, si oglejte jezerih, morjih, si oglejte

Dotik sonca, šum morja, vonj cvetočih polj, … �������� ��� ����� �������� ���� ��� ��������� �������� ������� �������� ���� ��� ���� ���������� ��� ����� �� ����� ����� ���������� ��� ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

���������������������������������

Oddih PR oglas.indd 3 1/13/2009 11:12:45 AM

61

Svet je bližje, kot si mislite!

080 19 60 • www.lastminutecenter.si

AMBIENT HOTEL NOV TEMATSKI HOTEL V DRUŽINSKI LASTIJulija 2008 je v Domžalah zaživel nov hotel s sloganom »Podvojite doživetje Slovenije«. V stavbi, kjer se je nekoč nahajala tovarna Toko, se je odprl tematski hotel s 67 sobami, 3 apartmaji, kavarno s teraso, konferenčno dvorano, masažnim salonom, ob hotelu pa se nahaja še prostor za piknik ter igrišče za odbojko na mivki.

Ideja o hotelu se je porodila Katji Komlanc, hčeri lastnika objekta ter študentki dodiplomskega študija na Visoki šoli za design v Ljubljani. Na enem od predavanj na fakulteti je leta 2006 prišla na idejo, da bi takrat še zapuščeni objekt (stara tovarna Toko) preuredili v hotel. Rekonstrukcija ob-jekta je tudi tema njene diplomske nal-oge. »Zasnova, skice in načrti projekta so bili narejeni v relativno kratkem času, saj sem imela že vse izdelano v glavi. Sama izvedba oziroma dejanska rekonstrukcija pa je trajala dobri 2 leti, navsezadnje je šlo za velik poseg v že obstoječi prostor,« pove Katja Komlanc. Ker je želela, da se hotel razlikuje od konkurence, si je zamislila temo hotela. Ambient hotel tako svojim gostom ne bo ponujal zgolj namestitve, ampak tudi pravo doživetje. V vsaki sobi se bo namreč predstavljala ena od naravnih ali kulturnih znamenito-sti Slovenije, hodniki pa bodo nosili imena slovenskih rek. Gostje hotela bodo tako doživeli kanček Slovenije že znotraj hotela, vsem tistim, ki bi si lepote Slovenije radi ogledali tudi v živo, pa je na voljo interna turistična agencija. Od tod tudi slogan hotela »Podvojite doživetje Slovenije«.

Posamezna turistična znameni-tost se v sobi predstavi s pomočjo fotografij in predmetov iz realnegaokolja, s katerimi se stilsko ujema tudi interjer posamezne sobe. Na ta način soba dobi »karakter«, ki pa ga dopolnimo še z opisom ter tisko-vinami znamenitosti. Med tematikami v hotelu tako zasledimo Veliko planino, kamniško Veroniko, lončarstvo v Komendi, Mengeš - glasbeno mesto, čebelarstvo, smaragdno reko (Soča), Dolžanovo sotesko, čevljarstvo v Tržiču, idrijsko čipko, kralja Matjaža, Križno jamo, Primoža Trubarja, Antona Tomaža Linharta, bloškega smučarja, štorklje, domžalske slamnike ter številne druge. »Večina od 67 sob svojo tematiko že ima, spomladi 2009 pa bo hotel v celoti tematski. Za takrat

napovedujemo poseben predstavitveni dogodek vseh sob,« pravi direktor hotela, Sandi Komlanc.V hotelu je na voljo 110 ležišč, med katerimi so tudi okrogla ter podaljšana ležišča ter soba za invalide. Vse sobe so klimatizirane z uporabo naravnih virov, imajo svoj tuš, WC (apartmaji tudi teraso ter kuhinjsko nišo) in, kar pa je za današnji čas zelo pomembno, v vseh sobah sta tudi brezplačna interaktivna LCD TV ter brezplačni internet. V hotel-ski kavarni Ambient Café vam bodo na terasi ob Mlinščici postregli s kozarcem izbranega vina, dobro kavo, rogljičkom in časopisom. V dodatno ponudbo ho-tela sodijo še konferenčna dvorana, ki sprejme do 60 gostov, masažni salon, prostor za piknik in igrišče za odbojko na mivki.

Kontakt: Ambient hotel, Aškerčeva 6a, 1230 Domžale, SlovenijaT: 08 200 20 00 E: booking@ambienthotel.si I: www.ambienthotel.si O

GLA

S

62 63

Večer smo preživeli pred udobnimi indijanskimi kočami ob srebanju koko-sovega mleka, ki smo ga s slamico pili kar naravnost iz svežega kokosa, pravkar utrganega s kokosove palme, ob preizkušanju prave čokolade iz bližnje tovarne, za dosego popolnega užitka pa smo skočili še v prijetno hladen bazen.

Pred povratkom v ogromno Limo smo zapluli še med otoki Los Palominos, na katerih živijo živopisane ptice, pingvini in tudi morski levi. Najbolj pogumni so

kar zaplavali med morskimi levi in vsi preživeli, plavalci in levi …

Pred povratkom domov smo še izko-ristili zadnje ure za pohajkovanje po delu Lime, Mirafloresu, kjer je poslovnosredišče velemesta z modernimi stavbami, v katerih se skrivajo ogromne trgovine, banke, letalske družbe in tudi turistične agencije. Na aveniji Jose Pardo in C. Libertad je tudi slovenska turistična agencija ŽNIDER S HOLI-DAYS, ki pripravlja potovanja za zaht-evne turiste, zgodovinarje, avanturiste,

kajakaše, pohodnike po pragozdu z Amazonko, po visokih gorah in lepih jezerih,... Seveda pripravljajo tudi klasična, visoko kakovostna potovanja po vsej Južni Ameriki, še zlasti po Ekvadorju z Galapagosom, Braziliji, Argentini, Boliviji in Kolumbiji.

POTEPANJE PO PERUJU

Vas je kdaj zamikalo, da bi zimsko sivino zamenjali za sonce? Nas je! Hladno meglo smo s skupino podobno mislečih avanturistov pustili doma in se dodobra naužili južnoameriške modrine neba.

Peru, ki se ponaša z mešanico bogate zgodovine, tradicije in nepredstavljivih naravnih lepot, nas je osvojil.

Osemmilijonska Lima kljub množici prebivalcev deluje živahno in prijazno. Že navsezgodaj je zaživela tržnica. Živopisani prodajalci so glasno ponujali sveže pridelke, gruče poznavalskih žena pa so se spretno sukale med sto-jnicami in izbirale, barantale, klepetale. Turisti smo bili zgolj nemi opazovalci s fotoaparati v rokah. Šele na Arseni-dasu oziroma tržnici tipičnih perujskih izdelkov smo prišli na vrsto. Že tako polne in težke torbe so postale še težje.

Zapustili smo Limo in z letalom odleteli do mesta Cusco, ki leži na 3.400 metrih nadmorske višine. Za lažje

PISMO S POTI

dihanje so nam domačini že ob prihodu ponujali omamni Mate de Coca. V okolici Cusca smo občudovali strme inkovske terase, grizli kolena, ko smo se povzpenjali do ruševin inkovske trd-njave. Ves čas nas je na poti spremljal tipičen peruanski pes, ki je brez dlake, le na glavi ima majhen šop dlačic, in ima visoko telesno temperaturo - približno 40 stopinj.

Pot nas je vodila seveda tudi do gore Machu Picchu, kjer smo se prepustili magičnosti tega včasih mogočnega mesta, enega od svetovnih čudes. Šele zdaj lahko razumemo, zakaj si ga vsako leto ogleda toliko turistov z vsega sveta, saj je res nekaj poseb-nega, skrivnostnega. Mestece Aquas Calientes, ki leži pod to goro, nam je ponudilo obilo sprostitve po tem, ko so bile glave še tako polne vtisov, saj smo lahko v večernem mraku zaplavali v vodi iz toplih vodnih vrelcev.

Že tako očarani nad perujsko pokrajino in domačini smo se podali v Tarapoto, višinsko džunglo. S terenskimi vozili smo se prebijali skozi hribovit pragozd. Že tako polni vtisov smo naša telesa

napolnili z adrenalinom, ko smo morali prečkati divjo reko na posebej za to izdelanem splavu. Sledil je pohod pod vročim soncem, ki pa so ga v trenutku zakrili težki temni oblaki, iz katerih se je za kratek čas ulilo kot iz škafa, kar je nekaj povsem običajnega za te kraje. Po vseh teh dogodivščinah se nam je še kako prileglo tipično kosilo (solata iz palmovih listov, pečene ba-nane, pečena juca in seveda koščki popečenega divjega prašiča) v družbi različnih ptičev, med katerimi smo se najbolj čudili živopisanim papagajem, kakadujem in amazonkam.

Iz ponudbe turističnih agencij

OG

LAS

64

SPOJ KULTURE, TRADICIJE, LEPOTE IN NARAVE DOBRODOŠLI NA HRVAŠKEM!

Od skrite vasice do mondene ponudbe

Hrvaška prestolnica Zagreb bo začetek leta športno mednarodno stičišče, saj bo gostitelj treh velikih športnih dogodkov.

Januarja gosti najboljše smučarke in smučarje na svetovnem pokalu Snežna kraljica na Sljemenu; Svetovno prvenstvo v rokometu za moške, ki bo med 16. januarjem in 1. februarjem potekalo v Zagrebu, Splitu, Zadru, Pulju, Poreču, Varaždinu in Osijeku se bo zaključilo v novo odprti dvorani Arena Zagreb; malo zatem pa se bodo februarja na PBZ Zagreb Indoors ATP turnirju srečali številni tenisači.

Začetek leta je tudi čas, ko je cela Hrvaška, predvsem pa Kvarner, v znaku pustnih rajanj in karnevala. Mega projekt hrvaškega turizma, Mednarodni reški karneval, ki bo letos med 23. januarjem in 22. februarjem potekal že šestindvajsetič, je turistom najbolj privlačen. Še eden izjemen turistični izdelek v isti regiji, v Novem Vinodol-skem, je Novi Spa Hotels & Resort kompleks. Gre za najsodobnejši kon-gresni center na Hrvaškem in največji wellness center v Evropi, ki gostom ponuja sproščen pobeg iz vsakdan-jika. Od tukaj se gosti lahko napotijo na polotok Istro, čigar neizogiben del identitete je žlahtna kapljica. Tam se, med drugim, ljubiteljem vina ponujajo privlačne vinske ceste. Druga bližnja regija je Lika s svojimi biseri narave – svetovno znanimi Plitvicami, narod-nim parkom pod zaščito UNESCA, ter dolino reke Gacke, resničnim simbolom neokrnjene narave.

Poleg glavnih adutov dalmatinske regije, morja in sonca, obiskovalce navdušujejo tudi arhitekturni dosežki.

Znani primer antične arhitekture, vpete v današnje sodobno življenje, je seveda splitska Dioklecijanova palača. Zadrski inštalaciji Pozdrav soncu in Morske or-gle, primera moderne arhitekture, pa prestavljata izvirni umetniški atrakciji, zaradi katerih je Zadar uvrščen med 25 svetovnih turističnih top destinacij.

V šibeniškem kraju, v neposredni bližini NP Krka in mesta Šibenik, posebno zanimivost predstavlja Etnoland Dal-mati, prvi hrvaški tematski etno park, ki gostom ponuja doživetje avtohtone dalmatinske Zagore.

Julija letos bo v bližini Dubrovnika svoja vrata odprl elitni resort v kate-goriji petih zvezdic, »Dubrovački vrtovi sunca«, čigar gostinska ponudba bo navdihnjena z značilnostmi hrvaškega podnebja, gosti pa bodo lahko skupaj z domačini sodelovali v obiranju oljk in grozdja, ribolovu …

Kontinentalni del Hrvaške, gastronom-ski in etnološki velikan ter področje

neokrnjenih naravnih lepot, ponuja ed-instveno turistično izkušnjo z množico kulturnih prireditev. V Osrednji Hrvaški in Slavoniji se število kolesarskih stez in »bike&bed« namestitev nenehno povečuje, zato sta kraja zanimiva pred-vsem za kolesarske navdušence.

Najsevernejša hrvaška regija, Medžimurje, se s sosednima državama Slovenijo in Madžarsko vse bolj povezuje v edinstveno turistično celoto. To dokazujeta dva projekta – Via Urbium, ki povezuje turistične ponudbe treh srednjeevropskih mest v treh državah – Varaždina, Maribora in Szombathelyja, ter 60 km dolga Mlinarska pot, kjer lahko odkrivate naravo in zanimivo (skupno) etnološko zapuščino slovenske Prlekije in hrvaškega Medžimurja.

Za vikend-oddihe ali sanjske počitnice se vam v neposredni bližini ponuja spoj kulture, tradicije, lepote in narave – dobrodošli!

66 67

Pred počitniškim odho-dom se vsak windsurfar sprašuje o tem, kam oditi na svoj naslednji dopust. Izbira lokacije je odvisna od želja vsakega posameznika. Navdušenci prostega sloga se pona-vadi odpravijo v bolj mirne, a vendarle prepihane zalive, bolj adrenalina željni windsurfarji pa neprestano iščejo popoln val v kombinaciji s čim bolj čistim vetrom.

Za vas smo izbrali nekaj krajev v Evropi, kamor lahko odpotujete na vaš naslednji športno- dopustniški oddih. Ljubitelji toplih, vročih poletij se lahko odpravite na sredozemski jug, tisti malo manj željni vročih krajev pa se lahko odpravite na hladnejšo atlantsko obalo na severu Evrope.

Ob opisu nekaj krajev za vaš naslednji dopust se sprašujem o tem, ali bo tudi vas windsurfanje tako navdušilo, kot je navdušilo mene. Želja, da se začnem učiti windsurfanje, je bila pri meni pris-otna že od konca osemdesetih let, ko sem v kampu opazovala sosede, kako zjutraj pakirajo danes že zgodovinsko opremo in se odpravljajo na morje »surfat«. Nekajkrat sem tudi poskusila, vendar se mi je takrat ta šport zdel izjemno težak. Po desetih letih pa sem v lepem sončem in vetrovnem dnevu v Žusterni zopet opazovala windsurfarje. Njihovo jadranje je bilo izjemno. Telo je bilo usklajeno z desko in jadrom, kot bi bilo jadro perešček, deska pa le opora, ki telo vzdržuje nad vodo. Sploh me je navduševalo dejstvo, da so za ta šport potrebni le morje, jadro in veter. Tako se je začelo. Prvi začetki so resnično nočna mora vsakega windsurfarja.

DESTINACIJE, KI JIH NE SMETE SPREGLEDATI

Dvigovanje težkega jadra in hkrati lovljenje ravnotežja se zdi nemogoče. Sledi prvo glisiranje, vožnja v zankah, vodni štart, to pa so tiste stvari, zaradi katerih ti windsurfanje počasi prehaja v kri in postaja del tebe. Čakaš na naslednjo burjo, ki bo zapihala na obali in ti omogočila naslednjo windsurfar-sko doživetje. Tudi poletne dopuste počasi začneš nezavedno kombinirati z windsurfanjem. Sprva se odpraviš v sosednjo Hrvaško, kjer je burja lahko za kar nekaj stopenj močnejša kot pri nas, nato sledijo najbolj prepihani kraji v Evropi. Odpraviš se v Grčijo, v Španijo in Italijo. Zaradi govoric, češ da je Danska znana po močnem vetru in velikih valovih, se odločiš, da bo tvoj naslednji dopust Danska. In že si na poti proti severu.

SlovenijaEna izmed najbolj priljubljenih lokacij slovenskih windsurfarjev je izolska Punta. Najprimernejša za windsurfanje je v spomladanskem in jesenskem času po prehodu hladne fronte, ko pri

Windsurfanje na enem izmed grških otokov.

nas začne pihati burja. Burja je močan in sunkovit veter, ki lahko piha tudi do 9 boforov, spremljajo pa jo tudi veliki valovi. Takrat se izolska Punta napolni z adrenalina željnimi ljubitelji tega športa. Izolska Punta v času burje ni primerna za začetnike, saj jih lahko odnese na odprto morje. V spomladanskem in poletnem času je na slovenski obali pogost maestral, šibak veter s severo-zahoda. Zaradi svoje konstantnosti je primeren za začetnike. Najprimernejši kraj za učenje na maestralu je Žusterna, kjer se nahaja klub jadralcev na deski Bum. Tu si lahko sposodite opremo ali se udeležite tečajev. Drugi najprimernejši kraj za windsurfanje na maestralu je tako imenovani kraj »Ribič« v Piranskem zalivu, v neposredni bližini Sečoveljskih solin. Zaliv je tudi zelo var-en. Piranski zaliv je tudi najprimernejši kraj za windsurfanje na južne vetrove, ki pa jih pogosto spremljajo padavine.

Več informacij: http://www.slosurf.com/; http://www.style-team.si/; http://www.surfpark.si/; http://kjdbum.tripod.com/.

Od windsurfanja na burji v Piranskem zalivu do divjih vetrov oceanovAvtor članka: Katarina Polajnar

Windsurfing - šport za navdušence ali popestritev poležavanja na plaži

JADRANJE NA DESKI

Velikokrat vidimo na cestah avtomobile, natovorjene s surf opremo. Svoj čas so bile take podobe rezervirane le za poletne mesece.

Velike jadralne deske ter dolgi jambori, ponavadi opremljeni z rdečo rutko, so bili dodatna oprema tujcev, ki so romali na morje. Marsikoga je zamikalo jadranje na deski kot dodatek oziroma razvedrilo ob dolgočasnem poležavanju na morski obali. Potem pa so take podobe izginile z naših cest in trikontna jadra na marsikateri razglednici so postala preteklost. Kot da bi jadranje na deski za vedno zamrlo. Pa ni čisto tako. Šport je ostal v srcih tistih pravih privržencev, le v svoji osnovi je postal tehnično bolj zahteven. Mogoče danes niti ne moremo govoriti toliko o jadranju na deski, kajti današnji jadralci, surferji, windsuferji zase le redkokdaj trdijo, da jadrajo. Z novimi tehnologijamiin z novimi lahkimi ter trpežnimi materiali se je tudi jadranje na deski spreme-

nilo. Jadralce, ki so lovili sapice v času letnih dopustov, so sedaj zamenjali windsurfeji, ki lovijo prave, močnejše vetrove, včasih tudi orkanskih jakosti. Pri tem jih ne motijo ne mraz, ne lokac-ija, ne višina valov. Slednji najmanj, saj so ponavadi premajhni, vsaj ob naši in sosednjih obalah. Jadranje se je prelevilo v surfanje, hitrosti so velike, skoki dolgi in vratolomni, pojavile so se windsurf figure (freestyle), ki sovse kaj več od navadnega obrata z desko. Za nekatere je windsurf postal del žeivljenjskega sloga, ki se odraža ne samo pri surfanju, ampak tudi v podrobnostih, kot so obleka, govor, način pozdravljanja, nalepke na avtih in seveda obvezni avtomobilski prtljažniki s penasto oblogo. Srečate jih povsod; so med vami, majhna in zelo povezana subkultura. Vsem pa je skupen žar v očeh, ko se začnejo v vetru premikati listki na drevesu ali ko je zaradi burje napovedana zapora prometa. Takrat “prilezejo” na plano, avtomobili so natovorjeni z veliki vrečami in neštetimi surf deskami. Opazite jih povsod, pa naj bo burja, tramontana, jugo na morju, nevihtni veter na jezerih ali pom-ladanski topel jugozahodnik, ki pobira

zadnje krpe snega. So moderni lovci, lovci na veter.

Žal pa se danes windsurfinga ne danaučiti na dopustu, »čez noč«. Zato so v Sloveniji organizirane šole, ki delujejo doma in v tujini, kjer se lahko naučimo osnov in novih tehnik windsurfinga.Ljubitelji vetra se srečujejo tudi na spletnih portalih, kjer izmenjujejo svoje znanje, opremo, izkušnje, predvsem pa iščejo podatke o vetrovih, vremen-skih napovedih in lokacijah za varno surfanje. Najbolj znana portala sta www.surfpark.si in www.style-team.si, sledijo pa jim še www.windsurfer.si, www.slosurf.com, www.totisurf.com, www.otrociburje.net in podobni.

Surfanje je postalo spet zanimivo in zelo atraktivno. Predvsem zaradi tega, ker ne ločuje ljudi na mlade in stare, na športnike in nešportnike, na moške in ženske. Lahko je razvedrilo za vse, ki si želijo aktivno preživeti prosti čas. Potrebujete le malce vztrajnosti in veliko ljubezni do narave. Ko boste vs-topili v ta svet, vam veter ne bo mrščil samo las, ampak vam bo pihnil na srce. Sledite tem modernim nomadom in ga ulovite.

68 69

dolge puste peščene obale, kjer se je množično razvil turizem. El Medano je malo obmorsko mesto na JV strani otoka. Je eno izmed najbolj prepihanih območij na svetu. Zahvaljujoč toplemu podnebju in pasatnim vetrovom, ki pihajo do 300 dni na leto, je to pravi raj za windsurfarje. Povprečna letna temperatura zraka 22°C, temperatura morja, ki redko pade pod 19°C, pa omogoča windsurfanje v kratkem neoprenu praktično skozi celo leto. Najmočneje in najpogosteje piha poleti, ko so pasati na vrhuncu svoje moči. El Medano ponuja dva zaliva, kjer lahko izbirate med enostavnejšimi in bolj zahtevnimi pogoji. Južni zaliv, imenovan »South Bay«, je primeren za začetnike in manj izkušene windsur-farje. V tem delu se nahaja klub, kjer si lahko sposodite najnovejšo opremo za windsurfanje ali najamete zelo dobre učitelje tega športa. Za tiste z več znanja in željo po valovih je primernejši severni zaliv, imenovan Cabezo, saj omogoča izvajanje visokih skokov in najzahtevnejših akrobacij, ki jih redno prikazujejo izkušeni domačini.

