OSKRBA S PITNO VODO V NASELJU DOBRIČ · Kanat (slika 2.1) je sistem, ki ga sestavlja niz vertikalnih jaškov, podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim predori

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Jožica Rebernik

OSKRBA S PITNO VODO V NASELJU DOBRIČ

Diplomsko delo

Maribor, november 2017

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa


Študent: Jožica REBERNIK

Študijski program: visokostrokovni, Gradbeništvo

Smer/ Modul: Hidrotehnika

Mentor: viš. pred. Nekrep Perc Matjaž, univ. dipl. inž. grad.

Somentorica: asist. Grajfoner Blanka, univ. dipl. inž. grad., univ. dipl. prav.

Lektorica: dr. Sonja Hudej

Prevajalka: Eva Arbanas, prof.

Maribor, november 2017

I

II

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju, viš. pred.

Matjažu Nekrepu Percu, univ. dipl. inž. grad.,

za vso pomoč, nasvete in strokovno

usmerjanje pri pripravi diplomskega dela.

Zahvala velja tudi somentorici, asis. Blanki

Grajfoner, univ. dipl. inž. grad., univ. dipl.

prav., za potrpežljivo branje in popravljanje

mojega dela.

Veliko zaslug za nastanek tega zaključnega

dela ima moja družina, ki mi je omogočila

kvalitetni študij, in me z zaupanjem podpirala.

Hvaležna sem tudi Tanji Dobnik in Benjaminu

Škafarju za pomoč pri tehnični izvedbi

diplomskega dela.

III


Ključne besede: zasebni vodovod, javni vodovod, mikrobiološka analiza vode,

poraba pitne vode

UDK: 628.1.033'1(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu je predstavljena krajša zgodovina vodovodnih sistemov, teoretično pa

je opisana tudi zgradba vodovodnih sistemov ter njihova delitev. V raziskovalnem delu je

opredeljena oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič. Opisano je tako javno kot zasebno

vodovodno omrežje, izpeljana je njuna primerjava. Primerjana je tudi kakovost pitne vode

zasebnega in javnega vodovodnega omrežja. Podrobno je obravnavan termin lastne oskrbe

s pitno vodo ter predstavljen zasebni vodovod v naselju Dobrič, njegove pomanjkljivosti in

možne rešitve. Raziskali smo tudi porabo pitne vode prebivalcev, priključenih na zasebno

omrežje.

IV

DRINKING WATER SUPPLY IN DOBRIČ

Key words: private water distribution system, public water distribution system,

microbiological analysis of the water, consumption of the drinking

water

UDK: 628.1.033'1(043.2)

Abstract

The diploma paper presents a short history of the water distribution systems, and

theoretically describes their structure and division. In the research section the drinking

water supply in the village Dobrič is defined. The public as well as the private water

distribution systems are described and compared and also the quality of the drinking water

of both networks is analysed and compared. The term of one’s own drinking water supply

is discussed in detail, as well as the private water distribution system in the village Dobrič,

its flaws and their solutions. The drinking water consumption of the population connected

to the private network is also analysed.

V

Vsebina

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 SPLOŠNO O VODOVODNEM SISTEMU ................................................................. 3

2.1 ZGODOVINA VODOVODA ................................................................................ 3

2.1.1 Starodavni Egipt .............................................................................................. 3

2.1.2 Ahmenidsko cesarstvo ..................................................................................... 3

2.1.3 Mezopotamija .................................................................................................. 4

2.1.4 Stari Rim .......................................................................................................... 5

2.1.5 17. in 18. stoletje ............................................................................................. 5

2.1.6 19. in 20. stoletje ............................................................................................. 6

2.1.7 Pozno 20. stoletje ............................................................................................. 6

2.2 ZGRADBA VODOVODNIH SISTEMOV ............................................................ 6

2.3 DELITEV VODOVODNIH SISTEMOV .............................................................. 8

2.3.1 Delitev glede na funkcionalno zasnovo ........................................................... 9

2.3.2 Delitev glede na dovod vode ......................................................................... 10

2.3.3 Delitev glede na tlačna območja .................................................................... 10

2.3.4 Delitev glede na najmanjši oskrbovani tlak pri požaru ................................. 11

2.3.5 Delitev glede na zgradbo omrežja ................................................................. 12

2.3.6 Delitev glede na namen vodovodnega omrežja ............................................. 13

2.3.7 Delitev glede na način zajema vode .............................................................. 13

2.3.8 Delitev glede na lastništvo vodovodnih sistemov ......................................... 15

3 LASTNA OSKRBA S PITNO VODO ........................................................................ 16

3.1 OBMOČJA/POGOJI IZVAJANJA OSKRBE S PITNO VODO ......................... 16

3.2 DOLOČANJE UPRAVLJALCA ZASEBNEGA VODOVODA ......................... 17

3.3 VODNO DOVOLJENJE ...................................................................................... 17

3.4 DELITEV ZASEBNEGA VODOVODNEGA SISTEMA .................................. 18

VI

3.5 OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE ZA ZASEBNO

VODOVODNO OMREŽJE ............................................................................................ 18

4 OSKRBA S PITNO VODO CELOTNEGA NASELJA DOBRIČ ............................. 20

4.1 JAVNO VODOVODNO OMREŽJE V DOBRIČU ............................................ 20

4.2 ZASEBNO VODOVODNO OMREŽJE V DOBRIČU ....................................... 21

4.3 PRIMERJAVA JAVNEGA IN ZASEBNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA V

DOBRIČU ....................................................................................................................... 22

4.4 KAKOVOST VODE V JAVNEM IN ZASEBNEM VODOVODNEM

OMREŽJU ....................................................................................................................... 24

5 ZASEBNO VODOVODNO OMREŽJE V DOBRIČU .............................................. 29

5.1 SPLOŠNO O OMREŽJU ..................................................................................... 29

5.2 OPIS ZASEBNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA ......................................... 31

5.3 POTEK ZASEBNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA ..................................... 33

5.4 VZDOLŽNI PROFIL OBSTOJEČE TRASE ....................................................... 42

5.5 PORABA PITNE VODE V GOSPODINJSTVIH ............................................... 42

5.5.1 Gospodinjstvo Spodnji Bršeki ....................................................................... 43

5.5.2 Gospodinjstvo Zgornji Bršeki ....................................................................... 44

5.5.3 Gospodinjstvo Spodnji Jug ............................................................................ 45

5.5.4 Gospodinjstvo Tajnšek .................................................................................. 46

5.5.5 Poraba pitne vode v vseh gospodinjstvih skupno .......................................... 47

5.6 PROBLEM OBSTOJEČEGA VODOVODNEGA SISTEMA V DOBRIČU ..... 49

6 PROJEKTIRANJE NOVE TRASE ZASEBNEGA VODOVODA V DOBRIČU ..... 51

6.1 RAZLOGI ZA OHRANITEV ZASEBNEGA VODOVODNEGA SISTEMA ... 54

7 SKLEP ......................................................................................................................... 56

8 VIRI IN LITERARURA ............................................................................................. 59

9 PRILOGE .................................................................................................................... 61

VII

9.1 VZDOLŽNI PROFL OBSTOJEČE TRASE ZASEBNEGA VODOVODNEGA

SISTEMA ........................................................................................................................ 61

9.1.1 Izračun energijske črte zasebnega vodovodnega sistema .............................. 61

9.1.2 Načrt vzdolžnega profila zasebnega vodovodnega sistema .......................... 63

9.2 VZDOLŽNI PROFL NOVE TRASE ZASEBNEGA VODOVODNEGA

SISTEMA ........................................................................................................................ 64

9.2.1 Izračun energijske črte zasebnega vodovodnega sistema .............................. 64

9.2.2 Načrt vzdolžnega profila zasebnega vodovodnega sistema .......................... 65

9.3 SEZNAM SLIK .................................................................................................... 66

9.4 SEZNAM PREGLEDNIC .................................................................................... 67

9.5 SEZNAM DIAGRAMOV .................................................................................... 68

9.6 NASLOV ŠTUDENTA ........................................................................................ 68

VIII

UPORABLJENE KRATICE

Z - zajetje

Č - črpališče

C - cevovod

T - tlačni cevovod

R - razdelilni cevovod

O - vodovodno omrežje

V - vodohran

E. coli - Escherichia coli

MPN - število vitalnih celic v vodi

NTU - nefelometrične turbidimetrične enote

k.o. - katastrska občina

Oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič Stran 1

1 UVOD

»Vodovod je sistem za preskrbo z vodo, ki jo uporabljamo v komunalne namene (pitna

voda) in posebne namene (industrijska in tehnološka voda). Zaradi velike porabe pitne

vode in vedno večjega onesnaževanja vodnih virov si moramo prizadevati za varčnejšo

porabo pitne vode in nadomeščanje pitne vode z industrijsko in tehnološko vodo povsod

tam, kjer takšna kakovost vode ni nujno potrebna.« (Gradbeniški priročnik, 2009)

V vasi Dobrič v občini Polzela je zasebno vodovodno omrežje, ki ga uporabljajo štiri

gospodinjstva. Na enem izmed odsekov vodovodnega omrežja je plazovito območje, zaradi

česar se občasno, s spreminjanjem terena, poškoduje tudi vodovod in so tako porabniki

večkrat brez pitne vode.

