Četrtek, 26. novembra 2015, št. 231 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Četrtek, 26. novembra 2015, št. 231 www.finance.si

Sejmi in dogodki

Veliki sejmi s čedalje več spremljevalnimi dogodkiKljub vsem elektronskim in mobilnim tehnologijam sejemske prireditve ohra-njajo poglavitno nalogo v poslovnem svetu – navezo-vanje, ohranjanje in utrje-vanje stikov med poslovni-mi partnerji. Vendar pa glo-balno gospodarstvo vpli-va na današnjo podobo sej-mov. Prireditelji iščejo ved-no nove vsebine, s kateri-mi privabljajo tako razstav-ljavce kot obiskovalce.

Miha Čebulj, direktor družbe Ekspogrupa, poudarja smer-nici, ki spreminjata sejemske predstavitve. Sejmi se po nje-govih opažanjih krajšajo, vse bolj pa so na sejemskih priredi-tvah pomembni spremljevalni dogodki. Gre predvsem za kon-ference, seminarje, forume in druge podobne dogodke. »Ude-leženci spremljajočih priredi-tev lahko prek kompetentnih predavateljev in razpravljav-

Dodatne informacije ter prodaja vstopnic po znižani ceni:miha.cebulj@messe-berlin.si • www.messe-berlin.si

GSM: +386 31 312 914

FRUITLOGISTICA 3.2.2016 – 5.2.2016Vodilni svetovni sejem svežega in sušenega sadja in zelenjave

2015: 2.800 razstavljavcev iz 83 držav na 116.000 m2 - 61.000 poslovnih obiskovalcev iz 95 držav

ITB BERLIN9.3.2016 – 13.3.2016ITB Berlin je največja turistična borza na svetu2015: 10.096 razstavljavcev iz 186 držav na 160.000 m2 - 175.000 obiskovalcev, od tega 115.000 poslovnih

IFA 2.9.2016 – 7.9.2016Vodilni svetovni sejem zabavne elektronike in bele tehnike

2015: 1.645 razstavljavcev iz 57 držav na 150.000 m2 - 245.000 obiskovalcev, od tega 142.000 poslovnih obiskovalcev

INNOTRANS20.9.2016 – 23.9.2016Mednarodni sejem železniške transportne tehnologije

2014: 2.761 razstavljavcev iz 55 držav na 175.000 m2, 139.000 obiskovalcev iz 150 držav

Berlinski sejem je lani or-ganiziral 69 sejemskih in drugih prireditev, na kate-rih je sodelovalo več kot 27 tisoč razstavljavcev, obi-skalo pa ga je skoraj dva milijona ljudi. Med njimi so poslovneži, visoki dr-žavni predstavniki in po-rabniki.

Messe Berlin GmbH je lani do-segel 265 milijonov evrov pri-hodkov in se uvršča med deset največjih svetovnih sejemskih podjetij. Pod znamenitim radij-skim stolpom Funkturm na sej-mišču Berlin City ExpoCenter je 26 sejemskih dvoran s 160 ti-soč kvadratnimi metri razstav-nih površin. Leta 2012 so zra-ven prihodnjega novega ber-linskega letališča Berlin Bran-denburg odprli novo sejmišče Berlin ExpoCenter Airport, na katerem poleg manjših sejmov organizirajo enega najstarejših sejmov, sejem letalstva ILA, ki je bil prvič že leta 1909. Njihov mednarodni sejemski program vključuje okrog 80 lastnih in gostujočih sejemskih in kon-gresnih prireditev v Berlinu, v zadnjih letih pa program do-polnjujejo še sejmi v Aziji, in si-cer ITB ASIA v Singapurju, Asia Fruitlogistica v Hongkongu in prihodnje leto prvič sejem za-bavne elektronike in bele teh-nike CE China v Šenzenu.

V nadaljevanju predstavlja-mo najpomembnejše sejemske prireditve, ki jih bodo v Berli-nu organizirali prihodnje leto.

Zeleni teden IGWIGW (Internationale Grüne Woche Berlin – Mednarodni ze-leni teden v Berlinu) bo potekal med 15. in 24. januarjem in je od-prt za poslovno in širšo javnost. Gre za največji sejem prehramb-ne industrije, ki je namenjen predvsem široki javnosti, saj ga obišče več kot 400 tisoč obisko-valcev in ima zelo bogat spre-mljevalni program. Na prihaja-jočem sejmu bodo v posebni raz-stavni dvorani razstavljavci stro-kovnim obiskovalcem predstavi-li izbor izdelkov, s čimer se bodo lahko povezali z morebitnimi od-jemalci. Sejem spremlja Svetov-ni forum prehrane in kmetijstva – GFFA, ki se ga udeležujejo naj-večji akterji na prehrambnem tr-gu in visoki državni predstavni-ki s tega področja.

Logistika sadja in zelenjaveFruit Logistica je vodilni sejem svežega in sušenega sadja ter ze-lenjave. Potekal bo od 3. do 5. fe-bruarja. Udeležujejo se ga pod-jetja, ki so povezana s pridela-vo, obiranjem, sušenjem, sorti-ranjem, pakiranjem, skladišče-njem in logistiko teh prehramb-nih artiklov. Na njem se bo letos

Berlin letno obišče dva milijona sejemskih obiskovalcev, ki so zelo dobri porabniki

vitvah raziskav in rezultatov ter napovedih turističnih smernic.

Zabavna elektronika in bela tehnikaIFA je globalni poslovni do-godek na področju digitalnih tehnologij in bele tehnike. Le-tos je 1.600 razstavljavcev v času sejma s svojimi poslovni-mi partnerji podpisalo pogod-be v vrednosti 4,350 milijarde evrov. Sejem je spremljalo šest tisoč novinarjev z vsega sveta, njihova medijska sporočila pa

" Mednarodni sejemski program podjetja Messe Berlin obsega približno 80 lastnih in gostujočih sejemskih in kongresnih prireditev.

prestavilo okoli tri tisoč podjetij z vsega sveta, ki oskrbujejo porab-nike vse leto. Organizator priča-kuje približno 65 tisoč poslovnih obiskovalcev.

Slovenija na ITBITB je največja svetovna turi-stična borza, kjer se vsako leto predstavi tudi Slovenija. Med 9. in 13. marcem 2016 pričakujejo približno deset tisoč razstavljav-cev in 115 tisoč poslovnih obisko-valcev, sam dogodek pa temelji na poslovnih srečanjih, predsta-

Informacijske tehnologije ter klasična in nova komu-nikacijska orodja ponu-jajo neomejene možnos-ti predstavitve podjetij, iz-delkov in storitev. Gre za povsem neosebno in naj-večkrat enosmerno komu-nikacijo. Na sejmih pa je mogoče izdelke oziroma storitve videti in se iz oči v oči pogovoriti z razstav-ljavcem ali morebitnim na-ročnikom. Da se na sejmih utrjujejo poslovne vezi, ni treba posebej poudarjati.

