Embed Size (px)
Citation preview
Četrtek, 19. marca 2020, št. 55 www.finance.si O
GL
AS
NA
PR
ILO
GA
IKT-informator
Novi koronavirus bo poslabšal vse segmente trga IKT
za njegovo omejevanje so onemogočili vrni-tev delavcev v tovarne po prazniku kitajske-ga novega leta in normalno nadaljevanje pro-izvodnje. DigiTimes je na koncu prve polo-vice februarja poročal, da se je v tovarne po-mnilnikov uspelo vrniti manj kot 30 odstot-kov delavcev. Denimo v tovarne v Kunšanu, ki so v glavnem last podjetij s sedežem v Taj-vanu, se je vrnilo le okoli tisoč od devet ti-soč zaposlenih. Februarja je hitro zmanjka-lo pomnilnikov, grafičnih kartic, matičnih plošč ter zaslonov za telefone in računalnike.
Napoveduje se nam podražitev pomnilnikovPomanjkanje delov na trgu so čutili vsi proi-zvajalci, največji manj kot drugi, saj so imeli precej več delov v zalogi in prednost pri do-bavi. Na začetku leta 2020 je bilo napoveda-no, da se bodo pomnilniki DRAM in NAND do konca leta podražili morda celo za 40 odstot-kov. Zdaj se o tem ne govori, ker so vsi osredo-točeni na krizo, je pa pomanjkanje lahko sa-mo še dodaten razlog za podražitev.
Zaradi težav z dobavljanjem delov in zmanjšano proizvodnjo je Acer že konec ja-nuarja imel 41,8-odstotni upad prihodka, Asus pa 29,1-odstotnega. Težave so se febru-arja še stopnjevale, razmere pa naj bi se nor-malizirale v drugi polovici marca.
Za skoraj polovico manj prenosnikovPo oceni analitskega podjetja TrendForce se bodo težave proizvajalcev prenosnikov zara-di pomanjkanja delov, logističnih zapletov in pomanjkanja delovne sile uredile šele ko-nec aprila ali maja. Kitajska je glavni dobavi-telj delov za prenosnike, kot so tiskana vez-ja, baterije, tečaji, kovinski deli in drugi, kate-rih proizvodnja se še vedno ni normalizirala. Zato je TrendForce svojo napoved o letošnji dostavi prenosnikov na svetovni trg zmanj-šal za občutnih 47,5 odstotka. V prvem četr-tletju se bo zmanjšala za 35 odstotkov v pri-merjavi z istim obdobjem leta 2019.
Upad trga računalniških napravNajnovejše napovedi IDC o trgu računal-niških naprav – ki vključuje tradicionalne računalnike (namizne, prenosne in de-lovne postaje) ter tablice (navadne in lo-čljive) –, ki jih je podjetje objavilo konec februarja, so precej pesimistične v pri-merjavi s tistimi iz predhodnega četrtle-tja. IDC namreč v letu 2020 napoveduje upad za devet odstotkov, na 374,2 milijo-na naprav. Hkrati napoveduje izboljšanje
Analitiki in drugi strokovnjaki nas zadnje čase zasipajo z napovedmi o različnih vidikih trga IKT, ki so precej črnoglede. Analitsko podjetje IDC ta-ko, predvsem na podlagi kazalnikov iz prvega trimesečja, napoveduje pre-cejšnje zmanjšanje porabe za strojno opremo v prvi polovici leta 2020 ter zmernejše zmanjšanje porabe za pro-gramsko opremo in storitve IKT. Po njihovi oceni bo poraba za IKT v letu 2020 zrasla za komaj odstotek, kar je precej manj od 4,3-odstotne rasti, ki so jo napovedovali decembra lani.
Preden je epidemija koronavirusa začela pre-kinjati oskrbovalne verige, trgovanje in po-slovno načrtovanje, je IDC namreč pričako-val manjšo rast trga osebnih računalniških naprav (osebnih računalnikov in mobilnih telefonov) ter nekoliko večjo rast trga pro-gramske opreme in storitev.
Kriza je podjetja prisilila, da se ukvarjajo z gospodarskimi in tržnimi negotovostmi, za-radi česar so bodo naložbe v IKT zmanjšale.
IDC pri tem opozarja, da je še prezgodaj za končne ocene o vplivu krize na različne sek-torje gospodarstva v letu 2020, saj se bodo lahko razmere v prihodnjih tednih še poslab-šale. Trajanje krize je velika neznanka in naj-brž bo potrebnega še veliko časa za dokonč-ne ocene o gibanjih na svetovnem IKT-trgu.
Zmanjšana poraba na vseh področjihIDC napoveduje, da bo slabljenje gospodar-ske rasti povzročilo zmanjšanje tako poslov-ne kot tudi zasebne porabe na vseh tehnolo-ških področjih in v vseh štirih letošnjih četr-tletjih. Stanje ocenjuje kot »skrajno fluidno«, zaradi česar se bodo podjetja morala neneh-no prilagajati, da bodo preprečila še večje poslabšanje.
Apple je, navaja IDC, objavil, da je epide-mija vplivala na njegove oskrbovalne verige in zmanjšala povpraševanje po njegovih tele-fonih na Kitajskem. Na poslabšanje je vpliva-lo tudi to, da je Apple za nekaj časa zaprl svo-je prodajalne na Kitajskem in v regiji. Tudi Mi-crosoft poroča, da so krizne razmere zaradi epidemije na Kitajskem onemogočile dosega-nje načrtovanih ciljev v segmentih More Per-sonal Computing, Surface in Windows OEM.
Tovarne skoraj brez delavcevKitajska je vodilna proizvajalka pomnilnikov, zaslonov in drugih komponent za IKT-opre-mo. Izbruh koronavirusa in uvedeni ukrepi
Podjetje ocenjuje, da se bo po koncu šir-jenja koronavirusa upad v letu 2021 zmanj-šal na skromnih 0,6 odstotka. Glavno giba-lo zmanjšanja upadanja na trgu bodo najso-dobnejši prenosniki, kot so lahki prenosni-ki, ločljive tablice in pretvorljivi prenosni-ki, za katere se bodo vse bolj zanimala pod-jetja. Svoje bodo prispevali tudi računalni-ki in tablice, povezani na mobilno omrež-je, ter računalniki za igranje.
Manjša rast trga strežnikovTudi dostava strežnikov v svetu bo letos manjša od prej napovedane zaradi premi-kov, ki jih povzroča epidemija koronavi-
Kriza je podjetja prisilila, da se ukvarjajo z gospodarskimi in tržnimi negotovostmi, zaradi česar so bodo naložbe v IKT zmanjšale
"Analitsko podjetje Omdia (nekdanji IHS Markit) oce-njuje, da se bo zaradi epidemije nekoliko skrčil tudi trg opreme za videonadzor, ki bo letos vreden 17,8 milijar-de evrov. Na zmanjšanje bodo vplivale težave z delov-no silo in dobavo delov. Proizvodnja tovrstne opreme v največjem obsegu poteka na Kitajskem, kjer izdelujejo 90 odstotkov nadzorne opreme.Futuresource opozarja, da Kitajska pokriva 22 odstot-kov svetovnega trga potrošniške elektronike, ki je bil leta 2019 vreden skoraj 900 milijard evrov. Tako krat-koročne kot tudi dolgoročne posledice motenj v oskr-bovalnih verigah bodo zaradi epidemije koronavirusa
na tem področju resne, opozarja analitsko podjetje, ki napoveduje upad prodaje za dva do pet odstotkov.Omdia ocenjuje, da je svetovni trg polprevodnikov, ki je bil leta 2019 vreden 380 milijard evrov, v prvih dveh me-secih leta 2020 ostal bolj ali manj nedotaknjen. Čeprav je v Vuhanu in drugje na Kitajskem precej tovarn za polprevodnike in njihove komponente, je proizvodnja v prvih dveh mesecih letos kljub posameznim težavam z logistiko, pakiranjem in testiranjem potekala brez preki-nitev. Ker je v svetu še veliko podobnih tovarn, so bila po-samezna pomanjkanja komponent v določenih trenut-kih brez težav nadomeščena z drugimi viri.