V diplomskem delu bomo na kratko predstavili zgodovino vodovodov, zgradbo

vodovodnih sistemov ter podrobneje razčlenili in opisali načine delitev vodovodnih

omrežij. Preučili bomo tudi oskrbo s pitno vodo celotnega naselja Dobrič, kjer bomo med

drugim primerjali javno vodovodno omrežje z zasebnim in njuni analizi vode. Podrobneje

bomo preučili tudi zasebni vodovodni sitem v Dobriču, njegovo zgradbo, potek in

problem, ter s pomočjo pridobljenih podatkov sprojektirali del nove trase vodovodnega

omrežja. Hkrati bomo na obravnavanem območju skrbno preučili porabo pitne vode

gospodinjstev, priključenih na zasebni vodovodni sistem.

Cilj diplomskega dela je na podlagi strokovne literature proučiti oskrbo s pitno vodo v

naselju Dobrič, ter primerjati javno in lastno oskrbo s pitno vodo. Na osnovi strokovne

literature in terenskega dela bomo natančneje proučili tudi zasebno vodovodno omrežje ter

na podlagi ugotovitev sprojektirali najugodnejši potek nove trase zasebnega vodovoda.

V diplomskem delu se bomo pri načrtovanju nove trase zasebnega vodovodnega omrežja

omejili predvsem na odsek plazovitega območja. Primerjavo porabe vode gospodinjstev

bomo omejili na gospodinjstva, ki so priključena na zasebno vodovodno omrežje v naselju

Dobrič.


V diplomskem delu bomo uporabili deskriptivno in empirično metodo. S pomočjo analize

virov in strokovne literature bomo na splošno predstavili vodovodno omrežje. Z

opazovanjem in zbiranjem podatkov obravnavanega vodovodnega omrežja pa bomo

opredelili njegovo strukturo in problem nadaljnjega obstoja. S pomočjo zbranih podatkov

bomo načrtovali novo traso obravnavanega zasebnega vodovodnega omrežja v Dobriču,

podrobno obravnavana pa bo tudi poraba vode gospodinjstev na območju zasebnega

vodovoda.


2 SPLOŠNO O VODOVODNEM SISTEMU

Z besedo vodovod (preskrba z vodo) označujemo vsako vodo, ki teče v vodovodnih

sistemih. Najpogosteje vodovode uporabljamo za oskrbo z zdravo pitno vodo, ki jo

uporabljamo v gospodinjstvih in drugih družbenih dejavnostih. Posebni vodovodni sistemi

pa lahko služijo za dobavo tehnološke vode v industrijske namene. To vodo običajno

črpamo iz rek, potokov in jezer, in zaradi onesnaženosti običajno ni pitna. Med posebne

vodovodne sisteme, po katerih lahko teče voda slabše kakovosti, štejemo tudi vodovode za

protipožarne namene in javno rabo (pranje javnih površin, zalivanje parkov, dobava vode

za vodomete). (Slokan, 2003)

2.1 ZGODOVINA VODOVODA

»Voda je nujni predpogoj za nastanek slehernega življenja in civilizacije. Iz tega lahko

sklepamo, da je vsaka, še tako primitivna civilizacija, morala poznati načine pridobivanja

vode. Arheologi in zgodovinarji še dandanes niso zaključili raziskav na tem področju, ker

se ves čas vrstijo nova odkritja.« (RVK, 2017)

2.1.1 Starodavni Egipt

»Zgodnje egipčanske poslikave iz 13. in 15. stoletja pred našim štetjem prikazujejo

napravo za sedimentacijo (usedanje delcev v tekočini) in sifone (sesalne natege) iz stenja.

Znanstveniki predvidevajo, da so stari Egipčani za odstranjevanje trdnih delcev iz vode

uporabljali vrsto kamenine galunovec.« (RVK, 2017)

2.1.2 Ahmenidsko cesarstvo

Znano je, da je nekje v zgodnjem 1. tisočletju pred našim štetjem Ahmenidsko cesarstvo na

območju Perzije uvedlo velike spremembe v poljedelstvu. Izboljšali so namakanje s


pomočjo kompleksnih sistemov-kanatov, ki so se od tam počasi razširili proti zahodu in

vzhodu.

Kanat (slika 2.1) je sistem, ki ga sestavlja niz vertikalnih jaškov, podobnih vodnjakom, ki

so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim predori. Zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo

naseljem in namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih. Osnovne značilnosti

kanatov so:

učinkovito pridobivanje velikih količin sveže vode iz podzemlja brez potrebe po

črpanju; pretok vode se izvaja z gravitacijo, cilj je nižje od vira, ki je najpogosteje

gorski vodonosnik;

omogočajo pretok vode na velike razdalje, kjer je klima suha in vroča, brez izgub

zaradi izhlapevanja in puščanja.

Slika 2.1: Prerez kanata (Wikiwand, 2017)

Izvedba kanatov je običajna za področja, kjer so izviri vode neposredno v podnožju gora

ali tam, kjer je izvir najbližji površini terena.

(Podpoglavje 2.1.2 povzeto po Wikiwand, Ahmenidsko cesarstvo, 2017)

2.1.3 Mezopotamija

V Mezopotamiji so Sumerci med rekama Evfrat in Tigris ustvarili prvo civilizacijo na

svetu, zato pravimo Mezopotamiji zibelka civilizacije. Bili so prvi, ki so izkopali kanale in

povezali reki, ter tako namakali in zalivali polja. Zaradi zadostne količine vode so polja

postala rodovitna, kmetje pa so lahko poželi dve ali tri letine na leto. Reke so bile

mezopotamske ceste, kanali pa njene poti. Glavni kanali so vezali Evfrat s Tigrisom. Bili


so velikanske gradbene stvaritve. Eden največjih je bil širok več kot sto dvajset metrov in

dolg več kot tristo dvajset kilometrov. Vodo so regulirali z zapornicami.

V severni Mezopotamiji je dal asirski kralj zgraditi kanal, ki je prek gričev z vodo

oskrboval mesto Ninive, oddaljeno več kot 50 km. To je prvi znani akvadukt na svetu.

(Podpoglavje 2.1.3 povzeto po Winer, 1968)

2.1.4 Stari Rim

Rimski svet je prepredala cela mreža vodovodov, ki so preskrbovali mesta z vodo. Največji

rimski vodovod je služil rimski provinci Kartagini. V dolžini 130 kilometrov se je vil od

gore Zaghouan skozi pokrajino do velike skupine cistern, ki so oskrbovale mesto z vodo.

Vodovodi se niso vzpenjali le prek globokih dolin, ampak so jih morali včasih speljati tudi

skozi predore. (Cunliffe, 1982)

Stari Rimljani so se zavedali pomena kakovostne oskrbe s pitno vodo in so jo po potrebi od

daleč napeljali v mesta. Svetovno znan je v južni Franciji ležeči akvadukt Pont du Gard

(slika 2.2), po katerem so 19 let pr. n. š. napeljali pitno vodo in je vsak dan oskrboval 50

km oddaljeno mesto Nimes z 20 000 tonami vode. Ohranjen je še danes v treh nadstropjih,

visok 49 m, prečka reko Gardon. (Slokan, 2003)

Slika 2.2: Akvadukt Pont du Gard (Wikipedija, 2017)

2.1.5 17. in 18. stoletje

»K nadaljnjemu razvoju obdelave vode sta pripomogla dva, na videz nepovezana izuma:

izum mikroskopa leta 1680 ter izum peščenega filtra leta 1685. Z mikroskopom so ljudje

prvič lahko videli mikroskopsko majhne organizme, ki živijo v vodi. Peščeni filtri pa so


čez plasti drobnega peska precejali vodo in v pesku zadržali usedline, ki so bile prej

pomešane z vodo. S tema dvema izumoma je človek iznašel način, kako pridobivati vodo

tako, da bo zdravju neškodljiva.« (RVK, 2017)

2.1.6 19. in 20. stoletje

Prvi objekt za predelavo vode je bil zgrajen leta 1804 v mestu Paisley na Škotskem. Za to

je zaslužen John Gibb, ki je načrtoval vodovodni sistem za potrebe mesta.