Več informacij: www.windsurfingtenerife.com www.otc-windsurf.com

Italija – SardinijaOtok Sardinija, drugi največji otok v Sredozemlju, je s svojo 2000 km dolgo obalno črto in z nenehno izpostav-ljenostjo vetrovom in valovom pravi raj za windsurfarje. Zanj je značilno toplo sredozemsko podnebje, saj tem-perature nikoli ne padejo pod 10°C. Značilnost Sardinije je skoraj ne-pretrgano področje nizkega zračnega pritiska, ki povzroča stalne vetrove. Najpogostejši veter je maestral. Za windsurfanje sta primerni tako severna obala, kjer je značilen severozahodni veter maestral, kot južna obala, ki je izpostavljena južnemu široku. Slednji ponuja izjemno dobre vetrovne pogoje in visoke valove. Na severni obali se nahaja Porto Pollo, najbolj znana lokac-ija za windsurfanje - tako za začetnike kot tudi za poznavalce. Ponuja tri različne vetrovne pogoje, od milega vetra v notranjosti zaliva, do močnih vetrov, ki se stopnjujejo proti odpr-temu morju. Porto Pollo poleg dobrih vetrovnih pogojev ponuja windsurfanje na snežno belih peščenih plažah in turkiznozelenem, smaragdnem morju. V zadnjih letih se je na tem območju razvilo kar nekaj windsurfing šol in cen-

Mesto El Medano z južim zalivom »South bay« in severnim zalivom Cabezom. (Foto: K. Polajnar, 2008).

trov, ki ponujajo vse od najema opreme do učenja tega vedno bolj priljubljenega športa. Na južnem delu otoka se nahaja Chia, atraktivni kraj za izkušenejše windsurfarje, ki si želijo jezdenja valov in visokih skokov. Široko, najpogostejši veter na tem območju, piha v spomla-

Adrenalinski skoki izkušenih windsurfarjev v Cabezu. (Foto: K. Polajnar, 2008).

Zaliv Porto Pollo s čudovito peščeno plažo in smaragdnim morjem. (Foto: K. Polajnar, 2007).

danskem in poletnem času ter ustvarja idealne pogoje za velike valove.

Več informacij: www.discover-sardinia.com/activi-ties/windsurfing.htm www.sardegna.net.

S prelivanjem hladnega zraka prek Nanosa in Trnovskega gozda se na izolski Punti ustvari močna burja. (Foto: Ž. Horvat, 2009).

Danska ali hladni HawaiiDanska je ena izmed najbolj vetro-vnih držav v zahodni Evropi. Nahaja se namreč v osrčju zahodnih vetrov. Vetrovi pihajo skozi vse leto, še posebej močni in pogosti so spomladi, jeseni in pozimi. Tako lahko vedno naj-demo obalo z dobrimi verovnimi pogoji, ne da bi se pri tem morali voziti ure in ure. Dolge in nizke obale omogočajo lahek dostop do morja, odprto morje pa ponuja mnogo izzivov za izkušene windsurfarje. Poleg morske obale pa notranjost države ponuja windsur-fanje na kakšnem izmed mnogih jezer. Jezera so primerna tako za učenje kot tudi za navdušence mirnih voda ali ljubitelje prostega sloga. Za tiste, ki se windsurfanja še učijo, je na voljo veliko windsurfing centrov, kjer vas zveseljem naučijo osnov tega športa, na voljo pa so tudi nadaljevalni tečaji za vse tiste, ki bi se radi izpopolnili v tehniki. Zahodna obala je izrazito nizka in neprestano izpostavljena zahodnim vetrovom. Vetrovi zaradi svoje pog-ostosti omogočajo nastanek morskih valov. Ti nastajajo že na odprtem morju in se proti obali povečujejo, lomijo in padajo en čez drugega ter tako ustvarjajo idealne pogoje za tiste, ki so željni prave izzivalne vožnje po valovih. Valovi namreč lahko presežejo tudi 5 metrov. Prav zaradi tega se Danska imenuje »hladni Hawaii«. Najbolj znana in obiskana lokacija za jezdenje na valovih je mala ribiška vasica Klitmøller, ki se nahaja na severozahodnem delu države. Lokacija ponuja dobre pogoje

za izkušene windsurfarje na različne smeri vetrov. Najprimernejša smer vetra je jugozahodna, saj omogoča nas-tanek popolnih in izredno visokih valov. Če se boste odločili za obisk Danske, je najprimernejši čas v poznih poletnih mesecih, predvsem v avgustu. Takrat je namreč največja možnost lepega vremena in dobrih vetrov. Ob koncu je treba poudariti, da je Danska »hladna dežela«, tako je so debelejši neopren in topla oblačila po windsurfanju obvezna oprema ljubiteljev tega športa.

Več informacij: www.visitdenmark.com

Klitmøller ob močnem jugozahodniku. (Foto: K. Polajnar, 2007).

Kanarski otoki – TenerifeKanarski otoki se nahajajo na At-lantskem oceanu ob severozahodni obali Afrike. Arhipelag sestavlja sedem otokov vulkanskega nastanka. Tenerife, največji in geografsko najpestrejši otok Kanarskih otokov se ponaša z najvišjo goro Španije, vulkanom – Pico del Teide (3718 m). Za otok je značilno zelo raznoliko površje; na severnem delu je značilna redko poseljena, skalnata obala, poraščena z bujno vegetacijo, na jugu pa se raztezajo

70 71

V zadnjih letih je priljubljenost jadranja na deski tudi v Sloveniji spet v strmem vzponu; poleg novih navdušencev se vračajo tudi stari surfarji, ki so iz različnih razlogov trapez obesili na klin, sedaj pa spet razmišljajo o nakupu nove opreme. In prav nova oprema je tista, ki je poskrbela, da je ponovna popularizacija športa trend ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu. Deske so postale krajše, širše in lažje, kar je izboljšalo njihovo stabilnost, okretnost in primernost za transport. Velik razvoj so doživela tudi jadra, ki so pridobila na stabilnosti profila terrazponu uporabe, hkrati pa so postala mnogo lažja. Posledično so postali prvi koraki v jadranju na deski precej lažji in bistveno hitrejši, glisiranje kot tista prvina in občutek, ki iz večnega začetnika naredi večnega zasvojenca, pa sta za najboljše na dosegu roke že po kakšnem tednu od prvega srečanja s športom. Vendar pa je po drugi strani zaradi poplave številnih modelov različnih proizvajalcev prav oprema tista, ki med potencialnimi kupci povzroča največ zadreg.

V splošnem je izbira ustrezne opreme odvisna od številnih dejavnikov, med katere štejemo znanje, telesno težo, pogostost ukvarjanja s športom, kraj (moč vetra, razmere na vodi) in nenazadnje tudi finančne zmožnosti.Za tiste, ki opremo kupujete prvič in že obvladate osnove jadranja na deski, to konkretno pomeni, naj ima deska volu-men med 130 in 200 litri. Če surfate redko, v šibkem vetru in ste močnejše telesne konstitucije, potem bodo za vas primernejše deske na zgornjem koncu volumenske lestvice. Priporočljivo je tudi, da ima taka deska gredelj ali dodatni smernik na sredini, saj se bo v šibkem vetru, ki ne omogoča glisiranja, obnašala veliko bolje, primernejša pa bo tudi za otroška jadra.

JADRANJE NA DESKI: Kako izbrati ustrezno opremo?Avtor članka: Janez Filipič, Foto: Luka Jureš, Simon Pukl, Martin Vodopivec

Grčija – NaxosSredozemski otok Naxos je navečji in najrodovitnejši otok v skupini Kikladov v Egejskem morju. Številne peščene plaže, ki se razprostirajo po celotni obali, bogata kulturno- zgodovinska dediščina otoka in odlična otoška kulinarika so omogočile hiter razvoj turizma. Poleg tega da otok ponuja mnogo naravnih znamenitosti, je znan tudi kot priljubljena lokacija za windsurfanje. V poletnem času namreč severni veter, z grškim imenom Melt-emi, ponuja odlične pogoje za vse, od začetnikov do poznavalcev. Na otoku sta najbolj znani dve lokaciji: laguna Naxos, ki se nahaja v neposredni bližini samega mesta Naxos, ter Mikri Vigla, ki se nahaja 15 km južno od mesta Naxos na zahodni strani otoka. Laguna Naxos ponuja dve različni lokaciji; tako imenovana »laguna«, nizek, z vseh strani zavarovan, zaprt zaliv je primeren za začetnike, za poznavalce in željne adrenalina pa je primeren tako imenovani »wave spot«, ki se nahaja izven grebena, na zunanji strani zaliva. Na tem območju se nahajata dve šoli windsurfanja, ki ponujata tako tečaje kot tudi izposojo opreme. Za tiste, ki so željni resnično močnega vetra, pa je primeren kraj Mikri Vigla. Nastanek tako močnih vetrov na tem območju je posledica stiskanja zraka med otokoma Naxos in Paros. Prostrani peščeni zaliv s kristalno čistim morjem in konstantnim vetrom omogoča idealne pogoje za uživanje v svojem najljubšem športu. Na plaži se nahaja eden izmed najboljših windsurfing klubov na otoku; ponuja izposojo opreme in tudi kval-itetne tečaje.

Več informacij: www.naxos-surf.com www.naxos-windsurf.com www.flisvos-sportclub.com/index.php

Hrvaška – zaliv Ližnjan in rt KamenjakEden izmed najbolj priljubljenih krajev slovenskih surfarjev na Hrvašem je okolica mesta Pule, na skrajnem južnem delu polotoka Istra. Pula je znana po svoji mili klimi in toplem morju. Najprimernejši čas za wind-surfanje je od spomladi do jeseni, ko je pogostost vetra največja. Lokacije, ki so med seboj oddaljene le nekaj kilometrov, se med seboj razlikujejo glede na smer vetra. V zadnjih letih sta najbolj znani lokaciji za windsurfanje

Zaliv Mikri Vigla s čudovito peščeno plažo in čistim morjem. (Foto: K. Polajnar, 2006).

Učenje windsurfanja v laguni. (Foto: Ž. Horvat, 2006).

predvsem zaliv Ližnjan in rt Kamenjak. Zaliv Ližnjan je primeren za burjo, rt Kamenjak pa za južni veter. Za omen-jena vetrova so statistično najboljši spomladanski in jesenski meseci, ko so na tem območju pogosti prehodi toplih in hladnih front. V poletnem času lahko na omenjenih lokacijah surfamo na maestral, ki pa je šibak veter, primeren predvsem za učenje. V majhni ribiški vasici Premanturi, ki se nahaja v bližini Naravnega parka Rt Kamenjak, se nahaja več windsurfing centrov, kjer jemogoče opraviti tečaje ali si sposoditi opremo. Zaliv Premantura je primeren za windsurfanje tako na burjo kot tudi na jugo in maestral. Hkrati je to tudi najprimernejši kraj za učenje na tem delu Istre.

Več informacij: www.windsurfstation.com www.windsurfing.hr

Po obisku evropskih prestolnic vetra se želje širijo na sosednje celine. Mauritius, Madagaskar, Južnoafriška republika in nenazadnje Brazilija so le nekatere izmed držav za najin naslednji dopust. Prepričana sva, da jih še dolgo ne bo zmanjkalo. Vendar konec koncev ni pomembno, kam se odpravimo, pomembno je le, da zadovoljimo svojo dušo in ujamemo svoj popoln val. In vse to le zaradi užitka, ki nam ga vedno znova da ta izjemen šport.

Popoln dan ob močnem jugu na rtu Kamenjak. (Foto: G. Babič, 2008)

72 73

Kongresni turizem

Tudi v letu 2009 se bodo v Sloveniji odvijali številni kon-gresni dogodki. Kon-gresna dejavnost ali turizem postaja vse bolj pomemben del slovenske turistične ponudbe, kar je vidno tudi po številnih vla-ganjih in posodobitvah kongresnih kapacitet. Slovenija je zaradi tradicije in geograf-skih značilnosti ter lege zelo primerna za poslovni in kon-gresni turizem.

Kongresni turizem se je uveljavil kot termin, za katerega sicer v tujini uporabljamo izraz »meeting industry«, v pogovornem jeziku pa kratico MICE za Meetings, Incentives, Conventions and Exhibitions. To je do danes edina kratica, ki je v celoti povzela in zadela multifunkcionalnost ter vsa ključna področja naše dejavnosti.

Zakaj je kongresni turizem tako pomemben in kakšno vlogo bo imel v časih gospodarske in finančnekrize? Kongresni gostje prav v takšnih obdobjih postajajo najbolj dobrodošli obiskovalci držav. Kongresi znanstveno-strokovnih združenj se načrtujejo leta vnaprej in kriza lahko bolj ali manj vpliva zgolj na manjše število udeležencev, do večjih odpovedi dogodkov pa zaradi krize verjetno ne bo prihajalo. Bolj občutljiv je trg korpo-rativnih dogodkov, kjer pa bo potrebno spremeniti predvsem odnos do korpo-rativnih kupcev in dodati naročnikom novo vrednost ter poiskati inovativne doživljajske zgodbe.

KONGRESNI TURIZEM – PRILOŽNOST SLOVENSKEGA TURIZMA V ČASU GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE

Slovenski kongresni turizem ima torej v primerjavi z ostalimi turističnimi panogami dobre možnosti pozi-tivnega vplivanja na učinke gospo-darske in finančne krize. Raziskavekažejo, da kongresni gostje porabijo trikrat več kot običajni počitnikarji, stranski učinki pa so multiplikativni. Podrobnejše odgovore o navadah in značilnostih kongresnih gostov je dala raziskava kongresnih udeležencev v Ljubljani, ki je bila izvedena septem-bra 2008 na vzorcu preko 500 tujih kongresnih udeležencev.

V Ljubljani prevladujejo kongresni gostje:

ki so v povprečju višje izobraženi Evropejci, stari med 30 in 39 let ter so zaposleni v privatnem sektorju,

ki se v povprečju udeležijo dveh mednarodnih dogodkov na leto, pred-vsem zaradi priložnosti za mreženje ter profesionalno izobraževanje in usposabljanje,

ki v času 3,03 dnevnega dogodka povprečno potrošijo 2.350 €,

ki se v večini prvič udeležujejo mednarodnega dogodka v Sloveniji in se v 96,9 % zanimajo za ponovno udeležbo na dogodkih v državah jugovzhodne Evrope, na prvem mestu v Sloveniji.

Največji delež kongresnih gostov ocenjuje mednarodni dogodek, ki so se ga udeležili v Sloveniji, za boljšega od pričakovanj. Kot prednosti kongresne ponudbe Slovenije kongresni gostje na-jpogosteje izpostavijo lepote Ljubljane ter dostopnost destinacije zaradi cen-tralne pozicije Slovenije v Evropi.

Slovenski kongresniki smo finančnoin gospodarsko krizo dočakali dobro pripravljeni in z jasno strategijo razvoja, ki jo koordinira Kongresni urad Slovenije, ki šteje ob koncu leta 2008 67 rednih članov. Gre za enega najhitreje rastočih kongresnih uradov v svetovnem merilu. Število članov se je s 15 v letu 2004 povečalo za več kot štirikrat.

Kongresni urad Slovenije je bil ustanov-ljen z namenom promocije in trženja Slovenije kot kongresne in incentive des-tinacije ter pridobivanja tako nacionalnih kakor tudi mednarodnih dogodkov. Med svojimi člani vključuje kongresne centre in hotele, profesionalne kongresne organizatorje (t.i. PCO) in kongresne turistične agencije (t.i. DMC), Zavod za turizem Ljubljana in Maribor ter druge ponudnike storitev.

In kaj od Slovenije kot kongresne destinacije pričakujejo tuji kongresni gostje? Predvsem pričakujejo čim višjo dodano vrednost, želijo si več letalskih povezav, boljšo promocijo Slovenije in izboljšanje hotelske infrastrukture. To pa so tudi ključni strateški izzivi sloven-skega kongresnega turizma v prihod-nosti. Poleg tega bo slovenski kongresni turizem moral vztrajati na nadaljnjem vlaganju v trženje in razvoj kadrov, saj bo samo na ta način lahko ohranili svojo konkurenčno prednost in dobro priprav-ljenost na prihajajoče izzive.

Kongresni turisti v povprečju v času 3,03 dnevnega dogodka porabijo 2.350 EUR.Največje izdatke predstav-ljajo kongresni in poslovni stroški (povpr. 713,9 €) ter strošek prevoza do destinacije (povpr. 614,4 €). Kongresni gostje v času dogodka najmanj potrošijo za zabavo (povpr. 50,3 €) in kulturo (povpr. 19,9 €).

Več informacij tudi na: www.sl.slovenia-convention.com

Obratno velja za tiste, ki imate dobre športne predispozicije, hočete čim hitreje napredovati in ste lažje kon-stitucije. Prvih nekaj tednov boste zaradi manjšega volumna sicer imeli težave s stabilnostjo, vendar pa vam bo kasneje deska nudila veliko več užitkov, kot drugo desko pa jo boste lahko obdržali kar nekaj let. Velikost jadra naj bo nekje med 5.0 – 7.0 m2. Za začetek je najbolje izbrati enega od modelov jader freemove ali freeride brez cam-berjev, saj so enostavna za uporabo in cenovno ugodna, ker jih lahko upora-bljate v kombinaciji s cenejšimi jam-bori. Kljub temu pazite, da se bo trdota (IMCS) kupljenega jambora skladala s trdoto, specificirano na jadru. Če bostekupovali več kot eno jadro, potem naj se kvadrature med seboj razlikujejo za ca 20 %.

Ko so osnove surfanja v močnem vetru (vodni štart, vožnja v zankah in trapezu, obrat z vetrom) osvojene, postane izbira opreme zelo odvisna tudi od tega, kateri disciplini bi se radi posvetili. Deske za npr. valove so tako

popolnoma drugačne od desk za prosti slog ali za slalom, podobno pa velja tudi za jadra. Na tem nivoju postane zelo pomembna tudi izbira primernega jam-bora, saj z jamborom slabše kvalitete ne moremo izkoristiti potenciala, ki ga jadro ponuja. To se še posebej pozna pri jadrih z večjo površino. Kar se tiče desk, lahko njihov razpon uporabnosti močno povečamo z uporabo smernikov različnih velikosti, trdot in profilov. Prednakupom opreme si lahko pomagate s testi v tujih revijah (npr. angleški Boards ali nemški surf), za mnenje lahko vprašate tudi bolj izkušene na različnih forumih (npr. www.totisurf.si, www.surfpark.si, www.style-team.si/test/index.php), največ pa boste seveda izvedeli, če boste še pred nakupom želeno opremo testirali sami. V splošnem velja, da na trgu ni več slabih proizvodov, vendar pa med istimi linijami različnih proizvajalcev obstajajo velike razlike v namembnosti, zato morate ugotoviti, kateri model je za vaš slog, znanje in ostale potrebe najbolj primeren.

Večje trgovine in proizvajalci v Sloveniji:

http://www.agilis-sport.com/

http://www.amodor.si/

http://www.duem.si/

http://www.flikkaboards.com

http://www.freestyle.si/

http://www.prosurf.si/

http://www.southsails.eu/

http://www.sporttrade2000.si/

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

76 77

VAS LAHKO POVABIMO NA KAVO?

Na skodelico kave v času individualnih sestankov med organizatorji dogodkov in ponudniki poslovno-kongresnih storitev v državah jugovzhodne Evrope. 130 mednarodnih organizatorjev kongresov, seminarjev, konferenc ter drugih dogodkov in 100 ponudnikov kongresnih storitev (hoteli, kongresni centri, posebna prizorišča za dogodke, profesionalni kongresni organizatorji, specializirane turistične agencije, event agencije) vabimo na prvo poslovno borzo kongresnega turizma za področje jugovzhodne Evrope - na Convento.

Regija jugovzhodne Evrope postaja vse bolj prepoznavna destinacija na mednarodnem kongresnem trgu. Na svetovni kongresni borzi EIBTM v Barceloni je 45,2 odstotka organiza-torjev dogodkov izrazilo zanimanje za prirejanje dogodkov v vzhodni in srednji Evropi. Interes za regijo obstaja tudi s strani kongresnih gostov. 96,9

odstotkov kongresnih gostov se je v raziskavi o kongresnih gostih, oprav-ljeni v Sloveniji, zanimalo za udeležbo na mednarodnih dogodkih v jugov-zhodni Evropi.

Na podlagi interesa organizatorjev do-godkov in kongresnih gostov je Zavod- kongresnoturistični urad spodbudil povezovanje kongresne ponudbe držav jugovzhodne Evrope. Dodatno moti-vacijo projektu je predstavljal uspeh lanskoletne poslovne borze Simex, ki je predstavljala le slovensko kongresno ponudbo. Conventa želi preseči dose-danje rezultate in začeti novo tradicijo povezovanja regije. Kot je dejala Tatja-na Radovič, vodja kongresne dejavnosti pri Zavodu za turizem Ljubljana: »Part-nersko razmišljanje, na katerem temelji izvedba te borze, je edini pravi model, ki vodi v nadaljnji razvoj promocije in trženja naše kongresne ponudbe v Evropi in širše.«

Prav to je namen Convente - povečati prepoznavnost regije in posameznih destinacij. Najpomembnejše orodje za dosego tega cilja je sklepanje poslovnih povezav med organiza-torji dogodkov in ponudniki kongres-nih storitev. Conventa odgovarja na sindrom pomanjkanja časa in

udeležencem omogoča vzpostavljanje osebnih stikov na vnaprej dogovor-jenih sestankih in v času neformalnih druženj. Nadalje vabi udeležence na študijske izlete po regiji ter organizira izobraževanja o aktualnih trendih v poslovnem in kongresnem turizmu.

»Conventa je pomembna pobuda za celotno regijo,« je dejal Paul Kennedy, direktor srečanj in dogodkov pri Reed Travel Exhibitions. Kajti Conventa predstavlja najpomembnejšo poslovno prireditev na področju kongresnega tu-rizma ne samo v Sloveniji, temveč v ce-lotni regiji jugovzhodne Evrope. In njen potencial za povečanje prepoznavnosti in konkurenčnosti kongresne ponudbe jugovzhodne Evrope je edinstven. Poslovna borza Conventa bo potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 22. do 23. januarja 2009 v okviru sejma Turizem in prosti čas. Poleg Zavoda-kongresnoturističnega urada pri organizaciji borze sodelujejo Slovenska turistična organizacija, Za-vod za turizem Ljubljana, Gospodarsko razstavišče in ugledne mednarodne korporacije, kot so Reed Exhibitions – EIBTM, MPI, HelmsBriscoe, ITTFA.

Več informacij o poslovni borzi najdete na www.conventa.si.

Kongresni turizem

78 79

surfanja – windsurfa, kitesurfa in surfa – predstavljamo obsurfarsko opremo, šolo surfanja, surf potovanja itd. V tem sklopu bo še komisijska prodaja rabljene surf opreme, predstavitev klubov, tekmovalcev in specializiranih spletnih strani.

Velika popestritev samega sejma pa bo v organizaciji Zbornice gorskih centrov izjemna predstavitev prvega organ-iziranega smučišča v Ljubljani – Vrtec na snegu, kjer se bodo otroci lahko na smučišču prepuščali snežnim radostim v središču Ljubljane – na Gospodar-skem razstavišču. Obiskovalcem bo predstavljena bonitetna kartica Active Slovenia, s katero si bodo obisko-valci lahko kupili na sejmu znižane smučarske vozovnice za 20 odstotkov.

Katere države se predstavljajo poleg Slovenije?

Poleg Slovenije se na letošnjem sejmu predstavljajo še Avstrija, Bosna in Her-cegovina, Hrvaška, Makedonija, Črna Gora, Srbija, Španija ter Turčija.