Tudi trg potrošniške elektronike se bo skrčil
svetovnega trga v prihodnjih letih, v ob-dobju 2020–2024 naj bi bila povprečna letna rast 0,2-odstotna. Razloga za slabše napovedi sta dva. Prvi je dejstvo, da se je bolj ali manj končal val prehodov na ope-racijski sistem Windows 10.
V prihodnjih letih bo boljeDrugi razlog pa je epidemija virusa CO-VID-19, ki ovira IKT-oskrbovanje in zmanj-šuje povpraševanje. IDC napoveduje 8,2-odstotni upad dobave računalniških naprav v prvem četrtletju leta 2020 in 12,7-odstotnega v drugem četrtletju (ko bo-do porabljene zaloge delov).
Četrtek, 19. marca 2020, št. 55 www.finance.si
Novi koronavirus bo poslabšal vse segmente trga IKT
rusa. IDC napoveduje, da bo na letni rav-ni rast namesto pričakovanih 12,4 odstot-ka dosegla le 7,4 odstotka. Prodaja v prvem četrtletju bo v primerjavi z istim obdobjem lani upadla za 15 odstotkov, namesto da bi, kot je bilo napovedano konec leta 2019, zrasla za 16,5 odstotka.
Trg naprav za shranjevanje bo letos zra-sel za 7,3 odstotka namesto za prej napove-danih 12,5 odstotka – v prvem četrtletju bo doživel 20-odstotni upad namesto napove-dane 16,6-odstotne rasti. Letos bo tudi trg omrežne opreme zrasel le za tri odstotke namesto za napovedanih 6,2 odstotka. Na krčenje najbolj vpliva kitajski trg, ki pome-ni petino (20 odstotkov) svetovnega trga IT--infrastruktur.
Prodanih bo manj pametnih telefonovEpidemija koronavirusa bo večinoma kri-va za pričakovani 13,3-odstotni upad trga
pametnih telefonov v prvem četrtletju in 3,5-odstotnega v vsem letu 2020, ocenju-je TrendForce.
Upočasnjen prodor tehnologije 5GČe se bo epidemija kmalu umirila, se bodo začele izboljševati tudi razmere na trgu pa-metnih telefonov. K temu bo posebej pripo-mogel prihod novih modelov, kot so telefo-ni 5G in telefoni z več kamerami.
TrendForce napoveduje, da bo na le-tni ravni izdelanih 1,35 milijarde naprav (namesto prej napovedanih 1,41 milijar-de), kar pomeni 3,5-odstotni upad v pri-merjavi z letom 2019. Slabljenje gospo-darstva bo nekoliko zmanjšalo njego-vo pripravljenost na prehod na uvajanje tehnologije 5G, zato TrendForce pričaku-je, da bo izdelanih 50 milijonov 5G-tele-fonov manj (200 milijonov namesto prej napovedanih 250 milijonov), kar pome-ni 15-odstotno penetracijo na celotnem trgu pametnih telefonov.
IKT informator
Portal podpirajo:IKT informator
powered by Netis
ikt.finance.siPridružite se nam: [email protected]
Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: [email protected] Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected]
Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta:
Trženje:Mateja Habjan Pejić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: [email protected]
Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič
IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.
Naslednji IKT-informator bo izšel 16. aprila 2020
Zoran Stančič, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji:Evropska komisija si v vsaki državi članici želi vsaj eno digitalno središče za inovacije, ki bo visoko specializirano za umetno inteligenco. Ena izmed njihovih nalog bi bila podpora malim in srednjim podjetjem pri dostopu do umetne inteligence.
Jovan Glamočanin, generalni direktor družbe Lenovo Slovenija:Naša globalna proizvodnja in distribucija nam omogočata, da lahko v tem času za povečanje proizvodnje izkoristimo več kot 30 tovarn po svetu.
GE
TT
Y IM
AG
ES/
IST
OC
KP
HO
TO
Analitska hiša IDC napoveduje, da bo slabljenje gospodarske rasti povzročilo zmanjšanje tako poslovne kot tudi zasebne porabe na vseh tehnoloških področjih in v vseh štirih letošnjih četrtletjih.
20 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 19. marca 2020, št. 55
»V prihodnosti bomo lahko dela-li kjerkoli, sodobne pisarne pa bo-do poskrbele, da bodo mnogi od nas še vedno raje v pisarniškem okolju,« meni Jovan Glamočanin, direktor Lenova Slovenija in regije Adriatik v družbi Lenovo.
" Ne le Slovenija, večina evropskih in drugih držav se je zaradi koronaviru-sa skoraj ustavila. Kako to vpliva na va-še podjetje?Razmere obravnavamo zelo resno in na-še neposredne prednostne naloge ostajajo dobrobit in zdravje naših zaposlenih, konti-nuiteta proizvodnje in obnavljanje zmoglji-vosti ter pomoč tistim, ki delajo za prepre-čevanje izbruha. Naš poudarek je še vedno na čim manjšem vplivu na stranke, ki se lah-ko zanesejo na našo zavezo, da delamo vse, kar je v naši moči.
" Ob izbruhu COVID-19 na Kitajskem so se ljudje spraševali, ali bo dovolj no-vih računalnikov, saj je večina izde-lana na Kitajskem. Lenovo je eden iz-med stebrov te industrije. Kako vi vidi-te ta položaj?Trenutno so res težave tako v proizvodnih procesih kot logistiki, vsi proizvajalci bo-mo potrebovali nekaj časa, da se privadi-mo na nove razmere. A glede na našo glo-balno navzočnost smo prepričani, da smo v boljšem položaju od večine, zato si priza-devamo hitro odpraviti težave in nadalje-vati normalno poslovanje. Večina naših to-varn na Kitajskem je znova odprta in obra-tujejo, čeprav zaradi zdravstvenih omeji-tev ter omejitev javnega prevoza in poto-vanj le v omejenem obsegu. Naša globalna proizvodnja in distribucija nam omogoča-ta, da lahko v tem času za povečanje proi-zvodnje izkoristimo več kot 30 tovarn po svetu. Svojo temeljno kompetenco izkori-ščamo za upravljanje svetovnih dobavnih verig in ublažitev posledic koronavirusa.
" Virus gor ali dol, življenje mora iti naprej, delati je treba. Toda vsi ne mo-remo delati od doma, mar ne?Delo se mora nadaljevati, tehnologija mo-ra ljudem omogočiti, da delajo kadarkoli in kjerkoli. Študije po svetu pravijo, da že več kot 70 odstotkov vseh pisarn postaja tlorisno odprtih. Vendar vedno ne gre vse po načrtih. Verjamemo, da lahko inovativ-ne rešitve premagajo večino izzivov, s ka-terimi se podjetja in zaposleni srečujejo v odprtih delovnih okoljih. Seveda ljudje, ki delajo v proizvodnih obratih, ne morejo delati od doma, a je to odvisno od podjetij in njihove preobrazbe glede tega, kako se spoprijeti z delom od doma in na lokaciji.