Leta 1806 je v Parizu začela delovati vodna čistilna naprava. Delovala je s pomočjo filtrov,

narejenih iz peska in oglja, ki so jih menjali vsakih 6 ur. Črpalke so poganjali konji, voda

pa je morala pred filtracijo stati 12 ur.

Vodo so začeli razkuževati leta 1906 v Franciji, v Nici, ko so odkrili, da ozon deluje kot

razkuževalno sredstvo. Vendar pa je bil postopek ozonizacije prezahteven in predrag. Tako

so leta 1908 v Ameriki za razkuževanje vode prvič uporabili natrijev hiperklorit. Ob koncu

19. stoletja je kloriranje vode postalo najbolj razširjena metoda razkuževanja v ZDA.

(Podpoglavje 2.1.6 povzeto po RVK, 2017)

2.1.7 Pozno 20. stoletje

»Izjemno pomemben napredek na področju pridobivanja vode se je zgodil med 2. svetovno

vojno. Takrat so namreč potrebovali veliko vode za oskrbo čet. Tako so odkrili postopek

desalinacije. To je postopek izločanja soli iz morske vode, s katerim pridobimo pitno

sladko vodo.« (RVK, 2017)

2.2 ZGRADBA VODOVODNIH SISTEMOV

Osnovni cilji za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodnih sistemov so

vključitev čim več prebivalcev v redno javno oskrbo, izboljšanje kakovosti pitne vode,

izboljšanje oskrbe z vodo, racionalna raba surovin in energije, ozaveščanje ljudi o

pomembnosti pitne vode in njeni zaščiti ter zagotavljanje racionalnosti in zanesljivosti

obratovanja. (Slokan, 2003)

Delovanje vsakega sistema, torej poraba vode, pretoki, tlaki, se časovno neprestano

spreminja. Vodovodni sistemi morajo biti zgrajeni tako, da ustrezajo naslednjim pogojem:


delovati morajo zanesljivo in dovajati zadostno količino vode v vsako točko

vodovodnega omrežja (naselja) pod ustreznim tlakom v vsakem trenutku,

hitrost vode ne sme preseči tehniško dopustne meje (maksimalne in minimalne),

skupaj z ostalimi vodopreskrbnimi napravami in objekti morajo zagotavljati

gospodarno najugodnejšo različico, ki upošteva najmanjši letni odpis in najnižje

stroške izkoriščanja oziroma vzdrževanja. (Panjan, 2005)

Osnovno delovanje vodovoda poteka tako, da vodo najprej zajamemo v zajetju, nato vodo

težnostno ali s črpanjem točimo v vodohran, ki leži dovolj visoko nad porabniki, tako da

zagotavlja primeren tlak pri porabnikih. V resnici so vodovodni sistemi precej zapleteni.

Da delujejo, potrebujemo kar nekaj objektov in cevovodov (slika 2.3):

zajetje (Z) je mesto ali objekt, kjer vodo zajamemo,

črpališče (Č) je objekt, kjer vodo, običajno iz zajetja črpamo v vodohran; služi tudi

za kondicioniranje oziroma izboljšanje kakovosti vode,

vodovodno omrežje (C-cevovod, T-tlačni cevovod, R-razdelilni cevovod, O-

vodovodno omrežje) je sistem vodovodnih cevi, po katerih teče voda,

vodohran (V) je objekt, kjer vodo hranimo; prav tako služi tudi zagotavljanju tlaka

v razdelilnem cevovodu in pri porabnikih,

regulacijske objekte, ki so objekti ali jaški, kjer so nameščene naprave za odjem,

zapiranje, merjenje pretokov in tlakov ter izpuščanje vode in zraka iz cevi,

razbremenilnike, objekte z napravami za zmanjšanje tlaka vode v ceveh,

in druge elemente, ki so predvsem objekti, ki upravljalcu služijo za upravljanje in

popravila sistema. (Slokan, 2003)

Slika 2.3: Elementi vodovodnega sistema, narisanega v vzdolžnem profilu

(Slokan, 2003, str. 68)


Posamezne elemente vodovodnega omrežja sestavimo v funkcionalno enoto glede na

število porabnikov, velikost in razprostrtost naselja, razgibanost terena, na katerem leži

naselje, število zajetij v sistemu, medsebojno lego zajetja in porabnikov (višinske razlike,

oddaljenost), način gašenja požarov, namembnost vodovoda, pričakovano razširitev

omrežja in finančne možnosti. (Gradbeniški priročnik, 2009)

Pri manjših vodovodnih sistemih si iz ekonomskih razlogov prizadevamo zasnovati in

izdelati čim preprostejši sistem, kjer ne potrebujemo vseh naštetih elementov. Toda pri

javnih vodovodnih sistemih vedno potrebujemo zajetje, vodohran in vodovodno omrežje,

kar prikazuje slika 2.4. (Slokan, 2003)

Slika 2.4: Vzdolžni profil elementov preprostega vodovodnega omrežja

(Slokan, 2003, str. 68)

2.3 DELITEV VODOVODNIH SISTEMOV

Vodovodne sisteme delimo (Gradbeniški priročnik, 2009):

glede na funkcionalno zasnovo (po namestitvi vodohrana),

glede na dovod vode,

glede na tlačna območja,

glede na najmanjši oskrbovalni tlak pri požaru,

glede na zgradbo omrežja,

glede na namen,

glede na način zajema vode,

glede na lastništvo vodovodnega sistema.


2.3.1 Delitev glede na funkcionalno zasnovo

Glede na funkcionalno zasnovo so vodovodni sistemi:

s pretočnim vodohranom pred porabniki (slika 2.5 a),

s protiležnim vodohranom za porabniki (slika 2.5 b) ter

kombinirani sistemi z več vodohrani ali z vodohranom v sredini porabe (slika 2.5

c).

Pri pretočnem vodohranu iz črpališča napajamo vodohran, nakar voda odteka do

porabnikov.

Če naselje leži v dolini med črpališčem in vodohranom, zgradimo protiležni vodohran. Pri

taki izvedbi cevi vodijo od zajetja do vodohrana skozi kraj. Pri majhni porabi vode z vodo

iz črpališča napajamo porabnike in vodohran, pri veliki porabi vode pa porabniki dobijo

vodo delno iz črpališča, delno iz zaloge v vodohranu. Tak sistem je boljši pri izjemni

porabi vode, kot sta na primer dnevne konice ter požar.

Kadar se naselje napaja iz pretočnega vodohrana ali zajetja s stalnim pretokom in kjer

zgradimo vodohran za porabniki, izdelamo protiležni ali kontra vodohran. V tem primeru

je značilnost vodohrana, da se pri srednji porabi ne polni niti ne prazni, namenjen pa je

izboljšavi tlačnih razmer pri porabnikih in zagotavljanju konične in požarne oskrbe.

Pri kombiniranem sistemu imamo več vodohranov, pri zajetju pa tudi protiležnega,

uporabljamo pa ga pri večjih mestnih vodovodnih sistemih.

Slika 2.5: Vrste vodovodnih sistemov glede na funkcionalno zasnovo:


a) vodovodni sistem s pretočnim vodohranom, b) vodovodni sistem z vodohranom za

porabniki in c) kombinirani vodovodni sistem s protiležnim (kontra) vodohranom

(Gradbeniški priročnik, 2009, str. 459 in 460)

(Podpoglavje 2.3.1 povzeto po Gradbeniškem priročniku, 2009)

2.3.2 Delitev glede na dovod vode

Glede na dovod vode iz zajetja do vodohrana oziroma do porabnikov so sistemi:

težnostni ali gravitacijski,

tlačni ali črpalni ter

kombinirani.