Bi lahko v paleti sejemskih razstavl-javcev prav posebej izpostavili ponud-bo, na katero ste še dodatno ponosni, da se predstavlja na letošnjem sejmu?

S stališča organizatorja sejma je težko odgovoriti na to vprašanje. Za nas so vsi razstavljavci že po definiciji enakopomembni. Morda pa bi le izpostavila povezovalni element slovenskih turističnih akterjev, ki ga je mogoče zaslediti pri skupni predstavitvi sloven-skega zdraviliškega turizma, pri skupni predstavitvi golfa, pri predstavitvi Slovenije s projektom Na lepše! (STO) in pri skupni predstavitvi turističnih društev pod okriljem Turistične zveze Slovenije (TZS).

V poplavi informacij in idej, ki nas dnevno zasipajo, opazimo tiste, ki so drugačni, inovativni in prodorni. Po-dobno je tudi s sejemskim dogajanjem. Ljudje se ustavijo pri stojnici, ki prite-gne njihovo pozornost, in ponudbi, ki jo v tistem trenutku opazijo. Kako se temu prilagajajo postavljalci stojnic?

Učinkovita sejemska predstavitev bi morala biti za vse razstavljavce ključna glede inovativnosti in nagov-orljivosti. Kot organizatorji jih seveda k temu spodbujamo, vendar vsak razstavljavec sam poskrbi za svojo podobo, te pa so različne, tudi glede na njihove finančne zmogljivosti indelež ustvarjalnosti pri tem.

Sejem Turizem in prosti čas je znan po bogatem obsejemskem dogajanju. Katere dogodke iz letošnjega programa bi izpostavili?

Obsejemsko dogajanje daje sejmu prid-ih živahnosti. V kongresnih dvoranah in predavalnicah, na odru in na razstavnih prostorih se bodo zvrstila številna poljudno-strokovna predavanja, okrogle mize, najrazličnejše predstavitve in pogostitve (okrogla miza Primerne ob-like naravi prijaznega turizma v parkih v organizaciji Triglavskega narodnega parka, kurentovanje, predstavitev ori-entalskih plesov, swinga ipd). Natančen urnik dogajanja na sejmu je objavljen na spletni strani: sejem-tip.si.

Sejem odpira svoja vrata. Koliko obiskovalcev pričakujete in kaj bi jim pred začetkom sejma radi še sporočili?

Leta 2008 so se pod skupnim naslovom Izberi svojo smer! zbrali vsi subjekti s področja turizma in idej za preživljanje prostega časa v Slov-eniji. Združili so se v sklopu kar štirih sejmov – sejma Turizem in prosti čas (TIP), Salona plovil, borze poslovnega turizma SIMEX ter Festivala kamp-ing & karavaning – v največji tovrstni dogodek pri nas. Prireditev je v štirih dneh obiskalo približno 26.000 obiskovalcev. Približno prav toliko jih z motom Pripravljeni na nova doživetja? pričakujemo tudi letos.

In še za konec. Kakšen bo TIP 2010? Kakšni so vaši cilji za prihodnji razvoj sejma?

Tudi v bodoče bomo sejem nadgrajevali s kar se da zanimivimi vsebinami, ki bodo k sodelovanju privabile nove raz-stavljavce ter posledično več obiskoval-

cev. Vsakoletna rast le-teh je največja nagrada tako za razstavljavce kot za organizatorje prireditve. Nadejamo se močnejše mednarodne zasedbe raz-stavljavcev, kamor bodo vpete tudi vse naše sile. Vsekakor pa smo pripravljeni na nova doživetja!

Sejem Turizem in prosti čas se razvija in širi iz leta v leto. Kaj je v kratkem njegov namen? Je zgolj predstavitev ponudnikov, ki ljudem pričarajo utrinke iz široke turistične ponudbe Slovenije in drugih držav, ali omogoča obiskovalcem sejma pridobivanje konk-retnih ponudb in idej za preživljanje prostega časa?

S sejmom želimo obiskovalcem pred-staviti najnovejše turistične smernice v prihajajočem letu ter jim ponuditi tudi konkretno ponudbo in ideje za aktivno preživljanje prostega časa. Ko govorimo o turističnih destinacijah, bi radi poudarili , da je na sejmu s pro-jekti Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije in drugih posamičnih akterjev predstavljena celovita ponudba naše dežele. Hkrati pa se na prireditvi predstavlja še osem tujih držav ter številne naše agencije, ki tržijo svetovne destinacije. Letos smo svojo energijo usmerili še zlasti v pridobitev mednarodnih razstavljavcev in tudi zato postali člani ITTFA, ugledne mednarodne turistično sejemske or-ganizacije. Prek članstva želimo postati

bolj prepoznavna turistična prireditev v mednarodnem merilu. Na kratko torej, TIP ni le predstavitev široke turistične ponudbe pri nas, ampak ponuja tudi konkretne pobude od omenjenih projektov slovenskih akterjev do pred-stavitve idej za preživljanje prostega časa, npr. kolesarjenja, surfanja ipd. Kaj več o tem pa v nadaljevanju.

Kakšna ponudba pričakuje obiskovalce? Katere novosti ste jim pripravili letos?

Ponudbo razstavljavcev smo tematsko razdelili na posamezne sklope:

• predstavitev slovenske turistične ponudbe po posameznih destinacijah

• predstavitev mednarodnih turističnih destinacij in različnih ponudnikov turističnih storitev (organizatorji potovanj in potovalne agencije, zdravilišča, hoteli, prevozniki, kamp-ing & karavaning ponudba ipd.)

• ideje za kakovostno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, surfanje, golf).

V sodelovanju s STO bomo nadgradili projekt Na lepše – stranske poti so zapeljivejše od glavnih, predstavile se bodo lokalne turistične organizacije in turistična društva s ponudbo domače obrti, običajev in kulinarike.

Posebno pozornost smo letos name-nili idejam za kakovostno preživljanje prostega časa. V sklopu kolesarskega turizma si bo na sejmu mogoče ogledati ponudbo koles in opreme, specializirano ponudbo in storitve, kolesarske poti ter strokovno litera-turo. Z obsejemsko popestritvijo bo navduševal ultramaratonec Marko Baloh, ki bo skupaj z obiskovalci – kole-sarji uprizoril 10- urni dobrodelni spin-ing maraton, kolesarsko društvo KD Rajd se bo predstavilo s predstavitvijo Funsports Rajd parka ter gorskega in BMX kolesarjenja, v predavalnici na sejmišču pa bo predstavljen tudi pro-metno-preventivni projekt monociklista Jožefa Voroša (Gulliver Sports Team) z naslovom Vozniki, pozor, tudi počasi se daleč pride.

Skupaj z Golf zvezo Slovenije ter Gospodarskim interesnim združenjem golfskih igrišč Slovenije bomo prvič pripravili enotno predstavitev slov-enske golf ponudbe, in sicer še zlasti za tiste, ki še nimajo izkušenj na tem področju, a bi si jih radi pridobili. Tako bodo lahko obiskovalci na enem mestu dobili vse informacije o tem, kako in kje postati golfist, kakšnoopremo za ta šport potrebujejo, v sami igri pa se bodo lahko preizkusili kar na improviziranem golf igrišču na samem sejmišču. Tudi za ljubitelje

Intervju Tip

PRIPRAVLJENI NA NOVA DOŽIVETJA!POGOVOR S ŠPELO BRATUN, Z VODJO SEJMA TURIZEM IN PROSTI ČAS (TIP), 22. 1.–25. 1. 2009

80 81

Preddverje Marmorne dvorane (B2)

Marmorna dvorana (B)

dvorana Jurèek (E)

Steklena dvorana (C)

dvorana Kocka (A2)

dvorana Kupola (A)

Predverje dvorane Kupola (AV)

1 ITTFA, Gospodarsko razstavišče, d.o.o.2 MARKO MRŠE, PHOTOGRAPHER3 SATURA d.o.o.4 DOBER DAN TURIZEM, d.o.o.5 ORTOSANA d.o.o.6 INFOTERRA, d.o.o.7 CHAT AND PLAY (STO)9 ZADRUGA PRIDELOVALCEV IN TRGOVCEV SADJE IN ZELENJAVA z.o.o.

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREDDVERJU MARMORNE DVORANE – B2

Marmorna dvorana (B)

Steklena dvorana (C)

Dvorana Kupola (A)

Dvorana Kocka (A2)

Dvorana Jurček (E)

Preddverje dvorane Kupola (AV)

SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS, SALON PLOVIL DVORANE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU

TIP - Turizem in prosti čas TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

Preddverje Marmorne dvorane (B2)

82 83

1 ANTILOPA d.o.o. ( Juice box)2 BIO NOVA SKK d.o.o.3 LALIN & THAI NAN - SALONA TRADICIONALNE IN

TAJSKE MASAŽE4 RAUM & FARBE 5 ZBORNICA GORSKIH CENTROV, GZS6 EFFEKT, d.o.o.7 BRALKO d.o.o.8 ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE9 IBEX, d.o.o LJUBLJANA10 ŠENT-SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE11 CARAVAN CENTER TRIGLAV d.o.o.12 DAMIJAN LESAR S.P.13 LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA14 AS-PRESS d.o.o.15 ALEŠ DOLINAR s.p.16 AUTOEMONA d.d.19 ADRIA PLUS d.o.o.20 BRUNO COTIC21 ARKUS, d.o.o.23 KMETIJA - ROŠTOHAR KAROLINA24 ORTOPEDICA d.o.o.25 USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE26 UP Turistica - Fakulteta za turistične študije Portorož28 MARINES d.o.o.29 VERTEKS TG d.o.o.30 BIO LINE MASTEN IVAN s.p.31 (BBB) GOSTINSTVO Stane Ukmar, s.p.32 OTROŠKO IGRIŠČE

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V STEKLENI DVORANI – C

Prehod med Kupolo - A in Stekleno dvorano - C17 KA-TRIO, Alena Ibralić , s.p.27 PLAŽA d.o.o.

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREHODU MED KUPOLO – A IN STEKLENO DVORANO – C

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V MARMORNI DVORANI – B

1 NA LEPŠE! Zlatorogova pot LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BLEGOŠ LTO - ZAVOD ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORA TURISTIČNA ZVEZA MEDVODE TURIZEM BLED TURIZEM BOHINJ ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ2 NA LEPŠE! Smaragdna pot CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA TRG VIPAVA IDRIJSKO-CERKLJANSKA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o.

IDRIJA LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BOVEC LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJE OBČINA AJDOVŠČINA OBČINA BRDA TURISTIČNA ZVEZA NOVA GORICA LTO LAUFAR CERKNO3 ANIMACIJSKI KOTIČEK »NA LEPŠE!« 4 NA LEPŠE! Sončeva pot MESTNA OBČINA PTUJ POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA RRA POSAVJE SONČNA HIŠ BANOVCI, Design Boutique hotel ( NOVI

MEDIJI, d.o.o.)5 NA LEPŠE! Krošnjarska pot JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI JP EKKC d.o.o. KOMPAS NOVO MESTO MATJAŽEVA DOMAČIJA (Marta Pavlin) OBČINA KOČEVJE OBČINA KOSTEL RIC BELA KRAJINA ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO6 NA LEPŠE! Jantarjeva pot CENTER ZA RAZVOJ LITIJA d.o.o. AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZMA IN PODJETNIŠTVA V

OBČINI KAMNIK CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM IN INFORMIRANJE IN

KULTURO LAŠKO, STIK LOGARSKA DOLINA, d.o.o. MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC UNIOR d.d. ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM

CELEIA CELJE ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR7 NA LEPŠE! Vetrova pot SOLINE Pridelava soli d.o.o. ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN

TURIZEM VRHNIKA ZAVOD ŠTIP PARK ŠKOCJANSKE JAME, SLOVENIJA8 SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA - STO

9 DRUŠTVO BARMANOV SLOVENIJE11 AGENCIJA OSKAR, d.o.o.12 ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE13 ATELJE KRESNIK d.o.o.14 ŠPORTNI CENTER POHORJE d.o.o.15 MESTNA OBČINA VELENJE16 SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o.17 JANEZ LET, STORITVE V LETALSTVU IN VAROVANJE

d.o.o.18 HOTELI PIRAN d.d.19 MONSADRIA d.o.o.20 KOMPAS d.d.21 INTELEKTA M.Sobota d.o.o.22 LINHARTOVA DVORANA, JAVNI ZAVOD RADOVLJICA23 SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ,

G.I.Z.24 OSVAJA.NET d.d. ( Booking.net)25 LIFETREK d.o.o.26 JANA ANDERSON s.p.27 INTACT d.o.o.29 SIDARTA d.o.o.30 CONDOR TRAVEL, TURIZEM IN STORITVE d.o.o.

84 85

1 PORTA – B, Zavod2 DUEM PROIZVODNJA IN TRŽENJE, d.o.o.3 BUBA ŠPORT, d.o.o.4 ENIM d.o.o.5 PROLOCO TRADE, d.o.o.6 INTEREXPRESS, Tomaž Rant, s.p.7 TURISTIČKA ORGANIZACIJA HERCEG NOVI8 SPORT TRADE 2000, d.o.o.9 TRGOAVTO, d.o.o.10 PRO-BIKE, Tomaž Krese s.p.11 DAV d.o.o.12 EMBASSY OF THE REPUBLIC OF TURKEY SARAJEVO

CULTURE AND INFORMATION OFFICE13 HRVATSKA TURISTIČKA ZAJEDNICA15 TURISTIČKA ORGANIZACIJA SRBIJE16 TURISTIČKA ORGANIZACIJA SMEDEREVO17 TOURSPAIN- Španski turistični urad za Slovenijo

in severno Italijo

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V KUPOLI – A

18 TURISTIČKO UDRUŽENJE U BOSNI I HERCEGOVINI19 ANEK LINES ITALIA s.r.l.20 MINOAN LINES S.A.21 “LION QUEEN CHARTER” 22 AVSTRIJSKA NACIONALNA TURISTIČNA

ORGANIZACIJA23 LIBURNIA RIVIERA HOTELI, d.d.24 GIZ GOLFSKIH IGRIŠČ SLOVENIJE25 REPUBLIC OF MACEDONIA MINISTRY OF ECONOMY27 FILIP FIRM K.D.28 PAR 3 (M & M TURIST d.o.o.)29 GOLF ZVEZA SLOVENIJE30 SKOK ŠPORT31 HRVATSKA GOSPODARSKA KOMORA32 KD RAJD33 TURISTIČKA ORGANIZACIJA OPŠTINE BUDVA

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

1 KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE SURF OPREME2 VIDAX d.o.o.3 ŠPORTNO DRUŠTVO WINDSURFING STYLE TEAM4 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE5 TRIGLAVSKI NARODNI PARK6 POHODNIŠTVO GIZ7 PREDAVALNICA8 VARPRODUKCIJA, OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI,

SANDRA ĐOREM s.p.

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREDDVERJU KUPOLE - AV

86 87

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V DVORANI JURČEK (E)

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

1 BIONOVA SKK, d.o.o.3 SINERG d.o.o.

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREHODU MED KUPOLO – A IN KOCKO A2 ADRIA PLUS d.o.o.

Podbevškova 13 8000 NOVO MESTO

telefon: 07/393 53 04 telefaks: 07/393 54 15 E-naslov: borut.suln@adria-plus.si Spletni naslov: www.acria-holidays.net Turistična agencija Adria holidays je vodilna agencija na področju prodaje počitnic v mobilnih hišicah v kampih na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji,... Pred-stavljena novost: Hišica Adriadom.

The Adria Holidays Tourist Agency is the leading agency in the field of salesof vacations in mobile bungalows in campgrounds in Croatia, Slovenia, Italy, . . . Presented innovation: Adria-dom bungalows.Steklena dvorana – C / 19

AGENCIJA OSKAR, d.o.o.Gregoričeva ulica 384000 KRANJ

Telefon: 04/20 14 338Telefaks: 04/20 14 331E-naslov: info@agencija-oskar.si Spletni naslov: www.agencija-oskar.si Predstavitev potovanj in novosti za leto 2009.

Presentation of tours and innovations for 2009.Marmorna dvorana – B/11

AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZEMA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI KAMNIKGlavni trg 21240 KAMNIK

Telefon: 01/831 81 91Telefaks: 01/831 81 92E-naslov: info@kamnik-tourism.si Spletni naslov: www.kamnik-tourism.si

Na našem razstavnem prostoru so vam na voljo informacije o turistični ponudbi v Kamniku in okolici. Naši informatorji vam bodo z veseljem predlagali, kako izkoristiti dan ali večdnevno bivanje v mestu pod kamniškimi planinami. Pred-stavili vam bomo paleto rekreacijskih možnosti na Veliki planini ter kako se lahko sprostite v Termah Snovik.

Information will be available at our booth about the tourist offer in Kamnik and its surroundings. Our staff will hap-pily offer suggestions on how to spend a day or several days in the city below the Kamniške Alps. We will present a range of recreational possibilities on the Velika Planina plateau and how you can relax at the Snovnik Thermal Spa.Marmorna dvorana – B/6

ALEŠ DOLINAR s.p.Vrunčeva ul. 25c3000 CELJE

Telefon: 041/633 911Telefaks: 03/897 53 63E-naslov: info@arcus.si Spletni naslov: www.arcus.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Inada Sogno Industry.Masažni fotelji, masažne blazine, masažni rolerji ter ostali masažni pripomočki.

Massage chairs, massage cushions, massage rollers, and other massage aids.Steklena dvorana – C/15

ANEK LINES ITALIA s.r.l.Via XXIX. Settembre 2/oIT - 60122 ANCONAITALIJA

Telefon: +39/071/207 23 46Telefaks: +39/071/207 79 04E-naslov: info@anekitalia.com Spletni naslov: www.anekitalia.com

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Anek Lines, Chania, Greece.Anek Lines: vsakodnevna, hitra pov-ezava s trajekti med Italijo (Benetke, Ancona) in Grčijo (Corfu, Igumenitsa, Patras). Izjemno udobno in hitro po-tovanje.

Anek Lines: daily high speed ferries from Italian Port of Venice and Ancona to Greece (Corfu’- Igoumenitsa- Pat-ras). A very comfortable and fast trip. Kupola – A/19

ANTILOPA d.o.o. (Juice box)Slovenska cesta 381000 LJUBLJANA

Telefon: 031/372 422E-naslov: info@juicebox.si Spletni naslov: www.juicebox.si

Juicebox je juice bar, kjer si zavrtiš svoj smoothie! Smo na Slovenski cesti 38 v Ljubljani, vsak dan od 7.00 do 20.00 in ob sobotah od 8.00 do 15.00.

Juicebox is a juice bar where you can relish a smoothie! We are at Slovenska cesta 38 in Ljubljana and are open weekdays from 7:00 to 20:00 and Saturdays from 8:00 to 15:00.Steklena dvorana – C/1

ARKUS, d.o.o.Rogatec 493252 ROGATEC

Telefon: 03/818 21 50Telefaks: 03/818 21 59E-naslov: arkus@siol.net Spletni naslov: www.taja-arkus.com, www.gravopix.com

GRAVOPIX ® - lasersko graviranje in laserski razrez, inovativni turistični spominki. TAJA ® - šivanje posteljnega in kopalniškega perila ter dekorativnih tekstilnih izdelkov za potrebe hotelov in podobnih turističnih objektov.

GRAVOPIX ® – laser ingraving and cutting, innovative tourist souvenirs.TAJA ® – sewing and monogramming of bedclothes and bath towels and decorative textile products for hotels and similar tourist establishments.Steklena dvorana – C/21

AS-PRESS d.o.o.Tbilisijska ulica 571000 LJUBLJANA

Telefon: 01/620 25 50Telefaks: 01/620 25 51E-naslov: info@as-press.si Spletni naslov: www.avtodom-revija.si

Avto-Dom: revija za kamping, karavan-ing in prosti čas. Avto-Dom Center: specializirana potovalna in karavaning knjigarna. Kamping turistična agencija:

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV PO ABECEDNEM REDU

Predstavitev domačih turističnih društev pod okriljem Turistične zveze Slovenije (TZS)

88 89

Reynolds, H5, 2XU, Zoggs, and other sports clothing as well as outfits forsnowboarding and skiing.Kupola – A/3

CARAVAN CENTER TRIGLAV d.o.o.Blatnica 21236 TRZIN

Telefon: 01/721 99 58Telefaks: 01/721 99 59E-naslov: info@caravan-ct.si Spletni naslov: www.caravan-ct.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Hobby-Wohnwagen-werk.

Prodaja, servis, izposoja novih in rab-ljenih počitniških prikolic. Zastopnik za počitniške prikolice proizvajalca Hobby. Sales, service, and rental of new and used holiday trailers. Authorized repre-sentative for Hobby travel trailers.Steklena dvorana – C/11

CENTER ZA RAZVOJ LITIJA d.o.o.Kidričeva 11270 LITIJA

Telefon: 01/89 27 10Telefaks: 01/8962712E-naslov: info@razvoj.si Spletni naslov: www.razvoj.si Marmorna dvorana – B/6

CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA TRG VIPAVAGlavni trg 15271 VIPAVA

Telefon: 05/368 70 41E-naslov: tic.vipava@siol.net Spletni naslov: www.vipavska-dolina.si

Predstavitev Vipavske doline, vino in kulinarika, izleti za skupine, šport in rekreacija.

Presentation of the Vipava Valley, its wines and cuisine, group excursions, sports and recreation.Marmorna dvorana – B/2

CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM IN INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO, STIKTrg svobode 63270 LAŠKO

Telefon: 03/733 89 50Telefaks: 03/733 89 56E-naslov: tic@stik-lasko.si Spletni naslov: www.stik-lasko.si

Promocijski material občine Laško z mestom in okolico, ki ga posreduje TIC.

Laško Tourist Information Center pro-motional material about the Municipal-ity of Laško.Marmorna dvorana – B/6

CONDOR TRAVEL TURIZEM IN STORITVE, d.o.o.Mariborska cesta 2123211 ŠKOFJA VAS

Telefon: 03/492 46 40Telefaks: 03/428 45 52E-naslov: barbara@condor-travel.com Spletni naslov: www.condor-travel.com

Condor Travel - potovanja v malih skupinah, individualne rezervacije.

Condor Travel – tours for small groups, individual reservations.Marmorna dvorana – B/30

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJEBrdo pri Lukovici 81225 LUKOVICA

Telefon: 01/729 61 00Telefaks: 01/729 61 32E-naslov: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si Spletni naslov: www.czs.si Marmorna dvorana – B/12

DAMIJAN LESAR S.P.Podova 1 A2327 RAČE

Telefon: 051 266 126Telefaks: 02/803 7094E-naslov: blucampdb@yahoo.com Spletni naslov: www.blucamp.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Blucamp, Coneo, Italija.Podjetje Nomad zastopa, prodaja, oddaja in servisira avtodome BLU-CAMP v Sloveniji.