" Menite, da bodo podjetja pisarne pre-uredila v proizvodne prostore?Mogoče dolgoročno, a še ne hitro. Pisarne po vsem svetu danes doživljajo preobrazbo. Pri-hodnost dela lahko gledamo z različnih zor-nih kotov. Koncept zaposlitve se spreminja – zaposleni, predvsem generacija Z, vpliva-jo na delovne izkušnje, delodajalci pa spre-minjajo podobe delovnih mest. Pomembna je uporabniška izkušnja. Ljudje ne pridejo v službo samo gledat v steno in na malico. Že-lijo se vključiti in doseči nekaj pomembnega.
" Lahko pisarniška okolja pričakujejo večje spremembe?Sprememba ima različne pomene. Letos, še pred trenutnimi svetovnimi razmera-mi, je bilo ocenjeno, da bo polovica podje-tij sprejela prilagodljivo delo, ki bo zaposle-nim omogočalo delo tako od doma kot iz pi-sarne. Poročilo Working Anywhere, ki ga
Prihodnost je v delu od koderkoli
i n T E rVJ U: Jovan Glamočanin, direktor Lenova Slovenija in regije Adriatik v družbi Lenovo
je objavila delovna fundacija univerze Lan-caster, ocenjuje, da ima danes 70 odstotkov zaposlenih možnost dela na daljavo. Delo, kot ga poznamo, pa se spreminja z digita-lizacijo. Po eni strani tehnologija ustvarja velik napredek, ki ljudem pomaga na de-lovnem mestu. Po drugi strani pa so ne-kateri zaskrbljeni zaradi možnosti izgube zaposlitve zaradi tehnološkega napredka.
" Bo v prihodnje manj ljudi delalo v pi-sarnah?Mislim, da gre bolj za izkušnje z delom in manj za fizično pisarno. Vzemimo za pri-mer generacijo Z in milenijce. Ti so tako imenovani digitalni nomadi, saj njihovo delo ni odvisno od fizične navzočnosti v pi-sarni. Če pomislite, je njihova digitalna gar-deroba (tisto, s čimer se vsak dan opremi-jo) sestavljena iz pametnih telefonov, pre-nosnih računalnikov, igralnih konzol, ta-blic ... Kar zadeva uporabniško izkušnjo, tehnologija vsekakor pomaga, saj zapos-leni želijo prihraniti čas in imeti možnost enostavnega sodelovanja z drugimi. Me-nim, da se bo v prihodnje spremenila tu-di zasnova pisarniških prostorov. Names-to pregrajenih kotičkov, ki bore malo pri-spevajo k produktivnosti, bodo v ospred-je stopali odprti prostori, v katerih bo olaj-šano sodelovanje.
" Toda enkrat zaposleni potrebujejo so-delavce, drugič popoln mir ...V nekaterih pisarnah bodo nameščene prilagodljive mize, ki zaposlenim omogo-
čajo, da se med prostori premikajo glede na to, ali opravljajo sodelovalne naloge ali posamično opravilo. Večji poudarek bo tu-di na zunanjih območjih, ki bodo zaposle-nim omogočita dostop do svežega zraka, ko stvari postanejo zadušljive. Študije ka-žejo, da stavbe z boljšim prezračevanjem in »zelenimi« rešitvami izboljšajo kognitivne sposobnosti delavcev, zato sem prepričan, da bodo pisarniško prihodnost krojile tudi nove ogrevalne in prezračevalne rešitve.
" Zagotovo obstaja več dejavnikov, ki prispevajo k zdravemu delovnemu okolju, a jih podjetja le redko sprem-ljajo. Zakaj?To se bo spremenilo že v kratkem. Poslov-na okolja že pospešeno uvajajo pametno razsvetljavo, takšno, ki se prilagaja dnev-ni svetlobi in skrbi, da imajo zaposleni ved-no dovolj svetlobe za učinkovito opravlja-nje svojega dela. Različni senzorji pa bodo spremljali temperaturo, raven ogljikove-ga dioksida in vlažnost prostorov, vse s ci-ljem zagotoviti optimalno udobje zaposle-nih. Pametne stavbe bodo prav tako pre-poznale, kdaj so zaposleni prišli na delov-no mesto in odšli z njega, nekoč pa bodo spremljale tudi naše zdravje.
" Lenovo je največji proizvajalec oseb-nih računalnikov na svetu. Menite, da bodo računalniki še vedno osrednje na-prave v pisarnah prihodnosti?Verjamemo, da bo osebni računalnik ostal osrednji element produktivnosti in sodelo-
vanja. Prav tako verjetno ne bomo vseh na-miznih računalnikov zamenjali s tablicami in pametnimi telefoni, se bo pa spremenil način uporabe »standardne« strojne opre-me. Zasnova naprav se spreminja v smeri prenosljivosti in prilagodljivosti. Lep pri-mer je thinkpad X1 tablet, hibrid 2-v-1, ki ga je mogoče uporabiti kot prenosnik, ta-blico in celo projektor.
" Ne le strojna, tudi programska opre-ma je pomemben del uporabniške iz-kušnje. Kako bo videti pisarniška pro-gramska oprema prihodnosti?Pisarniška programska oprema bo v prihod-nje verjetno doživela veliko pretresov. Ekipe zaposlenih v podjetjih so vse bolj razprše-ne po svetu, a morajo hkrati ostati v stiku in delati, kot da so drug ob drugem. Če se pod-jetja odločijo za skupne deljene pisarniške mize, bodo zaposleni preprosto ob prihodu v podjetje sedli za prosto mesto, se prijavi-li v računalnik in dostopali do svojega vir-tualnega namizja. Vse datoteke in mape ter skupni viri jim bodo dostopni od koderkoli.
" IT-oddelki ne marajo vseh pisarniš-kih rešitev, saj senčni IT in špagetna po-stavitev pomenita kaos in otežujeta nji-hovo delo, veliko izzivov je povezanih z upravljanjem in zagotavljanjem varnos-ti takšnih okolij. Ali obstaja upanje tudi za skrbnike IT?Sodobne pisarniške rešitve bodo odpravile tudi vrsto današnjih glavobolov informati-kov. Vsa oprema se bo obravnavala enako, posamezni uporabniki ne bodo mogli na-mestiti aplikacij na skupne računalnike po lastnem vzgibu. Za to bodo poskrbele rešitve, kot sta Lenovo Smart Office in ThinkSmart.
" Kako bodo videti sodobne pisarne čez pet let?V prihodnjih petih letih si je težko predsta-vljati napredek na področju zaslonov, ob-delave podatkov, uporabniških vmesnikov in komunikacijskih zmogljivosti naprav. A nekaj je zanesljivo: organizacije morajo raziskati razvijajoče se tehnologije, ki nas bodo popeljale v prihodnost dela. Mobil-na omrežja pete generacije in računalniki s prepogljivimi zasloni že dajejo slutiti, kaj prihaja. Podjetja, ki bodo te novosti uve-dla med prvimi, bodo gotovo zelo uspešna.
" Kaj pričakujete letos?Pričakujem uvedbo omrežij 5G, kar bo pri-neslo nove priložnosti za še višjo produk-tivnost zaposlenih, učinkovitost strojev in povečanje dobičkonosnosti poslovanja. Iz-boljšana izkušnja strank je še eno področje, na katerem močno delamo. Če je uporabni-ška izkušnja dobra, lahko tehnologija pos-tane nevidna. Obogatena in navidezna res-ničnost ter umetna inteligenca niso več glo-balni megatrendi, temveč že opolnomoča-jo naša življenja, delovne procese in stori-tve. Zasebnost bo še vedno pomembna te-ma, Lenovo pa stavi na pametne naprave, ki bodo izboljševale naš vsakdan.
Verjetno ne bomo vseh namiznih računalnikov zamenjali s tablicami in pametnimi telefoni, se bo pa spremenil način uporabe »standardne« strojne opreme.