Pri težnostnem ali gravitacijskem sistemu leži zajetje nad porabniki, zato črpanje ni

potrebno. Voda teče gravitacijsko do vodohrana in nato enako do porabnikov (slika 2.6 a).

Tak sistem je cenejši, ker je brez črpalnice in črpalk.

Tlačni ali črpalni način dovoda vode uporabljamo, kadar zajetje leži na višini porabnikov

ali celo nižje, zato vodo v vodohran črpamo, kot je prikazano na sliki 2.6 b.

Slika 2.6: Vrste vodovodnih sistemov glede na dovod vode:

a) Težnostni način dovoda vode in b) Tlačni način dovoda vode

(Gradbeniški priročnik, 2009, str. 460)


2.3.3 Delitev glede na tlačna območja

V ceveh, pa tudi pri porabnikih mora biti ustrezen tlak, ki omogoča delovanje naprav in

strojev, ki pa ne sme biti prevelik, saj slednji lahko poškoduje vodovodno napeljavo. Glede


na tlačno območje v vodovodnih sistemih določamo mejo največjega in najmanjšega

dovoljenega tlaka v razdelilnih omrežjih.

Največji dovoljeni tlak vode v vseh razdelilnih omrežjih, merjen na vodomerih

porabnikov, je praviloma 6 barov, to je 60 m vodnega stebra. Pri večjih višinskih razlikah

med vodohranom in porabniki temu pogoju zadostimo tako, da vodovodni sistem

razdelimo na dve ali več tlačnih con, tako da nikjer ne presežemo največjega dovoljenega

tlaka.

Najmanjši predpisani tlak vode v razdelilnem omrežju, merjen na vodomerih porabnikov,

je odvisen od velikosti naselja:

za naselja, kjer je manj kot 100 prebivalcev, ki jih napajamo iz lokalnih

vodovodov: 1 bar,

za naselja s 100 do 2000 prebivalci: 1,5 bara,

za naselja, kjer biva nad 2000 prebivalcev: 2 bara.

Vodomeri so običajno nameščeni v bližini kleti ali pritličja stavb, zato je vodni tlak pri

iztokih v višjih etažah še manjši. Na razgibanem terenu je naseljem težko zagotoviti

ustrezen vodni tlak. V takih primerih ga uravnavamo v vodovodnih sistemih tako, da

zgradimo več vodohranov in vodo prečrpavamo, včasih pa vgradimo razbremenilnike, s

katerimi vodni tlak ustrezno zmanjšamo. V višjih nadstropjih visokih stavb zadostnega

tlaka ne moremo zagotoviti, zato tam dodatno vgradimo hidroforje ali hidropake.

(Podpoglavje 2.3.3 povzeto po Slokan, 2003)

2.3.4 Delitev glede na najmanjši oskrbovani tlak pri požaru

Glede na najmanjši oskrbovani tlak pri požaru delimo:

Hmin ≥ Hpožar,

Hmin < Hpožar,

vodo dovajamo od drugod.

Za neposredno gašenje iz vodovodnega omrežja mora biti notranji premer cevi vsaj 100

mm, vodni tlak v hidrantu pa najmanj 2,5 bara dinamičnega tlaka (Hmin ≥ Hpožar).


Pri slabših razmerah, ko je tlak v hidrantu od 1,5 do 2,5 bara dinamičnega tlaka, lahko

gasimo iz hidranta prek gasilskih črpalk (Hmin < Hpožar). Pri tem moramo paziti, da na

omrežju ne ustvarimo podtlaka, ki lahko poškoduje cevovod.

Če je tlak manjši od 1,5 bara ali pa so cevi pretanke, vozimo ali vodo črpamo od drugod (iz

potoka, jezera ali požarnega bazena).


2.3.5 Delitev glede na zgradbo omrežja

Glede na zgradbo omrežja vodovodne sisteme delimo na:

vejičasti sistem,

mrežasti sistem,

krožni sistem in

njihove kombinacije.

Navedeni sistemi se med seboj razlikujejo po tem, kako je izveden razdelilni cevovod

oziroma kako dobavljamo vodo porabnikom.

Vejičasti sistem (slika 2.7 a), uporabljamo pri manjših, razpotegnjenih naseljih, saj je

najcenejši in hidravlično jasen. Je tudi nezanesljiv, saj vsaka poškodba cevovoda prekine

dobavo vode v nadaljevanju tiste veje. Zaradi zagotavljanja požarnih količin vode imajo

cevi večji premer, voda pa zaradi tega, predvsem na koncih, zastaja.

Pri mrežastem sistemu (slika 2.7 b) se zanke prepletajo, dolžina cevovoda je daljša,

obratovanje pa zanesljivejše.

Najdražji in najzanesljivejši so krožni sistemi (slika 2.7 c), ki jih uporabljamo v večjih

mestih. Cevi, ki vodijo do porabnikov, se napajajo iz osnovnega krožnega cevovoda

velikih dimenzij.


Slika 2.7: Vrste vodovodnih sistemov glede na zgradbo omrežja:

a) vejičasti sistem, b) mrežasti sistem ter c) krožni sistem razdelilnega cevovoda

(Gradbeniški priročnik, 2009, str. 463)


2.3.6 Delitev glede na namen vodovodnega omrežja

Glede na namen vodovodnega omrežja oziroma skupine porabnikov pitne vode delimo na:

tehnološke vode v industriji in obrti,

kmetijske dejavnosti,

komunalne dejavnosti,

porabo v gospodinjstvih,

porabo vode pri požarih in za lastne potrebe vodovodnega sistema

in specialne.

(Podpoglavje 2.3.6 povzeto po Panjan, 2005)

2.3.7 Delitev glede na način zajema vode

Po izvoru (Ozvald, 1970) je vodovodna voda lahko:

površinska,

podzemna

ali kraška.

»Površinsko vodo (slika 2.8) dobivamo iz vodotokov ali neposredno iz padavin, podzemno

s črpanjem ali izviri talne vode, kraška pa je v bistvu površinska, ki se pretaka mestoma

pod površino s prosto gladino (kraške jame).« (Ozvald, 1970)


Slika 2.8: Prikaz uporabe površinske vode (Heinz Böse in Spatz, 1989, str. 15)

»Za potrebe vodovoda je najprimernejša podzemna voda, saj zaradi naravnega čiščenja ali

filtriranja v zemljini, iz katere prihaja, najbolje ustreza lastnostim, kot so čistost,

temperatura, kemijska sestava in podobno.« (Ozvald, 1970)

Kakor prikazuje slika 2.9, podzemno vodo najdemo v skoraj vseh vrstah tal. Nastaja zaradi

pronicanja padavinske vode in ponikanja vode iz vodotokov, jezer in morja. (Heinz Böse

in Spatz, 1989)

Slika 2.9: Nastanek podtalnice zaradi nenehnega kroženja vode (Heinz Böse in Spatz,

1989, str. 13)

Površinskih voda se poslužujemo, kadar podzemne ni dovolj ali ta ne ustreza pogojem.

Vendar je treba te vode skoraj vedno pred uporabo filtrirati ali tudi umetno izboljšati

njihovo kvaliteto. (Ozvald, 1970)


»Kraške vode so za vodovod najmanj primerne, saj so najbolj izpostavljene onesnaženju,

zaradi apnenca, ki ga raztapljajo na svoji poti, so tudi kemično pretrde.« (Ozvald, 1970)

2.3.8 Delitev glede na lastništvo vodovodnih sistemov

Glede na lastništvo vodovodnih sistemov delimo vodovodna omrežja na javna in zasebna.

Javno vodovodno omrežje je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura

namenjen izvajanju javne službe, kar določa tretja točka drugega člena Uredbe o oskrbi s

pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12). Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno

omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.

Drugi člen Uredbe o oskrbi s pitno vodo v peti in štiriindvajseti točki določa, da je zasebni

vodovod omrežje, ki je v zasebni lasti in namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo. Lastna

oskrba prebivalcev s pitno vodo pa je oskrba prebivalcev z vodo na podlagi vodnega

dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer

se storitve javne službe ne izvajajo.

Za lastno oskrbo s pitno vodo na območju poselitve ali samooskrbo objekta z vodo morata

biti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izpolnjena naslednja pogoja, ki ju

določa drugi odstavek devetega člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo:

1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s

stalnim prebivališčem in

2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša

kot 10 m3 pitne vode na dan.