Sejmi še vedno ostajajo eden najpomembnejših kanalov tr-ženja med podjetji – govorimo o buisiness to buisiness ali poslo-vanju B2B. Med izvršilnimi za-poslenci velikih korporacij ve-lja, da podjetje, ki se ne udeleži večjih specializiranih sejmov, sploh ni pravi igralec na trgu.

Po petih letih bi bili mrtviZa resna podjetja so sejemski nastopi tako rekoč obvezni. Seveda so s tem povezani tudi stroški, zato se morajo podjetja nanje nujno dobro pripraviti, saj bo le tako sejemski nastop pri-

nesel rezultate. Denarne učin-ke tovrstnih predstavitev je ze-lo težko izračunati. Eden izmed lastnikov srednjega slovenskega podjetja, ki več kot 95 odstotkov proizvodnje izvozi, nam je pred leti dejal: »Na samem sejmu ne prodamo popolnoma nič. A če se sejmov ne bi udeleževali, nas čez pet let ne bi bilo več.«

Vsa podjetja danes zelo na-tančno uporabljajo prodajna, tr-ženjska in oglaševalska orodja. Gre za različne oblike elektron-skega komuniciranja in oglaše-vanja, svoje izdelke in storitve oglašujejo v tiskanih medijih, na reklamnih panojih, možnos-ti so danes neomejene. Ima pa sejemska predstavitev poleg ne-posrednega stika med poslovni-mi partnerji velikokrat še eno pomembno prednost. Razsta-vljavec lahko svoj izdelek zain-teresirani javnosti pokaže v ži-vo. Predstavi delovanje naprave in da vse potrebne informacije, poslovna srečanja pa se opravi-jo hkrati s tehnično predstavi-tvijo. Gre za zelo dobro nadgra-dnjo različnih predstavitev prek različnih elektronskih medijev, zloženk in drugih komunikacij-skih orodij.

Kaj predstavlja konkurencaPrav tako lahko podjetja prek sejemskih dogodkov vidijo ak-tivnosti tekmecev. Izmenjava informacij in različni pogovori med akterji tako na strani po-nudbe kot povpraševanja so zelo pomembni. Pri odločitvah igra izjemno pomembno vlogo tudi zaupanje do poslovnih par-tnerjev. Poslovneži zelo cenijo osebni nastop partnerjev, ver-balno komunikacijo in osebna srečanja. Prek teh srečanj se po-gosto prepričajo o pravilnosti svojih odločitev in gradijo vezi za dolgoročna sodelovanja, tu-di partnerstva.

Predstavitev vključiti že v razvoj izdelkaVsaka predstavitev, tudi sejem-ska, bo povsem brez pomena, če podjetje že ob razvoju izdel-ka ali storitve ne predvidi nači-na prodaje in predstavitve, tudi sejemske. Medorganizacijsko trženje redko uporablja klasič-ne oblike tržnega komunicira-nja, ki so usmerjene na odnose s strankami. Že ob nastajanju komunikacijskega koncepta izdelka ali storitve je treba na-tančno določiti predstavitve na različnih sejemskih dogodkih.

To področje je zelo razno-liko in specifično za vsako pa-

nogo in podjetje, zato eno-značnih rešitev ni. Izbrati je treba mesto, kjer se izvaja le-tno naročanje za izbrani trg, pogosto so ključni sejmi v de-javnosti tudi osrednji letni do-godek srečanja z odjemalci in dobavitelji ter priložnost, da jim podjetje predstavi razvoj-ne smernice.

Po sejmu je analiza obveznaPoleg komunikacijskega načr-ta posameznih izdelkov ali sto-ritev mora podjetje oblikovati celostno strategijo v nastopa-nju na sejmih. Jasno je namreč, da z nastopom na eni priredi-

tvi ne moremo pričakovati ču-dežne rasti prodaje, saj se en-kratni nastopi nikakor ne kon-čajo z uspešno sklenjenimi po-sli. V povprečju se mora pod-jetje za ustrezno prepoznav-nost in pridobitev konkretnih poslov istega sejma udeležiti vsaj od tri- do petkrat. Če pod-jetje nima jasne vizije, kaj želi s sejemsko predstavitvijo do-seči, je morda najbolj primer-no, da se sejma najprej udele-ži kot obiskovalec, saj so stro-ški obiska precej nižji kot stro-ški same predstavitve.

Enako kot priprava na se-jem, sejemska predstavitev in strategija podjetja v sejem-skih nastopih so pomembne posejemske dejavnosti. Vča-sih so slovenska podjetja po-zabila na urejen sistem za evi-dentiranje in pravilno ovred-notenje informacij, pridoblje-nih na sejmu. Z natančno ana-lizo sejemskega nastopa in ure-ditvijo vseh podatkov lahko ze-lo dobro upravljamo prihodnje prodajne aktivnosti. Rezultati analize pa bodo gotovo poka-zali tudi pomanjkljivosti minu-lega sejemskega nastopa in te je treba odpraviti.

Stisk roke je vreden več kot milijon klikov

ME

SS

E M

ÜN

CH

EN

GM

BH

" Mala in srednja podjetja nimajo dovolj sredstev za nastop na velikih mednarodnih sejmih in jih nekaj časa le obiskujejo. Tako nabirajo izkušnje in čez čas nastopijo še kot razstavljavci.

cev dobijo sveže podatke in usmeritve v posamezni pano-gi,« pravi Miha Čebulj in do-daja, da je udeležba na teh do-godkih veliko krat precej dra-ga, vendar resni prireditelji se-jemskih dogodkov posreduje-jo kredibilne vsebine.

Obisk sejma prihrani čas in denarMiha Čebulj – njegovo podjetje trži dogodke berlinskega sej-mišča Messe Berlin in zna sve-tovati, kako v nemškem glav-nem mestu najbolj racional-no nastopiti na posameznem

sejmu ali ga le obiskati – nam je navedel tudi konkreten pri-mer, ki dokazuje, da z udeležbo na takšnih srečanjih podjetja in institucije znižajo stroške. Eden izmed ministrov slovenske vla-de se redno udeležuje enega iz-med berlinskih sejmov. Razlog je zelo preprost. Na tem dogod-ku se sreča s kolegi iz Evropske unije in drugih delov sveta, zato prihrani veliko potovanj. Stro-ški obiska tega sejma so precej nižji, kot bi nastali, če bi se z mi-nistri srečeval posamič. »Da ne govorimo o prihranku časa,« dodaja Miha Čebulj.