Večina naših tovarn na Kitajskem je spet odprta in obratujejo, čeprav le v omejenem obsegu. Naša globalna proizvodnja in distribucija nam omogočata, da lahko v tem času za povečanje proizvodnje izkoristimo več kot 30 tovarn po vsem svetu.
IKT-INFORMATOR 21www.finance.si Četrtek, 19. marca 2020, št. 55
Varnost z veliko začetnicoVečopravilne naprave Kyocera so opremljene z naborom najsodobnejših orodij, ki vam bodo omogočile postaviti strategijo varovanja podatkov in naprav. Z možnostjo šifriranja pa bodo podatki varni tudi pri prenosu. Delo od doma, dostop do podatkov na poti in mobilno tiskanje ter skeniranje dokumentov, bo tako potekalo hitreje, bolj učinkovito in varno. Z nami ste na varni strani!
www.xenon-forte.si
Kyocera_print_129x179_TASKalfa_Varnost_Finance.indd 1 19.11.2019 13:10:10
Izbruh novega koronaviru-sa je podjetja prisilil v iska-nje hitrih in učinkovitih re-šitev. Prioriteta je postalo delo od doma oziroma de-lo na daljavo. Oblačne plat-forme in aplikacije, spletni sestanki in videokonferen-ce pospešeno pridobivajo uporabnike. Seznamu opra-vil, ki jih je mogoče narediti na daljavo, se pridružuje tu-di vzdrževanje opreme, de-nimo tiskalniških naprav.
Japonski proizvajalec tiskal-nikov Kyocera je razvil zmo-gljivo orodje za spremljanje in vzdrževanje flote tiskalnikov pri strankah Kyocera Fleet Services (KFS). Deluje v realnem času iz oblaka. Ne le, da ima vse pred-nosti orodja za spremljanje ti-skalniškega okolja, ampak po-nudnikom storitev omogoča tu-di vzdrževanje na daljavo in no-ve storitve s področja tiskanja in upravljanja dokumentov.
Rezultat sodelovanja s partnerji iz panoge»Sodelovanje tiskalniških strokovnjakov s ponudniki storitev upravljanja tiskanja, predvsem pa dolgoletne iz-
kušnje s programsko opremo za upravljanje tiskalniške flo-te so poskrbeli za rešitev, ki resnično omogoča vzdrževa-nje tiskalniških okolij na da-ljavo. V podjetju Xenon Forte s to upravljamo že štirimestno število naprav pri strankah. Ob tem jih presenetimo s svo-jo sposobnostjo proaktivnega izpolnjevanja njihovih potreb in hkrati optimiziramo svoje poslovanje in storitve,« je po-vedal Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon forte.
Preverili smo, kako ponudni-ki storitev upravljanja tiskanja uvajajo storitve KFS.
Spremljanje delovanja tiskalnikovSpremljanje delovanja tiskalni-kov je prvi pogoj za učinkovito vzdrževanje in tudi zaračuna-vanje storitev. V preteklosti so morala podjetja, ki so imela na-jeto tiskalniško okolje, ponudni-kom enkrat na mesec poroča-ti o številu izpisov – po telefonu ali e-pošti. To je bilo to lahko ze-lo zamudno opravilo. Danes so skoraj vsi tiskalniki omreženi, z napredno programsko opremo in storitvami KFS pa zajem po-datkov o delu tiskalnikov delu-
je samodejno. Ti podatki se na-to uporabijo za pripravo meseč-nega računa za tiskanje in tudi za preverjanje potreb po more-bitnem preventivnem vzdrže-vanju ali zamenjavi potrošnega materiala, še preden bi tiskalnik nehal delovati in povzročil zasto-je v poslovnih procesih.
Optimizacija tiskalniškega okoljaV pisarniških okoljih se lahko hitro spregledajo težave s ti-skalniki. Nekateri tiskalniki in večopravilne naprave so pre-več, drugi pa premalo obre-menjeni. Nadzor na daljavo daje natančne informacije o tem, koliko tiskanja, kopiranja in skeniranja se opravi na po-samezni napravi. Skrbniki ta-ko lažje ugotovijo ozka grla in priložnosti za izboljšave. Z op-timizacijo tiskalniškega okolja, ki enakomerneje obremeni vse tiskalniške naprave v podjetju, prihranimo pri stroških tiska-nja, času zaposlenih in stroških vzdrževanja.
KFS skrbniku postreže z vse-mi podatki (v obliki seznama ali grafike) ter mu omogoči lažje is-kanje vzorcev tiskanja, iskanje primernejše tiskalniške strate-
gije in optimizacije tiskalniške-ga okolja.
»Pri naših strankah smo te-žave z nedelovanjem tiskalni-kov zmanjšali na minimum. Prihranki časa zaposlenih in izdatkov podjetja so očitni. Po-enostavili smo tiskalniško oko-lje, avtomatizirali poročanje in uvedli napovedno analizo za potrebe vzdrževanja,« pravi Ci-ril Kraševec.
Boljša podpora uporabnikomPomoč uporabnikom je še eno področje, kjer KFS dela razli-ko. Sistem obveščanja, vgrajen v KFS, skrbnike na strani ponu-dnika storitev obvešča o vseh ključnih dogodkih, kot so niz-ka raven črnila, polna škatla za odpadne kartuše, načrtova-nje preventivnega vzdrževanja. Takšno proaktivno spremljanje
poskrbi, da uporabniki sploh ne zaznajo vzdrževanja tiskalnikov, saj ni prekinitev dela. Ponudni-ki vzdrževanje opravijo takrat, ko je posamezna naprava manj obremenjena, toner pa zame-njajo, še preden se popolnoma izprazni in prekine tiskanje.
Boljša podpora za uporabni-ke pomeni večjo produktivnost in s tem večje zadovoljstvo s ti-skalniškim okoljem.
Ne le delo, tudi vzdrževanje na daljavo je vse bolj priljubljeno
Podjetje ALSO, ki je del evropske tehnološke sku-pine ALSO, navzoče v 23 evropskih državah, kla-sično distribucijo opreme IKT nadgrajuje s ponudbo tehnoloških rešitev in sto-ritev.
Pomembna novost v njihovem naboru je trgovina ALSO Cloud Marketplace s široko izbiro sto-ritev v oblaku in storitev z do-dano vrednostjo. Namenjena je podjetjem, ki ponujajo rešit-ve za končne kupce.
Nove priložnosti na področju interneta stvari in 3D-tiskanja»ALSO Cloud Marketplace je velika priložnost, da s svojimi partnerji poglobimo sodelo-vanje in jim omogočimo pri-ložnost za rast na širšem regij-skem trgu, na katerem je nav-zoč ALSO,« pravi Janez Bregar, direktor podjetja ALSO v Slove-niji. Dodaja, da trgovina ALSO Cloud Marketplace odpira no-ve priložnosti na zelo pomemb-nih področjih, kot sta internet stvari in 3D-tiskanje.
Prvi slovenski partner je Skupina stroka.siKot prvi slovenski partner se
je trgovini ALSO Cloud Mar-ketplace pridružila Skupina stroka.si in prek nje ponudila svojo aplikacijo Signature 365.
»V platformi ALSO vidimo ve-lik potencial, da svoje storitve ponudimo slovenskim in tu-jim partnerjem, ne samo v re-gijah, kjer smo navzoči, temveč na vseh trgih, na katerih je pri-soten ALSO,« pravi Sandi Mar-kon, izvršni direktor Skupine stroka.si.
Na voljo je več kot tisoč storitevV trgovino ALSO Cloud Mar-ketplace je trenutno vključe-nih prek sto partnerjev, skup-no število storitev, ki so na vo-ljo, pa presega tisoč. Ponudni-ki storitev prek trgovine ALSO Cloud Marketplace svoje stori-tve hitro in enostavno ponudi-jo prodajnim partnerjem in nji-hovim strankam.