(Podpoglavje 2.3.8 povzeto po Uredbi o oskrbi s pitno vodo, 2012)


3 LASTNA OSKRBA S PITNO VODO

Zasebni vodovod je vsak vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno

vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja. Pri odvzemu vode iz podzemnih

ali površinskih voda se oskrba zasebnih sistemov izvaja na podlagi vodnega dovoljenja,

izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo preskrbo s pitno vodo. (Uredba o oskrbi s pitno

vodo, 2012 in Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in

88/12))

V nadaljevanju bomo predstavili pogoje oziroma omejitve izvajanja lastne oskrbe s pitno

vodo, ki skladno z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela,

Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 1/2012; v nadaljevanju Odlok) veljajo

na obravnavanem območju, v naselju Dobrič.

3.1 OBMOČJA/POGOJI IZVAJANJA OSKRBE S PITNO VODO

Odlok v petem členu določa, da mora občina zagotavljati izvajanje storitev javne službe na

vseh poselitvenih občinskih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz

posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna

povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na poselitvenem območju, kjer se

oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni

lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo

(Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12; v nadaljevanju Pravilnik), in:

če lastni vodni vir oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,

če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode

na dan.


(Podpoglavje 3.1 povzeto po Odloku, 2012)

3.2 DOLOČANJE UPRAVLJALCA ZASEBNEGA VODOVODA

Določitev upravljalca zasebnega vodovoda je določena v šestem členu Odloka, ki določa,

da mora imeti zasebno vodovodno omrežje upravljavca, če oskrbuje več kot pet

stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje

s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska

dejavnost. Za upravljavca zasebnega vodovoda občina s sklepom potrdi pravno ali fizično

osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega

vodovoda. Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne

oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega

vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki

oskrbuje sosednja poselitvena območja. Izvajalec pripravi program potrebnih ukrepov,

občina pa zagotovi sredstva za njihovo izvedbo. (Odlok, 2012)

3.3 VODNO DOVOLJENJE

Vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s

pitno vodo, morajo pridobiti lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno

vodo. V primeru, da je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe več, se vodno dovoljenje

glasi na lastnika oz. lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za

pridobitev vodnega dovoljenja.

Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega

dovoljenja za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda, si mora le tega pridobiti.

V primeru, da je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska

stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo,

pristojno za varstvo okolja (v nadaljevanju: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz


prejšnjega odstavka, če je občina predhodno določila ali potrdila upravljavca zasebnega

vodovoda.

Ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na

zasebni vodovod v skladu z določbami Pravilnika izvajati v obliki storitev javne službe,

ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali

ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki

opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega

vodovoda pa pridobijo status objektov in opreme javnega vodovoda.


3.4 DELITEV ZASEBNEGA VODOVODNEGA SISTEMA

Objekti in naprave zasebnega vodovodnega omrežja so:

primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, kamor spadajo zajetja, vodnjaki,

črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi

od vodnih virov do sekundarnega omrežja ter

sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, kot so: sekundarni vodovod za

neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem

območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali

reduciranje tlaka. (Odlok, 2012)

3.5 OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE ZA ZASEBNO

VODOVODNO OMREŽJE

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega

vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:


oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s

predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,

vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v

skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih

vodovodov in hidrantnih omrežij,

nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,

monitoring količine pitne vode, odvzete zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v

skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga

organizira izvajalec javne službe,

meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k

projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov

in urejanje prostora.



4 OSKRBA S PITNO VODO CELOTNEGA NASELJA DOBRIČ

V naselju Dobrič je po podatkih občine Polzela (pridobljenih 7. 10. 2017) 219 prebivalcev,

ki za preskrbo s pitno vodo uporabljajo v večini javno vodovodno omrežje, v enem

območju naselja pa tudi zasebni vodovod. Zasebno vodovodno omrežje uporablja 23

prebivalcev, medtem ko javno vodovodno omrežje uporabljata 202 prebivalca Dobriča. Od

tega ima 6 prebivalcev možnost uporabe tako zasebnega kot javnega vodovodnega

omrežja.

4.1 JAVNO VODOVODNO OMREŽJE V DOBRIČU

»Javni vodovodni sistem je sklop objektov, naprav in omrežja, ki so namenjena

pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in razdelitvi vode porabniku.« (Pravilnik za

projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, 2001)

Deseti odstavek tretjega člena Odloka pravi, da je javni vodovod vodovod, ki ga sestavlja

eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih ali transportnih

vodovodov in je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju

storitev javne službe. (Odlok, 2012)

Na obravnavanem območju v naselju Dobrič poleg zasebnega vodovodnega omrežja

poteka tudi javno vodovodno omrežje Podvin-Dobrič, ki ga upravlja Javno komunalno

podjetje Žalec, d.o.o.

Sistem se oskrbuje iz črpališča podtalnice v Podvinu, dveh vrtin v Podvinu in Dobriču ter

dveh prečrpališč in dveh vodohranov. Poraba vode v sistemu je 4 l/s, maksimalna izdatnost

vodnih virov pa je 8,7 l/s. Povprečna dnevna poraba vode znaša 79 m3. Akumulacija vode

v vodohranu pa znaša 152 m3. (JKP Žalec, 2017)


Javno komunalno podjetje Žalec, ki je pristojno za vzdrževanje javnega vodovoda Podvin-

Dobrič, na tem omrežju redno izvaja preglede posameznih naprav, nadzoruje njihovo

delovanje, izvaja vzdrževalna dela na in v infrastrukturnih objektih javnega vodovodnega

sistema, zakoličbe infrastrukturnih objektov, napeljav javnega vodovodnega sistema in

hišnih vodovodnih priključkov, spremlja kakovost in količino distribuirane vode ter izvaja

popisovanje vodomerov. (JKP Žalec, 2017)

Od štirih obravnavanih gospodinjstev sta na javno vodovodno omrežje priključeni le dve,

in sicer gospodinjstvo Tajnšek, ki je na javno vodovodno omrežje priključeno od leta 1999,

ter gospodinjstvo Spodnjih Jugov, ki se je priključilo 26. 9. 2017. Javno omrežje

uporabljajo samo v primerih, ko izjemoma ni možna uporaba zasebnega vodovodnega

sistema, kar se zgodi le redko (slika 4.1).

Gospodinjstvi Zgornjih in Spodnjih Bršekov še nimata možnosti priključitve na javno

vodovodno omrežje, in bosta tudi nadaljnje odvisni le od zasebnega vodovodnega sistema.

4.2 ZASEBNO VODOVODNO OMREŽJE V DOBRIČU

Zasebno vodovodno omrežje v Dobriču, v občini Polzela, je bilo zgrajeno 1975. leta.

Oskrbuje štiri gospodinjstva, od tega so tri kmetije, ki to vodo uporabljajo tudi za oskrbo

živali. Trenutno se s to vodo oskrbuje 23 ljudi in okoli 87 glav govedi ter 35 ovac.

Tudi za območje naselja Dobrič veljaven Odlok (2012) določa, da se lastna oskrba

prebivalcev s pitno vodo lahko izvaja le tam, kjer javna služba ne izvaja oskrbe s pitno

vodo, če vodni vir oskrbuje območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem, ter

če je povprečna dnevna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode.

Zasebni vodovod, na katerega je priključenih 23 porabnikov, ki skupaj dnevno porabijo

približno 9,8 m3 pitne vode, ima vse predpisane lastnosti, ki so navedene v prejšnjem

odstavku in ima tako vse potrebne pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo, glede na to, da

dve od štirih gospodinjstev še vedno nimata možnosti priključitve na javno vodovodno

omrežje.


V Odloku je določeno tudi, da mora biti za določitev upravljalca na vodovodno omrežje

priključenih več kot 5 stavb, kar pomeni da zasebno vodovodno omrežje v Dobriču ne

potrebuje določenega upravljalca. Vodovod tako upravljajo in oskrbujejo kar sami

uporabniki, ki po skupnem dogovoru rešujejo raznovrstne težave, nastale na omrežju.

4.3 PRIMERJAVA JAVNEGA IN ZASEBNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA V

DOBRIČU

Prebivalce Dobriča oskrbujeta kar dve vodovodni omrežji, javno in zasebno. Javni

vodovodni sistem Podvin-Dobrič je veliko večji od zasebnega sistema, saj je skupno dolg

okoli 18 400 m, medtem ko zasebno vodovodno omrežje meri le 1854,45 m (tabela 4.1).

