Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Šola kot prostor sooblikovanja nacionalne jezikovne politike
Bronka Straus, MIZKŠ
XXI. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev osnovnega šolstva, Portorož, 13.11.2012
Jezikovna politika – evropski okvirji
Evropska komisija 2002 – srečanje v Barceloni: M + 2 2005 – Evropski jezikovni indikator (strateški pristop) 2006 – ključne kompetence: materinščina in tuji jeziki 2008 – Nova okvirna strategija za večjezičnost 2009 – strateški okvir “ET 2020” 2011 – priporočila: Early Language Learning in Languages for
Jobs 2011 – priporočila Sveta: znanje tujih jezikov in pridobitev
medkulturnih kompetenc sta ključna za vzpostavitev mobilnosti (splošno in poklicno izobraževanje).
Priprava novega strateškega dokumenta »Rethinking skills in Europe« (nov 2012)
Council conclusions on language competences to enhance mobility
“…a good command of foreign languages is a key competence essential to make one's way in the modern world and labour market. Multilingualism is not only part of the European heritage but also a chance to develop a society which is open, respectful of cultural diversity and ready for cooperation".
“… dobro obvladovanje tujih jezikov je ključna kompetenca, brez katere si ni mogoče utreti poti v sodobnem svetu in na trgu dela. Večjezičnost ni samo del evropske dediščine, temveč priložnost za razvoj družbe, ki temelji na odprtosti, spoštovanju kulturne raznolikosti ter pripravljenosti na sodelovanje.”
Rezultati raziskav EK v letu 2012
Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah
Eurobarometer
Ključni podatki o poučevanju jezikov v šolah v Evropi 2012
First foreign language
30
31
16
24
22
20
11
20
14
9
13
11
6
7
2
2
1
48
40
41
34
35
33
36
29
28
29
23
23
22
20
14
7
6
13
15
21
17
16
16
24
16
16
22
16
19
18
12
18
9
11
7
9
15
15
14
16
19
16
19
21
22
24
25
20
30
22
25
2
5
7
10
13
15
10
19
23
19
26
23
29
41
36
60
57
0% 20% 40% 60% 80% 100%
UK ENG (FR)
France (EN)
Belgium NL (FR)
Poland (EN)
Spain (EN)
Portugal (EN)
Belgium FR (EN)
Bulgaria (EN)
ESLC average
Belgium DE (FR)
Greece (EN)
Croatia (EN)
Slovenia (EN)
Estonia (EN)
Netherlands (EN)
Malta (EN)
Sweden (EN)
Pre-Beginner Beginner Elementary Pre-Intermediate Intermediate
Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah – TJ1
36
43
30
41
26
21
24
25
14
20
14
11
11
21
2
2
1
50
42
52
36
49
51
47
39
44
38
40
39
39
29
23
15
7
10
9
12
11
14
17
16
15
19
17
21
23
22
15
27
25
12
3
4
5
7
8
8
8
12
11
14
15
16
17
15
28
34
29
1
2
1
5
3
3
5
9
12
11
10
11
11
20
20
24
51
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Sweden (ES)
Poland (DE)
UK ENG (DE)
Greece (FR)
Portugal (FR)
France (ES)
Croatia (DE)
Bulgaria (DE)
Slovenia (DE)
ESLC average
Estonia (DE)
Belgium FR (DE)
Spain (FR)
Malta (IT)
Netherlands (DE)
Belgium DE (EN)
Belgium NL (EN)
Pre-Beginner Beginner Elementary Pre-Intermediate Intermediate
Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah – TJ2
Eurobarometer 2012
Ključni podatki o
poučevanju jezikov
v šolah
v Evropi 2012
Jezikovna politika – evropski okvirji
Svet Evrope – principi: 1. Kakovost izobraževanja je predpogoj za:
Socialno kohezijo Demokratično državljanstvo Medkulturni dialog Ekonomski razvoj
2. Ustrezno jezikovno znanje je predpogoj za neomejen dostop do izobrazbe, prav tako pa tudi pomemben dosežek kakovostnega izobraževanja.
3. Naraščajoča jezikovna in kulturna raznolikost evropske družbe ni problem, ki bi ga bilo potrebno razrešiti, temveč prednost, iz katere moramo črpati.
4. Podpora ljudem v njihovem jezikovnem razvoju je pomemben vidik izobraževanja, ki temelji na človekovih pravicah in demokraciji.
Glavna naloga Sveta Evrope v okviru jezikovne politike:
Podpora evropskim državljanom pri njihovem jezikovnem razvoju s ciljem, da postanejo samozavestni in uspešni posamezniki ter učinkoviti in odgovorni družbeni akterji v procesu vseživljenjskega učenja.
Slovenija – nacionalni program jezikovne politike (osnutek iz javne razprave junij 2012)
Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je oblikovanje skupnosti samostojnih govorcev z razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini in drugih jezikih ter z visoko stopnjo pripravljenosti sprejemanja jezikovne in kulturne drugačnosti ter različnosti.