Tehnologija platforme ALSO omogoča komunikacijo z neo-mejenim številom partnerjev in vzdržuje programsko opre-mo več sto tisoč uporabnikom v Evropi in po svetu. »Ne gre za konec klasične distribucije IK-T-opreme, ampak za začetek nečesa novega. V ALSO Cloud Marketplaceu lahko partner-ji združujejo, prodajajo in up-ravljajo storitve v oblaku ter jih povezujejo s svojimi obstoječi-mi izdelki in storitvami z doda-no vrednostjo,« še pravi Bregar.
ALSO klasično distribucijo IKT-opreme nadgradil s storitvami v oblaku
MA
NK
ICA
KR
AN
JEC
»Pomemben del naše ponudbe so storitve v oblaku, ki jih ponuja-mo prek trgovine ALSO Cloud Marketplace in jih doslej kot klasi-čen distributer nismo ponujali,«
" pravi Janez Bregar, direktor podjetja ALSO v Sloveniji.
YU
RI A
RC
UR
S
" Nadzor na daljavo daje natančne informacije o tem, koliko tiskanja, kopiranja in skeniranja se opravi na posamezni napravi.
22 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 19. marca 2020, št. 55
Evropska komisija je ta teden za ne-kaj dni odprla urgenten razpis za ino-vativne rešitve za boj proti koronavi-rusu, na voljo je 164 milijonov evrov. Mesec prej, le nekaj tednov po izbru-hu krize, je Kitajska svoje gospodar-stvo podprla z 22 milijardami dolar-jev, Kanada je vložila 27 milijonov v raziskave virusa, včeraj pa je Bela hi-ša predstavila načrt spodbud ame-riškemu gospodarstvu v vrednosti 850 milijard dolarjev.
Kritične razmere so preizkušnja za družbo in hkrati gonilo napredka. Koronavirus je najprej prizadel Kitajsko, a razmere so se v dobrem mesecu začele stabilizirati ne le zaradi hitrih in korenitih vladnih ukrepov, ampak tudi zaradi tehnoloških inovacij.
Od diagnoze do oskrbeŽe kmalu po izbruhu virusa je kitajski Ali-baba najbolj ogroženim zdravstvenim de-lavcem ponudil podporo v obliki diagno-stičnega sistema, ki temelji na umetni inte-ligenci in naj bi virus v le nekaj trenutkih di-agnosticiral s 96-odstotno natančnostjo. Ko so bolniki sprejeti v bolnišnico, lahko z de-centralizirano aplikacijo, pri razvoju katere je sodeloval tudi Alibaba Cloud, zdravniki preverjajo njihove simptome in stanje, dr-žavne agencije pa sledijo številu novih, ob-stoječih in ozdravljenih pacientov. Tehno-logija blockchain omogoča tudi varno sple-tno posvetovanje, preglede in upravljanje občutljivih podatkov, brez izpostavljanja tveganjem za kršenje osebnih podatkov.
Dobava medicinskih pripomočkov je ve-lik posel, zato lahko njihovo pomanjkanje vodi do spornih praks, ki ogrožajo javno zdravje in finance. V Tajvanu so uvedli sis-tem blockchain za pregledno sledenje dis-tribuciji zaščitnih mask, kitajski Alipay pa povpraševanje in ponudbo nadzoruje na omrežju blockchain. V času izbruha viru-sa so na Kitajskem zasegli že 30 milijonov ponarejenih mask, za zagotavljanje izvor-nosti pa je idealen prav sistem decentrali-ziranega beleženja podatkovnih zapisov.
S podatki in analizo do razumevanja virusaNa podlagi informacij lahko umetna inte-ligenca (UI) predvidi izbruh virusa, še pre-den se pojavi. Kanadski BlueDot je z ana-liziranjem novic v medijih, objav na druž-benih omrežjih in javno objavljenih vlad-nih dokumentov napovedal prihod viru-sa še pred uradnim opozorilom. Orodje za podatkovno vizualizacijo Hashlog, ki teme-lji na DLT-tehnologiji Hedera Hashgraph,
Umetna inteligenca in blockchain v boju zoper koronavirusKitajski je uspelo epidemijo zajeziti tudi s tehnološkimi inovacijami – tudi evropska komisija daje na voljo 164 milijonov evrov za razvoj inovativnih rešitev
omogoča pregled podatkov o virusu v re-alnem času, turški MBENT pa naj bi z UI zbiral podatke o človeški mobilnosti v ča-su epidemije.
Facebook v sodelovanju s harvardsko šolo za javno zdravje in tajvansko držav-no univerzo Tsing Hua ustvarja anonimno bazo podatkov ljudi, njihovega gibanja in natančne zemljevide gostote prebivalstva, kar pomaga predvideti širjenje virusa. Po-dobno kot BlueDot tudi Facebook vleče del sklepov iz objav na družbenih profilih in ponuja vpogled v odnos uporabnikov do aktualne krize.
UI ima pomembno vlogo tudi v farmaci-ji. Britanska Exscienta je že pred pojavom koronavirusa ustvarila algoritme umetne inteligence, ki je v 12 mesecih prva razvi-la molekulo za zdravilo – za primerjavo: ponavadi take raziskave trajajo od štiri do pet let.
Googlov DeepMind je z lastnimi algo-ritmi prispeval k predvidevanju beljako-vin koronavirusa, londonski Benevolen-tAI pa sodeluje pri razvoju zdravila zanj. V primeru COVID-19 tako umetna inteli-genca v kombinaciji s strojnim učenjem pomaga ocenjevati možnosti uporabe zdajšnjih zdravil za okužene s koronaviru-som in podpira hitrejše odkritje protiteles in razvoj cepiv – zaradi testiranja, regula-tiv in proizvodnje pa vseeno ni pričakovati konkretnejših rešitev prej kot v dveh letih.
Aktivna podpora gospodarstvu in družbiPri zajezitvi negativnih vplivov in ureditvi razmer sta odločilni transparentnost in fi-nančna podpora prizadetim. Hongkonška zavarovalnica Blue Cross se pri reševanju škodnih zahtevkov, povezanih s korona-virusom, opira na tehnologijo blockcha-in, prav tako tudi kitajska platforma Xi-ang Hu Bao za vzajemno podporo oško-dovancem bolezni. Decentraliziran, jav-no dostopen in transparenten zapis zava-rovalniških transakcij je nujen za omejeva-nje potreb po ročnem urejanju in pošilja-nju dokumentov ter človeškem stiku. Po-leg tega lahko nižji stroški čezmejnih plačil prihranijo sredstva organizacijam, ki zbi-rajo donacije in podpirajo zdravstvene de-
lavce. Ekonomske posledice virusa na Ki-tajskem poskušajo zajeziti tudi s poslovni-mi posojili malim in srednjim podjetjem v finančnih težavah, katerih transakcije te-meljijo na tehnologiji blockchain.
Na Kitajskem se je kot odgovor na krizne razmere in boj proti koronavirusu samo januarja letos pojavilo 29 decentralizira-nih aplikacij za različne primere uporabe in podporo obolelim in oškodovanim, v prvih dveh tednih februarja pa še vsaj 20.
V imenu ljudstva – z orodji tehnologijePri pregledu in sledenju podatkov imata UI in blockchain odločilno vlogo in prav to je Kitajski pomagalo pri odzivu na šir-jenje virusa in umiritvi njegovih posledic. A uporaba naprednih tehnologij poraja tu-di etična vprašanja. Kaj odtehta pri sooče-nju javnih in zasebnih interesov? Do kate-re točke je smiselna uporaba tehnologije, ko gre za vprašanje zasebnosti?