The Nomad company represents, sells, rents, and services BLUCAMP motorhomes in Slovenia.Steklena dvorana – C/12

DAV, d.o.o.Svržnjakova 22250 PTUJ

E-naslov: info@thestick-eu.som Spletni naslov: www.thestick.com

DAV, d.o.o. je mlado podjetje, ki je usmerjeno v specifične pripomočkeza vrhunske športnike. Izdelek, ki ga zastopa in predstavlja, je masažni pripomoček The Stick - “zobna ščetka za mišice”, kot ga popularno poimenu-jejo po vsem svetu. Več podrobnosti na stojnici v hali A.

DAV d.o.o. is a young company special-izing in specific accessories for topathletes. We represent and present The Stick massager, the “toothbruch for muscles,” as it is popularly called around the world. More details at our booth in Hala A.Kupola – A/11

DOBER DAN TURIZEM, d.o.o.Dunajska 391000 LJUBLJANA

Telefon: 01/436 30 03Telefaks: 01/436 30 05E-naslov: info@dober-dan.si Spletni naslov: www.dober-dan.si Preddverje Marmorne dvorane – B2/4

DONUM +, d.o.o.Breg 81000 LJUBLJANA

Telefon: 01/425 01 59Telefaks: 01/236 20 27E-naslov: prija@siol.net Spletni naslov: www.restavracija-namaste.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: restavracija Namaste.Ponudba sveže pripravljenih indijskih mesnih in vegetarjanskih zavitkov.

An offer of freshly prepared Indian meat and vegetarian dishes.Zunanji razstavni prostor

DRUŠTVO BARMANOV SLOVENIJEVošnjakova ulica 11000 LJUBLJANA

E-naslov: dusan.furar@siol.net

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

zastopamo Camping Cheque, Holiday Cheque, France Passion in Fattore Amico.

Avto-Dom magazine for camping, caravannins, and leisure time. Avto-Dom Center specializing in travel and caravanning books. Kamping Tourist Agency presenting Camping Cheque, Holiday Cheque, France Passion and Fattore Amico.Steklena dvorana – C/14 ATELJE KRESNIK D.O.O.Zgornja Vižinga 26 A2360 RADLJE OB DRAVI

Telefon: 02/888 00 22Telefaks: 02/888 00 20E-naslov: atelje.kersnik@gmail.com Spletni naslov: www.atelje-kresnik.si, www.prilipi.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Gostilna pri Lipi na Muti.Ukvarjamo se z organizacijo turizma, z oblikovanjem propagandnega materiala in s trženjem. Razvijamo blagovno znamko “Dravska dolina- zgodba o reki in ljudeh”. Na sejmu predstavljamo koroške dobrote Gostilne pri Lipi na Muti.

We are involved in the organization of tourism, design of advertising material, and marketing. We are developing the “Drava Valley – A Story of the River and its People” trademark, At the fair we present the Koroška delicacies of the Gostilna pri Lipi na Muti restaurant.Marmorna dvorana – B/13

AUTOEMONA d.d.Celovška 2521000 LJUBLJANA

Telefon: 01/518 20 00Telefaks: 01/519 97 09E-naslov: branka.stern@autoemona.si Spletni naslov: www.autoemona.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: CF moto, Fym, Ital jet, LBH, Polaris, Sachs, Sonik, V-CAN.Štirikolesniki in motorji CF moto, Sachs, Fym, Sonik, Ital jet, štirikolesniki Polaris, električna kolesa LBH, dodatna oprema V-CAN.

Four-wheel bikes and motorcycles from CF moto, Sachs, Fym, Sonik, and Ital jet; Polaris four-wheel bikes, LBH elec-tric bicycles; and V-CAN accessories.Steklena dvorana – C/16

AVSTRIJSKA NACIONALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Levstikova ulica 221000 LJUBLJANA

Telefon: 01/251 11 11Telefaks: 01/251 11 13E-naslov: haberl@siol.net Spletni naslov: www.austria.info

Turizem v Avstriji.

Tourism in Austria.Dvorana kupola – A /22

(BBB) GOSTINSTVO STANE UKMAR s.p.Kolovec 151235 Radomlje

Telefon: 01/729 25 97, 041 389 660Telefaks: 01/729 25 98E-naslov: peter@bbb-catering.si Steklena dvorana – C/31

BIO LINE MASTEN IVAN s.p.Limbuška cesta 22341 LIMBUŠ

Telefon: 02/429 42 20Telefaks: 02/429 42 21E-naslov: info@bioline.si Spletni naslov: www.bioline.si

Ukvarjamo se z zastopanjem in prodajo vrhunskih, kvalitetnih proizvodov, ki jih ni mogoče dobiti v trgovinah: masažni stoli in posteljni vložki za kamp priko-lice, vikend hiše in plovila.

We represent and sell top-quality products not found in stores such as massage chairs and bed cushions for camping trailers, weekend houses, and boats.Steklena dvorana – C/30

BIO NOVA SKK d.o.o.Prosvetna 3 a4270 JESENICE

Telefon: 01/584 02 80Telefaks: 01/584 02 81

E-naslov: info@oskar-robot.si Spletni naslov: www.oskar-robot.si

Predstavitev OSKAR Robota - univer-zalnega kuhinjskega pomočnika ter vražjega čistilca.

Presentation of the OSKAR Robot, a universal kitchen appliance and cleaner.Steklena dvorana – C/2, Prehod med Kupolo – A in Kocko A2

BRALKO d.o.o.Šmartno ob Paki 1343327 ŠMARTNO OB PAKI

Telefon: 03/891 55 60Telefaks: 03/891 55 61E-naslov: bralcom@siol.net Spletni naslov: www.bralcom.eu

Oprema za hišni wellness, počivalniki, masažni fotelji in dodatki.

Home wellness equipment, lounge chairs, massage chairs, and acces-sories.Steklena dvorana – C/7

BRUNO COTIC / EURONATURA Strada della Mainizza 409IT - 34170 GORIZIAITALIJA

Telefon: +39/0481/39 10 99Telefaks: +39/0481/39 10 99E-naslov: info@euronatura.it Spletni naslov: www.euronatura.it Steklena dvorana – C/20

BUBA ŠPORT d.o.o.Partizanska 772000 MARIBOR

E-naslov: bubasportsi@gmail.comSpletni naslov: www.bubasport.com

Buba Šport d.o.o. strokovnjak na področju teka, kolesarjenja in plavanja iz Maribora. Za vas predstavljamo Kuota, Cervelo, Kask, Prologo, Veltec, Reynolds, H5, 2XU, Zoggs,... Obenem ponujamo tudi kolekcijo za SNOW-BOARD-Ski.

Based in Maribor, Buba Šport d.o.o. is an expert in the fields of running,bicycling, and swimming. We present Kuota, Cervelo, Kask, Prologo, Veltec,

90 91

Croatian Adventure Tourism Group, Croation Health Affiliaton, NauticalCroatia.Kupola – A/31

HRVATSKA TURISTIČKA ZAJEDNICAIblerov trg 10/IVHR-10 000 ZAGREBHRVAŠKA

Telefon: +385/1/469 93 33Telefaks +385/1/455 78 27E-naslov: info@htz.hr Spletni naslov: www.hrvatska.hr

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: ILIRIJA d.d., Biograd, Croatia / Istraturist Umag, Umag, Croatia / Jadrolinija, Rijeka, Croatia / Turistička zajednica grada Cresa, Cres, Croatia / Turistička zajednica Ličko-senjske županije, Gospić, Croatia / Valalta d.o.o. Rovinj, Rovinj, Croatia / Zavod za turizem Zagreb, Zagreb, Croatia.Promocijske brošure, katalogi in ceniki.Promotional brochures, catalogues, price lists.Kupola – A/13

IBEX, d.o.o LJUBLJANAPot v Zeleni gaj 4a1000 LJUBLJANA

Telefon: 041 348 174Telefaks: 01/549 22 25E-naslov: trtnik.tk@siol.net Steklena dvorana – C/9

IDRIJSKO-CERKLJANSKA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. IDRIJAMestni trg 15280 IDRIJA

Telefon: 05/372 01 80Telefaks: 05/372 01 81E-naslov: info@icra.si Spletni naslov: www.idrija-turizem.si

TIC Idrija informira obiskovalce o izjemno bogati tehniški kulturni in nar-avni dediščini mesta z okolico. Obisko-valci sejma bodo informirani o možnosti rekreiranja in aktivnega preživljanja prostega časa, o možnostih nastanitve ter o gostiščih, ki nudijo tipične idrijske kulinarične dobrote.

The Idrija Tourist Information Center provides information about the exceptionally rich technical, cultural, and natural heritage of the city and its surroundings, about possibilities for recreation and actively spending leisure time, about accommodations, and about restaurants that offer typical specialties of Idrija cooking.Marmorna dvorana – B/2

INFOTERRA, d.o.o.Trnovski pristan 121000 LJUBLJANA

Telefon: 040/464 326Telefaks: 01/283 20 95E-naslov: info@infoterra.si Spletni naslov: www.barje.net

Si želite poleteti z balonom nad krajinskim parkom Barje, občudovati naravo z gladine Ljubljanice, se podati s kolesom po varnih »morostarskih« poteh, okusiti dobrote naših članov, ogledati tehniško dediščino ali obiskati kulturno prireditev na Barju? Vse na enem mestu z Barjanskim cvetom.

Do you want to float over the BarjeLandscape Park in a hot-air balloon, marvel at nature from the surface of the Ljubljanica River, ride a bicycle on safe marsh trails, enjoy a great meal at our member restaurants, study our technical heritage, or attend a cultural event on the Barje moor? Preddverje Marmorne dvorane – B2/6

INTACT D.O.O.Ul. Slavka Gruma 348000 NOVO MESTO

Telefon: 031 684 617Telefaks: 01/542 74 70E-naslov: info@intact.si Spletni naslov: www.slo-w-fin.nordicwalking.si

“SLO-w-FIN” je turistična agencija, ki ponuja turistom doživetje finskih lepotna poseben način: bivanje in aktivnosti v tipičnih lesenih kočah s savnami in lokalno kulinariko, nordijsko hojo, učenje lokalnih plesov, spoznavanje finske tradicionalne kulture in običajev.

“SLO-w-FIN” is a tourist agency of-fering a tourist experience of Finnish

beauties in a special way: accommo-dation and activities in typical wood cabins with saunas and local cuisine. Nordic walking, learning local folk dances, and becoming familiar with Finnish traditional culture and customs.Marmorna dvorana – B/27

INTELEKTA M. Sobota d.o.o.Prežihova ulica 59000 MURSKA SOBOTA

Telefon: 02/536 19 60Telefaks: 02/536 19 61E-naslov: intelekta@intelekta.eu Spletni naslov: www.intelekta.eu

Letovanja: Samos, Lezbos, Kefalonija, Lefkas, Kos, Karpatos, Malta, Djerba, Romunija, Mikonos, Chios, Skiathos.

Holidays at Samos, Lesbos, Kefalonija, Lefkas, Kos, Karpatos, Malta, Djerba, Romania, Mikonos, Chios, Skiathos.Marmorna dvorana – B/21

INTEREXPRES, Tomaž Rant s.p.Prešernova 204270 JESENICE

Telefon: 031 375 224Telefaks: 04/ 5837 120E-naslov: interexpres@siol.netSpletni naslov: www.outwet.si

Predstavitev aktivnega spodnjega perila za šport in prosti čas.

Presentation of active undergarments for sport and leisure time.Kupola – A/6

ITTFA, GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o. Dunajska 181000 Ljubljana

Telefon: 01/300 26 00Telefaks: 01/300 26 49E-naslov: info@gr-sejem.si Spletni naslov: www.gr-sejem.si

Gospodarsko razstavišče d.o.o. skupaj z mednarodno turistično sejemsko organizacijo ITTFA (International Tour-ism Trade Fairs Associaton) pred-stavlja dejavnost ITTFA ter mednar-odne turistične sejme: BTL Lisbona, Slovakia Tour Bratislava, MATKA

Spletni naslov: www.dbs-slo.com

Predstavitev Društva barmanov Sloven-ije ter mešanje koktajlov.Presentation of the Bartenders Asso-ciation of Slovenia and cocktail mixing demonstration.Marmorna dvorana – B/9

DUEM PROIZVODNJA IN TRŽENJE, D.O.O.Verje 9A1215 MEDVODE

Telefon: 01/362 12 28Telefaks: 01/362 32 66 E-naslov: duem@siol.net Spletni naslov: www.duem.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Camaro, Mondsee, Avstrija, Komperdell, Mondsee, AvstrijaProizvajalec neoprenskih oblačil za vodne športe: surf, kajak, rafting, triatlon, smučanje na vodi, wake-kite. Zastopnik firme Camaro in Komperdellgolf cars.

Manufacturer of neoprene wear for water sports: windsurfing, kayaking,rafting, triathlon, water skiing, and wake kiting. Representative of Camaro and Komperdell golf carts. Kupola – A/2

EFFEKT, d.o.o.Nova pot 821351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI

Telefon: 01/283 43 81Telefaks:01/283 43 81E-naslov: effektd.o.o@siol.net Spletni naslov: www.aquatrim.eu

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Orgaterm, Nemčija / Germany.Magnoflex, magnetoterapevtskiposteljni nadvložek za mirno in zdravo spanje.

Magnoflex, magneto-therapeutic bed-clothing for peaceful and healthy sleep.Steklena dvorana – C/6

EMBASSY OF THE REPUBLIC OF TURKEY SARAJEVO CULTURE AND INFORMATION OFFICESkenderija 4

BA- 71000 SARAJEVOBOSNA IN HERCEGOVINA

Telefon: 387/33/550 760Telefaks: 387/33/550 761E-naslov: sarajevoculture@gmail.com Spletni naslov: www.goturkey.com

Informacije o kulturni in turistični ponudbi vseh turških pokrajin.

Cultural and touristic information about all regions in Turkey.Kupola – A/12

ENIM d.o.o.Tržaška cesta 232000 MARIBOR

Telefon: 02/332 50 35Telefaks: 02/332 50 35E-naslov: info@enim.si Spletni naslov: www.enim.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Corratec, Kettler Nemčija / Germany.Kupola – A/4

FILIP FIRM k.d.Vrh nad Želimljami 1651291 Škofljica

Telefon: 051/440 244E-naslov: jure.filip@agencijatrium.si

GOLF NA VRTU -nov trend je imeti lastno zelenico na vrtu, terasi ali v hiši.Za to ne potrebujete veliko prostora; dovolj je 30 m2. Prikazali bomo možnosti uporabe ter odzivnost naše zelenice.

Golf in the garden – a new option, golf place in the garden, on a terrace or on the balcony or even in the house. You only need 30m2.Kupola – A/ 27

GIZ GOLFSKIH IGRIŠČ SLOVENIJEBreznica 14274 ŽIROVNICA

Telefon: 031 330 692Telefaks: 04/537 77 22E-naslov: golfcourses.slovenija@gmail.com Spletni naslov: www.golf-si.eu

Skupaj z GZS in PGA predstavl-jamo golf, golfska igrišča in tovrstno ponudbo v Sloveniji.

In cooperation with GZS and PGA we present golfing, golf courses, andrelated offers in Slovenia.Kupola – A/24

GOLF ZVEZA SLOVENIJEDunajska 221000 LJUBLJANA

Telefon: 01/430 32 00Telefaks: 01/430 32 01E-naslov: golfzveza@golfzveza-slov-enije.si Spletni naslov: www.golfportal.info

Skupaj z GIZ GIS in PGA predstavl-jamo golf, golfska igrišča in tovrstno ponudbo v Sloveniji.

In cooperation with GIZ GIS and PGA we present golfing, golf courses, andrelated offers in Slovenia.Kupola – A/29

HOTELI PIRAN d.d.Kidričevo nabrežje 46330 PIRAN - PIRANO

Telefon: 05/676 25 03Telefaks: 05/676 25 20E-naslov: marketing@hoteli-piran.si Spletni naslov: www.hoteli-piran.si

Družba Hoteli Piran d.d. ima v lasti hotel Piran 4* na izjemni lokaciji tik ob morju v Piranu ter bioenergijski resort Salinera v Strunjanu.

Družba Hoteli Piran d.d. owns the four-star Hotel Piran at an outstanding location right on the sea in Piran and the Salinera Bioenergy Health Resort in Strunjan.Marmorna dvorana – B/18

HRVATSKA GOSPODARSKA KOMORARooseveltov trg 2HR-10 000 ZAGREBHRVAŠKA

Telefon: +385/1/456 15 70Telefaks: +385/1/482 84 99E-naslov: turizam@hgk.hr Spletni naslov: www.hgk.hr

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

92 93

EIBTM: Reed Travel ExhibitionsGateway House 28 The QuadrantRichmond Surrey TW9 1DNTel: 44 208 910 7830Fax: 44 208 334 0523Email: paul.kennedy@reedexpo.co.ukwww.eibtm.comContact: Paul Kennedy

JANA ANDERSON s.p.Brilejeva ulica 41000 LJUBLJANA

Telefon: 031/537 574E-naslov: anderson.jana@gmail.com

Umetnostna obrt - ročno ornamentirani stekleni izdelki, vaze, kozarci, svečniki, sklede,...Crafts workshop – hand-decorated glass items, vases, glasses, candle holders, bowls, . . .Marmorna dvorana – B/26

JANEZ LET, STORITVE V LETALSTVU IN VAROVANJE d.o.o.Ulica Juša Kozaka 11000 LJUBLJANA

Telefon: 01/519 00 03Telefaks: 01/519 87 84E-naslov: janezlet@janez.si Spletni naslov: www.janezlet.si

Ukvarjamo se z letalskimi prevozi, s panoramskimi leti, s šolanjem pilotov in z izposojo letal ter tako ustvarjamo ponudbo letalskih storitev, ki našim strankam ponuja doživetje in edin-stveno preživljanje prostega časa.

We specialize in air transport, pano-ramic flights, pilot training, and rentingplanes as well as aviation services that offer our clients new experiences and unique ways to spend their leisure time.Marmorna dvorana – B/17

JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJIRašica 691315 VELIKE LAŠČE

Telefon: 01/788 10 06E-naslov: info@trubarjevi-kraji.si Spletni naslov: www.trubarjevi-kraji.si

»Od nature do kulture« Predstavitev kulturno-turističnih znamenitosti občin

Velike Lašče, Kočevje in Kostel.

“From nature to culture” Presentation of cultural and tourist attractions in the municipalities of Velike Lašče, Kočevje, and Kostel.Marmorna dvorana – B/5

JP EKKC d.o.o.Sokolski trg 48350 DOLENJSKE TOPLICE

Telefon: 07/306 51 50Telefaks: 07/384 5188E-naslov: jp.ekkc@amis.net Spletni naslov: www.kkc-dolenjske.si

Turistična ponudba občine Dolenjske Toplice.Tourist offer of the Municipality of Dolenjske Toplice.Marmorna dvorana – B/5

KA-TRIO, ALENA IBRALIĆ s.p.Breg pri Polzeli 103313 POLZELA

Telefon: 03/572 26 78E-naslov: katrio.alena@gmail.com

Bonbonček ponuja samo visoko kvalitetne in svojevrstne sladkarije za najzahtevnejše, kajti želja po kvaliteti in užitku združuje ljudi. V ponudbi imamo tudi sadje v čokoladi in pražene man-dlje. Privoščite si!Bonbonček offers only high quality and unique candies for the most demand-ing because the desire for quality and pleasure unites people. Our offer includes chocolate covered fruits and roast almonds. Indulge yourself with us!Prehod med Kupolo – A in Stekleno dvorano – C/17

KMETIJA - ROŠTOHAR KAROLINASelce 10 nad Blanco8283 BLANCA

Telefon: 07/816 50 55E-naslov: rojoze@siol.net

Suho mesnati izdelki - slanina, salame, klobase, zašinek, špehovke.

Dried meat products: bacon, salami, sausages, »ham«,« hamcake«. Steklena dvorana – C/23

KOLESARSKO DRUŠTVO RAJDSoopolijeva ulica 16 B1000 LJUBLJANA

Telefon: 031 807 335E-naslov: tine.mahkovec@kd-rajd.si Spletni naslov: www.kd-rajd.si

Smo eno največjih gorskokolesarskih in BMX društev v Sloveniji. Z več kot 190 člani uresničujemo našo vizijo - razvoj gorskega kolesarstva in BMX na področju infrastrukture, rekreacije in vrhunskega športa.

We are one of the largest mountain bik-ing and BMX associations in Slovenia. With more than 190 members, we develop our vision: the development of mountain biking and BMX in the fieldsof infrastructure, recreation, and top-quality sport.Kupola – A/32

KOMPAS d.d.Pražakova 41514 LJUBLJANA

Telefon: 01/200 61 00Telefaks: 01/200 61 10E-naslov: info@kompas.si Spletni naslov: www.kompas.si Marmorna dvorana – B/20

KOMPAS NOVO MESTOTuristično podjetje d.o.o.Novi trg 108000 NOVO MESTO

Telefon: 07/393 15 20Telefaks: 07/393 15 39E-naslov: kompas.nm@siol.net Spletni naslov: www.robinson-sp.si, www.slovenia-heritage.net/tp

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Matjaževa domačija / Tourist Farm, OtočecNovost na območju širše Dolenjske: mreža pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih tematskih poti v dolžini 1400 km. Nudimo doživljajske izlete, team buildinge, splavarjenje z Rudolfovim splavom …

New in the wider Dolenjska regions: a 1,400-kilometer network of hiking, bicycling, riding, and water theme trails. We offer adventure excursions,

Helsinki, Holiday World Prague, Utazas Budapest, IFT Beograd, MITT Moskva, TUR Gothenburg, UITT Kijev, SATTE New Delhi, CIS St Petersburg, Ukraine International Travel Market Kijev, TTG Incontri Rimini, Philoxenia Thessalo-niki, WTM London, EIBTM Barcelona.