Vloga ravnatelja
ŠOLA
Multilingualism = večjezičnost
Zagotoviti okolje, ki bo vzpodbudno
za učenje več jezikov
Plurilingualism = raznojezičnost
Zagotoviti vsakemu učencu, da lahko razvija svoje različne jezikovne kompetence
Razpoložljivost in usposobljenost
kadrov
Značilnosti in potrebe lokalnega okolja
Nacionalne usmeritve Želje in pričakovanja
otrok in staršev
Struktura jezikov, prisotnih v razredu/na šoli
Učenec/dijak in jeziki,
prisotni na šoli
Učni jezik(i) Regionalni,
manjšinski jeziki
in jeziki priseljencev
Tuji jeziki –
moderni in klasični
Jezik kot predmet Strokovni jezik/
jezik drugih predmetov
Vir: Svet Evrope, A platform of resources and references for plurilingual and intercultural education
NP
za formalno pravni okvir
jezikovne ureditev v RS
NP za jezikovno izobraževanje NP
za jezikovno opremljenost
Nacionalni program za jezikovno politiko (v pripravi)
Vrtec
OŠ
SŠ
Višje šolstvo
Visoko šolstvo
Evropa: M + 2
SLO SLO priseljenci
TJ Dvojezično
okolje
Tuje
šole
TJ1
TJ2
Učni jezik
Predmet
Jezik strok
Drugi/tuji jezik Materni jezik
priseljencev
Učni jezik SLO
Učni jezik Jezik okolja TJ1; TJ2
Slovenski sistem VIZ
TJ1; TJ2
Vsak učitelj je tudi učitelj jezika.
Angleščina ne zadošča več.
Vsi jeziki so enakovredni.
Kontinuiteta učenja jezikov TJ1, TJ2
Doseganje parcialnih ciljev TJ3, TJ4
Poučevanje TJ / gospodarsko sodelovanje
0,00 €
1.000.000,00 €
2.000.000,00 €
3.000.000,00 €
4.000.000,00 €
5.000.000,00 €
6.000.000,00 €
7.000.000,00 €
8.000.000,00 €
9.000.000,00 €
10.000.000,00 €
DE
Nem
čija
IT I
talij
a
AT
Avstr
ija
FR
Fra
ncija HU
HR
Hrv
aška
NL
CZ
Češka
CN
Kitajs
ka
US
Zdru
žene
PL P
oljs
ka
ES
Španija
BE
Belg
ija
XS
Srb
ija [
od
RU
Ruska
BA
Bosna in
GB
Zdru
ženo
SK
Slo
vaška
TR
Turč
ija
CH
Švic
a
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Niz2
Niz1
Podatki za šol. l. 2012/13, MIZKŠ SURS, podatki za leto 2011
Št. učencev
Nemščina
Italijanščina
Francoščina
Angleščina
Španščina
Madžarščina
Hrvaščina
Ruščina
Latinščina
Srbščina
Število učencev, ki se učijo TJ v OŠ v 2012/13 (podatki MIZKŠ)
Jezik Št. učencev
Nemščina 23.954
Italijanščina 2.727
Francoščina 1.726
Angleščina 1.464
Španščina 1.462
Madžarščina 1.171
Hrvaščina 110
Ruščina 90
Latinščina 70
Srbščina 6
Število učencev, ki se učijo TJ v OŠ kot IP, obvezni TJ2 ter na
dvojezičnem področju (2012/13, podatki MIZKŠ)
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
Nem
ščin
a
Italija
nščina
Fran
cošč
ina
Ang
lešč
ina
Špa
nščina
Mad
žarš
čina
Hrv
aščina
Ruš
čina
Latin
ščina
Srb
ščina
Št. učencev
SURS, podatki za leto 2011, izvoz-uvoz
0,00 €
1.000.000,00 €
2.000.000,00 €
3.000.000,00 €
4.000.000,00 €
5.000.000,00 €
6.000.000,00 €
7.000.000,00 €
8.000.000,00 €
9.000.000,00 €
10.000.000,00 €
DE
Nem
čija
IT I
talij
a
AT
Avstr
ija
FR
Fra
ncija HU
HR
Hrv
aška
NL
CZ
Češka
CN
Kitajs
ka
US
Zdru
žene
PL P
oljs
ka
ES
Španija
BE
Belg
ija
XS
Srb
ija [
od
RU
Ruska
BA
Bosna in
GB
Zdru
ženo
SK
Slo
vaška
TR
Turč
ija
CH
Švic
a
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Niz2
Niz1
Posvet “Večjezičnost za danes in jutri: novosti in razvojne zamisli”, Brdo, 18. 10 2012
Smeri razmišljanja in delovanja* :
Priprava Programa jezikovnega izobraževanja
Uvajanje TJ1 v prvi razred OŠ
Razmislek o statusu TJ2
Reguliranje izbora TJ
Prenova pouka slovenščine
Iskanje učinkovitejših rešitev za poučevanje slovenščine kot drugega jezika
*povzeto iz uvodnega nagovora gospe Mojce Škrinjar, državne sekretarke, MIZKŠ
Hvala za pozornost.