FE

LIX

MÜ

LL

ER

Miha Čebulj, direktor Ekspogrupe:

Sejemske prireditve prinesejo veliko sinergijskih učinkov, saj je denimo berlinski sejem mestu in regiji od leta 2000 prinesel približno 30 milijard evrov prihodkov.

Gorenje na sejmih predstavlja skupino svojih blagovnih znamk končnim uporabnikom, po-slovni javnosti in trgovskim partnerjem. Poleg tega postavljajo in negujejo dobre poslovne od-nose s partnerji. Na lokalni ravni so sejmi tudi učinkovito prodajno orodje. Za sejemske nasto-pe porabijo skoraj desetino sredstev, namenje-nih tržnemu komuniciranju. Vsako leto razstav-ljajo na berlinskem IFA, najpomembnejšem sej-mu gospodinjskih aparatov in zabavne elek-tronike v Evropi. Poleg tega se skupina Gorenje skladno s strategijami svojih osmih blagovnih znamk udeležuje regijskih in lokalnih sejmov, na številnih pa sodelujejo skupaj s poslovnimi partnerji. Za vsak sejem si postavijo cilje pose-bej, tako jih tudi merijo. Ker je najpogosteje glav-ni namen predstavitev izdelčnih novosti, prever-jajo medijsko odzivnost ter odziv in naročila svo-jih poslovnih partnerjev. Ko sejme izkoriščajo za prodajo, so cilji bolj merljivi in doseganje merijo v prodajnih rezultatih, sklenjenih poslih in novih stikih z morebitnimi partnerji.

V prodaji in oglaševanju podjetja Tajfun, ki izdeluje gozdarsko opremo, imajo sejemske predstavitve velik pomen, saj lahko z na-ročniki navežejo neposreden stik in jim dajo podrobnejše infor-macije. Na zunanjih površinah – teh sicer ni povsod – lahko tudi prikažejo delo z njihovimi stroji. Sredstva, ki jih vložijo v predsta-vitve, so dobro naložen kapital, saj so odzivi vedno zelo dobri. Na sejmih predstavijo tudi novosti. Letos spomladi so na sejmu KWF v Nemčiji predstavili nova rezalno-cepilna stroja in profesional-na gozdarska vitla s konstantno vlečno silo. Jeseni so predstavi-li traktorsko dvigalo na tritočkovni priklop. Na sejmu so postavi-li simulator Real 3D, kjer so lahko obiskovalci s traktorskim dviga-lom nalagali hlode na nakladalno rampo. Vsako leto se udeležijo vseh pomembnejših domačih in tujih sejmov. Trenutno razstav-ljajo v Oslu, do konca leta pa bodo imeli še nekaj hišnih sejmov pri distributerjih.

Za vsak sejem postavijo drugačne cilje

Sejemske prestavitve so dobra naložba

TAJFUN

GORENJE

so dosegla 1,2 milijarde ljudi. Prihodnje leto bo IFA potekal od 2. do 7. septembra.

Tirni transportInnoTrans je največji svetovni mednarodni sejem tirnih tran-sportnih tehnologij. Potekal bo od 20. do 23. septembra. Po-sebnost tega sejma je 3.500 me-trov zunanjih tirov, na katerih so razstavljeni potniški in tovor-ni vagoni, lokomotive, tramva-ji ter druga ozko- in širokotir-na vozila.

PR

ES

S

Mag. Iztok Bircl, direktor Gospodarskega razstavišča:Turistični sejem Alpe-Adria se bo usmeril v aktivni zeleni turizem.

Saša Zor, direktorica prodaje za MICE v Savi Turizmu:Na Bledu vsak dogodek oplemenitimo s spremljevalnimi programi in vsebinami po meri naročnika.

www.finance.si Četrtek, 26. novembra 2015, št. 231

www.finance.si Četrtek, 26. novembra 2015, št. 23120 OGLASNA PRILOGA SEJMI IN DOGODKI 21

VSE SE DADA ZA VSE

365 dni dogajanja!

www.gr-sejem.si

Gospodarsko razstaviščePrireditveni center Ljubljana

Celjski sejem, največja domača sejemska hiša, bo letošnjo sejemsko sezono končal z najzabavnejšim sejmom v svojem portfelju. Od 11. do 13. decembra boste lahko obiskali 8. mednarodni erotični sejem sLOVErotika. Na sejmišču pa bo znova živahno tretjo soboto v decembru, 19. decembra, ko Celjani v okviru novega projekta »Sobote na celjskem sejmišču« pripravljajo še 1. festival sladkih dobrot.

V Celjskem sejmu pojasnjujejo, da so bile sobote na celjskem sejmišču odlično sprejete med ponudniki in obiskovalci, zato bodo projekt nadaljevali in ga še nadgrajevali. V Celju tudi že razkrivajo termine za prve tri mesece leta 2016. Vse ljubitelje kave na sejmišče vabijo 23. ja-nuarja, februarski Valentinov podaljšan vikend (od 12. do 14. februarja) bo velik festival hra-ne in pijače oziroma kulinarič-nih dobrot, na katerem se bodo predstavili vsi ponudniki najra-zličnejše hrane in pijače, ki so sooblikovali posamezne sobote na sejmišču, 26. marca pa načr-tujejo festival ribjih jedi in vina.

Sezono 2016 odpira spomladanski trojčekSejemska sezona 2016 se bo za-

čela marca. Od 11. do 13. marca bodo organizirali spomladan-ski sejemski trojček Flora, Po-roka in Altermed ter največ-je evropsko srečanje čebelar-jev ApiSlovenija. Spomladan-sko sejemsko dogajanje v treh dneh obišče več kot 20 tisoč obiskovalcev.

Od 12. do 15. aprila sledita strokovna sejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje. Pri-našata kar nekaj novosti, saj so vsebino nadgradili in osveži-li v skladu s sejemskimi smer-nicami še večje specializacije. Skupaj z razstavljavci in stro-kovno javnostjo bodo osvetli-li posamezne aktualne teme, prilagojene strokovni javno-sti. V Celju želijo, da njihovo sejmišče aprila 2016 postane najpomembnejše stičišče re-gijske energetike v najširšem

pomenu ter ponudnikov učin-kovitega vzdrževanja in upora-be objektov, strojev in virov v industriji.

Največji sejem regije bo vsebinsko osveženMed 13. in 18. septembrom bo-do v Celju tradicionalno gosti-li MOS, največji sejem v regi-ji. Za 49. MOS pripravljajo še večjo segmentacijo razstav-nega programa po sejemskih dvoranah, zelo dobri odzivi na letošnji sejem pa organiza-torja spodbujajo k nadgradnji dobrih praks ter predstavitvi vsebin, ki jih pričakuje širša poslovna in splošna javnost.

Sejemsko sezono bo tu-di prihodnje leto sklenil ero-tični sejem sLOVErotika, ki bo potekal od 9. do 11. de-cembra.