In cooperation with the International Tourism Trade Fairs Association (IT-TFA), Gospodarsko razstavišče d.o.o. presents the activities of ITTFA and the international tourism fairs BTL Lisbona, Slovakia Tour Bratislava, MATKA Helsinki, Holiday World Prague, Utazas Budapest, IFT Beograd, MITT Moskva, TUR Gothenburg, UITT Kijev, SATTE New Delhi, CIS St Petersburg, Ukraine International Travel Market Kijev, TTG Incontri Rimini, Philoxenia Thessaloniki, WTM London, and EIBTM Barcelona.Preddverje Marmorne dvorane – B2/1

BTL Feira Internacional de Lisboa Rua do Bojador Parque das Nacoes1998 -010 Lisbon PortugalTel: 351 21 892 1500Fax: 351 21 892 1555Email: btl@aip.pt www.btl.fil.ptContact: Sandra Almeida

SLOVAKIA TOUR Incheba PlcViedenska cesta 3851 01 Bratislava 5 Slovak RepublicTel: 421 2 67 27 2588Fax: 421 2 67 27 2201Email: enagy@incheba.skwww.incheba.skContact: Ernest Nagy

MATKA The Finnish Fair CorporationPO Box 21 FIN 00521 Helsinki FinlandTel: 358 9 150 91Fax: 358 9 142 358Email: matka@finnexpo.fiwww.matkamessut.fiContact: Rilla Engblom

Tourism & Leisure Show TIP GR, Ljubljkana Exhibition and Convention Center18, Dunajska Street SI – 1000 LjubljanaTel: +386 (0) 1 300 26 20Fax: +386 (0) 1 300 26 59Email: Spela.bratun@gr-sejem.si

www.tourism-fair.comContact: Špela Bratun

HOLIDAY WORLD Incheba Expo PrahaVystaviste 67170 00 Praha 7 Czech RepublicTel: + 420 220 103 325Fax: +420 220 103 113Email: l.patocka@incheba.czwww.holidayworld.czContact: Libor Patocka

UTAZAS Hungexpo Co LtdBudapest Fair Centre H – 1101 Buda-pestPOB 44 Albertirsai út. 10. HungaryTel: 361 263 6263Fax: 631 263 6435Email: utazas@hungexpo.huwww.utazas.hungexpo.huContact: Klara Tihanyi

IFT BELGRADE IFT International Fair of Tourism Belgrade Fair, Bul. Vojvode Misica 1411000 Belgrade, SerbiaTel: 381 11 2655 377Fax: 381 11 2655 722Email: nikola.andric@sajam.co.yuwww.ift-belgrade.comContact: Nikola Andric

MITT ITE Exhibition105 Salusbury Road London NW 6RGTel: 44 207 596 5083Fax: 44 207 596 5102Email: travel@ite-exhibitions.comwww.mitt.ruContact: Maria Badakh

TUR Swedish Exhibition CenterS 41294 Gothenburg SwedenTel: 46 31 708 8000Fax: 46 31 160 330Email: tur@swefair.sewww.tur.seContact: Johan F Lundberg

UITT ITE Exhibitions105 Salusbury Road London NW6 6RGTel: 44 207 596 5043Fax: 44 207 596 5102Email: travel@ite-exhibitions.comwww.uitt-kiev.comContact: Zeljka Tomljenovic

SATTE South Asia Travel And Tourism Exchange3rd Floor Rajendra Bhawan210 Deen Dayal Upadhyay MargNew Delhi – 110 002Tel: 91 11 4100 1622Fax: 91 11 4100 1627 / 28Email: info@satte.orgwww.satte.orgContact: Navin Berry

CIS JSC St. Petersburg ExpressPO BOx 160 St. PteresburgRussia 197 110Tel: 7 812 303 9878Fax: 7 812 320 6133Email: express@restec.ruwww.travelexpo.ruContact: Lyudmila Ivanova

UKRAINE INTERNATIONAL TRAVEL MARKET Autoexpo29 – A Elektrykiv Str.Kiev 04176 UkraineTel: 38 044 239 2704 / 38 044 360 5174Fax: 38 044 239 2715Email: office@autoexpo.uaContact: Nina Dyatlova

TTG Incontri TTG Italia SPA – Divisione EventiForo Buonaparte74 – 20121 Milano ItalyTel: 39 02.86.99.84.71Fax: 39 02.86.99.84.79Email: ttgincontri@ttgitalia.comwww.ttgincontri.itContact: Antonio Dell` Aquilano

PHILOXENIA Helexpo SA154 Egnatia Street546 36 Thessaloniki GreeceTel: 30 2310 291 293Fax: 30 2310 291 656Email: philoxenia@helexpo.grwww.philoxenia.travelContact: Chryssa Krassa

WTM Reed Travel ExhibitionsReed Travel ExhibitionGateway House 28 The QuadrantRichmond Surrey TW9 1DNTel: 44 20 8910 7043Fax: 44 20 8334 0726Email: sarah.waterfall@reedexpo.co.ukwww.wtmlondon.comContact: Sarah Waterfall

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

94 95

Telefaks: 05/389 64 45E-naslov: info@bovec.si Spletni naslov: www.bovec.si

LTO Bovec predstavlja pestro ponudbo športnih aktivnosti, možnosti sprostitve v naravi in spoznavanje bogate kul-turne dediščine; smučanje na Kaninu, številne možnosti za pohodnike in kolesarje, novo golf igrišče ter uživanje v vodnih aktivnostih. Prava izbira za umik v neokornjeno naravo.

The Bovec Tourist Organization presents a colourful offer of sport activ-ities, possibilities for relaxing in nature, and exploring a rich cultural heritage. Skiing on Mount Kanin, numerous possibilities for hiking and bicycling, a new golf course, and thrilling water activities. A real choice for a retreat into unspoiled nature.Marmorna dvorana – B/2

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA LJUTOMERJureše Cirila 49240 LJUTOMER

Telefon: 02/581 11 05Telefaks: 02/58 48 344E-naslov: info@jeruzalem.si Spletni naslov: www.jeruzalem.si

Posredujemo informacije o turistični ponudbi Prlekije in Prekmurja: terme, vinske ceste, izletniške in turistične kmetije, gostilne, muzeji, kolesarjenje in izposoja koles, pohodništvo, nordi-jska hoja, jahanje, rafting, 4-kolesniki in izletništvo ter lokalno turistično vodenje.

We provide information about the tour-ist offer of the Prlekija and Prekmurje regions: thermal spas, wine roads, ex-cursion and tourist farms, restaurants, museums, bicycling and bicycle rentals, hiking, Nordic walking, riding, rafting, ATV biking, day trips, and guided tours.Steklena dvorana – C/13

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJEPetra Skalarja 45220 TOLMIN

Telefon: 05/380 04 80

Telefaks: 05/380 04 83E-naslov: info@lto-sotočje.si Spletni naslov: www.lto-sotočje.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Fundacija Poti miru v Posočju, Positive sport, Turistična kmetija Kranjc.Lokalna turistična organizacija Sotočje - nudimo informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih ter možnosti izletov in rezervacije za nastanitve na območju občin Kobarid in Tolmin. Z nami se na sejmu predstavljajo tudi: Turistična kmetija Kranjc, športna agencija Positive Sport, Fundacija “Poti miru v Posočju” in Maya-športni turizem.

The Sotočje Tourist Organization offers information about natural and cultural attractions, excursions possibilities, and accommodations in the munici-palities of Kobarid and Tolmin with the participation of the Kranjc Tourist Farm, the Positive Sport sports agency, the Posočje Trail of Peace Foundation, and Maya Sport Tourism.Marmorna dvorana – B/2

LTO - ZAVOD ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORAKolodvorska ulica 1 B4280 KRANJSKA GORA

Telefon: 04/588 50 20Telefaks: 04/588 50 21E-naslov: info@kranjska-gora.eu Spletni naslov: www.kranjska-gora.si

Vloga lokalne turistične organizacije Kranjska Gora je, da povezuje ponud-nike turističnih storitev, javni sektor, turistična društva ter druge s turizmom povezane akterje ter vzpodbuja in usklajuje njihove aktivnosti na področju razvojnih projektov, oblikovanja, promocije in trženja celovite turistične ponudbe, razvoja in organizacije infor-macijskega sistemater organizacije pr-ireditev. Predstavili se bomo s ponudbo aktivnosti, nastanitvenih zmogljivosti in programom prireditev.

The role of the Kranjska Gora Tour-ist Organization is to link all those offering tourist services, the public sector, tourist associations, and other tourist establishments; to encourage

and harmonize their activities relative to project development, the design, promotion, and marketing of the overall tourist offer; to develop and organize an information system; and organize events. We will present the offer of activities, accommodation possibilities, and the program of events.Marmorna dvorana – B/1

LTO LAUFAR CERKNOMočnikova ul. 25282 CERKNO

Telefon: 05/373 46 45Telefaks: 05/373 46 49E-naslov: tic.cerkno@siol.net Spletni naslov: www.cerkno.si/turizem

LTO Laufar Cerkno nudi informa-cije o turistični ponudbi Cerkljanske, rezervacijah, namestitvenih kapacite-tah; organiziramo prireditve, različne programe in vodene oglede lokalnih in regionalnih znamenitosti (arheološki park Divje babe, Bevkova domačija, Cerkljanska Laufarija,...); pripravljamo različne športne programe (kolesarjen-je, planinarjenje, jahanje,...).

The Laufar Cerkno Tourist Organiza-tion provides information about the tourist offer in the Cerklansko region, reservations, and accommodations. We organize events and various programs as well as guided tours of local and regional attractions (Divje Babe Ar-cheological Park, Bevkova Homestead, Cerklanska Laufarija, etc.) and prepare a variety of sports programs (bicycling, mountaineering, riding, etc.).Marmorna dvorana – B/2

PAR 3 (M & M TURIST d.o.o.)Cankarjevo nabrežje 31000 LJUBLJANA

Telefon: 031 707 707Telefaks: 01/244 25 34E-naslov: ziga.osterc@mm-turist.si Spletni naslov: www.par3.si

Golfska potovanja, golf klub, izpitni center za pridobitev dovoljenja za igranje golfa.Golf excursions, golf club, exam center for acquiring golfing license.Kupola – A/28

team-building programs, rafting on a Rudolf raft, . . .Marmorna dvorana – B/5

LALIN, THAI NAN - TRADICIONALNA IN TAJSKA MASAŽATrg osvobodilne fronte 13 / Aškerčeva 6a1000 Ljubljana / 1230 Domžale

Telefon: 040 709 197, 08 / 200 20 00 E – naslov: lalin.sirivan@gmail.comSpletni naslov: www.ambienthotel.si

Tradicionalna tajska masaža.Traditional Tai massage.Steklena dvorana – C/3

LIBURNIA RIVIERA HOTELI, d.d.M. Tita 198HR- 51410 OPATIJAHRVAŠKA

Telefon: +385/51/710 444Telefaks: +385/51/272 639E-naslov: info@liburnia.hr Spletni naslov: www.liburnia.hr

Najboljša lokacija na opatijski rivieri. Nastanitev v ** do ***** hotelih, kongresna ponudba, wellness in spa center. Odprto vse leto.

The best locations in Opatija and its Riviera. Accomodation 2-5 stars, con-gress facilities, five elements Wellness+ Spa Center. Open all year round.Kupola – A/23

LIFETREK d.o.o.Partizanska 184000 KRANJ

Telefon: 04/201 48 75Telefaks: 04/201 48 78E-naslov: info@lifetrek.si Spletni naslov: www.lifetrek.si

LIFETREK je danes eden vodilnih ponudnikov doživljajskih potovanj ter zanesljive in udobne pustolovščine. Naše bogate izkušnje in znanje se kažejo na potovanjih v več kot štiridesetih državah, na vseh petih celinah sveta. Naša potovanja so drugačna; so pravo doživetje!

Ugriznite v življenje! Ponujamo vam najslajše ta hip.LIFETREK is today one of the leading providers of adventure travel and reli-able and comfortable adventures. Our wealth of experience and knowledge is reflected in trips to more than fortycountries on the five continents of theworld. Our trips are different: they are a real experience!Take a bite out of life! We offer the sweetest tastes!Marmorna dvorana – B/25

LINHARTOVA DVORANA, JAVNI ZAVOD RADOVLJICAGorenjska cesta 19 a4240 RADOVLJICA

Telefon: 04/53 72 900Telefaks: 04/53 72 929E-naslov: uprava@ld-radovljica.si Spletni naslov: www.ld-radovljica.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Biotehniški center Nak-lo/Strahinj, Občina Naklo, Občina Tržič, Občina Radovljica, SGTŠ Radovljica.Skupna predstavitev turizma Občin Radovljica, Tržič in Naklo v sodelovanju s SGTŠ Radovljica in Biotehniškim centrom Naklo/Strahinj.

A joint presentation of tourism in the municipalities of Radovljica, Tržič, and Naklo in cooperation with SGTŠ Radovljica and Biotehniškim centrom Naklo/Strahinj.Marmorna dvorana – B/22

“LION QUEEN CHARTER” - obrt NAZOR: za turizam i uslugePoljička cesta 1HR-21314 JESENICEHRVAŠKA

Telefon: +385/21/872 851Telefaks: +385/21/872 872E-naslov: info@lion-queen.com Spletni naslov: www.lion-queen.comKupola – A/21

LOGARSKA DOLINA, d.o.o.Logarska dolina 93335 SOLČAVA

Telefon: 03/838 90 04Telefaks: 03/838 90 03

E-naslov: info@logarska.si Spletni naslov: www.logarska.si

Zgornja Savinjska dolina je poznana po naravnih lepotah, dediščini gozdarjev in splavarjev, zanimivih cerkvah ter po izvrstni kulinariki. Na stojnici pred-stavljamo celovito turistično ponudbo območja med Mozirjem in Logarsko dolino.The Upper Savinja Valley is famous for its natural beauties, logging and rafting heritage, interesting churches, and outstanding cuisine. Our booth presents the entire tourist offer of the area between Mozirje and Logarska dolina.Marmorna dvorana – B/6

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BLEGOŠKidričeva cesta 1 a4220 ŠKOFJA LOKA

Telefon: 04/517 06 00Telefaks: 04/517 06 05E-naslov: info@lto-blegos.si Spletni naslov: www.lto-blegos.si

Lokalna turistična organizacija Blegoš nudi vodene izlete po srednjeveški Škofji Loki, Selški in Poljanski dolini, organizira pestro prireditveno doga-janje in okušanje lokalnih kulinaričnih specialitet ter v turističnoinformacijskih centrih poskrbi za kvalitetno informi-ranje domačih in tujih gostov, ki jih po potrebi tudi nastani. Nenazadnje, Škofja Loka lahko postane tudi začetek vaše poročne pravljice.The Blegoš Tourist Organization and Tourist Information Center offers guided tours of medieval Škofja Loka and the Selški and Poljanski river val-leys, organizes various events and tast-ings of local cooking specialties, and provides quality information and assist-ance for domestic and foreign guests. Not least, Škofja Loka can become the starting point of your wedding story.Marmorna dvorana – B/1

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BOVECTrg golobarskih žrtev 85230 BOVEC

Telefon: 05/389 64 44

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

96 97

MONSADRIA d.o.o.Pot za brdom 551000 LJUBLJANA

Telefon: 01/470 27 00Telefaks: 01/470 27 07E-naslov: info@hotel.mons.si Spletni naslov: www.hotel.mons.si

Posestvo Pule je elitno podeželsko posestvo, le eno uro iz Ljubljane in Zagreba. Prava izbira za tiste, ki si privoščite najboljše. Vrhunska ponudba storitev, neokrnjena narava in nepre-cenljiv mir. Posestvo Pule is an elite countryside estate only one hour from Ljubljana and Zagreb.A real choice for those who want the best. A top quality offer of services, unspoiled nature, and priceless peace.Marmorna dvorana – B/19

OBČINA AJDOVŠČINACesta 5. maja 6/a5270 AJDOVŠČINA

Telefon: 05/36 59 140Telefaks: 05/36 59 141E-naslov: tic.ajdovscina@siol.net Spletni naslov: www.tic-ajdovscina.si

Dobrodošli v Ajdovščini! Oglejte si antično Castro, izvir Hublja, Vipavski Križ, povzpnite se na Goro in skozi Otliško okno pokukajte na zelena polja rajske dežele. Vse kar potrebujete, vam ponuja TIC Ajdovščina.Welcome to Ajdovščina! See the an-tique Castro, the source of the Hubelj River, and Vipavski Križ. Climb Gora Mountain and peek through the Otliško okno window at the green fields ofheavenly countryside. Everything you need is offered by the Ajdovščina Tour-ist Information Center.Marmorna dvorana – B/2

OBČINA BRDATrg 25. maja 25212 DOBROVO V BRDIH

Telefon: 05/395 95 94Telefaks: 05/395 95 95E-naslov: tic@obcina-brda.si Spletni naslov: www.brda.si

V turistično informacijskem centru

Brda lahko dobite informacije o nar-avnih in kulturnih znamenitostih, vinskih cestah, kolesarskih in peš poteh po Brdih, kot tudi podatke o vseh lokalnih prireditvah (Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja, vinski prazniki, dnevi poezije in vina …). Obiskovalcu so na voljo splošni prospekti o goriški regiji ter predvsem natančne infor-macije o Brdih. Na željo stranke v sodelovanju z lokalno agencijo Jota organiziramo tudi eno- in večdnevne ture po Brdih z lokalnim vodnikom.

At the Brda Tourist Information Center you can get information about natural and cultural attractions, wine roads, bi-cycle and walking trails around Brda as well as about all the local events (Cher-ry Festival, Festival of Rebula Wine and Olive Oil, Wine Holidays, Days of Poetry and Wine, etc.). General brochures about the Gorica region are available along with more precise information about the Brda area. In cooperation with the Joto Travel Agency we also organize one-day or several-day tours around Brda with local guides.Marmorna dvorana – B/2

OBČINA KOČEVJELjubljanska cesta 261330 KOČEVJE

Telefon: 01/893 82 20Telefaks: 01/893 82 30E-naslov: obcina.kocevje@siol.net Spletni naslov: www.obcinakocevje.si

Posebnost Kočevske je ohranjenost prvobitne narave in zlasti gozdov. Pestrost in razgibanost se kažeta v različnih možnostih oddiha. Pokrajino lahko spoznavate peš, s kolesom ali na konjskem hrbtu. Pravi raj za oddih pa je reka Kolpa.

A special feature of the Kočevje region is its preserved primeval nature, espe-cially the forests. The diversity and rug-gedness of the landscape offers a wide variety of recreational possibilities, and you can explore it on foot, on a bicycle, or on horseback. The Kolpa River is a real paradise for a vacation.Marmorna dvorana – B/5

OBČINA KOSTELFara 301336 KOSTEL

Telefon: 01/894 80 06Telefaks: 01/894 80 07E-naslov: tina.juznic@kostel.si

»Od nature do kulture« Predstavitev kulturno-turističnih znamenitosti občin Velike Lašče, Kočevje in Kostel.

“From nature to culture.” Presentation of cultural and tourist attractions in the municipalities of Velike Lašče, Kočevje, and Kostel.Marmorna dvorana – B/5

ORTOPEDICA d.o.o.Heroja Nandeta 372000 MARIBOR

Telefon: 02/426 05 46Telefaks: 02/426 05 47E-naslov: ortopedicaroman@amis.net Spletni naslov: www.ortopedica.si

Ortopedski vložki po meri za športno obutev, masažni aparati za refleksnomasažo stopal.

Orthopedic inserts made to measure for sport shoes, massage equipment for reflex massage of feet.Steklena dvorana – C/24

ORTOSANA d.o.o.Pod gozdom 101236 TRZIN

Telefon: 01/564 41 14Telefaks: 01/564 41 08E-naslov: ortosana@siol.net Spletni naslov: www.ortosana.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Invacare, Isny, Nemčija / Germany.Obiskovalcem, ki težko hodijo, so na sejmu v izposojo namenjeni štirikolesni skuterji.

Visitors who experience difficultywalking can rent special four-wheel scooters at the fair.Preddverje Marmorne dvorane – B2/5

OSVAJA.NET d.d. (Booking.net)Ljubljanska cesta 12 F1236 TRZIN

MARINES d.o.o.Teharje 7a3000 CELJE

Telefon: 01/524 02 03Telefaks: 01/524 02 04E-naslov: rajko@marines.si Spletni naslov: www.marines.si

Podjetje se predstavlja kot distrib-uter PROMOCIJSKIH TEKSTILNIH IZDELKOV. Kot novost predstavljamo TISKANE BRISAČE, saj s popolnoma novo tehnologijo dosegamo za stranko nove možnosti predstavitve. Kakovostna brisača je vedno odlična ideja za darilo.

The company presents itself as a distributor of promotional textile items. As an innovation, we present printed towels that using a completely new technology provide clients with new advertising possibilities. Quality towels are always an excellent gift idea.Steklena dvorana – C/28

MARKO MRŠE, PHOTOGRAPHERUl. I.B. Mažuranić 82HR- 10090 ZAGREB, HRVAŠKA

Telefon: +385/91/784 75 47E-naslov: marko@markomrse.com Spletni naslov: www.markomrse.com

Marko Mrše je novodobni fotograf, ki iz uličnih mestnih podob ustvarja svojstvene foto zgodbe. Na sejmu prikazuje razglednice, kot jih je na njemu lasten način videlo in sestavilo njegovo fotografsko oko, pa tudi foto kolaže različnih mediteranskih mest. Na izložbenem mestu je mogoče videti celotno dosedanjo zbirko razgled-nic, posebej pa lahko naročite tudi razglednice/foto kolaže svojega mesta, ustanove ali lokala.

Marko Mrše is a New Age photogra-pher who creates unique photo stories from images of city streets. At the fair he presents postcards uniquely composed by his photographer’s eye as well as photomontages of various Mediterranean cities. At his exhibition it is possible to see his entire collec-tion of postcards and to special order postcards and photomontages of your town, establishment, or area.Preddverje Marmorne dvorane – B2/2

MATJAŽEVA DOMAČIJAMARTA PAVLIN, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetijiPaha 48222 OtočecMarmorna dvorana – B/5

MESTNA OBČINA PTUJMestni trg 12250 PTUJ

Telefon: 02/748 29 99Telefaks: 02/748 29 98E-naslov: moptuj@ptuj.si Spletni naslov: www.ptuj.si , www.ptuj-tourism.si

Turizem Ptuja in spodnjega Podravja je danes del svetovnega in evropskega tržišča, ki je znan po odmevnih mednar-odnih prireditvah (kurentovanje), po ter-malni, etnološki, kulturno-zgodovinski, enološko-kulinarični ponudbi. Območje je tudi uveljavljeno kot športno-rekreac-ijsko in sprostitveno središče.

Tourism in Ptuj and the lower Podravje region is today part of the world and European market and is known for its famous international events (Kurentovanje) and its thermal spa, ethnological, cultural, historical, wine, and cuisine offer. The region is also renowned as a sports, recreation, and leisure time center.Marmorna dvorana – B/4

MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADECŠolska ulica 52380 SLOVENJ GRADEC

Telefon: 02/88 12 116Telefaks: 02/88 12 117E-naslov: tic@slovenjgradec.si Spletni naslov: www.slovenjgradec.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Kope, Koroška.V TIC-u Slovenj Gradec so obiskoval-cem na voljo turistične informacije za Slovenj Gradec in Koroško regijo.