V težnjah po čim bolj doslednem nad-zoru javnega življenja in zaščiti ljudi so na-mreč kitajskim oblastem pomagale tudi druge inovacije. Napredni nadzorni siste-mi s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zaznavanja telesne temperature, namešče-ni na javnih mestih in čeladah policistov na terenu, droni s tehnologijo zaznavanja (ne)pokritosti obraza z zaščitno masko, roboti za strežbo bolnikom, dostavo materiala in sterilizacijo prostorov, informativna pogo-vorna okna v mobilnih aplikacijah, super-računalniki za razvoj cepiva in izjemno na-tančno sledenje mobilnosti ljudi z odčita-vanjem vstopov, izstopov in zdravstvene-ga stanja potnikov v javnem prevozu je le nekaj od novosti, ki so vzniknile v zadnjih tednih. Njihov pomen ni le stvar dejanske učinkovitosti, ampak tudi psihologije, saj ljudem dajejo občutek, da je položaj pod nadzorom in da se iskanje konkretnih re-šitev še zlepa ne bo ustavilo.
Vsa nepregledna količina podatkov, ki jih ta orodja generirajo, so izvrsten vir ra-zvoja umetne inteligence. Čeprav nas lah-ko tehnološki napredek navdušuje, pa bo ob upravljanju podatkov širše javnosti eno osrednjih vprašanj tudi to, kakšno je razmerje moči med pravico do zasebno-
sti posameznika (obolelega ali ne) in vla-dno odgovornostjo, da zajezi širjenje hu-dih bolezni.
Čas za ukrepe, razvoj in odgovornostPoleg onemogočene zlorabe informacij in visoke sledljivosti zbranih podatkov epide-mije sta nujna elementa rešitev blockcha-in tudi interoperabilnost in uporabnost podatkovnih zapisov v različnih okoljih.
Primarno so bile rešitve usmerjene v sledenje dobavnih verig zdravil in medicin-skega materiala, upravljanje zdravstvenih podatkov, svetovanje in obveščanje javno-sti ter identificiranje simptomov okužbe. Sledljivost pa lahko gre še dlje in širše. Če je bil vir mnogih prejšnjih virusnih epide-mij pomanjkanje nadzora v živinoreji ozi-roma živilski industriji, lahko blockchain učinkovito poveže akterje iz več sektorjev, od dobavne verige v kmetijstvu in prehra-ni do zdravstva in zavarovalnic. Na podla-gi zbranih podatkov bi z algoritmi strojne-ga učenja lahko prišli do večplastnega ra-zumevanja dejavnikov tveganja.
Posledice aktualne epidemije bomo ču-tili vsi. Evropska komisija je zato prav te dni objavila izreden razpis za inovativne rešit-ve boja proti koronavirusu za zagonska, mala in srednja podjetja. Spodbude za ino-vacije utegnejo uresničiti prej zgolj teore-tične predloge koriščenja in upravljanja po-datkov. Pogumen, toda smiseln razvoj teh-nologij, ki ponujajo visoko učinkovitost ter hkrati zagotavljajo anonimnost in zaščito občutljivih podatkov, bo lahko iz kriznih razmer potegnil zanimive rešitve za pri-hodnja desetletja.
GE
TT
Y IM
AG
ES/
IST
OC
KP
HO
TO
Pri pregledu in sledenju podatkov imata UI in blockchain odločilno vlogo in prav to je Kitajski pomagalo pri odzivu na šir-jenje virusa in umiritvi njego-vih posledic. A uporaba naprednih teh-nologij poraja tudi etična vprašanja.
Kanadski BlueDot je z analizi-ranjem novic v medijih, objav na družbenih omrežjih in javno objavljenih vladnih dokumen-tov napovedal prihod virusa še pred uradnim opozorilom.
IKT-INFORMATOR 23www.finance.si Četrtek, 19. marca 2020, št. 55
Evropska komisija si v vsa-ki državi članici želi vsaj eno digitalno središče za inovacije, ki bo visoko spe-cializirano za umetno in-teligenco. Ena izmed nji-hovih nalog bi bila podpo-ra malim in srednjim pod-jetjem pri dostopu do ume-tne inteligence. Gre za neprofitne centre »vse na enem mestu«, ki bodo po-nujali tehnološka testira-nja, nasvete o financiranju, raziskave trga in možnosti mreženja. Financiral bi jih program Digitalna Evropa.
Že v letošnjem prvem četrtle-tju naj bi evropska komisija in Evropski investicijski sklad (EIF) ustanovila 100 milijonov evrov vredno pilotno shemo za lastniško financiranje inova-tivnega razvoja umetne inteli-gence (UI). Finančna sredstva za te namene bi po letu 2021 v okviru programa InvestEU še precej povečali. »Zato je ključ-no, da se države članice čim prej dogovorijo o prihodnjem večletnem finančnem okvirju 2021–2027 na način, ki bo, kot predlaga evropska komisija, omogočal zadostna finančna sredstva za nove politike EU, med katere sodita tudi digita-lizacija in umetna inteligen-ca,« pravi Zoran Stančič, vodja predstavništva evropske komi-sije v Sloveniji.
Umetna inteligenca in izzivi gospodarske konkurenčnostiNova strategija za umetno inte-ligenco, ki je del strategije eno-tnega digitalnega trga, je bila objavljena 19. februarja 2020. Z njo želi Evropska unija spod-bujati razvoj umetne inteligen-ce in njeno vlogo v gospodar-stvu. Evropska komisija na di-gitalnem področju zasleduje tri ključne cilje:1. tehnologija za ljudi,2. pravično in konkurenčno di-
gitalno gospodarstvo ter3. odprta, demokratična in traj-
nostna družba.Pri prvem in tretjem cilju,
ki odsevata evropske vredno-te in zahteve državljanov, EU po besedah Stančiča že pre-dnjači pred danes vodilnima UI-trgoma ZDA in Kitajsko, saj upošteva želje večine Evropej-cev o transparentni informira-nosti, etični uporabi umetne in-teligence in spoštovanju temelj-nih vrednot.
Pri cilju konkurenčnega digitalnega gospodarstva pa Stančič navaja visoko raven uporabe UI v gospodarstvu. »V EU prek 50 odstotkov vodilnih proizvajalcev dela ob pomoči umetne inteligence. Primerlji-va odstotka za Japonsko in ZDA
sta nižja, 30 oziroma 28 odstot-kov. EU je vodilna tudi v roboti-ki in industriji ter v storitvenih panogah od avtomobilske prek finančnih in zdravstvenih sto-ritev do kmetijstva.«
Čeprav je enoten evropski trg odlična platforma za komer-cializacijo UI, je tu konkurenca močna, zato EU na področju UI v kontekstu potrošniških digi-talnih platform še precej zaos-taja za tekmicama. »Za nadalj-nji razvoj umetne inteligence bo ključno učinkovitejše sode-lovanje držav članic in evrop-ske komisije, ki bo podprto z večjimi naložbami v raziska-ve, razvoj in inovacije,« pravi sogovornik.
Evropska komisija med dru-gim spodbuja tesnejšo pove-zavo vodilnih centrov za raz-iskovanje umetne inteligence v Evropi, izboljšanje digital-nih veščin, izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do UI ter partnerstva med zasebnim in javnim sektorjem za raziska-ve, razvoj in inovacije.
Kako zadržati razvojni potencialV okviru strategije evropska platforma Umetna inteligenca na zahtevo AI4EU spodbuja so-delovanje med evropskimi dr-žavami ter njenimi 81 razisko-valnimi organizacijami, odlo-čevalci, tehnološkimi vodji in podjetij s področja UI. Namen projekta je podpora povezova-nju in širitvi znanj med akterji iz vse Evrope. Po besedah Stan-čiča ima Institut Jožefa Stefana, edini slovenski član konzorcija združenja, pomembno vlogo in pozitivne učinke na širjenje raziskav in praks umetne inte-ligence med drugimi razisko-valnimi inštituti ter univerza-mi v Sloveniji, v gospodarstvu in javni upravi.