Celjsko sejmišče v 2016 vabi s sejmi in novimi festivali

" V sezoni 2016 bodo sejmi v Celju vsebinsko obogateni.

Danes se na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču začenja 46. smučarski sejem SK Snežinka, direktor mag. Iztok Bricl pa ob tem že napoveduje prenovljeni sejem Natour AlpeAdria, ki bo potekal od 27. do 30. januarja in mu bo dodanih več vsebin za poslovno javnost. Še prej pa boste lahko že prihodnji teden obiskali novi sejem zabavne elektronike, računalništva in fotografije Comptech.

" V nedeljo se je končal se-jem Ambient, ki je eden naj-pomembnejših sejmov na Go-spodarskem razstavišču. Ka-ko ste zadovoljni z njim?Sejem Ambient je realen odsev razmer v pohištveni industri-ji pri nas. Ta je v zadnjih 15 le-tih doživela prelomne pretrese – mnogo velikih podjetij je pro-padlo, nova pa vznikajo poča-si in so manjšega formata, veči-noma družinska. Hkrati je za-znati velik kreativni potencial nove obetavne generacije obli-kovalcev. V tem duhu je potekal tudi 26. Ambient Ljubljana. Na

njem se je predstavilo 158 pod-jetij iz 17 držav. Kot organizator-ji smo poskrbeli za privlačen ob-sejemski program. Obiskovalci so si lahko ogledali razstave ita-lijanskega in poljskega sodob-nega oblikovanja, razstavo Top 5 nagrajenih eksponatov letoš-njega sejma, borzo in razstavo mladih oblikovalcev in arhitek-tov Top ideje, razstavi Fotelj Rex Nika Kralja in Čar lesa ter ume-tniško tržnico ARTish. Novosti sta bili še brezplačno svetova-nje Top arhitekt in Posebni gost, na katerem se je tokrat z izdelki izključno slovenskih oblikoval-cev predstavila blagovna znam-ka Brands of Friends. Sejem si je ogledalo 25 tisoč obiskovalcev, kar je toliko kot lani. Prvi odzivi so pozitivni – obiskovalci so po-hvalili lep izčiščen sejem, ki jim je ponudil veliko dobrih idej. Iz-jemno veliko zanimanja je bilo na primer za arhitekturno sve-tovanje in različne ugodnosti, ki smo jih pripravili. V tej sme-ri bomo razvijali sejem tudi v prihodnje.

" Ali obisk smučarskega sej-ma še potrjuje prepričanje,

Turistični sejem Alpe-Adria se bo usmeril v aktivni zeleni turizem

INTERVJU: mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča

cer pa smo Slovenci nasploh lju-bitelji aktivnega turizma, adre-nalinskih športov, pohodništva, kolesarjenja in drugih športnih dejavnosti. Zato smo se odlo-čili turistični sejem Alpe-Adria pod sloganom Avantura Natu-ra nadgraditi v smeri aktivnega zelenega turizma, ki mu bomo dodali še poslovno borzo Nato-ur. Na njej se bodo srečevali po-nudniki in kupci tovrstnega tu-rizma. Premierno ga bomo lah-ko pod imenom Natour Alpe--Adria doživeli konec januarja.

" Zakaj ste se odločili za takšno prenovo?Po 26 letih uspešnega turistič-nega sejma, namenjenega zlasti širši javnosti, smo si za cilj posta-vili večjo internacionalizacijo in dodajanje vsebin, namenjenih poslovni javnosti. Ponudbo že-limo specializirati v aktivni, ze-leni turizem. Sejma s to vsebino v tem delu Evrope še ni, čeprav naravne razmere kar kličejo po njem. Želimo si, da bi ta sejem postal osrednji tovrstni turistič-ni dogodek v tem delu Evrope.

" Koga vse bi radi privabili na prenovljeni sejem?K predstavitvam na sejmu vabi-mo ponudnike aktivnega oddi-ha v naravi, destinacijske pred-stavnike, zlasti iz regije Alpe-Ja-dran, turistične agencije ter po-nudnike drugih storitev in opre-me za aktivno preživljanje pro-stega časa. Zaradi velikega za-nimanja za ponudbo aktivne-ga oddiha v naravi pričakuje-mo večje število obiskovalcev. Po drugi strani bomo s specia-lizacijo sejma pritegnili ponu-dnike iz drugih držav v regiji, kar pomeni, da bo sejem ponu-jal bogat pregled konkurence, njihovih idej in rešitev. Poveza-li smo se s podjetjem Toleranca marketing, partnerja projekta pa sta Slovenska turistična or-ganizacija ter GIZ pohodništvo in kolesarjenje.

" Še prej pa bomo na Gospo-darskem razstavišču priča še eni novosti. Prvič bo potekal sejem zabavne elektronike, računalništva in fotografije Comptech. Kaj si obetate od tega novega sejma?Sejem elektronike je bil sredi prejšnjega stoletja eden od vo-dilnih sejmov Gospodarske-ga razstavišča. Tu je slovenska javnost prvič v živo videla tele-vizor, pozneje pa spoznavala za-četke digitalizacije. Organizator Comptecha je Primorski sejem. To bo v predprazničnih dneh prava priložnost za nakup no-vega računalnika, prenosnika, tiskalnika, fotoaparata, telefo-na, tonerjev, polnilnikov in dru-gih naprav s področja elektro-nike. Organizator napoveduje, da bodo obiskovalcem na voljo ugodne sejemske cene, ki bodo nižje od internetne prodaje. Na-črtujejo tudi prodajo rabljenih predmetov z omenjenih pod-ročij. Sejem je v programu tudi za prihodnje leto.

" Kako na splošno ocenju-jete letošnje poslovanje na vseh treh področjih, ki jih pokrivate?V sejemski dejavnosti smo ob-držali naša največja sejma – gra-diteljski Dom in pohištveni Am-bient Ljubljana – na enaki ravni kot lani. Število razstavljavcev in prostorske zmogljivosti sej-ma Narava-zdravje, s katerim promoviramo zdrav življenjski slog, smo povečali. Letos smo po daljšem premoru znova us-pešno izpeljali prireditev Vino Ljubljana, ki vključuje spomla-dansko mednarodno ocenje-vanje vin ter Vinski sejem jese-ni. Tokrat smo ga na željo vino-gradnikov in vinarjev prestavi-li s septembra v oktober. V kon-gresni dejavnosti pa je bilo letos manj odmevnih kongresov kot leto prej, ki je bilo v tem smis-lu izjemno. Avgusta smo gosti-li vrh svetovnih fizikov na kon-

gresu Lepton Photon ter med-narodni kongres s področja lo-kalne anestezije in terapije. Tudi tokrat smo pripeljali v Ljubljano odmevno svetovno razstavo, in sicer 1001 izum o odkritjih zlate dobe islamske civilizacije.