The Slovenj Gradec Tourist Information Center provides visitors with informa-tion about Slovenj Gradec and the Koroška region.Marmorna dvorana – B/6

MESTNA OBČINA VELENJETitov trg 13320 VELENJE

Telefon: 03/896 18 60Telefaks: 03/896 18 75E-naslov: tic@velenje.si Spletni naslov: www.velenje-tourism.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Festival Velenje, Hotel Paka, Hotel Razgoršek, Inštitut za ekološke raziskave Erico, Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje, Šolski center Velenje, TIC Velenje, TRC Jezero, Turistična zveza Velenje z društvi, Youth hostel MC Šmartno ob Paki.Na razstavnem prostoru Mestne občine Velenje se s svojo ponudbo pred-stavljajo turistični ponudniki mesta in okolice: TIC Velenje, Festival Velenje, Hotel Paka, Muzej premogovništva Slovenije, TRC Jezero, Muzej Velenje, Hotel Razgoršek, Šolski center Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Erico Ve-lenje, Turistična zveza Velenje z društvi in Youth hostel MC Šmartno ob Paki.

At its booth, the City Municipality of Velenje is presenting tourist establish-ments of the city and its surroundings, including TIC Velenje, Festival Velenje, Hotel Paka, Coalmining Museum of Slovenia, TRC Jezero, Velenje Mu-seum, Hotel Razgoršek, Šolski center Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Erico Velenje, Turistčna zveza Velenje z društvi, and Youth hostel MC Šmartno ob Paki.Marmorna dvorana – B/15

MINOAN LINES S.A.G.S.A. Hellenic Lines Srl17, 25. August streetGH - 71202 HERAKLIONGRČIJA

Telefon: +39/040/363242Telefaks: +39/040/7606145E-naslov: info@hellenic.it Spletni naslov: www.hellenic.it

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Minoan Line s.a., Her-aklion, Greece / Ferries Italy – Greece.Kupola – A/20

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

98 99

PRO BIKE, Krese Tomaž s.p.Prešernova 259240 LJUTOMER

E-naslov: pro.bike@siol.netSpletni naslov: www.kalkhoff.si

PRO-BIKE, Ljutomer - zastopstvo in prodaja nemških znamk koles KA-LKHOFF in RIXE. Na sejmu predstav-ljamo PEDELEC, kolo s podpornim električnim pogonom z vrhunsko Panasonicovo tehnologijo, ter trekking, mestna in otroška kolesa. Vabljeni na testne vožnje.

Based in Ljutomer, PRO-BIKE distrib-utes and sells the German Kalkhoff and Rixe bicycles. At the fair we are present-ing the Pedelec, an electric bicycle with top-quality Panasonic technology, along with trekking, city, and children’s bicy-cles. We invite you to take a test ride.Kupola – A/10

PROLOCO TRADE d.o.o.Cesta na Rupo 494000 KRANJ

E-naslov: info@prolocotrade.siSpletni naslov: www.prolocotrade.si

Podjetje Proloco Trade d.o.o. z več kot 15-letno tradicijo zastopanja in prodaje svetovno znanih kolesarskih znamk kot so SCOTT, SCHWINN, MARIN, MONGOOSE, STEVENS, SRAM, MAVIC, TACX, VDO,… je zgradilo močno in zanesljivo mrežo specializiranih neodvisnih prodajalcev SKM (Slovenski Kolesarski Mojster). Na letošnjem sejmu bomo med drugim predstavili kolesa SCOTT in SCHWINN ter SCOTT-ov tekaški program.

With more than fifteen years of experi-ence distributing and selling world-re-nowned bicycle brands such as Scott, Schwinn, Marin, Mongoose, Stevens, Sram, Mavic, Tack, VDO, etc., Proloco Trade d.o.o. has built the strong and reliable SKM (Slovenski Kolesarski Mojster) network of specialized and independent retailers. At this year’s fair we are presenting among other things Scott and Schwinn bicycles and the Scott racing line.Kupola – A/5

RAUM & FARBE Suppanstraße 699020 Klagenfurt

Telefon: +43 664 / 402 49 28E-naslov: raum.farbe@aon.at

Notranja oprema, zavese, talne obloge, tapete, notranji design. Predstavite stanovanjskega kompleksa Nassfeld.

Interior furnishings, curtains, rugs, wallpaper, interior design. Presentation of the Nassfeld apartment complex.Steklena dvorana – C/4

RAZVOJNA AGENCIJA SOTLAAškerčev trg 243240 ŠMARJE PRI JELŠAH

Telefon: 03/81 71 860Telefaks: 03/81 71 868E-naslov: metka.kovacic-sotla@siol.net Spletni naslov: www.ra-sotla.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Občina Kozje, Občina Podčetrtek, Občina Rogaška Slatina, Občina Rogatec, Občina Šmarje pri Jelšah.Turistična ponudba Obsotelja in Koz-janskega.

Tourist offer of Obsotelje and Kozjan-sko regions.Marmorna dvorana – B/4

REPUBLIC OF MACEDONIA MINIS-TRY OF ECONOMYJurij Gagarin 15MAKEDONIJA, NEKDANJA JUG. REP.

Telefon: +389/3093 540Telefaks: +389/3093 523E-naslov: zoran.nikolovski@economy.gov.mk Spletni naslov: www.economy.gov.mk

Promocija turistične ponudbe in turističnih produktov narave, zdravilišč, zgodovine.

Promotion of the general tourist offer, nature, spa, history tourism.Kupola – A/25

RIC BELA KRAJINATrg svobode 38340 ČRNOMELJ

Telefon: 07/305 65 30Telefaks: 07/305 65 31E-naslov: lidija.ivansek@ric-belakrajina.si Spletni naslov: www.belakrajina.si

RIC Bela krajina je javni zavod za promocijo in pospeševanje turizma in podjetništva v Beli Krajini. Ustano-viteljici zavoda sta občini Črnomelj in Semič, občina Metlika pa sodeluje kot partner zavoda pri turističnih projektih Bele krajine.

RIC Bela krajina is a public institute for the promotion and acceleration of tourism and entrepreneurship in Bela krajina established by the munici-palities of Črnomelj and Semič. The Municipality of Metlika cooperates as a partner of the institute in Bela krajina tourism projects.Marmorna dvorana – B/5

ROMAN RAJHT s.p.Cesta revolucije 1a4270 Jesenice

Telefon: 040 820 167E-naslov: kepramdzi@hotmail.comZunanji razstavni prostor

RRA POSAVJECesta krških žrtev 468270 KRŠKO

Telefon: 07/488 10 46Telefaks: 07/488 10 50E-naslov: morana.polovic@rra-posavje.si Spletni naslov: www.rra-posavje.si, www.posavje.com

Posavje - polno priložnosti; naravne posebnosti, aktivnosti v naravi, z nar-avo do zdravja, pristni okusi, kulturne zanimivosti, srečanja poslovnežev. Obiščite Posavje in ga doživite.

Posavje, full of opportunities. Natural attractions. Activities in nature. With nature to health. Authentic flavours.Cultural attractions. Business meet-ings. Visit and experience Posavje.Marmorna dvorana – B/4

SATURA d.o.o.Radvanjska cesta 1122000 MARIBOR

Telefon: 01/563 69 59Telefaks: 01/563 69 55E-naslov: info@bookingpoint.net Spletni naslov: www.bookingpoint.net

Spletna turistična agencija Book-ingpoint.net omogoča rezervacije namestitvenih kapacitet v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Pestra izbira hotelov, hostlov, penzi-onov in turističnih kmetij.

The Bookingpoint.net Internet tour-ist agency enables reservations for accommodation in Slovenia, Croatia, and Bosnia and Herzegovina at a wide choice of hotels, hostels, pensions, and tourist farms.Marmorna dvorana – B/24

PARK ŠKOCJANSKE JAME, SLOVENIJAŠkocjan 26215 DIVAČA

Telefon: 05/70 82 100Telefaks: 05/70 82 105E-naslov: psj@psj.gov.si Spletni naslov: www.park-skocjanske-jame.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Kobilarna Lipica, TIC Štanjel.Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Štanjel predstavljajo na matičnem Krasu tri najprepoznavnejše turistične zanimivosti. Izjemno doživetje ponuja sprehod po skrivnostnem podzemnem svetu, obisk domovine Lipicancev in doživetje Krasa v zavetju starodavnih grajskih zidov Štanjela.

Škocjan Caves Park, the Lipica Stud Farm, and Štanjel are the three most famous tourist attractions of the Clas-sic Karst region. A tour of the mysteri-ous underground world of the Škocjan Caves, a visit to the birthplace of the Lipizzaner horse, and experiencing karst life in the shelter of the ancient castle walls of Štanjel offer unforget-table memories.Marmorna dvorana – B/7

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJEDvoržakova 91000 LJUBLJANA

Telefon: 01/434 56 80Telefaks: 01/434 56 91E-naslov: planinska-zveza@pzs.si Spletni naslov: www.pzs.si

Planinstvo, pohodništvo, turno kolesarjenje, strokovna literatura s področja planinstva (vodniki, zemlje-vidi).

Information on mountaineering, hiking, and bicycle touring in Slovenia; profes-sional literature on mountaineering (guidebooks, maps).Preddverje Kupole – AV/4

PLAŽA d.o.o.Resslova 116330 PIRAN - PIRANO

Telefon: 041/926 808

Kava bar Sonček nudi vse vrste pijač,naša posebna ponudba pa je soft sladoled in granita, letos pa bomo našim gostom ponudili tudi enostavne hitro pripravljene jedi, hamburgerje, krompirček, špagete, pršut in še kaj! Lokal Sonček je sezonskega tipa in se odpira v spomladanskem času takoj ko posijejo prvi topli sončni žarki to je predvidoma meseca marca. Vabljeni!

The Sonček Coffee Bar offers all types of drinks; our specialty is soft ice cream and granita. This year we will also offer our guests a selection of quickly prepared snacks including hamburgers, french fries, spaghetti, prosciutto, and more. The Sonček opens for the season in spring with the first warm sunshine, possibly in March.Welcome!Prehod med Kupolo – A in Stekleno dvorano - C/27

POHODNIŠTVO GIZLjubljanska cesta 74260 BLED

Telefon: 04/574 35 48Telefaks: 04/574 35 48E-naslov: info@hiking.si

Pohodniški paketi, specializirani pohodniški hoteli, Via Alpina, Predalps-ka pot, Slovenska planinska pot, E6, E7.

Hiking packages, specialized hikers hotels, Via Alpina, Subalpine Trail,

Slovene Mountain Trail, E6 and E7 mountain trails.Preddverje Kupole – AV/6

POMURSKA TURISTIČNA ZVEZASlovenska ulica 529000 MURSKA SOBOTA

Telefon: 02/534 88 22Telefaks: 02/534 88 23E-naslov: info@pt-zveza.si Spletni naslov: www.pt-zveza.si

Pomurska turistična zveza s sedežem v Murski Soboti nudi celovite informacije o letovanju v pomurskih zdraviliščih, gostiščih in na turističnih kmetijah, pa tudi o naravnih in kulturnih znamenito-stih regije ter o možnostih rekreacije, izletov in obiskov prireditev v sončnem Prekmurju in Prlekiji.

Based in Murska Sobota, the Pomurs-ka Tourist Association offers compre-hensive information about vacations at Pomurje health spas, pensions, and tourist farms as well as about the natural and cultural attractions of the region and possibilities for recreation, excursions, and events in the sunny Prekmurje and Prlekija regions.Marmorna dvorana – B/4

PORTA-B , zavodLinhartova 183000 CELJE

Telefon: 03/ 492 63 34, 040 33 33 74, 041 33 15 34

Vabimo vas, da nas obiščete na sejmišču ali pa se podate v raziskovan-je dediščinskih poti: KOLESARJENJE – POHODNIŠTVO – KONJENIŠTVO – ZMAJARSTVO – GASTRONOMIJA – OSEBNOSTI. Za vas smo pripravili raznolike poti in spremljajoče dogodke, da vam približamo kulturno dediščino naših krajev.

We invite you to visit us at the fair and explore our heritage trails: BICY-CLING–HIKING–HORSEBACK RID-ING–HANG-GLIDING–GASTRONOMY–SPECIAL FOCUS. We can organize for you a variety of routes and accompany-ing events that will familiarize you with the heritage of our region.Kupola – A/1

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

100 101

Slovenijo doživijo skozi potepanja po šestih tematskih poteh projekta tako, da se podajo po Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Sončevi, Krošnjarski in Zlatorogovi poti.

In 2009, the “Next Exit” project begins its eighth year of operation. It invites visitors to experience Slovenia by travelling on six theme routes away from the expressways: Emerald, Wind, Amber, Sun, Peddler, and Goldenhorn.Marmorna dvorana – B/8

SOLINE Pridelava soli d.o.o.Seča 1156320 PORTOROŽ-PORTOROSE

Telefon: 05/672 13 30Telefaks: 05/672 13 31E-naslov: kpss@soline.si

Tradicionalna sol z geografskim porek-lom, izdelki podjetja SOLINE pridelava soli d.o.o., program krajinskega parka Sečoveljske soline, brošure, orodja.

Traditional sea salt with an authentic geographical provenance produced by SOLINE pridelava soli d.o.o., Šečovlje Salt Flats Landscape Park, brochures, display of traditional tools.Marmorna dvorana – B/7

SONČNA HIŠA BANOVCI, DESIGN BOUTIQUE HOTEL (NOVI MEDIJI d.o.o.)Banovci 3c9241 Veržej

Telefon: 02/588 82 38Telefaks: 02/588 82 39E-naslov: info@soncna-hisa.siSpletni naslov: www.soncna-hisa.si

Sončna hiša je butični luksuzni hotel v Banovcih, ki je začel obratovati leta 2007. Na sejmu bomo predstavili celotno ponudbo, naš klub, pripravili pa smo tudi nagradno igro.

Sončna Hiša is a luxury hotel in Ba-novci. It opened its door in 2007. At fair we will present the whole offer and our club.Marmorna dvorana – B/4

SPORT TRADE 2000 d.o.o.Celovška Cesta 280 1000 Ljubljana

Telefon: 041 615 823E-naslov: sandi.gabrovsek@siol.net

Predstavitev koles vrhunske znamke Cannondale.

Presentation of top-quality Cannondale bicycles.Kupola – A/8

SLOVENSKA ŽELEZNICE, d.o.o.Kolodvorska ulica 111506 LJUBLJANA

Telefon: 01/291 43 22Telefaks: 01/291 48 35E-naslov: gorazd.hartner@slo-zeleznice.si Spletni naslov: www.slo-zeleznice.si

Prevoz in organizacija turističnih programov za potovanja v notranjem in mednarodnem prometu.

Transportation and organization of tourist travel programs via Slovene and international railways.Marmorna dvorana – B/16

ŠENT-SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJESlovenska 53/I1000 LJUBLJANA

Telefon: 01/230 78 30Telefaks: 01/230 78 38E-naslov: dolores.kores@sent-si.org Spletni naslov: www.sent.si

ŠENT- Slovensko združenje za duševno zdravje predstavlja inovativne projekte za večjo dostopnost turistične ponudbe za vse, tudi invalide in osebe s posebnimi potrebami.

ŠENT – The Slovene Mental Health Association presents an innovative project to provide greater access to the tourist offer for everyone, including invalids and people with special needs.Steklena dvorana – C/10

ŠPORTNI CENTER POHORJE d.o.o.Mladinska ulica 292000 MARIBOR

Telefon: 02/220 88 21Telefaks: 02/220 88 29E-naslov: INFO@sc-pohorje.si Spletni naslov: www.pohorje.org

Športni center Pohorje z vso svojo ponudbo.

Pohorje Sports Center presents its comprehensive offer.Marmorna dvorana – B/14

ŠPORTNO DRUŠTVO WINDSURFING STYLE TEAMKočna 20c4273 BLEJSKA DOBRAVA

Telefon: 041 531 787E-naslov: style.team@gmail.com ; ivan@it-si.si Spletni naslov: www.surfpark.si , www.style-team.si

Surpark in styleteam sta vodilni specializirani surf, kite in windsurf spletni strani: www.surpark.si, www.style-team.si. K predstavitvi na našem razstavnem prostoru smo povabili tudi ARSO.

Surpark and Styleteam are lead-ing specialists in surfboarding, and kite- and windsurfing. Web site: www.surpark.si, www.style-team.si. We have also invited ARSO to share our exhibition area.Preddverje Kupole – AV/3

TOURSPAIN- Španski turistični urad za Slovenijo in severno ItalijoVia Broletto 30IT- MILANOITALIJA

Telefon: +39/02/720 04 625Telefaks: +39/02/720 04 318E-naslov: milan@tourspain.eu Spletni naslov: www.spain.info, www.liubliana.cervantes.es

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Instituto Cervantes, LjubljanaPromocija Španjie kot turistične destinacije v Sloveniji in Italiji. Instituto Cervantes Ljubljana center za promo-cijo španskega jezika v Sloveniji.

Promotion of Spain as a tourist desti-nation in Slovenian and Italian market. Instituto Cervantes Ljubljana, Center for the promotion of the Spanish lan-guage in Slovenia.Kupola – A/17

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Telefon: 02/331 27 58Telefaks: 02/331 27 57E-naslov: urednistvo@revijahorizont.com Spletni naslov: www.revijahorizont.com

Horizont - revija za turizem in popotništvo; potopisi, reportaže, turistične novice (tujina in Slovenija), nasveti, popotniška fotografija,...

Horizont –magazine for tourism and travel; tours, reportage, tourist news (foreign and Slovene), advice, travel photography, . . .Preddverje Marmorne dvorane – B2/3

SIDARTA D.O.O.Cerkova 9 1000 Ljubljana

Telefon: 01/561 34 73Telefaks: 05/907 28 97E-naslov: office@sidarta.siSpletni naslov: www.sidarta.si

Sidarta je specializirana založba za izdajanje vodnikov s področij izletništva, kolesarjenja, plezanja in gorništva. Poleg knjig izdajamo še zemljevide, razglednice in voščilnice. Tudi za zunanje naročnike.

Sidarta is a specialized publisher of guidebooks for excursions, bicycling, climbing, and mountaineering. In addi-tion to books, we publish maps, post-cards, and greeting cards and publish commissioned works.Marmorna dvorana – B/29

SINERG d.o.o.Kolodvorska cesta 286230 Postojna

Telefon: 041 696 370Telefaks: 05/726 26 35E-naslov: sinerg@siol.net Spletni naslov: www.pascofix.si

Pascofix- večnamensko lepilo zamanjša popravila koles in opreme za prosti čas.

Pascofix multipurpose glue for smallerrepairs to bicycles and leisure time equipment.Prehod med Kupolo – A in Kocko A2/3

SKOK ŠPORTPodjetje za šport, trgovino, gostinstvo, turizem in storitve d.o.o.Marinovševa 81210 LJUBLJANA - ŠENTVID

Telefon: 01/512 44 02Telefaks: 01/512 44 03E-naslov: info@skok-sport.si Spletni naslov: www.skok-sport.si

Doživetja v naravi, kajak, sea kajak, rafting, team building, motivacijski do-godki za podjetja, šolski športni dnevi, športni center v Ljubljani.

Experiences in nature, kayaking, sea kayaking, rafting, team building, mo-tivation events for companies, school sport days, sports center in Ljubljana.Kupola – A/30

SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ, G.I.Z.Teharska cesta 403000 CELJE

Telefon: 03/544 21 11Telefaks: 03/544 28 19E-naslov: ssnz@siol.net Spletni naslov: www.terme-giz.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Hotel Sava Rogaška, LifeClass Hotels & Spa Portorož, Talaso Strunjan, Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Banovci, Terme Dobrna,Terme Dolenjske Top-lice, Terme Lendava,Terme Olimia Podčetrtek, Terme Radenci, Terme Šmarješke Toplice, Terme Topolščica, Thermana Laško. Terme Čatež - največje termalno turistično središče omogoča prijetno počitnikovanje v hotelih, apartmajih ali kampu, uživanje v vodnih atrakcijah poletne in zimske Termalne riviere, sprostitev v sodobnih wellness centrih.

Slovenia’s largest thermal spa tourist center offers pleasant holidays in hotels, apartments, and a campground, enjoyment of water attractions at the summer and winter Thermal Riviera, and relaxation in a modern wellness center.

Terme Ptuj so se razvile na vrelcih termalne vode; razpolagajo s 4.200 m2 notranjih in zunanjih vodnih

površin. Gostom je na voljo namestitev v Grand Hotelu Primus****, srce hotela so Valens Augusta wellness ter bazeni in savne. V neposredni bližini Termalnega Parka sta apartmajsko naselje*** in kamp, kjer je možnost postavitve lastne prikolice ali šotora. Na voljo je tudi 25 popolnoma oprem-ljenih počitniških hišic.

The Ptuj Thermal Spa developed at springs of thermal water and offers 4,200 square meters of indoor and outdoor water surfaces. Guests can stay at the Grand Hotel Primus****, whose heart is the Valens Augusta Wellness Center with its pools and saunas. In the immediate vicinity, the Thermal Park offers an apartment colony*** and campground for tents and trailers. Also available are 25 fully furnished holiday bungalows.

Daleč od mestnega hrupa in vse hitrejšega ritma sodobnega življenja lahko v zdraviliščih odkrivamo skrivnosti neokrnjene narave in se posvečamo sebi. V njih lahko preživimo prijetne družinske počitnice, storimo nekaj zase, za svoje telo in dušo, si izboljšamo telesno in psihično priprav-ljenost. To nam omogočajo dobro opremljeni zdraviliško-rekreativni centri.

Far from city noise and all too fast pace of modern life, you will discover the secrets of unspoiled nature and pamper yourself at Slovenia’s health spas and resorts. Here you can enjoy pleasant family holidays, do something for yourself, for your body and soul, and improve your physical and mental fitness. Our well-equipped health spa-recreation centers make it all possible.Marmorna dvorana – B/23

SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA - STODunajska cesta 1561000 LJUBLJANA

Telefon: 01/589 18 40Telefaks: 01/589 18 41E-naslov: info@slovenia.info Spletni naslov: www.slovenia.info

Projekt »Na lepše« se letos izvaja že osmo leto. Obiskovalce vabi, da

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

102 103

TURISTIČNA ZVEZA NOVA GORICAUlica tolminskih puntarjev 45000 NOVA GORICA

Telefon: 05/330 46 02Telefaks: 05/330 46 05E-naslov: dejana.basa@siol.net Spletni naslov: www.novagorica-tourizem.com

Na turistični zvezi TIC Nova Gorica posredujemo informacije o naravni in kulturni dediščini, dogodkih in pr-ireditvah ter gostinski ponudbi in nastanitvenih zmogljivostih območja. Na željo nudimo pomoč pri organizaciji izletov po Novi Gorici in okolici.

