Osebna izpolnitev namesto izgorelosti PROF. DR. POLONA SELIČ, UNIV. DIPL.PSIH.KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO, MEDICINSKA FAKULTETA V LJUBLJANI

PRIČAKOVANJA?“Stop acting as iflife is a rehearsal. Live this day as ifit were your last. The past is overand gone. The future is not guaranteed.” Wayne Dyer

STRES, ZDRAVJE IN BOLEZEN

stres v večini primerov povzroča nekdo/nekaj zunaj človekovega organizma

posledice stresa so notranje, psihološke in fiziološke narave, običajno so opisane kot napetost, napor (strain)

doživetje psihosocialne narave, ki ima za posledico psihično trpljenje in neprijetne, za organizem ogrožajoče fiziološke procese – tako opredeljeni stres deluje na celotno biopsihosocialno naravo človeka

Indeks negativnega doživljanja je dosegel 30!

Globalno skoraj 4 od 10 osebporoča o zaskrbljenosti (38%) in/ali stresu (37%) dan pred anketo.

Centralna Afriška republika je izpodrinila Irak kot najbolj negativna država na svetu.

Globalno je raven stresa in zaskrbljenosti od lani narasla za 2 %!

Več kot 3 od 10 oseb (31%) so dan poprej doživljale telesno bolečino in vsaj 1 od 5 žalost (23%) ali jezo (20%).

Izkušnja žalosti in bolečine je od lani zrasla za 1 %, raven jeze se ni spremenila.

TELEFONSKI IN INTERVJUJI V ŽIVOSTRATIFICIRANO VZORČENJE, N = 1000 OSEB, starejših od 15 let147 državtveganje napake ±2,1 % do ±5,3 %; 95% interval zaupanjaSeptember 12, 2018 Gallup https://news.gallup.com/poll/242117/world-took-negative-turn-2017

Why We Worry All the Time and How to Copehttps://www.youtube.com/watch?v=s2AUI-7GRJc

STRESORJI

kataklizmični

osebni

stresorji ozadja

1. katerikoli agens ali zunanje dogajanje, ki povzroči notranje (psiho-biološke) spremembe takšnega obsega, intenzitete in trajanja, da ogrožajo adaptacijske potenciale organizma, kar lahko v nekaterih okoliščinah vodi v bolezen

2. pomembno razlikovati med fiziološkimi in psihološkimi stresorji

3. moči psihosocialnega stresorja ne določa samo grožnja, ampak tudisimbolični in anticipirani pomen (pripis)

PORAVNAVANJE (SPOPRIJEMANJE) S STRESOM (COPING)

1. proces obvladovanja razkoraka med zahtevami (situacije) in (ocenjenimi) viri neke osebe

2. v interakcijskem modelu stresa zajema poravnavanje uporabo vseh virov odpornosti, s ciljem preseganja (obvladovanja) trenutnega odziva, ki ga je povzročil stresor

COPING /

SPOPRIJEMANJE S STRESOM

IZVORI (VIRI) ODPORNOSTI

1. Objektivni viri - materialni viri (denar in vse potrošne dobrine - hrana, obleka, stanovanje), s pomočjo katerih je mogoče izpolnjevati najrazličnejše zahteve okolja in družbe ter zadovoljevati svoje potrebe

2. Pogoji bivanja - stanja, oblike in načini bivanja, ki imajo za posameznika veliko vrednost - partnerstvo, starševstvo, državljanstvo

3. Osebne značilnosti - človekove lastnosti, veščine in spretnosti - dopadljiv videz, ugodno samovrednotenje, delovne navade, občutek obvladovanja situacije ipd. -njihovo delovanje je zmeraj povezano z značilnostmi in zahtevami konkretne situacije; med osebne značilnosti lahko uvrstimo fizične (telesne) atribute (vire) in intrapersonalne(»notranje«) vire.