" Kakšni so vaši poslovni načrti za leto 2016?Glavna novost bo že omenjeni prenovljeni koncept turistične-ga sejma, ki ga bomo izpeljali z aktivno podporo pristojnega mi-nistrstva oziroma Slovenske tu-ristične organizacije. Za konec prihodnjega leta in začetek leta 2017 se dogovarjamo, da bomo znova gostili odmevno svetovno razstavo. Potrjeno imamo orga-nizacijo dveh velikih mednaro-dnih kongresov, o dveh se pa še dogovarjamo.

" Kdaj lahko na GR pričakuje-mo novo večnamensko dvora-no in garažno hišo, ki ju imate že dolgo v načrtu?Gospodarsko razstavišče zaradi finančnih omejitev ni sposobno z lastnimi sredstvi izvesti tako velike naložbe, zato bomo v pri-hodnje na naših največjih sejmih prostorsko stisko še vedno reše-vali z montažnimi dvoranami.

" Kje vidite največje izzive GR in sejemske dejavnosti v Slove-niji na splošno?Novih sejemskih prireditev za zdaj ne načrtujemo, ampak raje sejme strateško širimo z novimi segmenti, tako kot smo nadgra-dili turistični sejem ali pa obudi-li prireditev Vino Ljubljana. Želi-mo pa si na Gospodarskem raz-stavišču znova odpreti avtomo-bilski sejem. Ljubljana postaja vse bolj privlačna tudi kot kon-gresni kraj, zato vlagamo svoja prizadevanja tudi v to dejavnost in se povezujemo z drugimi. K večjemu uspehu na tem podro-čju bi veliko pripomogle bolj-še letalske povezave Ljubljane z vsemi večjimi evropskimi mesti.

RO

BE

RT

RIB

IČ

da smo Slovenci smučarski narod?Gotovo. Sejem v organizaciji Smučarskega kluba Snežinka je zelo priljubljen. Zadnja leta pri-vabi približno deset tisoč obisko-valcev, to so ponudniki in kupci rabljene smučarske opreme. Si-

Novih sejemskih prireditev za zdaj ne načrtujemo, ampak raje sejme strateško širimo z novimi segmenti.

Pro Design 1 podjetjem zagotovi celostno podobo nastopa na slovenskih in tujih sejemskih prireditvah. Tudi njihov pristop k izvedbi projekta je celosten. Podjetju najprej predlagajo primeren sejem, nato izdelajo zasnovo stojnice, mu jo postavijo in poskrbijo za vse trženjske aktivnosti za uspešen nastop. Poudarjajo, da celostna priprava za kakovosten sejemski nastop traja vsaj dva meseca.

Najprej pripravijo idejno za-snovo sejemskega nastopa. V to fazo sodita izdelava tlorisa razstavnega prostora in 3D-iz-ris. Na podlagi več izrisov z raz-stavljavcem uskladijo želje in zahteve glede na komunikacij-ska in druga pomembna meri-la sejemskega nastopa. Po potr-jenem idejnem projektu začne-jo priprave na izvedbo razstav-nega prostora, potem naroč-nik potrdi materiale in grafič-no predlogo razstavnega pros-tora. Sledita izvedba razstavne-ga prostora po potrjenem pro-jektu z vso logistično podporo in predaja razstavnega prosto-ra na sejmu. Podjetje Pro de-sign 1 poskrbi za komunikaci-

jo z organizatorjem sejma in pripravi ustrezno tehnično do-kumentacijo v skladu s predpi-si sejmišča, uredi tudi oglaševa-nje sejemskega nastopa. Izde-lajo predstavitvene publikaci-je, kot so katalogi, brošure, va-bila, oglasi, letaki in podobno.

Na sejem je treba misliti dovolj zgodajNaročnik jim mora za dobro pripravo in izvedbo dati glavne informacije: katero storitev ozi-

roma izdelek želi poudariti, ce-lostno grafično podobo podje-tja (logotipe, besedila, slogane), seznam eksponatov oziroma izdelkov na razstavnem pro-storu in število ljudi, ki bodo delali na sejemskem prostoru.

»Opažamo, da se podjetja prepozno začnejo pripravlja-ti na sejemsko predstavitev,« pravijo v podjetju Pro Design 1 in poudarjajo, da je sejemski nastop naložba, ki mora imeti opredeljene trženjske cilje, po-

membna izhodišča za uspeš-nost pred sejmom in po njem. Zato razstavljavcem svetujejo, naj se na sejemsko prireditev začnejo pripravljati vsaj nekaj mesecev pred dogodkom, saj je čas za ustrezno in učinkovi-to pripravo predstavitve pod-jetja zelo pomemben.

Videz je zelo pomemben»Razmišljanje, da je le udelež-ba na sejmu dovolj za dosega-nje ciljev, seveda ne drži,« po-

udarjajo v podjetju Pro Design 1, kjer opažajo, da razstavljav-ci videzu razstavnega prosto-ra namenjajo premalo pozor-nosti. Iz njihovih izkušenj na-mreč jasno izhaja, da je učinko-vitost pogojena z ustrezno pri-pravo, opredelitvijo ciljev se-jemskega nastopa, vrsto pro-daje in komuniciranjem z obi-skovalci. Podjetje mora skrbno pripraviti tudi promocijski ma-terial in določiti najprimernej-šo in učinkovito predstavitev storitev ali izdelkov na razstav-nem prostoru. Pozornost je tre-ba spodbuditi in usmeriti s tek-stovnimi informacijami, osve-tlitvijo, elektronskimi prikazo-

valniki in drugimi interaktivni-mi predstavitvami.

Kako do prepoznavnega razstavnega prostora in sejemske predstavitve

"Pro Design 1 je specializirano podjetje za oblikovanje in projek-tiranje ter izvedbo razstavnih prostorov na sejmih, razstavah, kon-gresih in unikatnih sejemskih predstavitvah doma in v tujini. Lani je strokovna žirija sejma ISPO v Münchnu njihovo kreacijo razstav-nega prostora uvrstila med 20 najbolj kreativnih razstavnih pro-storov med 2.400 razstavljavci.

" Zaposlujejo strokovnjake s področja trženja, grafičnega oblikova-nja, razstavni prostor pa postavi tehnična služba. Ker se udeležuje-jo veliko mednarodnih sejmov, so v koraku z najnovejšimi smerni-cami sejemskih predstavitev in inženiringa. Tako že vrsto let uspeš-no sodelujejo s slovenskimi in tujimi naročniki, med katerimi so tudi GZS, Talum, Cinkarna Celje, Metalka, športni dnevnik Ekipa, ČZD Kmečki glas, Mobitel, Elektrode Jesenice, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Eles, Daihen Varstroj, Metalka in drugi.