Javni sistem oskrbujeta dve črpališči v Podvinu, in dve v Dobriču in dva vodohrana,

medtem ko zasebnega oskrbuje le eno zajetje podtalne vode z vodohranom. JKP Žalec,

d.o.o., obdeluje pitno vodo z dvema napravama za obdelavo pitne vode, medtem ko

zasebni vodovod kemijsko ne obdeluje vode. Dnevna poraba vode v javnem sistemu je 4

l/s, povprečna dnevna poraba pitne vode pa je 79 m3, medtem ko je ta pri porabnikih

zasebnega omrežja le 9,8 m3. Celoten sistem javne oskrbe z vodo ima sposobnost

akumulacije kar 152 m3 pitne vode, zasebni sistem pa le 15 m3.

S primerjavo lahko vidimo, da je javni vodovodni sistem v vseh parametrih večji in

obsežnejši kot zasebno vodovodno omrežje. Ena izmed razlik je tudi velikost območja

oskrbovanja porabnikov. Ta je seveda pri javni oskrbi s pitno vodo veliko večja kot pri

zasebni, kar prikazuje tudi slika 4.1. Na njej je z modro prikazano območje javnega

vodovodnega sistema, z rumeno pa potek zasebnega vodovodnega omrežja.


Tabela 4.1: Primerjava podatkov javnega in zasebnega vodovodnega sistema

Javni vodovod

(Podvin-Dobrič)1 Zasebni vodovod2

Dolžina cevovoda 18400 m 1854,45 m

Vodohran 2 1

Črpališče 4 0

Naprave za obdelavo pitne

vode 2 0

Povprečna dnevna poraba

vode 79 m3 9,8 m3

Količina vode, ki jo

zagotavlja 152 m3 15 m3

Slika 4.1: Prikaz območja javnega in zasebnega vodovodnega sistema (Jožica Rebernik,

JKP Žalec, d.o.o. dostopno na: http://www.jkp-zalec.si/storitve/oskrba-s-pitno-vodo/13,

3.10.2017)

1 JKP Žalec, 2017. 2 Uporabniki zasebnega vodovodnega omrežja.

http://www.jkp-zalec.si/storitve/oskrba-s-pitno-vodo/13


4.4 KAKOVOST VODE V JAVNEM IN ZASEBNEM VODOVODNEM

OMREŽJU

Analiza kakovosti vode zasebnega ter javnega vodovodnega sistema v Dobriču se je

preverjala 11. septembra 2017. Preverjala se je prisotnost bakteriji Escherichia coli in

koliformne bakterije ter število kolonij pri temperaturah 22° C in 37° C.

Escherichia coli (E. coli) so bakterije, ki so v velikem številu vedno prisotne v človeškem

in živalskem blatu, posledično pa tudi v odplakah in vodah, ki so onesnažene s fekalijami.

V vodi se lahko pojavijo tudi kot posledica razgrajevanja odmrlih rastlin (odpadlo listje).

Prisotnost E. coli v pitni vodi zanesljivo dokazuje, da je bila voda fekalno onesnažena.

(NIJZ, 2017)

»Koliformne bakterije so gramnegativne bakterije, ki rastejo v prisotnosti žolčnih soli ali

drugih ekvivalentnih selektivnih dodatkov, ki tvorijo kislino in plin iz laktoze pri 35° C ali

37° C.« (Jeršek, 2013)

S parametrom število kolonij pri temperaturi 22° C določamo število bakterij, ki so lahko v

vodi prisotne kot normalna flora. Vsako nenadno povečanje v številu teh bakterij je lahko

zgodnji pokazatelj motenj kjerkoli v celotnem sistemu oskrbe s pitno vodo. (NIJZ, 2017)

S parametrom število kolonij pri temperaturi 37° C določamo število bakterij, ki podobno

kot število kolonij pri 22° C, kažejo na učinkovitost postopkov priprave vode, na

razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, naknadnega vdora

bakterij v sistem itd. Podatek pomeni izhodišče za oceno stanja celega sistema. V

primerjavi s številom kolonij pri 22° C, nam število kolonij pri 37° C pomaga pri oceni, ali

bi lahko šlo tudi za bakterije fekalnega porekla. (NIJZ, 2017)

Pridobljeni poročili o preskusu vode (sliki 4.2 in 4.3) iz javnega in zasebnega vodovodnega

omrežja, ki ju je izvedel Tehnološki laboratorij Komunalnega podjetja Velenje, smo med

seboj primerjali.


Slika 4.2: Analiza vode zasebnega vodovodnega omrežja (KPV, 2017)

Slika 4.3: Analiza vode javnega vodovodnega omrežja (KPV, 2017)


Tabela 4.2: Tabela vrednosti parametrov vzorcev vode

Ime

parametra Enota3

Mejna3

vredno

st

Vrednost zasebnega

vodovoda

Vrednost javnega

vodovoda

Rezultat4 Mejna

vrednost

Rezult

at4

Mejna

vrednost

Escherichia

coli

MPN5/

100 ml 0 prisotne Presežena odsotne Nepresežena

Skupne

koliformne

bakterije

MPN/

100 ml 0 135 Presežena odsotne Nepresežena

Skupno št.

Mikroorgani-

zmov pri

22°C

MPN/ml 100 54,5 Nepresežen

a < 1,8 Nepresežena

Skupno št.

Mikroorgani-

zmov pri

37°C

MPN/ml 100 8,3 Nepresežen

a < 1,8 Nepresežena

pH vrednost 1

6,5 ≤

pH ≤

9,5

7,31 Nepresežen

a 7,99 Nepresežena

Prevodnost mikroS6/

cm ≤ 2500 633

Nepresežen

a 248 Nepresežena

Motnost NTU7 / 0,12 / 0,11 /

Prisotnost bakterije E. coli je bila zaznana v zasebnem vodovodnem omrežju, in sicer v

manjši vsebnosti, ki ni smrtno nevarna, lahko pa povzroča lažje zdravstvene težave,

medtem ko v javnem vodovodnem omrežju ta bakterija ni bila zaznana. Prav tako je bila v

zasebnem vodovodnem omrežju zaznana prisotnost koliformnih bakterij, katerih vrednost

je bila zelo visoka, in sicer 135 enot, medtem ko te bakterije v javnem vodovodnem

omrežju niso bile zaznane.

3 Vir je Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17. 4 Vir sta poročili o preskusu vzorcev vode, ki ju je izvedlo Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. 5 MPN je enota, ki pomeni število vitalnih celic. 6 MikroS/cm je enota za prevodnost vode in pomeni mikrosiemens na centimeter. 7 NTU je enota za motnost vode in pomeni nefelometrične turbidimetrične enote.


Naslednji parameter, ki je bil pregledan, je bilo skupno število mikroorganizmov pri 22° C,

ki se merijo v MPN/ml (število najdenih vitalnih celic v enem ml vzorca vode). Teh je bilo

v zasebnem vodovodnem omrežju najdenih 54,5 na ml vzorčene vode in po Pravilniku o

pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) ne presega

dovoljene meje. V javnem vodovodnem sistemu je bilo teh mikroorganizmov v ml

vzorčene vode najdenih manj kot 1,8, in so prav tako v dovoljenih mejah. Kljub temu da

sta oba parametra v dovoljenih mejah Priloge 1, Pravilnika o pitni vodi, so vrednosti v

vzorcu zasebnega vodovodnega omrežja precej višje kot v vodi javnega vodovodnega

omrežja.

Skupno število mikroorganizmov pri 37° C je bilo v zasebnem vodovodnem omrežju

najdenih 8,3 na ml, medtem ko je bilo v javnem vodovodnem omrežju najdenih manj kot

1,8 vitalnih celic v enem ml vzorčene vode. Tudi ta parameter je v obeh preiskanih vzorcih

po Pravilniku o pitni vodi v mejnih vrednostih.

Poleg teh vrednosti so v Tehnološkem laboratoriju v Komunalnem podjetju Velenje

pregledali tudi pH vrednost vode, njeno prevodnost in motnost.

PH vrednost je merilo za kislost (pH < 7) in bazičnost (pH > 7) in se giblje med 0 in 14. Pri

25° C je pH okoli 7, kar pomeni, da je voda nevtralna. Če v vodi raztopimo kislino, se pH

vrednost zniža, če raztopimo bazo, se pH poviša. PH vrednost vode se z naraščanjem

temperature nekoliko znižuje. Voda je v stiku z zrakom rahlo kisla, ker raztaplja CO2 iz

zraka. (Prima voda, 2017)

PH vrednost zasebnega vodovodnega omrežja je 7,31, medtem ko je v javnem

vodovodnem omrežju 7,99. Obe vodi, tako zasebna kot javna, sta pH bazični. Prav tako sta

oba vzorca vode znotraj mejne pH vrednosti, ki je med 6,5 in 9,5.