The Nova Gorica Tourist Information Center provides information about the area’s natural and cultural heritage, events and performances, and the dining and accommodation possibilities of the area. Upon request, we provide help in organizing tours of Nova Gorica and the surrounding area.Marmorna dvorana – B/2

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJEMiklošičeva ulica 381000 LJUBLJANA

Telefon: 01/434 16 70Telefaks: 01/434 16 80E-naslov: tzs@siol.net

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Društvo za ohran-janje dediščine Turjak, Občinska turistična zveza Maribor, Pomurska turististična zveza, Štajerska turistična zveza, Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska,Turistična zveza Dolen-jske in Bele krajine, Turistična zveza Grosuplje, Turistična zveza Slovenska Bistrica, Turistično društvo Banjška in Trnovska planota, Turistično društvo Barje, Turistično društvo Bloke, Turistično društvo Borovnica, Turistično društvo Cankova, Turistično društvo Destrnik, Turistično društvo Ilirska Bistrica, Turistično društvo Kanja Trzin, Turistično društvo Kolpa, Turistično društvo Lipa Dravlje, Turistično društvo Ljubljana Šiška, Turistično društvo Lokovec, Turistično društvo Maribor, Turistično društvo Mozirje, Turistično društvo Notranjska,

Turistično društvo Polenšak, Turistično društvo Ptujska gora, Turistično društvo Selnica ob Dravi, Turistično društvo Semič, Turistično društvo Slovenske Konjice, Turistično društvo Središče ob Dravi, Turistično društvo Sromlje, Turistično društvo Starše, Turistično društvo Svečina, Turistično društvo Šempeter v Savinski dolini, Turistično društvo Tržič, Turistično društvo Veržej, Turistično društvo Vitica, Turistično društvo Zgornja Kun-gota, Turistično društvo Žiri, Turistično hortikulturno društvo Zdole, Turistično razvojno društvo Krajinski park Dobovec, Turistično športno društvo Kostel, Zavod Etno-eko.Turistična društva iz cele Slovenije bodo obiskovalcem predstavila svoj nabor posebnosti iz naslova narave, kulture in dogodkov, s katerimi spletajo svoje turistične posebnosti, ter vabila v svoje okolje na obisk, počitek in novo doživetje. Turistična zveza Slovenije in njena turistična društva končno posta-jajo tudi priznani partner turističnega gospodarstva kraja, regije in države, zato bo njihova sejemska predstavitev kot pokušnja turistične zgodbe, dobrodošel splet idej, motivov in želja po odkrivanju in uživanju Slovenije. Tu-rizem se začne pri človeku in turistična društva bodo potrdila slogan: “Turizem smo ljudje!”

Tourist associations from across Slov-enia will present their lists of special attractions—nature, culture, and vari-ous events—that comprise their tourist offers and invite you to their areas for a visit, a holiday, or a new experience. The Tourist Association of Slovenia and its affiliated tourist organizationshave finally become a recognizedpartner in the tourist economies of towns, regions, and the country, and their presentation at the fair will be a welcome interweaving of ideas, motifs, and desires for discovering and enjoying Slovenia. Tourism begins with people and the tourist associations will each in their own way confirm theslogan “Tourism is people!”

TURIZEM BLEDZavod za pospeševanje turizmaCesta svobode 114260 BLED

Telefon: 04/57 80 500Telefaks: 04/57 80 501E-naslov: info@dzt.bled.si Spletni naslov: www.bled.siPredstavitev turistične ponudbe in znamenitosti na Bledu.

Presentation of the tourist offer and attractions of Bled.Marmorna dvorana – B/1

TURIZEM BOHINJZavod za pospeševanje turizmaTriglavska cesta 304264 BOHINJSKA BISTRICA

Telefon: 04/574 75 90Telefaks: 04/574 75 91E-naslov: info@bohinj.si Spletni naslov: www.bohinj.si

Predstavitev turistične ponudbe in aktivnosti v Bohinju.

Presentation of tourist offer and activi-ties in the Bohinj region.Marmorna dvorana – B/1

UNIOR d.d.Program turizemKovaška cesta 103214 ZREČE

Telefon: 03/75 76 000Telefaks: 03/75 62 446E-naslov: turizem@unitur.eu Spletni naslov: www.unitur.eu

ROGLA - Športni in wellness program. TERME ZREČE - zdraviliški in wellness program.

ROGLA – Sport and wellness program. ZREČE THERMAL SPA – health spa and wellness program.Marmorna dvorana – B/6

UP TURISTICA - FAKULTETA ZA TURISTIČNE ŠTUDIJE PORTOROŽObala 11a6320 PORTOROŽ - PORTOROSE

Telefon: 05/617 70 00Telefaks: 05/617 70 20E-naslov: info@turistica.si

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TRGOAVTO KOPER d.d.Pristaniška ulica 43a6000 KOPER

Telefon: 05/66 36 000Telefaks: 05/66 36 481E-naslov: info@trgoavto.siSpletni naslov: www.trgoavto.si

Podjetje Trgoavto Koper d.d. je vodilna trgovska družba v Sloveniji za pro-dajo koles, dvokoles in specializiranih izdelkov za Vaš dom in Vaš avtomobil. Preko 40 lastnih trgovin nam omogoča solidno pokritje slovenskega trga in dostopnost naše ponudbe kupcem.

Trgoavto Koper d.d. is a leading retailer in Slovenia for the sale of bicycles, motorcycles, and specialized items for homes and automobiles. More than forty private outlets enable us to cover the Slovene market and offer our serv-ices to customers.Kupola – A/9

TRIGLAVSKI NARODNI PARKRečiška cesta 54260 BLED

Telefon: 04/578 02 00Telefaks: 04/578 02 01E-naslov: triglavski-narodni-park@tnp.go.si Spletni naslov: www.tnp.si

Triglavski narodni park (TNP) spada med najstarejše parke v Alpah in je edini narodni park v Sloveniji. Na sejmu TIP bomo predstavili svoja Informacijska središča Dom Trenta in Triglavsko rožo Bled, različne dogodke v letu 2009 in odgovarjali na vprašanja vedno številčnejših občudovalcev in obiskovalcev te edinstvene narave.

Triglav National Park is one of the oldest parks in the Alps and the only national park in Slovenia. At the fair we are presenting the park’s Dom Trenta and Triglavska roža Bled information centers, various events planned for 2009 and will answer the questions of the ever more numerous admirers and visitors of this unique natural treasure.Preddverje Kupole – AV/5

TURISTIČKA ORGANIZACIJA HERCEG NOVIJova Dabovića 12ME - 85340 HERCEG NOVIČRNA GORA

Telefon: +382/31/350 820Telefaks: +382/31/350 840E-naslov: info@hercegnovi.travel Spletni naslov: www.hercegnovi.travel

Turistična organizacija Herceg Novi izvaja splošno informativno-promocijsko dejavnost z namenom promocije turistične ponudbe mesta. Izvaja, organizira in koordinira kulturne, zabavne, športne in druge prireditve ter organizira ekološke akcije. Spremlja in popisuje turistični promet, koordinira in sodeluje z vsemi subjekti. Izvaja raziskave trga (ankete).

The Herceg-Novi Tourist Association organizes general information and ad-vertising activities for the promotion of Montenegro’s tourist offer. It initiates, organizes, and coordinates cultural, entertainment, sports, and other events and organizes environmental cam-paigns. It monitors and records tourist traffic, coordinates and cooperateswith all tourist establishments and companies, and undertakes market research (questionnaires).Kupola – A/7

TURISTIČKA ORGANIZACIJA OPŠTINE BUDVAMediteranska br. 485310 BudvaČRNA GORA

Telefon: +382/33/402 814Telefaks: +382/33/402 550E-naslov: tob@cg.yuSpletni naslov: www.budva.travel

Promocija turističnega mesta Budva.

Promotion od tourist city of Budva.Kupola – A/33

TURISTIČKA ORGANIZACIJA SMEDEREVOOmladinska 111300 SRBIJA, SRBIJA

Telefon: +381/262/22 29 52Telefaks: +381/262/22 29 52

E-naslov: turizam@nadlanu.com Spletni naslov: www.toosd.com

Turistična organizacije mesta Sme-derevo s ponosom predstavlja: smederevsko trdnjavo (ena največjih srednjeveških trdnjav v Evropi), reko Donavo in srbsko gostoljubnost. Dobrodošli!

Tourist organization of Smederevo City proudly presents: Smederevo fortress (one of the biggest medieval Fortress in Europe), Danube River and serbian hospitality. Wellcome!Kupola A/16

TURISTIČKA ORGANIZACIJA SRBIJEDečanska 8/a11000 BEOGRADSRBIJA

Telefon: +381/11/32 32 586Telefaks: +381/11/32 21 068E-naslov: office@serbia.travelSpletni naslov: www.serbia.travel Kupola – A/15

TURISTIČKO UDRUŽENJE U BOSNI I HERCEGOVINIBranilaca Sarajeva 21/IVBA-71000 SARAJEVOBOSNA IN HERCEGOVINA

Telefon: +387/33/252 900Telefaks: +387/33/252 901E-naslov: tour.off@bih.net.ba Spletni naslov: www.bhtourism.ba Kupola – A/18

TURISTIČNA ZVEZA MEDVODECesta komandanta Staneta 121215 MEDVODE

Telefon: 01/361 43 46E-naslov: info@tzm.si Spletni naslov: www.tzm.si

Turistična predstavitev krajev po občini Medvode (prosti čas, rekreac-ija - športne aktivnosti, kolesarjenje, pohodništvo ...).

Tourist offer of the Municipality of Med-vode (leisure time activities, recreation and sport activities, bicycling, hiking, etc.).Marmorna dvorana – B/1

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

104 105

food, and wine, and friendly with tradi-tional customs and a rich heritage.Marmorna dvorana – B/7

ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJEKrekov trg 33000 CELJE

Telefon: 03/42 87 930Telefaks: 03/42 87 931E-naslov: tic@celje.si Spletni naslov: www.celje.info

Zavod Celeia Celje je javni zavod, ki opravlja aktivnosti na področju kulture in turizma. Naše ključne usmeritve so: zagotavljanje uspešnega tržnega komu-niciranja za povečanje prepoznavnosti mesta Celje, pozicioniranje mesta Celje kot »city break« destinacije in pospeševanje razvoja turističnih produk-tov iz okolice skozi različne projekte.

Zavod Celeia Celje is a public institute involved in activities in the fields ofculture and tourism. Our key orienta-tions are ensuring successful market communication for increasing the rec-ognition of the City of Celje, positioning Celje as a “city break” destination, and increasing the development of tourist products in the area through various projects.Marmorna dvorana – B/6

ZAVOD ZA TURIZEM KRANJGlavni trg 24000 KRANJ

Telefon: 04/238 04 50Telefaks: 04/238 04 51E-naslov: info@tourism-kranj.si Spletni naslov: www.tourism-kranj.si

Na Zavodu za turizem Kranj vam bomo pokazali najzanimivejše poti po srednjeveškem mestu, vas popeljali po kranjskem podzemlju, napotili po poteh kulinaričnih specialitet ali vam sve-tovali, kako preživeti trenutke v čudoviti okolici Kranja.

At the Kranj Tourist Office we will showyou the most interesting routes around the medieval city, take you through Kranj’s underground world, fill youon routes of culinary specialties, and advise you on how to spend time in the

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Spletni naslov: www.turistica.si

Fakulteta za turistične študije - Tu-ristica Univerze na Primorskem je vodilna izobraževalna, raziskovalna in svetovalna visokošolska institucija s področja turizma v Sloveniji. V želji po doseganju odličnosti se tesno povezuje s turističnim gospodarstvom in na široko odpira vrata študentom v svet.

The Faculty for Tourism Studies of the Turistica Univerza in Primorska is a leading educational, research, and consulting higher education institution in the field of tourism in Slovenia. Withthe goal of achieving excellence, it is closely linked to the tourist industry and opens its doors wide to students from around the world.Steklena dvorana – C/26

USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJEKropa 134245 KROPA

Telefon: 04/533 61 20Telefaks: 04/530 81 79E-naslov: pkd.slovenia@gmail.com Spletni naslov: www.kultura-natura.si

Ohranjanje, predstavljanje in uveljav-ljanje slovenske kulturne in naravne dediščine; kulturno-izobraževalni tur-izem doma in v slovenskem zamejstvu; prireditve, razstave, založništvo, temat-ski projekti; izobraževanje, informacije, povezovanje.

Preserving, presenting, and recogniz-ing Slovenia’s cultural and natural heritage; a cultural and educational tourism at home and along Slovenia’s borders; events, exhibitions, publishing, theme projects; education, information, communication.Steklena dvorana – C/25

VARPRODUKCIJA, OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI, SANDRA ĐOREM S.P.Trg prekomorskih brigad 51000 Ljubljana

Telefon: 040 901 891E-naslov: info@varproductions.com Spletni naslov: www.nature-beat.com , www.varproduction.com

Varprodukcija predstavlja projekt UTRIP NARAVE. Rekreacijska windsurferska ‘’oaza’’ na polotoku Pelješac nasproti Korčule ponuja nastanitev, tečaje wind-surfanja ter gratis večerne in jutranje ure pilatesa in hatha joge na plaži.

Varprodukcija presents the UTRIP NARAVE / NATURE BEAT project. This recreational windsurfers “oasis” on the Pelješac peninsula opposite Korčula offers accommodations, windsurfinglessons, and free evening and morning pilates and hatha-yoga on the beach.Preddverje Kupole – AV/8

VERTEKS TG d.o.o.Cesta na Ostrožno 993000 CELJE

Telefon: 03/490 26 28Telefaks: 03/780 08 12E-naslov: info@vertekstg.si Spletni naslov: www.verteks.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Arctic Spas, ZDA, ogrevani masažni bazeni, Viking Spas, Canada, ogrevani masažni bazeni.Prodaja in zastopništvo za ogrevane masažne bazene Viking Spas, Arctic Spas.

Sales and distribution of Viking Spas and Arctic Spas heated massage pools. Steklena dvorana – C/29

VIDAX d.o.o.Ulica Jelenčevih 64, Pekre2341 LIMBUŠ

Telefon: 02/429 51 00Telefaks: 02/429 51 01E-naslov: vidax@siol.net Spletni naslov: www.starboard.si

Zastopamo v svetu vodilno podjetje jadralnih desk STARBOARD, jader SEVERNE in kajtov AIRUSH. Starboard je zaslužen za ponoven globalni razcvet jadranja na deski.

We represent STARBOARD, the world’s leading manufacturer of wind-surfing boards, SEVERNE sails, andAIRUSH kites. Starboard is responsi-ble for the renewed global interest in windsurfing.Preddverje Kupole – AV/2

ZADRUGA PRIDELOVALCEV IN TRGOVCEV SADJE IN ZELENJAVA Z.O.O.Plemljeva 21000 Ljubljana

Telefon: 01 / 512 23 48E-naslov: veletrznica.vizmarje@siol.net

Promocija lokalno pridelanega sadja in zelenjave iz sheme kakovosti ( In-tegrirana pridelava ).

Promotion of locally produced fruits and vegetables from the scheme of quality (integrated production).Preddverje Marmorne dvorane B2 / 9

ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKATržaška cesta 251360 VRHNIKA

Telefon: 01/750 66 30Telefaks: 01/750 66 36E-naslov: info@zavod-cankar.si Spletni naslov: www.zavod-cankar.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Občina Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Horjul, Občina Vrhnika.Predstavitev turistične ponudbe občin Vrhnika, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica.

Presentation of the tourist offer of the municipalities of Vrhnika, Horjul, Do-brova-Polhov Gradec, and Brezovica.Marmorna dvorana – B/7

ZAVOD ŠTIPKosovelova ulica 56210 SEŽANA

Telefon: 05/764 02 50Telefaks: 05/764 02 51E-naslov: info@hostelkras.com Spletni naslov: www.hostelkras.com

Kras - pokrajina s pogledom na morje, privlačna skozi vse leto, gostoljubna do ljubiteljev narave, dobre hrane in vina ter prijazna s tradicionalnim načinom in bogato dediščino.

Kras – the Classical Karst region with a view of the sea, attractive year round, hospitable to lovers of nature, good

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

wonderful surroundings of Kranj.Marmorna dvorana – B/1

ZAVOD ZA TURIZEM MARIBORPartizanska cesta 472000 MARIBOR

Telefon: 02/234 66 00Telefaks: 02/234 66 23E-naslov: zzt@maribor.si Spletni naslov: www.maribor-pohorje.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Športni center Pohorje, Terme MariborPredstavljamo turistično ponudbo mesta in okolice “Maribor - Pohorje”, in sicer v sodelovanju s Termami Maribor in Športnim centrom Pohorje.

In cooperation with the Pohorje Sports Center and the Maribor Thermal Spa we are presenting the tourist offer of the City of Maribor and the Maribor-Po-horje region.Marmorna dvorana – B/6

ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTOGlavni trg 78000 NOVO MESTO

Telefon: 07/393 92 63Telefaks: 07/393 92 65E-naslov: tic@novomesto.si Spletni naslov: www.novomesto.si , www.dolenjska.net

V Zavodu za turizem Novo mesto vas napotimo na najzanimivejše lokacije Novega mesta in Dolenjske, informi-ramo vas o možnostih prenočevanja, aktivnega preživljanja dopusta, o gostin-ski ponudbi in prireditvah. V TIC-u pa vam po dogovoru organiziramo voden ogled Novega mesta in okolice; lahko si izposodite kolesa ter kupite spominke.

At the Novo mesto Tourist Information Center we will guide you to the most interesting locations in Novo mesto and the Dolenjska region and provide infor-mation about overnight accommoda-tions, active leisure time activities, res-taurants, and events. Upon request, we organize guided tours of Novo mesto and its surroundings, and you can also rent bicycles and buy souvenirs.Marmorna dvorana – B/5

ZBORNICA GORSKIH CENTROV, GZSDimičeva 131000 Ljubljana

Telefon: 01/589 81 30Telefaks: 01/589 82 24E-naslov: dusan.bozicnik@slo-skiing.netSpletni naslov: www.slo-skiing.net

Na sejmu se v Stekleni dvorani pred-stavljamo s svojo ponudbo gorskih cen-trov, na zunanjem prostoru, na Mestni ploščadi, pa s prvim organiziranim smučiščem v Ljubljani – Snežni vrtec. Sneg je pripravilo podjetje EDITRADE, d.o.o., zastopniki za podjetje SUFAG.

At the fair we will present our offer of mountain centers in the Glass Hall, and outside we will create the Snow Kin-dergarten, the first organized ski areain Ljubljana. The snow will be prepared by EDITRADE d.o.o., representatives of the SUFAG company.Steklena dvorana – C/5

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJEFrankopanska ulica 51000 LJUBLJANA

Telefon: 01/432 30 35Telefaks: 01/433 33 71E-naslov: epc@epc.si Spletni naslov: www.epc.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: EVROPSKI POTROŠNIŠKI CENTERZveza potrošnikov Slovenije je nevladna, neprofitna, neodvisna organizacija, kat-ere cilj so osveščeni potrošniki. Znotraj ZPS deluje Evropski potrošniški center (EPC), ki je del mednarodne mreže za brezplačno pomoč potrošnikom pri čezmejnih sporih.

The Consumers Association of Slov-enia is a non-governmental, non-profit,independent organization whose goal is well informed consumers. Within the association operates the European Consumers Center, which is part of an international network for free assist-ance to consumers involved in cross-border disputes.Steklena dvorana – C/8

106 107

Intervju Salon plovil

Letos se Salon plovil že tretjič predstavlja v družbi turistične ponudbe. Na ta način se logično povezujeta nakup in uporaba plovil. Je tovrstna povezava prepričala tudi razstavljavce?

V tem primeru ne gre toliko za prepričanje razstavljavcev. Gre bolj za odmevnejši dogodek, ki s skupnim imenovalcem pritegne več obiskoval-cev. Salon plovil ter Turizem in prosti čas se tematsko zelo dopolnjujeta. Tisti, ki pridejo bolj zaradi radovednosti in nabiranja novih idej, kako preživeti počitnice, lahko na Salonu plovil najdejo tudi veliko izbiro manjših, finančnodostopnejših plovil, primernih npr. za družine. Vedno več zanimanja pa je za najem plovil: npr. skupina ljudi najame za počitnice jadrnico. Tisti pa, ki se odločajo za nakup plovil, so navadno zelo specifični obiskovalci, in natančnovedo, po kaj so prišli.

V Sloveniji se med letom odvije kar nekaj dogodkov, na katerih se pred-stavljajo ponudniki plovil. V čem se od njih razlikuje Salon plovil, ki ga organ-izira Gospodarsko razstavišče? In kdo so glavni konkurenti vašega dogodka?

Salon plovil se od ostalih tovrstnih dogodkov v Sloveniji razlikuje v tem, da GR nima morja: tukaj ni plime niti oseke (smeh). Zato je poudarek predvsem na malo manjših plovilih, do 10/12 m. Takšna plovila so zanimivejša in hkrati finančno dosegljivejša za več ljudi. Okonkurenci tako ne moremo govoriti – kar jo je, pa je koristna za dober posel.

Kdo vse se predstavlja na letošnjem salonu in katere so novosti v ponudbi?

Na letošnjem salonu se predstavlja kar nekaj zanimivih znamk. To so: Sea Ray, Quicksilver, Elan, StingRay, Starfisner,Faeton, Sea Master, Monterey, Kardis, Sacs, Honda Marine, De Drait Yacht-ing , BMY, Excel, Coronet, Sailselect, Cantiere alto Adriatico, Crownline, Manomarine, Intermare, Four Wins, Rinker ipd. Na podlagi dodatne oreme za plovbo pa bo možno izbirati med: Techmarine, Garmin, Zodiac, 4W for water, Barigo, Norrcross in HawkEye, Gme, Musto idr.

Ali nas boste presenetili s kakšno evropsko ali svetovno premiero?

Hja, tega pa še ne izdam … naj zaenk-rat ostane skrivnost … pridite in se pustite presenetiti.

NA GR ZA PLOVILA NI PLIME NE OSEKEPOGOVOR Z ANO BOŽIČ, VODJO SALONA PLOVIL (22. 1.–25. 1. 2009)

In še za konec. Kakšen bo Salon plovil 2010? Kakšni so vaši cilji za prihodnji razvoj sejma?

Prizadevamo si upoštevati predloge in želje razstavljavcev, ki nas nagovarjajo k še večji ponudbi dodatne opreme za navtični način preživljanja prostega časa. Ker se takšni projekti ne dogajajo čez noč, načrtujemo, da bomo do leta 2010 ujeli vlak tudi na tem področju.

Sejem plovil se je utrdil kot prvi sloven-ski navtični sejem v prihajajočem letu in kot prvi v vrsti domačih navtičnih ponudb. Zelo zgodnji termin omogoča kupcem in prodajalcem dovolj časa za nakup in do-bavo plovila do težko pričakovanega poletja.