O podjetju

PRO DESIGN 1 d. o. o.Šmartinska c. 1521000 LjubljanaTel.: (01) 320 60 12Faks: (01) 320 60 13E-pošta: info@pro-design.siSplet: www.pro-design.si

Brezplačna tel. št.: 080 72 75Kontaktna oseba v oddelku marketinga: Sandra Todorovič, tel.: 040 55 77 31

" Podjetje Pro Design 1 poleg idejne zasnove in izvedbe razstavnega prostora poskrbi za celoten marketing predstavitve.

www.finance.si Četrtek, 26. novembra 2015, št. 231

www.finance.si Četrtek, 26. novembra 2015, št. 23122 OGLASNA PRILOGA SEJMI IN DOGODKI 23

Kako uspeti na tujih trgih?Storitve SPIRIT Slovenija za slovenske izvoznike:

Vse informacije in storitve so brezplačne. Dodatne informacije: www.izvoznookno.si izvoznookno@spiritslovenia.si

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Spletni portal Izvozno okno www.izvoznookno.si“Izvozno okno se mi zdi zelo uporabna spletna stran, kjer podjetja lahko dobijo veliko izvoznih informacij in konkretnih napotkov.“Mitja Kolbe, ŠPICA INTERNATIONAL d. o. o.

Izobraževanje za mednarodno poslovanje“Doslej smo se izvoza lotevali precej intuitivno. Razviti znamo odličen izdelek, ne znamo pa ga prodati. V izobraževanju ITM smo se naučili načrtovanja prodora na tuje trge, izdelati tržno raziskavo, najti poslovne partnerje itd.“Irena Štamcar, HYB d. o. o.

Tržne raziskave“S ciljem razpršitve izvoza na ruski trg smo želeli pridobiti informacije o profilu odjemalcev in konkurentov ter tehničnih standardih. S pomočjo kvalitetno izdelane tržne raziskave, ki jo je sofinancirala agencija SPIRIT Slovenija, smo dobili osnovo za vstop na trg in pridobivanje prvih poslov.“Renato Vindiš, ROBOTIKA KOGLER d. o. o.

Svetovanje in pomoč na tujem trgu“Z nepoznavanjem tujega jezika je izjemno težko opraviti primerno analizo tujega trga, zato se zahvaljujemo Slovenskemu poslovnemu klubu v Ukrajini za odličen pregled trga in potencialnih poslovnih partnerjev, kar za nas predstavlja dragoceno podlago za pripravo podrobne strategije vstopa na ukrajinski trg.“ Matjaž Petrovič, GENEPLANET d. o. o.

Gospodarske delegacije“Na povabilo javne agencije SPIRIT Slovenija smo se udeležili gospodarske delegacije v Franciji. Poleg odlične organizacije delegacije bi želeli izpostaviti predvsem kakovostne sestanke s tujimi podjetji, ki so bili rezultat skrbno izbranih poslovnih partnerjev, s katerimi smo se dogovarjali o možnostih poslovanja na tujih trgih. Na podlagi omenjenih sestankov smo pridobili že dve novi stranki, s katerima že poslujemo ter vrsto zelo koristnih poslovnih kontaktov.”Izidor Gorenc, GORENC d. o. o.

Sejemske predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini“Na sejmu farmacevtskih izdelkov CPHI v Frankfurtu smo razstavljali celoten program embalaže za farmacijo. Na račun novih povpraševanj pričakujemo zapolnitev razpoložljivih proizvodnih kapacitet oz. celo širjenje proizvodnje. Pozdravljamo aktivnosti SPIRIT Slovenija, javne agencije, da s finančnimi sredstvi spodbuja sejemske predstavitve podjetij v tujini.“Martina Šifrar, SIBO GROUP d. o. o.

SPIRI

T Slov

enija

, javn

a age

ncija

, Dim

ičeva

ulica

13, 1

000 L

jublja

naSP

IRIT S

loven

ija, ja

vna a

genc

ija, V

erovš

kova

ulica

60, 1

000 L

jublja

na

»Če izhajam iz sebe, je meja zelo zab-risana,« nam je na vprašanje o pove-zanosti zasebnih družabnih mrež in utrjevanja poslovnih stikov odgovo-rila Saša Zor, direktorica prodaje za MICE v Savi Turizmu. Kot pravi, hote-lirstvo ni le njena služba, ampak na-čin življenja, prizadevanje za najviš-jo kakovost storitev pa glavno vodi-lo. Z njo smo se pogovarjali o indu-striji srečanj, njenih pristopih, novih smernicah, zanimalo nas je tudi, ka-ko naravne danosti Bleda izkoriščajo za različne poslovne dogodke.

" Velikokrat lahko slišimo in prebere-mo, da so sejmi, delavnice, študijske predstavitve in sorodni poslovni do-godki najučinkovitejše prodajno orodje. Osebno se mi zdijo takšne izjave malce pretirane. Kakšno je vaše mnenje o tem?Menim, da osebna prodaja v tako imenovani industriji srečanj še vedno ostaja najmočnejše orodje tržnega komuniciranja. Osebni stik pri potencialnem organizatorju dogodkov zbudi zanimanje, da o neki novi destinaciji pridobi dodatne informacije in sploh začne razmišljati, da bi katerega od svojih dogodkov umestil prav tja. Pri kongresni dejavnosti konkuriramo celemu svetu, zato so največje kongresne borze poleg osebne prodaje in številnih dogodkov, namenjenih mreženju, učinkovit kanal za sledenje najnovejšim smernicam. Na globalnih sejmih navezujemo osebne stike, prisluhnemo željam in potrebam morebitnih strank ter spremljamo konkurenco. Nadgradnja sejemskih nastopov in delavnic oziroma vnaprej dogovorjenih sestankov s potencialnimi strankami so študijski obiski. Prek njih udeleženci doživijo destinacijo in se prepričajo, ali ustreza njihovim pričakovanjem. Eden izmed naših poslovnih partnerjev je poudaril: »Ko Bled začutiš, se vanj tudi zaljubiš.« Ta misel lepo povzame bistvo. Naj bo destinacija še tako fotogenična, posebna, doživetja ne moremo v celoti preliti na papir. Pomembno pa je seveda prepoznati, kateri poslovni dogodki so tisti, ki bodo prinesli želene učinke, in se nanje dobro pripraviti.