4. Energije - čas, denar in znanje

5. Kulturni viri - viri konteksta in referenčnih skupin, kamor se uvršča (ali bi se želel uvrščati) posameznik

6. SOCIALNA PODPORA: model glavnega in model blažilnega učinka - predstavljata različne vidike socialne podpore

KOGNITIVNA OCENA

Primarna ocena - evalvacija stresorja – (ne)pomembnosti, benignosti,

pozitivnosti ali stresnosti – če je pomemben, se

stresor nadalje vrednoti kot škoda, grožnja ali izziv– VPLIVAJO:

1. dejavniki osebnosti - intelektualne in motivacijske komponente, (ustrezno) visoko samovrednotenje, sistem vrednot in realnih pričakovanj in

2. atributi situacij/e - jakost zahteve, prelomnost (življenjska razpotja, premiki, generalne spremembe), vidiki, ki se nanašajo na spremembo socialnih vlog (npr. starševstvo, nova zaposlitev ipd.), predvidljivost (timing), zaželenost, možnost kontrole in jasnost situacije

Sekundarna ocena - evalvacija človekovih zmožnosti za izkoriščanje lastnih (razpoložljivih) virov

odpornosti na stres ter za preseganje kratkotrajnega odziva na delovanje stresorja

KREPITEV ODPORNOSTI NA STRES

PRODORNOST

pozitivno razmišljanje

zdrav način življenja (hrana, gibanje, spanje)

pogovarjanje

sprejemanje refleksij

HOBIJI

kaj me prevzame in izpolni

kaj rada počnem

branje

SPROŠČENOST & DIHANJE

meditacija

globoko dihanje

preživljanje časa v naravi

LOVLJENJE RAVNOTEŽJA

kaj me nasmeji

hvaležnost

samo(a) jaz

čas z/za družino

prijateljevanje

družabnosti v službi

STRES ≠ IZGORELOST

Prisotnost in dolgotrajnost stresa na delovnem mestu sami po sebi ne vodita nujno v izgorelost.

K izgorevanju so najbolj nagnjeni:

visoko motivirani

osebe z veliko željo po uspehu

ki se jim pričakovanja ne uresničijo

začnejo doživljati svoje delo kot nepomembno, nekoristno in nesmiselno.

Izgori lahko le tisti, ki je prej gorel:

primarna angažiranost

navdušenje in zanimanje za delo

nujni predhodni pogoji za izgorelost

IZGORELOST

1. sindrom, ki je posledica dolgotrajnega delovanja čustvenih in medosebnih stresorjev pri delu (poklicni stres)

2. skupek znakov telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema razvoj negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do strank

(pacientov, klientov)

DIMENZIJE IZGORELOSTI

IZGORELOST OPREDELJUJE KOT INTERVENIRAJOČO SPREMENLJIVKO IN NE KOT IZID KRONIFICIRANEGA STRESA PRI DELU

IZGORELOST = POSREDNIK MED STRESOM NA DELOVNEM MESTU IN TELESNO BOLEZNIJO = ENA ZAČETNIH POSLEDIC STRESA PRI DELU, IZ KATERE POTEM LAHKO SLEDIJO NADALJNJI NEUGODNI IZIDI

ČUSTVENA IZČRPANOST

najpomembnejša dimenzija izgorelosti - občutek preobremenjenosti in izčrpanosti lastnih psihofizičnih virov

DEPERSONALIZACIJA

(ali cinizem) medosebna komponenta izgorelosti - negativen, neobčutljiv, otrdel odnos do dela, sodelavcev in strank

OSEBNA IZPOLNITEV

občutki kompetentnosti, produktivnosti in uspešnosti pri delu

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA IZGORELOST

DEJAVNIKI TVEGANJA PRI POSAMEZNIKU

1. demografske značilnosti:

- moški naj bi bili bolj nagnjeni k depersonalizaciji, ženske pa k čustveni izčrpanosti

- mlajši, samski in brez otrok naj bi bili bolj ranljivi

2. strategije spoprijemanja s stresom:

strategije, usmerjene k problemu, so povezane z manjšo, strategije, usmerjene k emocijam, pa z večjo izgorelostjo

DEJAVNIKI, VEZANI NA ODNOS MED OSEBO IN ORGANIZACIJO - KONSTRUKT PROFESIONALNE VLOGE

1. stres, povezan s profesionalno vlogo

2. konfliktnost vlog oziroma nezdružljivost pričakovanj zaposlenega s pričakovanji nadrejenih, podrejenih, sodelavcev ali strank

3. nejasnost profesionalne vloge, povezana s potrebo po varnosti in predvidljivosti lastnih ciljev in njihovega doseganja