Evropa ima na področju UI izjemen akademski in razisko-valni kader, ki pa karierne pri-ložnosti nemalokrat najde na drugi strani Atlantika. Enotni trg in komercializacija umetne inteligence sta zato po sogovor-nikovih besedah nujna pogoja za zadržanje razvojnih potenci-alov. EU mora učinkoviteje po-vezati in združiti naložbe v raz-iskave in inovacije, deliti izku-šnje in dobre prakse ter spod-bujati sodelovanje med država-mi članicami.
Javno financiranje kot spodbuda zasebnim naložbamEvropska komisija meni, da je treba v EU povečati javne in za-sebne naložbe v umetno inteli-genco, da bi v prihodnjem de-setletju dosegli cilj 20 milijard evrov naložb na leto (15 mili-jard več kot leta 2017). Zago-
toviti je treba javna sredstva v okviru naslednjega večletne-ga finančnega okvirja različ-nih programov kot tudi evrop-skih strukturnih in drugih in-vesticijskih skladov. Po Stanči-čevem mnenju mora javno fi-nanciranje služiti kot spodbu-da zasebnim naložbam in pod-pora razvoju umetne inteligen-ce, dostop inovativnih in viso-kotehnoloških podjetij do fi-nanciranja pa bo olajšala tudi unija kapitalskih trgov.
Večje naložbe pomenijo od-piranje novih delovnih mest tako v gospodarstvu kot v raz-iskovalnem sektorju in več sredstev za zaposlene. EU želi med drugim privabljati visoko usposobljene talente iz tretjih držav, tudi prek modre karte oziroma delovnega dovolje-nja, ki omogoča delo in življe-nje v EU.
Reorganizacija delovnih mest in prekvalifikacija delovne sileKomisija je jeseni 2018 imeno-vala strokovno skupino na vi-soki ravni za proučitev vpliva digitalne preobrazbe na trge dela v EU. Ta je lani v poročilu ugotovila, da bodo na trgu de-la poleg pridobitve digitalnih znanj in spretnosti potreb-ne tudi spremembe razme-rij med socialnimi partnerji. V tem kontekstu Stančič me-ni, da bo med drugim treba
»zagotavljati varstvo pri delu zoper drugačna tveganja ozi-roma njihov obseg, kar vklju-čuje, denimo, težave z du-ševnim zdravjem in stresom kot posledico digitalizacije in večje nestanovitnosti v obli-kah dela«.
Za prilagoditev trga dela digitalizaciji bodo potrebne velike naložbe. Komisija je v predlogu večletnega finanč-nega okvirja predlagala skla-dno in celovito podporo izgra-dnji digitalnih veščin prek raz-ličnih programov.
Potrebna bo tesnejša vključenost zasebnega sektorjaNovi program Digitalna Evro-pa namerava 250 tisoč ljudi iz-obraziti za uporabo najnovej-ših tehnologij. Evropski soci-alni sklad plus (ESS+) bo podpi-ral izboljšanje nacionalnih sis-temov izobraževanja in uspo-sabljanja na trgu dela za prido-bivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi znanji.
Evropski sklad za prilago-ditev globalizaciji bo spodbu-jal razvoj digitalnih spretnos-ti pri zaposlenih, ki so izgubi-li službo.
Erasmus+ bo omogočal di-gitalno učenje od zgodnjega otroštva do poklicnega in uni-verzitetnega izobraževanja, vključno s pomočjo čezmej-nih izkušenj.
Program Obzorje Evropa pa bo dodeljeval nepovratna sredstva za magistrske, doktor-ske in podiplomske raziskoval-ne dejavnosti.
Uresničitev strategije o ume-tni inteligenci bo po opažanjih Stančiča zahtevala tudi tesnej-šo vključenost zasebnega sek-torja v določitev programa raz-iskav in inovacij ter zadostno sofinanciranje iz zasebnega sektorja. Komisija bo spodbu-jala vzpostavitev javno-zaseb-nih partnerstev na področju umetne inteligence ter na po-vezanih področjih podatkov in robotike s ciljem koordinaci-je raziskav in inovacij. Omenje-na sodelovanja bodo namreč temelj vzpostavljanja drugih javno-zasebnih partnerstev, ki jih bo prav tako financiral pro-gram Obzorje Evropa.
Ravnotežje med etiko in gospodarskim razvojemEden glavnih poudarkov UI-strategije je osredotočenost na človeka oziroma uporabnika in etičnost umetne inteligence v praksi. Pravila EU zagotavljajo visoko raven varovanja podat-kov, pri čemer so kakovostni in verodostojni podatki gonilo ra-zvoja podatkovnega gospodar-stva. Zakonodajo bo zato treba prilagoditi izzivom EU. »Regu-lacija mora v prvi vrsti ohraniti enotni trg v EU, temeljno vodi-lo zakonodajnih sprememb pa
bo doseči učinkovitost zakono-daje brez nesorazmernih bre-men za podjetja, predvsem za mala in srednja podjetja,« pra-vi Stančič.
Dodaja, da bi evropska ko-misija lahko to ravnotežje do-segla ob upoštevanju pristo-pa, temelječega na tveganju. »Tak pristop bi zahteval opre-delitev meril za razlikovanje v tveganosti različnih uporab umetne inteligence. Za regu-lacijo uporab, ki ne bi bile vi-soko tvegane, bi se uporablja-la veljavna zakonodaja EU. Ka-ko konkretno doseči uravnote-ženost med željami porabnikov na eni in podjetij na drugi stra-ni, je tudi eno od vprašanj jav-nega posvetovanja o beli knjigi o umetni inteligenci, zato po-zivam vse zainteresirane, da v njem sodelujejo.«
Umetna inteligenca temelji na koncentriranju podatkov, iz česar izhajajo boljše storitve, kar pritegne še več uporabni-kov in njihovih podatkov, to pa bi lahko vodilo v monopoliza-cijo trga tehnoloških ponudni-kov. Evropska komisija je zara-di zlorab konkurence že ukre-pala proti več velikim in vodil-nim podjetjem s področja in-formacijskokomunikacijskih tehnologij in področje umetne inteligence ne bo izjema. Zah-tevano spoštovanje pravil kon-kurence bo enako kot za podje-tja v drugih panogah.
Le sodelovanje lahko naredi evropsko umetno inteligenco konkurenčnoUmetna inteligenca je eden glavnih stebrov nove evropske strategije pripravljenosti na digitalno dobo
Enotni trg in komercializacija ume-tne inteligence sta nujna pogoja za zadržanje razvojnih potencialov. EU mora učinkoviteje povezati in združiti naložbe v raziskave in ino-vacije, deliti izkušnje in dobre pra-kse ter spodbujati sodelovanje med državami članicami.
" Zoran Stančič, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji
" Zoran Stančič naj bi bil konec aprila častni govornik na konferen-ci Dnevi slovenske informatike, na kateri naj bi bila glavna tema umetna inteligenca. Organizatorji so dogodek zaradi epidemije novega koronavirusa prestavili na 13. in 14. oktober. »Dogodki, ki predstavljajo pobude evropske komisije, so zelo pomembni za šir-jenje informacij o njenih aktivnostih. Opažamo namreč zelo šibko sodelovanje civilne družbe, podjetij in posameznikov v javnih po-svetovanjih evropske komisije,« pravi Stančič.