" Kateri pa so najpomembnejši dejav-niki za visoke učinke na takšnih do-godkih?Prvi pogoj je dobro poznavanje dejavnosti, načrtovanje in učinkovita razporeditev razpoložljivih sredstev za tovrstne dogodke z jasno določenimi cilji. Kongresna dejavnost je zelo kompleksna in na izbor destinacije kot prizorišča mednarodnega dogodka vpliva tudi precej dejavnikov, na nekatere hotelirji nimamo vpliva. Najpomembnejše so letalske povezave in dostopnost, zato se v Savi Turizmu osredotočamo na trge, od koder lahko udeleženci dogodkov tudi prispejo. Ko naredimo filter poslovnih dogodkov, sejmov, delavnic, akvizicij in drugih prireditev, se lotimo priprave. Vedno se postavimo v vlogo sogovornika in se o njem podrobno seznanimo. Vsak sestanek oziroma srečanje z morebitnim partnerjem je dogodek zase, zato nisem privrženka tipskih predstavitev. Najpomembneje je prisluhniti in postavljati prava vprašanja. Vedno si je treba postaviti cilj za vsak posamezen nastop oziroma srečanje in ga na koncu ovrednotiti, evalvi

rati. Zapisati je treba še sveže vtise. To nam pomaga pri pripravi za naslednje korake in prihodnja srečanja. Enako pomembno kot priprava pred dogodkom je spremljanje, s katerim stranko večkrat spomnimo nase.

" Imate še kakšen nasvet?Vsakokrat si na vizitke novih kontaktov zapišem glavne poudarke sestanka in jih nato vključim v sporočilo po končanem dogodku. S stranko se povežem na osebni ravni in med sestankom posežem vsaj v eno tematiko, ki ni neposredno vezana na posel. To je lahko izhodišče, da se vas bodo stranke v množici drugih ponudnikov spomnile, lahko je tudi prednost pred konkurenco.

" Pomembna je tudi izbira prizorišča. Kaj morajo organizatorji dogodkov upo-števati pri tem?Prizorišče je odločilnega pomena, saj s pravo izbiro organizator pridobi boljšo udeležbo. Na samo izbiro pa vpliva predvsem tipologija dogodka. Če gre za predstavitev novega luksuznega izdelka ali storitve, bo organizator iskal fotogenično prizorišče s podobnim imidžem in privlačno ponudbo, ki se ujema z vsebino dogodka. Za znanstveni kongres je pomembno, da ima dvorana ugodno mikroklimo za delo in je popolnoma tehnično opremljena. V definicijo dogodka sodijo tudi športne prireditve, poroke, manjši poslovni sestanki, praznovanja. Organizatorji in njihovi dogodki se razliku

jejo, mi pa jim moramo prilagajati našo ponudbo. Bled je ena od treh glavnih kongresnih destinacij Slovenije, kjer naša družba upravlja tri konferenčne hotele kategorij štiri zvezdice, štiri plus in pet zvezdic. S tem se laže približamo različnim potrebam in željam strank, pri čemer izbor prizorišča prilagodimo tipu dogodka.

" Ali lahko na kratko opišete koncept MICE?Kongresno dejavnost – nekateri jo imenujejo kongresni turizem, vse bolj pa je v slovenskem jeziku v veljavi termin industrija srečanj – po mednarodni terminologiji označujemo s kratico MICE. Ta najbolje povzame širok spekter prireditev: mee tings (kongresi, srečanja podjetij), incentives (motivacijska srečanja), congresses (kongresi, konvencije združenj), exhibitions/events (razstave/drugi dogodki). Gre za zelo komplek sno vejo turistične panoge, ki prinaša visoko dodano vrednost in veliko multiplikativnih učinkov. Kongresni gostje so praviloma zahtevnejši od počitniških in so pripravljeni plačati več. Kongresna dejavnost je ena glavnih strateških usmeritev družbe Sava Turizem.

" Kako slovenski ponudniki sejmov in povezanih dogodkov sledijo temu kon-ceptu?Kongresna borza Conventa, ki poteka januarja v Ljubljani, je v nekaj letih posta

la vodilni trg za industrijo srečanj jugovzhodne Evrope. Temelji na konceptu, da je osebni stik najučinkovitejša metoda za posredovanje informacij in spoznavanje ciljev organizatorjev dogodkov. S skrbno zasnovano platformo ustvarja razmere za najbolj optimalno izpeljane sestanke. Ponuja tudi kar nekaj priložnosti za mreženje in številna vzporedna strokovna izobraževanja, zato se vsako leto tam tudi predstavimo.

" V čem se v vašem podjetju razlikuje-te od slovenske konkurence?Danes je visoka kakovost namestitvene, konferenčne in gostinske ponudbe nekaj povsem pričakovanega. Samo s tem destinacije in posamezna prizorišča na trgu težko konkurirajo. Mednarodni dogodki z organizatorji, ki so prepotovali že kar nekaj sveta in videli najprestižnejše objekte, iščejo nekaj več. Na Bledu vsak dogodek oplemenitimo s spremljevalnimi programi in vsebinami po meri naročnika. Vsak dogodek je zgodba zase, zato tudi naše ponudbe niso standardizirane in vsakemu naročniku se posvetimo individualno.

" Kako?Lahko je to le z lepo mislijo, ki jo udeleženci dobijo za lahko noč v svojo sobo, ali z razrezom kremne rezine velikanke, na kateri je logotip gostujočega podjetja, pripravimo odmore s kavo in jedilniki s svežimi sezonskimi sestavinami iz regije. Včasih smo bolj drzni ter kavo in potico postrežemo na Blejskem otoku, do katerega morajo preveslati skupaj z našimi olimpijci. Lahko jih izzovemo, da si piknik kosilo pripravijo sami na gozdni jasi, do koder pridejo z navadnimi ali električnimi kolesi. Produkt Zeleni za jutri nagovarja k trajnostni izvedbi dogodkov s pobudami, prijaznimi do okolja, Boost Your Brain Power pa združuje smernice v prehrani, dihalne vaje, refleksoterapijo in druge dejavnosti, s katerimi zvišamo produktivnost in koncentracijo udeležencev dogodkov.

" Mreženje je pomemben del sejemskih in sorodnih dejavnosti. Gre tu za spret-nosti, ki jih imajo posamezniki oziro-ma podjetja, ki nastopajo na različnih prireditvah?Za dobro mreženje je treba biti na pravem mestu ob pravem času z jasno določenim ciljem. Le tako lahko stkemo poslovno mrežo odnosov, ki jim v prihodnosti lahko pripišemo dodano vrednost. Za kakovostne poslovne mreže v mednarodnih okvirih so potrebne določene osebnostne lastnosti, komunikacijske veščine, splošna razgledanost, izkušnje in specifična znanja. Gotovo pa lahko vsak potencial z vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje nadgradimo in potrebne spretnosti izpilimo do želene stopnje.