Navtika za navdušence

PLOVILA SE PREDSTAVIJO (22. – 25.1.2009)MOTORNI ČOLNI, JADRNICE IN NAVTIČNA OPREMA NA ŽE 5. SALONU PLOVIL

Zato ne preseneča zadovoljstvo pro-dajalcev s terminom in krajem sejma – Ljubljana je najmočnejše tržišče in stičišče vseh kupcev – ne le manjših, ampak tudi velikih plovil. Vedno več razstavljalcev in vedno več razstav-ljenih plovil pove dovolj o trendih in pričakovanjih prodajalcev in kupcev. Nenazadnje so prvi koraki vedno tudi najbolj pomembni, in če si s prvim plovilom zadovoljen, vzljubiš navtiko in proizvajalca čolnička. Trenutno gospo-darsko in finančno stanje na mnogihtrgih in tudi pri nas pa prav išče manjša plovila in predvsem manjše porabnike goriva. Zato je letošnji Salon plovil tudi dobra priložnost za razmislek o prihod-njem nakupu.

Obiskovalcem bodo na voljo plovila nekaterih navtičnih znamk, ki so zelo znane v svetu in pomenijo vodilna mesta v svojih kategorijah. Prostorske možnosti sejma so sicer omejene, a mnogi razstavljalci izkoristijo priložnost za predstavitev novosti v svojem proda-jnem programu in z razgovori kupcem predstavijo novosti iz siceršnjega svo-jega prodajnega programa večjih mo-tornih jaht in trawlerjev. Kupcem bodo ponudili na ogled mnoge znamke, med katerimi zagotovo izstopa ameriški Sea Ray. Eden največjih proizvajalcev plovil

za zabavo na svetu bo na sejmu plovil razstavil kar sedem modelov, med katerimi so Sea Ray 285, 255, 195, 185, 175, 240 in 220. Poleg njega bo še znani Quicksilver z modeloma 640, 635 in 620. Ameriške barve bosta zastopala Four Winns s štirimi modeli H188, S 215, V278 in SL 222 ter štirimi motornimi čolni Rinker. Ameriške barve bodo zastopali tudi trije modeli Chaparala, še posebej model 216 in dva modela Regala.Ljubitelji gumenjakov bodo lahko ocen-jevali enega najbolj znanih tovrstnih čolnov – italijanski ZAR, tokrat z dvema razstavljenima modeloma. Obisko-valcem bodo na voljo tudi izvenkrmni motorji skoraj vseh pomembnih znamk z močjo tja do 200 KM. Tudi ljubitelji jadrnic bodo prišli na svoj račun, saj bo razstavljenih nekaj manjših jadrnic do 8 metrov.

Ker je Salon plovil združen s sejmom Turizem in prosti čas, se bodo lahko obiskovalci navtičnega sejma pos-vetovali tudi o možnih destinacijah, privezih svojih plovil po Jadranu in vsem, kar sodi zraven. Tisti bolj športno usmerjeni pa bodo lahko ob-novili svoje znanje o potapljanju.

VABLJENI!

108 109

Burin YC d.o.o. nudi leta 2009 širok izbor najema jadrnic na različnih destinacijah po Jadranu, Grčiji, Turčiji in ostalem Mediteranu, Karibih, Indijskem oceanu in Pacifiku. Burinovabaza 60 jadrnic je v marini Kornati v Biogradu. Poleg najema plovil organiziramo tudi flotile in regate.

Eno - ali večdnevno prireditev pripravi-mo na največji floti jadrnic istegatipa na Jadranu. Gre za monotipne jadrnice (20 x) ELAN 340, privezane v Biogradu in v marini Jezera. Burinova šola jadranja z izkušenimi inštruktorji poteka že 12 let in deluje na indi-vidualni osnovi. Za večje skupine ali podjetja organiziramo skupinski najem za poslovne namene (team building).

Od leta 2007 smo tudi uradni zas-topnik za prodajo navtične opreme švedskih podjetij Baltic in Poly Ropes. Baltic je največji evropski proizvajalec varnostne opreme za plovila: jadralna oblačila, lovska oblačila in rešilne jopiče vseh vrst izdelujejo v skladu z najvišjo kakovostjo. Poly Ropes pa velja za en-ega najprepoznavnejših izdelavovalcev vrvi v Evropi.

Marinada ‘09 – navtični dogodek leta bo že šestič potekal v organizaciji Burin YC. Jadralni del dogodka je že letos presegel vsa pričakovanja, saj je zabeležil največje število prijavljenih plovil med vsemi regatami v Sloveniji. Gost družabnega dela za ‘09 je tudi že znan – to bo hrvaški pop zvezdnik Tony Cetinski.

Navtika za navdušence

BURIN YACHTING KLUB

111

Spoštovani ljubitelji mor-ja, navtike, podvodnega ribolova in vseh ostalih morskih aktivnosti! V sodelovanju s podjetjem Aquas d.o.o. smo pripravili zelo zanimivo predavanje o podvodnem ribolovu, tj. je o športu, ki je vedno bolj priljubljen med lastniki jadrnic, motornih bark, pa tudi med naključnimi obiskovalci morja. Prepričani smo, da poznate koga, ki se z njim ukvarja, zelo verjetno pa je, da ste tudi sami že kdaj poprijeli za podvodno puško ali pa vsaj razmišljali o tem, kako bi bilo, če bi si na dopustu ujeli svežo ribo.

O različnih tehnikah, s katerimi lovimo ribe, raznovrstni in kakovostni opremi, ki jo potrebujete, nasvetih za varno potapljanje na vdih in še čem vam bo v soboto, 24. 1. 2009, ob 11h, predaval Robi Podgoršek, 13-kratni državni prvak in član reprezentance vse od leta 1992, do nedavno pa tudi uvrščen na

POTOPITE SE Z NAMIPREDAVANJE O PODVODNEM RIBOLOVU IN PROSTEM POTAPLJANJU NA SALONU PLOVIL

Navtika za navdušence

20. mesto na svetu. S tem športom se ukvarja že dolgo in pravi, da se ga do danes še ni naveličal. Zakaj ne, boste izvedeli na predavanju, kjer mu boste lahko zastavili tudi kakšno vprašanje. Z izkušnjami iz svoje bogate kariere vam bo morda lahko svetoval, kako lahko izboljšate svojo tehniko.

Drugi del predavanja pa smo namenili apnei oziroma prostemu potapljanju, s katerim se je verjetno soočil že vsak posameznik, ki se je kdaj z masko in plavutmi potopil pod morsko gladino. Verjetno ni treba razlagati, da je apnea

seveda precej več kot to in v tekmovalnih oblikah zahteva tako kot vsak vrhunski šport ogromno treninga, fizične in psihičnekondicije. V zadnjem času je še posebej velik poudarek na meditativnih tehnikah, ki se uporabljajo v jogi. Verjetno še ne veste, da je svetovni rekord v statični apnei kar 10 minut in 12 sekund, najgloblji potop v kategoriji ‘’no limits’’ pa znaša neverjet-nih 214 metrov. O pripravah, treningih in dosežkih slovenske reprezentance bo spregovoril Marko Šifrar, vodja komisije za prosto potapljanje, družbo pa mu bo delal še kakšen reprezentat.

1 GOMON d.o.o.2 YUCCA BOATS d.o.o.3 ATAL d.o.o.4 NAR d.o.o.5 AS BOATS d.o.o.5a AS BOATS d.o.o.6 AZIMUT d.o.o.7 BURIN YACHTING CLUB d.o.o.8 PURUS MARINE d.o.o.9 FORTASSE d.o.o.10 CARAVAN d.o.o.11 HINCO LENDAVA d.o.o.12 LOTOS MARIN d.o.o.13 R.A.V. d.o.o.14 FREEDOM CENTER15 ZAVOD BIG16 DA CAPO TX d.o.o.17 U & G d.o.o.18 ALEGRIS d.o.o.19 ZALOŽBA KAPITAL d.o.o.20 NAVTIKA ČARTER d.o.o.21 BAR - BBB catering

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V DVORANI KOCKA (A2)

Salon plovil

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

112 113

Salon plovil

(BBB) GOSTINSTVO STANE UKMAR s.p.Kolovec 151235 Radomlje

Telefon: 01/729 25 97, 041 389 660Telefaks:. 01/729 25 98E-naslov: peter@bbb-catering.si

Gostinska ponudbaCatering offer

ADRIATIK TURIZEM d.o.o.Poslovna cona A 264208 Šenčur

Telefon: 059 011 099, 031/ 732 777Telefax: 059 011 098E-naslov: matevz@adriatik.si Spletni naslov: www.adriatik.si

Čarter plovil (www.hisanavodi.si ) ter prodaja in najem avtodomov Giottiline, Ci in Itineo.

Rental of boats (www.hisanavodi.si), selling and rental of motorhomes Giot-tiline, Ci and Itineo.

ALEGRIS d.o.o.Gabrje 451356 Dobrova

Telefon: 01/364 90 01E-naslov: info@alegris.si Spletni naslov: www.alegris.si

Pooblaščeni zastopnik za kanadske športne gliserje in cruiserje znamke DORAL, Hrvaške barke (fisching– cruiser) proizvajalca ADEX NAUTICA in hrvaško polizpodrivno plovilo FOR-TUNA 730 ladjedelnice PIČULJAN.

Authorized representative for Canadian DORAL sport speedboats and cruisers, Croatian boat builder ADEX NAUTICA (fisching - cruiser), and Croatian boatbuilder PIČULJAN (FORTUNA 730).

AS BOATS d.o.o.Fram 1A2313 Fram

Telefon: 02/608 41 41Telefaks: 02/608 40 61E-naslov: asboats@siol.net Spletni naslov: www.as-boats.si

Ekskluzivna prodaja plovil: Four winns, Rinker, Viper, Drago boats ter gumen-jakov Brig. Vedno je na zalogi 20 novih plovil, pripravljenih za ogled. Na Salonu plovil 2009 bodo razstavljeni modeli Four winns H180, S215, V278 ter Rinker 246CC.

Exclusive boat sales: Four winns, Rinker, Viper, and Drago boats and Brig inflatable rubber boats. Twentynew boats are always in stock ready for viewing. At the Boat Salon 2009 we will exhibit the Four winns H180, S215, and V215 and Rinker 246CC models.

Association Camerounaise des sports nautiquesRue John Ngu Funcha8027 BP YaoundeFRANCIJA

Telefon: +237/77/31 92 74Telefaks: +237/22/22 18 73E-naslov: acsnautiques@yahoo.fr

Zagotavljamo razvoj tradicionalnih in sodobnih navtičnih športov v Kamerunu s postavitvijo pravil in zakonov vezanih na navtične športe.

Assuring the development of traditional and contemporal nautical sports in Cameroon putting in place the rules and regulations relative to the practice of nautical sports.

ATAL d.o.o.Prežihova 103000 Celje

Telefon: 031 663 111Telefaks: 03/492 40 01E-naslov: info@atal.si Spletni naslov: www.atal.si

Zastopništvo za: Chaparral, Galeon, Regal, Campion, Karnic, Jobe, MercuryRepresentative for Chaparral, Galeon, Regal, Campion, Karnic, Jobe, and Mercury.

AZIMUT d.o.o.Partizanska 1096210 Sežana

Telefon: 05/731 02 40Telefks: 05/731 02 41

E-naslov: info@azimut.si Spletni naslov: www.azimut.si

Predstavitev unikatne jadrnice Feather 14, ki je ročno izdelana v ladjedelnici Alto Adriatico v Monfalconu.Presentation of the unique Feather 14 sailboat, which is hand-crafted at the Alto Adriatico boatyard in Monfalcone.

BURIN YC d.o.o.Proleterska cesta 41000 Ljubljana

Telefon: 01/520 18 64, 030 643 033Telefaks: 01/520 18 50E-naslov: info@burin-club.com Spletni naslov: www.burin-club.com

Uradni prodajalec jadrnic Elan ter drugih plovil Feeling in Privilege. Velika ponudba najema plovil in križarjenja po Jadranu, charter management za nova plovila in ponudba nakupa ali prodaje rabljenih plovil. Burin YC združuje največje število članov in organizira regate, flotile ter corporate evente(team building) na visoki ravni. NOVO: navtična oprema (vrvi Polyropes in rešilni jopiči Baltic).

Official retailer of Elan sailboats andother Feeling and Privilege boats. Large offer of rental boats and cruisers around the Adriatic, charter man-agement for new boats and offer to purchase or sell used boats. Burin YC unites the largest number of members and organizes regattas, flotillas, andcorporate events (team building) at the highest level. NEW: nautical acces-sories (Polyropes ropes and Baltic life jackets).

CARAVAN d.o.o.Cesta Ljubljanske brigade 91000 Ljubljana

Telefon: 01/518 38 00Telefaks: 01/518 38 00E-naslov: navtika@caravan.si Spletni naslov: www.caravan.si

Vse za prosti čas: navtika (gliserji Ranieri, največja izbira gumenjakov in izvenkrmnih motorjev), karavaning, av-todomi, najem. Vse razstavljeno v naši trgovini: Joy Marc, Honwave, Zodiac,

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV PO ABECEDNEM REDU

Salon plovil

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Yam, Tohatsu, Yamaha in novo - Salon Honda, prikolice za čolne, dodatna oprema.

Everything for leisure time: nautical (Ranieri speedboats, largest choice of inflatable rubber boats and outboardmotors), caravanning, motorhomes, rentals. Everything on display at our store: Joy Marc, Honwave, Zodiac, Yam, Tohatsu, Yamaha, and the new Salon Honda, boat trailers, and accessories.

DA CAPO TX d.o.o.Gerbičeva 701000 LJUBLJANA

Telefon: 01/ 286 44 20Telefaks: 01/ 286 44 25E-naslov: tomaz@dacapo.si

Uvoznik in prodajalec blagovne znamke MUSTO - vrhunskih jadralnih oblačil in oblačila za prosti čas - ter obutve blagovnih znamk Musto, Helly Hansen in TBS. Trgovina v Ljubljani, TPC Mur-gle, Cesta v Mestni log 55.

Importer and retailer for MUSTO, manufacturer of top-quality sailing and leisure time wear, and footwear from Musto, Helly Hansen, and TBS. Ljubljana outlet: TPC Murgle, Cesta v Mestni log 55.

FORTASSE d.o.o.Čanžkova ulica 92000 Maribor

Telefon: 041 211 999Telefaks: 02/461 73 76E-naslov: info@fortasse.eu Spletni naslov: www.fortasse.si

Ekskluzivni zastopnik, uvoznik in dis-tributer navtičnih blagovnih znamk: DE DRAIT, CORONET, SAILSELECT, BMY, EXCEL, 4WATER, BARIGO, NorCros, HawkEye in drugih.

Exclusive representative, importer, and distributor of nautical trademarks DE DRAIT, CORONET, SAILSELECT, BMY, EXCEL, 4WATER, BARIGO, NorCros, HawkEye, and others.

FREEDOM CENTERCesta Simona Blatnika 273320 VELENJETelefon: 031 688 877

Telefaks: 03 586 96 54E-naslov: info@freedom-center.si Spetni naslov: www.freedom-center.si

Prodaja, najem, servis počitniških vozil in opreme Alden, Alde, Rapido, Knaus Tabbert group, Spacecamper, Camp-let, Clippy, Truma, Movera.

Sales, rental, and service of Alden, Alde, Rapido, Knaus Tabbert group, Spacecamper, Camp-let, Clippy, Truma, and Movera holiday vehicles and equip-ment.

GOMON d.o.o.Vodnikova 123/a1000 Ljubljana

Telefon: 051 666 221E-naslov: gomon@siol.net Spletna stran: www.gomon-slo.com

Zastopništvo za blagovni znamki: Kardis, Sacs Representative for Kardis, Sacs.

HINCO LENDAVA d.o.o.Kolodvorska 439220 Lendava

Telefon: 02/ 578 9030Telefaks: 02/ 578 9040E-naslov: info@hinco-yachting.com

Hinco Yachting: zastopništvo za Mazury Boats, Carolina skiff, Gumon Sol-mari-neter Motorji Tohatsu. Nudimo tudi: na-jem plovil, prodaja plovil in križarjenja. Vse storitve z osebnim pristopom. Naj ostane samo mirno morje vaša skrb.

Hinko Yachting: representative for Mazury Boats, Carolina skiff, Gumon Sol-marine, and Tohatsu motorcycles. We also offer rental and sales of boats and cruisers. All service with the per-sonal touch: your only concern should be calm seas.

LOTOS MARIN d.o.o.Zaloška cesta 1671000 Ljubljana

Telefon: 01/546 31 77Telefaks: 01/546 31 78E-naslov: lotosmarin@siol.net Spletni naslov: www.lotos-marin.com Prodaja navtične opreme. Poleg široke

ponudbe opreme so na voljo tudi mo-torji Honda, Tohatsu, navigacija Garmin ter čolni Honda in Zodiac.

Sales of nautical equipment. Along with a wide offer of accessories and equip-ment we have Honda and Tohatsu mo-torcycles, Garmin navigation systems, and Honda and Zodiac boats.

MORETIN d.o.o.Prevoje 1171225 Lukovica

Telefon: 031 360 564 ZALA Joško HorjakTelefon: 041 287 396

Ladijski prevozi po Ljubljanici.

Boat rides on the Ljubljanica River.

NAR d.o.o.Ulica II. prekomorske brigade 22a6000 KOPER

Telefon: 041 620 941Telefaks: 05/6514 965E-naslov: stingray.slo@gmail.com Spletni naslov: www.marine-center.si

Predstavitev plovil vseh cenovnih razredov dimenzije od 5,5 do 15 metrov (Monterey, Starfisher, Faeton,Seamaster).

Presentation of boats in all price ranges and dimensions from 5.5 to 15 meters (Monterey, Starfisher, Faeton,Seamaster).

NAVTIKA ČARTER, d.o.o.Cerkvenjak 252236 Cerkvenjak

Telefon: 02/78 01 150Telefaks: 02/78 01 151E-naslov: info@euronautic.eu Spletni naslov: www.euronautic.eu

EURONAUTIC d.o.o.: najem jadrnic v lastni bazi v Biogradu na Hrvaškem, najem plovil v Grčiji, Italiji in Turčiji. Prodaja plovil za charter management. Tečaji in izpiti za voditelja čolna in VHFGMDSS po vsej Sloveniji.

EURONAUTIC d.o.o.: Rental of sailboats at our own base in Biograd,

114

Croatia, and rental of boats in Greece, Italy, and Turkey. Sales of boats for charter management. Courses and ex-aminations for boat leader”s licence of competence and VHFGMDSS through-out Slovenia.

PURUS MARINE Storitve in trgovina d.o.o.Tržaška cesta 382000 Maribor

Telefon: 02/320 59 17Telefaks: 02/320 59 18E-naslov: info@calypsonautica.com Spletni naslov: www.purus-marine.com

Prodaja plovil ZAR Formenti in MARLIN Boats - najboljša plovila na trgu.

Sales of ZAR Formenti and MARLIN boats, the best boats on the market.

R.A.V., Trgovina in storitve, d.o.o.Obala 1286320 PORTOROŽ

Telefon: 05/640 50 87Telefaks: 05/640 50 88E-naslov: rav@siol.net Spletni naslov: www.rav-yachting.com

Prodaja novih plovil Crowline, Manoma-rine, Intermare ter prodaja rabljenih plovil, servis, charter najem plovil. GPS navigacija: Techmarine.

Sales of new Crowline, Manomarine, and Intermare boats and of used boats, boat service, charter boat rent-als, and Techmarine GPS navigation systems.

U & G, d.o.o., DobrovaDevce 171356 DOBROVA PRI LJUBLJANI

Telefon: 01/364 10 78Telefaks: 01/364 10 78E-naslov: info@u-g.si

Samodejna gasilna ampula BONPET, namenjena za samodejno gašenje začetnih požarov v manjših zaprtih prostorih, kjer so potencialni izvori ognja (plovila, avtodomi ipd.).

BONPET automatic fire extinguish-ers for quenching the start of firesin smaller enclosed spaces where

potential sources of fire exist (boats,motorhomes, etc.).

YUCCA BOATS d.o.o.Cesta v Mestni log 881000 Ljubljana

Telefon: 01/280 69 00Telefaks: 01/ 280 69 09E-naslov: info@yuccaboats.si Spletni naslov: www.yuccaboats.si Zastopništvo svetovno priznanih blagovnih znamk: Azimut, Selene, Sea Ray, Bayliner, Maxum, Quicksilver, Haber, Trophy, Mercury in Mercruiser. Dvajsetletne izkušnje na področju navtike ter veliko zadovoljstvo kupcev – Yucca boats.

Representative of world-renowned manufacturers Azimut, Selene, Sea Ray, Bayliner, Maxum, Quicksilver, Haber, Trophy, Mercury, and Mer-cruiser. Twenty years of experience in the nautical field and many satisfiedcostumers—Yucca Boats.

ZALOŽBA KAPITAL d.o.o.Titova cesta 82000 Maribor

Telefon: 02/234 94 00Telefaks: 02/234 94 13E-naslov: roman.kaucic@zalozbakapital.si Spletni naslov: www.revijakapital.si

Revije Navtika Kapital, Kapital Gold, Zlati Kapital in priročnik Dvanajst veličastnih.

Navtika Kapital, Kapital Gold, and Zlati Kapital magazines and Dvanajst veličastnih handbook.

ZAVOD BIGDunajska cesta 201000 Ljubljana

Telefon: 01/431 22 22Telefaks: 01/431 31 74E-naslov: info@zavodbig.si Spletni naslov: www.zavodbig.com

ZAVOD BIG - Revija HIŠE

ZAVOD BIG - HIŠE magazine

Salon plovil

Predstavitev razstavljavcev po abecediLISBON January

BRATISLAVIA January

HELSINKI January

PRAGUE February

BUDAPEST February - March

MOSCOW March

GOTHENBURG March

KIEV March

BELGRADE February - March

NEW DELHI April

St PETERSBURG October

KIEV October

RIMINI October

THESSALONIKI October-November

LONDON November

Tourism & Leisure Show TIP

LJUBLJANA January

BARCELONANovember – December

Affiliate Member ofWorld Travel Organization

International Tourism Trade FairsAssociation

For information into the world’s toptravel trade shows…

www.ittfa.orgSUPPORTED BY ITTFA

TIP ad:Layout 1 9/12/08 12:32 Page 1

116

Gospodarsko razstaviščeLjubljana Exhibition and Convention Centre

Zumtobel Highlights event, September 2008, Kupola Hall at GR Ljubljana Exhibition and Convention Centre www.ljubljanafair.com

foto

: Luk

a Zajc

V središču dogajanja In The Midst Of Happening