Prevodnost pitne vode je lastnost vode, ki prevaja električni tok. Odvisna je od prisotnosti

ionov v vodi, torej od njihove koncentracije, gibljivosti in naboja ter od temperature vode

ob merjenju. Enota za električno prevodnost je mikro Siemens na cm (mikroS/cm).

Električna prevodnost je indikatorski parameter, njena sprememba pa kaže na morebitno

onesnaženost pitne vode. Vrednost oziroma spremembo električne prevodnosti ocenjujemo

v povezavi z vrednostmi ostalih parametrov. (NIJZ, 2017)


Prevodnost vzorca vode zasebnega vodovodnega omrežja znaša 633 mikroS/cm, medtem

ko je prevodnost vode javnega vodovodnega sistema 248 mikroS/cm. Obe vrednosti

prevodnosti vzorcev sta v mejnih vrednostih, saj sta nižji od 2500 mikroS/cm.

Motnost vode je pokazatelj prisotnosti delcev, velikosti od 1 nm do 1 mm, izražamo jo v

NTU (nefelometrične turbidimetrične enote). Delce tvorijo anorganske in organske snovi

ter mikroorganizmi. Pomaga pri globalni oceni kakovosti vode in je pomemben parameter

v procesu nadzora, priprave in distribucije vode. (NIJZ, 2017)

Motnost vode javnega vodovodnega sistema je 0,11 NTU (nefelometrične turbidimetrične

enote), medtem ko je motnost v zasebnem vodovodnem omrežju 0,12 NTU in je tako

motnejša od pitne vode javnega omrežja.

Glede na zgoraj opisane parametre sklepamo, da je voda v javnem vodovodnem omrežju

veliko bolj kakovostna in primernejša za pitje kot zasebna voda. Ugotovili smo, da

indikatorji v zasebnem vodovodnem omrežju, kot so vsebnost bakterije E.coli in veliko

število koliformnih bakterij kažejo na neustrezno kakovost vode, kar pomeni, da voda iz

zasebnega vodovoda ni pitna. Prav tako na slabšo kakovost vode zasebnega vodovodnega

sistema kažejo povečano število mikroorganizmov pri 22° C in 37° C, večja motnost vode

ter skoraj 3-krat večja električna prevodnost vode, kot pri vodi javnega vodovoda, kar

pomeni, da je voda iz zasebnega vodovodnega omrežja veliko bolj onesnažena kot iz

javnega.

Voda javnega vodovodnega omrežja je stalno kontrolirana po navodilih Javnega

komunalnega podjetja Žalec, d.o.o., ki na vodohranih in črpališčih redno izvaja kontrole

kakovosti vode ter redno in ustrezno dezinficirajo vodo s plinskim klorom. Prav tako tudi

redno vzdržujejo ter obnavljajo vodovodno infrastrukturo.

Porabniki vode iz zasebnega vodovodnega sistema vode ne klorirajo ali dezinficirajo z

drugimi dezinfekcijskimi sredstvi, prav tako pa se analize kakovosti vode izvajajo zelo

redko, na nekaj let. Vzdrževanje vodohrana je precej slabo, saj je slednji le redko očiščen.


5 ZASEBNO VODOVODNO OMREŽJE V DOBRIČU

5.1 SPLOŠNO O OMREŽJU

Prebivalci obravnavanih gospodinjstev v naselju Dobrič so se leta 1973 združili, da bi

pridobili nemoteno oskrbo s pitno vodo v takratni Socialistični republiki Sloveniji. Njihov

skupni predstavnik Ježovnik Zdravko je urejal potrebno dokumentacijo in dovoljenja za

izgradnjo še danes obstoječega vodovodnega omrežja. Tako je 12. decembra 1973 Oddelek

za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Žalec izdal odločbo (slika 5.1), s

katero je prebivalcem dovoljeval zgraditi lastno vodovodno omrežje.

Odločba je določala, da sme Ježovnik Zdravko, ki je 4.12.1973 zaprosil za dovoljenje,

locirati in zgraditi vodovod, saj gre v danem primeru za gradnjo vodovoda iz funkcionalnih

namenov.

Po takrat veljavnih predpisih ter ogledu na terenu dne 18. 10. 1973 je bilo ob graditvi

vodovodnega omrežja po predložitvi dokumentacije potrebno upoštevati naslednja

določila:

1. vodovod mora biti lociran po priloženi dokumentaciji, ki je sestavni del

odločbe;

2. dela je potrebno izvajati pod strokovnim nadzorom;

3. upoštevati je potrebno požarnovarnostne, gradbenotehnične in sanitarno-

tehnične predpise;

4. z gradbenimi deli sme investitor pričeti po pravnomočnosti odločbe.

Tako so leta 1975 končali z gradnjo zasebnega vodovodnega sistema, na katerega so se

priključila štiri gospodinjstva, ki so nanj priključena še danes. Za ta gospodinjstva je bilo

omenjeno vodovodno omrežje tedaj prva nemotena oskrba s pitno vodo. Pozneje, od leta

1995 pa do danes, se je velika večina gospodinjstev v Dobriču imela možnost priključiti


tudi na javno vodovodno omrežje. Od obravnavanih gospodinjstev sta to storili le

gospodinjstvo Tajnšek leta 1999 ter gospodinjstvo Spodnjih Jugov 26.9.2017. Za ostali

gospodinjstvi pa je zasebni vodovod, zgrajen leta 1975, še danes edina oskrba s pitno vodo.

Slika 5.1: Odločba za dovoljenje gradnje vodovodnega omrežja (Oddelek za gradbene in

komunalne zadeve skupščine občine Žalec, 1973)

(Vir podpoglavja 5.1 je Odločba za dovoljenje gradnje vodovodnega omrežja v Dobriču,

1973)


5.2 OPIS ZASEBNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA

Vodovodno omrežje v Dobriču, v občini Polzela, je bilo zgrajeno leta 1975. Oskrbuje štiri

gospodinjstva (slika 5.2):

• Spodnji Bršek (Dobrič 19c),

• Zgornji Bršek (Dobrič 20),

• Spodnji Jug (Dobrič 15) in

• Tajnšek (Dobrič 3a).

Od tega so tri kmetije, kjer to vodo uporabljajo tudi za oskrbo živali. Trenutno se s to vodo

oskrbuje 23 ljudi in okoli 87 glav govedi ter 35 ovc.

Za oskrbo gospodinjstev se zajema podtalna voda v vznožju Gora Oljke, to območje pa je s

svojo sestavo, posebnimi površinskimi oblikami, jamami in značilnim podzemnim

pretakanjem vode izrazito kraško. Voda se težnostno dovaja v armiranobetonski vodohran

velikosti cca. 15 m3. Po razdelilnih ceveh od vodohrana do porabnikov potuje težnostno

oziroma gravitacijsko, po zgradbi pa je obravnavani vodovodni sistem vejičasti.

Voda v zasebnem vodovodnem omrežju v Dobriču se do porabnikov dovaja po alkaten

ceveh različnih dimenzij. Od vodohrana mimo gospodinjstva Spodnjih Bršekov pa do

gospodinjstva Zgornjih Bršekov potuje voda po ceveh velikosti dveh »col« (5,08 cm). Med

gospodinjstvoma Zgornjih Bršekov in Spodnjih Jugov se voda težnostno dovaja po ceveh

velikosti 1,5 »cole« oziroma 3,81 cm. Od gospodinjstva Spodnjih Jugov pa vse do

zadnjega priključenega gospodinjstva na vodovodno omrežje, gospodinjstva Tajnšek, pa

pitna voda potuje po »enocolskih« alkaten ceveh, ki so premera 2,54 cm.

Dovod pitne vode v vodohran je bolj ali manj konstanten, težav z zadostno količino vode

ni. Starejši prebivalci pomnijo, da je v vsej 42-letni zgodovini vodovoda v zelo sušnih

razmerah vode zmanjkalo le dvakrat.