" Kako pa organizatorji prireditev omo-gočajo povezovanje oziroma druženje med samimi udeleženci?Večina organizatorjev dogodkov se odloča za preplet uradnega dela z neuradnim, ki je obarvan s športnimi dejavnostmi, adrenalinskimi doživetji, izleti v naravo, timskimi delavnicami ali le z nekoliko drugačno kulinarično ponudbo.

Ko Bled začutiš, se vanj tudi zaljubiš

I N T E RVJ U:

Nisem privrženka tipskih predstavitev, zato je vsak sestanek oziroma srečanje z morebitnim partnerjem dogodek zase.

Saša Zor, direktorica prodaje za MICE v Savi Turizmu

Družinsko podjetje Šoto-ri Petre je največje sloven-sko podjetje za izposojo in prodajo prireditvenih komponent. Že vrsto let aktivno sodelujejo na raz-ličnih sejmih v Sloveniji in tujini.

»S to dejavnostjo se ukvarjamo že 25 let. Bili smo med prvimi na trgu. Ker razpolagamo z več kot 60 tisoč kvadratnimi metri šotorov in pestro ponudbo prireditvenih komponent, lahko zagotovimo kakovostno storitev tako za organizatorje kot udeležence sejma. Prav zaradi kakovosti storitev nam zaupa vse več organizatorjev. Lahko se pohvalimo, da za potrebe sejmov postavimo tudi do šest tisoč kvadratnih metrov šotorov naenkrat,« pravijo v podjetju.

Veliko sejmov se tudi sami udeležijo, saj tako širši javnosti pokažejo svojo pestro ponudbo in navežejo osebni stik s strankami, kar jim kot družinskemu podjetju veliko pomeni. Pojavljajo se tako na gostinskih, kmetijskih, industrijskih kot poročnih sejmih.

Ponudijo lahko šotore in odre, pagode, paviljone, lesen pod, talne obloge različnih barv, stojnice, točilne jurčke in drugo opremo. Pri njih si lahko izposodite tudi mize in stole, gostinske garniture, sedežne garniture, točilne pulte, za

vese, osvetlitev v šotoru, razne podeste, ograje in še kaj.

Lastnika Mira in Jože Petre sta podjetje, ki daje kruh že več kot sto ljudem, ustanovila leta 1990. Svojo 25letnico bodo

praznovali jutri. Ob tej priložnosti bosta Mira in Jože Petre družinsko podjetje prepustila hčerki Ane Mari in s tem postavila mejnik za novih uspešnih 25 let.

Šotori Petre jutri praznujejo 25 let

" Šotori Petre se tudi sami udeležujejo veliko sejmov, kjer širši javnosti pokažejo svojo pestro ponudbo.

p mrireditveni in seje ski šotori

NAJEM IN PRODAJA

pagode in paviljoniodri, podesti in tribun, catering oprema

SPIRIT Slovenija z organi-zacijo skupinskih predsta-vitev slovenskega gospo-darstva podjetjem omogo-ča večjo prepoznavnost v okviru sejemskih predsta-vitev ter znižuje stroške predstavitve in nastopa na tujih trgih. Tudi letos so objavili vabilo podjetjem, prek katerega zbirajo pre-dloge oziroma zanimanje za skupinsko udeležbo na mednarodnih sejmih v tu-jini prihodnje leto.

Na podlagi zbranih predlogov in v okviru danih finančnih možnosti bo SPIRIT Slovenija pripravil program skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini za leto 2016. Ko bo ta potrjen, bodo vabila za udeležbo na posameznem sejmu objavljena na portalu www.izvoznookno.si.

Zagotovljena bo heterogena zastopanost panogPri pripravi končnega programa sejmov bo programski odbor za sestavo predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini upošteval le predloge za nastope na tistih sejmih, ki imajo mednarodni ali vsaj širši regionalni pomen. Program sejmov bo sestavljen tako, da bo zagotovljena heterogena zastopanost gospodarskih panog. Pred objavo končnega programa sejmov bo SPIRIT Slovenija preveril razpoložljivost razstavnega prostora in izvedljivost posameznega sejma.

Za skupne nastope bodo objavili javna povabilaSPIRIT Slovenija bo za vsak sejem objavil javno povabilo za podjetja, ki se želijo predstaviti na skupnem razstavnem

prostoru, ki ga v okviru posameznega sejma zagotavlja agencija. Skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva, ki jih na sejmih v tujini izvaja SPIRIT Slovenija, so namenjene predstavitvi slovenskih podjetij, predvsem proizvajalcem končnih izdelkov oziroma njihovih storitev, ki želijo poslovanje razširiti na tuje trge oziroma so izvozno naravnana.

Letos organizirali 11 skupinskih nastopovSPIRIT Slovenija zagotavlja zakup neopremljenega razstavnega prostora, tehničnih priključkov za potrebe delovanja skupinske stojnice in vpis razstavljavcev v sejemski katalog ter organizacijo sejemske predstavitve. Stroške elementov sejemske konstrukcije, postavitve razstavnega prostora, prevoza ekspo

SPIRIT zbira predloge za prihodnje leto

"Največja predstavitev tega leta je bila slovenska udeležba na sve-tovni razstavi Expo Milano, ki je trajala od začetka maja do konca oktobra. Slovenija se je predstavila v 800 kvadratnih metrov ve-likem paviljonu, ki je stal zraven odprtega teatra, kjer so vsak dan potekale večje predstave. Dnevno ga je obiskalo približno sedem tisoč ljudi, kar je preseglo vsa pričakovanja. Med obiskovalci je bilo okoli 70 odstotkov Italijanov, desetina Francozov, petina pa jih je prišla iz drugih delov sveta.

"V predstavitev Slovenije na Expu se je vključilo 1.011 podjetij. V slovenskem paviljonu je vseh šest mesecev svetovne razstave de-loval tudi Poslovni center, ki je pomagal slovenskim podjetjem pri organizaciji promocijskih dogodkov in navezavi poslovnih stikov. V poslovno platformo Gospodarske zbornice Milano je vključenih 596 slovenskih podjetij, v 32 poslovnih delegacijah je sodelova-lo 320 slovenskih podjetij, v posamezne promocijske projekte jih je bilo vključenih 65, partnerske pa 30 podjetij. Poslovni center je v okviru delegacij obiskalo 333 tujih podjetij.

Uspešna predstavitev na svetovni razstavi Expo Milano

natov in druge stroške sejemske predstavitve krijejo podjetja sama.

Letos je SPIRIT Slovenija organiziral skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na 11 mednarodnih sejmih v tujini. Udeležilo se jih je 87 slovenskih podjetij oziroma razstavljavcev, za skupinske predstavitve so letos namenili 444 tisoč evrov.

" SPIRIT Slovenija je objavil vabilo podjetjem, da zbirajo predloge oziroma zanimanje za skupinsko udeležbo na mednarodnih sejmih v tujini prihodnje leto.