Dnevi slovenske informatike so prestavljeni v oktober
www.finance.si Četrtek, 19. marca 2020, št. 5524 IKT-INFORMATOR
Kako pri delu od doma poskrbeti za informacijsko varnostPodjetja, ki delu na daljavo do zdaj niso posvečala veliko pozornosti, se srečujejo z vrsto izzivov, ki jih bodo tudi nekaj staliZaradi novega koronaviru-sa so v številnih podjetjih že začeli delati od doma, druga pa tako obliko dela načrtujejo. Podjetja, ki se s tem pojavom srečujejo na novo, imajo lahko precej težav. Ne samo, da nima-jo dovolj lastne IKT-opre-me, ki bi bila temu prilago-jena, veliko izzivov se na-naša tudi ali predvsem na varnostno politiko in teh-nično zagotavljanje infor-macijske varnosti.
V večjih podjetjih je na primer le od pet do deset odstotkov delovnih mest opremljenih z ustrezno varovanimi prenos-nimi računalniki, pripravljeni-mi za oddaljeno delo. Kot pravi Matej Ravnikar, vodja tehnične podpore v ESET Slovenija, na trgu tako rekoč ni več na voljo prenosnih računalnikov, da bi jih podjetja sploh lahko ponudi-la zaposlenim za delo od doma.
Premalo licenc za VPN»Nekatera podjetja razmišljajo, da bi zaposlenim za delo na do-mu in povezovanje v poslovno omrežje dala kar službene na-mizne računalnike s poveza-vo VPN (gre za navidezno za-sebno omrežje, op. a.),« pravi sogovornik. Pri tem je težava, da imajo podjetja VPN-licence le za manjši del naprav. Zdaj na-enkrat po Ravnikarjevih bese-dah potrebujejo celo do petkrat več licenc, kar pomeni strošek, še posebej, ker se ne licencira na uporabnika, ampak na po-samezno napravo.
Za podjetja, ki nimajo do-volj usposobljene interne eki-pe za informatiko, je morda še večja težava zasedenost ponu-dnikov informacijskih storitev, ki bi jim zagotovili vzpostavitev varnega povezovanja prek po-vezave VPN.
Nujna je dvofaktorska avtentikacija»Ena izmed rešitev, ki jo je možno hitro vzpostaviti, je povezovanje prek protoko-la RDP, ki pa je izredno ran-ljiv za vdore,« razlaga Ravni-kar. Če se podjetje odloči za tak dostop do poslovnih apli-kacij in informacijskih virov v notranjem omrežju, je treba vzpostaviti vsaj dvofaktorsko avtentikacijo uporabnikov ter poskrbeti za kakovostno pro-tivirusno zaščito na uporab-niških računalnikih. To velja še posebej za primere, ko se povezovanje prek protokola RDP omogoči za domače ra-čunalnike.
»Domači uporabniki pra-viloma ne uporabljajo takšne zaščite kot podjetja. Minimal-na zahteva za take primere je, da je na računalniku nameš-čena zadnja različica enega iz-med licenčnih protivirusnih programov, naslednja stopnja pa je dvofaktorska avtentika-
cija, ki prepreči nepooblaščen dostop do poslovnega omrež-ja,« pravi Ravnikar.
Močno geslo tudi za protivirusni programKot poudarja, je nujno treba za-ščititi tudi uporabniški dostop do protivirusne programske opreme z uporabniškim ime-nom in geslom. »Ena izmed prvih stvari, ki jih najprej na-redijo škodljivi programi ali hekerji, je, da ob vdoru v sis-tem onesposobijo zaščito. Če je dostop do zaščite pred viru-si in vdori zaščiten z močnim geslom, je to tako rekoč nemo-goče,« razlaga sogovornik. V podjetju ESET Slovenija vsak mesec denimo zaznajo vsaj po dva primera okužbe s kriptovi-rusom, ki sta posledica nezaš-čitene protivirusne program-ske opreme.
Med glavne varnostne uk-repe Ravnikar uvršča tudi kriptiranje diska, ki onemogo-ča dostop do poslovnih podat-
kov ob morebitni izgubi ali kra-ji računalnika.
Smiselno je terminalsko deloGrega Perko, vodja sistemske administracije v podjetju Ge-nis, svetuje, da prek poveza-ve VPN poteka ves promet, ne samo za službeno omrežje. V nasprotnem primeru namreč lahko pride do nezaščitenega prenašanja podatkov med in-ternetom, domačim in služ-benim omrežjem. Smiselno je tudi blokirati USB-napra-ve, na katerih se shranjuje-jo podatki.
Zaradi pomanjkanja pre-nosne opreme je edina smisel-na metoda za službene in za-sebne računalnike vzpostavi-tev terminalskega načina de-la prek RDP ali drugih proto-kolov. V tem primeru je ce-lo ob uporabi varne povezave pametno prenašati samo sli-ko, na strani odjemalca pa do-voljevati samo vnos podatkov
prek miške in tipkovnice. Ob tem je za preprečevanje izgu-be podatkov pametno onemo-gočiti funkcijo kopiraj in prile-pi ter priklop lokalnih diskov ali drugih naprav.
Čim manj gesel, a ta naj bodo kompleksnaČe podjetje uporablja aplika-cije v oblaku, je pri dostopu z domačih računalnikov treba vzpostaviti nadzor nad prija-vami – denimo spremljanje šte-vila in lokacije prijav. Treba je uveljaviti tudi ustrezno politi-ko upravljanja gesel, ki naj jih
bo čim manj, vendar naj bo-do kompleksnejša. Med nujni-mi ukrepi tudi Perko poudarja uporabo dvo- ali večfaktorske avtentikacije.
Preverite hitrost internetne povezaveZa varno in učinkovito delo je pomembna tudi dobra interne-tna povezava. Predvsem je po-membna zagotovljena pasovna širina. Oblačne aplikacije sicer nekoliko zmanjšajo potrebo po dobri povezavi v podjetju, saj se vsak uporabnik večinoma z nji-mi povezuje neposredno.
SHUTTERST
OCK
10 nasvetov za varno in uspešno delo od doma
1 Namestite posodobitve operacijskega sistema in čim novejše različice programov za povezovanje v službe-
no omrežje.
2 Vzpostavite sistem za varovanje informacij oziroma za zaščito pred izgubo podatkov.
3 Redno ozaveščajte ljudi o delu od doma in sami upo-rabi IKT-naprav.
4 Vzpostavljena naj bo dvo- ali večfaktorska avtentika-cija.
5 Preprečite odpiranja poslovnih aplikacij v medmrež-je.
6 Zagotovite kakovostno in hitro medmrežno poveza-vo.
7 Omejite pretočne vsebine, do katerih uporabniki pris-topajo na računalniku v podjetju ali na strežniku, ki
ponuja terminalsko sejo.
8 Poenotite komunikacije med uporabniki, telekonfe-rence – vzpostavite uraden način dela v podjetju, da
ne uporablja vsak svojega.
9 Zagotovite novo merjenje dela – ne po urah, ampak po opravljenih nalogah.
10 Uredite sistem poročanja, ki mora biti zelo preprost in pregleden, česar denimo e-pošta ne omogoča.
Spreminjamo energetsko prihodnost.V desetih letih do tehnološkega preboja v industriji in energetiki
28. in 29. maj 2020, GH Bernardin, Portorož
Odprt je tradicionalni razpis za energetske nagrade v treh kategorijah:Energetsko učinkovito podjetje ali ustanova, energetsko učinkovit projekt, promocijski projekt URE/OVE.Prijave zbiramo do 29. marca 2020, več informacij pa vam je na voljo na www.dnevi-energetikov.siNagrade bomo podelili na konferenci 28. maja 2020 v Portorožu.