4. konflikt med delom in družino

STRATEGIJE SPOPRIJEMANJA

S STRESOM

PROBLEMSKO USMERJENE STRATEGIJE:

socialne veščine: asertivnost, intimnost, samorazkrivanje - aktivirajo socialno podporo, komunikacijo in/ali pogajanja

strukturiranje - zbiranje informacij o stresorju, premislek o razpoložljivih resursih, načrtovanje njihove izrabe

zavedanje vzrokov in posledic stresnega dogajanja(stress monitoring)

STRATEGIJE, USMERJENE K EMOCIJAM:

navadno povezane s ponovno oceno situacije -kadar se ta zdi nespremenljiva, neredko nastopita izogibanje ali zanikanje

ljudje svoje emocionalne odzive »kontrolirajo« z različnimi vedenjskimi postopki - s pretiranim uživanjem alkohola in/ali drog, z zatekanjem k nadomestnim zadovoljitvam (in zaposlitvam) -ukvarjanje s športom, gledanje televizije in/ali intenzivni, kvantitativno bogatejši socialni stiki

Funkcije spoprijemanja:

1. problemsko usmerjene strategije (direktna akcija, aktivno spoprijemanje) usmerijo človekove vire na reševanje problema, ki mu povzroča stres

2. strategije usmerjene k emocijam (blažilno, pasivno) blažijo in umirjajo napetost, ki jo povzroči stresni dogodek = način vzdrževanja čustvenega ravnovesja

Pogosta raba pasivnega spoprijemanja slabši psihosocialni in zdravstveni izidi.

INDIVIDUALNOST STRATEGIJ –krepitev osebne moči

ORGANIZIRANJE ČASA: pristop, odnos do obveznosti, nalog in dogodkov, za katerega so značilni opredelitev ciljev (dolgoročnih, kratkoročnih, dnevnih), dnevno določanje prioritetnih opravil (glede na cilje) ter izdelava urnika (razporeda), ki mora dopuščati morebitno vključevanje nenadnih, nujnih nalog

TELESNA AKTIVNOST(fitness): znižuje dovzetnost za stres, anksioznost, krvni pritisk in reaktivnost v splošnem

ANTICIPIRANJE STRESNEGA DOGODKA: način priprave, ki (vsaj do neke mere) ublaži zaskrbljenost -oseba najprej zbere informacije o dogodku, kar sicer vzbudi anksioznost, vendar sta še zmeraj mogoči vizualizacija dogajanja ter opredelitev lastnih pričakovanj (na mentalnem planu); pride do mobilizacije strategij obvladovanja stresa, verjetnost uspešnega izida močno naraste; krepitev občutka kontrole nad lastnim življenjem, ki predstavlja najboljšo »opremljenost« za obvladovanje vseh vrst stresnih obremenitev

POSLEDICE IZGORELOSTI

depresija

čustvene težave in izčrpanost

višje stopnje obolevnosti v splošnem

motnje spanja in apetita

zmanjšana odpornost

psihosomatske težave

bolezni srca in krvožilja

mišično-kostna obolenja

infekcije

diabetes tipa 2

VAROVALNI DEJAVNIKI

»samoučinkovitost« in občutek osebne moči

pozitiven odnos

optimizem

čustvena podpora iz okolja

ekstraverzija (le za osebno izpolnitev)

veščine v medosebnih odnosih – kakovostno sporazumevanje (za depersonalizacijo in osebno izpolnitev)

Zadovoljstvozadovoljevanje potreb

preživetje

zadovoljitev želja/doseganje ciljev

kakovost življenja

ZADOVOLJEN ČLOVEK = uspešen, ker dosega cilje + dovoli si uživati v uspehu = občutiti zadovoljstvo

OSEBNA MOČ

(samo)ocena osebe, da je zmožna doseči zastavljene cilje, uresničiti načrte ter premagati morebitne ovire

ne ujema se nujno z dejanskimi veščinami, spretnostmi in znanji posameznika

DROBNI TRIKI ZA KREPITEV OBČUTKA OSEBNE MOČI

DOTIKANJE

MASAŽA

SMEJANJE

SPREHODI

IZOGIBANJE SOCIALNIM MEDIJEM!

???