Slika 5.2: Potek zasebnega vodovodnega sistema v naselju Dobrič (Jožica Rebernik, vir

kartografske podlage je Atlas okolja, Agencija RS za okolje)


5.3 POTEK ZASEBNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA

V tem podpoglavju bomo podrobneje predstavili potek trase zasebnega vodovodnega

omrežja v naselju Dobrič, od vodohrana do zadnjega gospodinjstva, ki je priključeno na

obravnavano vodovodno omrežje. Prikaz poteka trase vodovoda in točk na njej, ki jih

bomo predstavili, nazorno prikazuje slika 5.3.

Slika 5.3: Delitev trase na več odsekov (Jožica Rebernik, vir kartografske podlage je Atlas

okolja, Agencija RS za okolje)


Vodovodno omrežje poteka od vodohrana (slika 5.4), kjer je tudi zajetje. Vodohran leži na

nadmorski višini 397 m, v gozdu ob vznožju Gore Oljke. Je precej slabo vzdrževan in

zaraščen, zmožen pa je akumulirati približno 15 m3 vode. Leži v gozdu na parcelni številki

178/1 v katastrski občini (v nadaljevanju k.o.) 981 Dobrič, ki je v zasebni lasti.

Slika 5.4: Vodohran zasebnega vodovodnega omrežja v Dobriču (Jožica Rebernik)

Vodovodni sistem od vodohrana do točke 1 (slika 5.3) poteka po gozdu (slika 5.5), kjer

premosti 32 m nadmorske višine. Na tem odseku poteka vodovod po parcelah 178/1 in

188/1, k.o. 981 Dobrič, ki sta prav tako v zasebni lasti. Točka 1 leži na občinski cesti, kar

je razvidno tudi iz slike 5.6. Cesta poteka skozi Dobrič in je v občinski lasti, ter na tem

mestu prečka parcelno številko 188/1. Dolžina vodovodnega omrežja na tem odseku od

vodohrana do točke 1 je 178,4 m.

Slika 5.5: Potek vodovoda od vodohrana do točke 1 (Jožica Rebernik)


Na območju od točke 1 do Spodnjih Bršekov trasa vodovoda prav tako poteka skozi gozd

(slika 5.6) na dolžini 138,31 m. Ta odsek vodovoda poteka po delu parcele s številko 188/1

ter po parcelnih številkah 193/2, 193/7, 193/8 in 194/1. Vse parcele so v zasebni lasti in

ležijo v k.o. Dobrič. Na parcelni številki 194/1 je na zasebni vodovod priključeno prvo

gospodinjstvo, gospodinjstvo Spodnjih Bršekov, ki leži na 344 metrov nadmorske višine

(slika 5.7). Višinska razlika, ki se premosti od točke 1 do Spodnjih Bršekov je 21 m.

Slika 5.6: Trasa od točke 1 (občinska cesta) do gospodinjstva Spodnjih Bršekov, ki poteka

skozi gozd (Jožica Rebernik)

Slika 5.7: Gospodinjstvo Spodnjih Bršekov, 344 metrov nadmorske višine (Jožica

Rebernik)


Trasa zasebnega vodovodnega omrežja od Spodnjih Bršekov do Zgornjih Bršekov poteka

ob vznožju hriba skozi sadovnjak in pašnik, kar prikazuje slika 5.8. Na tem odseku poteka

vodovod v dolžini 165,55 m, pri tem pa se premosti 37 m nadmorske višine. Med tem

prečka zemljišča številk 194/1, 197/1, 198, 197/2 ter se na parcelni številki 645/1 nanj

priključi gospodinjstvo Zgornjih Bršekov, ki leži na 381 metrov nadmorske višine. Vsa

našteta zemljišča so v zasebni lasti, razen zemljišča 645/1, ki je v občinski lasti.

Slika 5.8: Potek vodovodnega omrežja med gospodinjstvoma Spodnjih Bršekov in

Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik)

Slika 5.9 prikazuje območje od točke 2 do gospodinjstva Zgornjih Bršekov. Teren je

travniški, del območja je nevarno plazovit, zaradi česar pride večkrat do poškodb

vodovodnega omrežja. Dolžina vodovodnega omrežja med omenjenima točkama je 158,92

m. To območje je plazovito že okoli pet let, plaz pa obsega okoli 3500 m2 površine ter

poteka cca. 55 m vzdolž vodovoda. Ob vsakem večjem deževju se plazenje povečuje in

prestavlja, s tem pa se prestavlja tudi del vodovodnega sistema, ki poteka v tem delu. Med

točko 2 in gospodinjstvom Zgornjih Bršekov poteka vodovodno omrežje po zemljiščih s

parcelnimi številkami 645/1, 229/2, 645/2, 229/1 in 250/1. Vse parcelne številke ležijo v

k.o. 981 Dobrič in so v zasebni lasti, razen zemljišča 645/1, ki je v občinski lasti.


Slika 5.9: Slika od točke 2 do gospodinjstva Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik)

Območje med točkama 2 in 3 poteka po gozdnatem območju (slika 5.10), ter leži na

razdalji 15 m nadmorske višine. Dolžina vodovodnega sistema med točkama znaša 245,89

m. Vodovod na tem delu trase poteka po parcelnih številkah 250/1, 250/2, 252/2, 253, 254,

643/5, 400/5, 400/4 ter 400/3. Vsa našteta zemljišča ležijo v k.o. Dobrič in so v zasebni

lasti razen parcele 643/5, ki je v občinski lasti.

Slika 5.10: Območje med točkama 2 in 3; levo: točka 2, desno: točka 3 (Jožica Rebernik)


Trasa zasebnega vodovodnega omrežja od točke 3 do gospodinjstva Spodnjih Jugov (slika

5.11) poteka vzdolž hriba skozi sadovnjak in pašnik, v dolžini 339,21 m. Pri tem se

premosti 35 m nadmorske višine. Vodovod poteka od točke 3 oz. od občinske ceste do

gospodinjstva Spodnjih Jugov po zemljiščih z oznako 400/3, 400/2, 401/1, 401/6, 417,

414/5, 414/4 in 408/3. Vsa ležijo v k.o. Dobrič in so v zasebni lasti, gospodinjstvo

Spodnjih Jugov pa je na vodovodno omrežje priključeno na parcelni številki 408/3.

Slika 5.11: Potek vodovodnega omrežja od točke 3 do gospodinjstva Spodnjih Jugov

(Jožica Rebernik)

Obravnavano vodovodno omrežje med gospodinjstvom Spodnjih Jugov in točko 4 (slika

5.12) poteka ob asfaltirani cesti, ki vodi do bližnjih travnikov in gozdov, po parcelnih

številkah 408/3, 643/2, 412/1, 412/2, 414/1 in 414/2. Vse ležijo v k.o. Dobrič in so v

zasebni lasti, razen zemljišča 643/2, ki je v občinski lasti. Na tem odseku se vodovod

razteza na razdalji 140 m in pri tem premosti 15 m nadmorske višine.


Slika 5.12: Zasebno vodovodno omrežje med gospodinjstvom Spodnjih Jugov in točko 4

(Jožica Rebernik)

Od toče 4 do gospodinjstva Tajnšek (slika 5.13) poteka obravnavano vodovodno omrežje

po travniku ob robu gozda v dolžini 287,6 m, potem pa skozi gozd vse do gospodinjstva

Tajnšek na razdalji 200,57 m. Pri tem premosti 30 metrov nadmorske višine. Zasebno

vodovodno omrežje med točko 4 in gospodinjstvom Tajnšek poteka po zasebnih zemljiščih

s številkami 414/1, 463/1, 463/3, 464/1, 509/7, 641/5, 514/5, 522/4, 522/2 in 522/1. Vsa

zemljišča ležijo v k.o. Dobrič in so v zasebni lasti, razen zemljišča 641/5, ki je v občinski

lasti.

Slika 5.13: Potek zasebnega vodovoda od točke 4 do gospodinjstva Tajnšek (Jožica

Rebernik)


Zasebno vodovodno omrežje v dolžini 1854,45 m, poteka po skupno kar 44 različnih

zemljiščih (tabela 5.1). Vsa ležijo v katastrski občini Dobrič in so v zasebni lasti, razen

zemljišč 641/5, 643/2, 643/5, 645/1 in 645/2, ki so v občinski lasti.

Tabela 5.1: Izpis parcelnih številk zemljišč, po katerih poteka zasebno vodovodno omrežje,

izpisanih po vrsti od vodohrana do zadnjega porabnika (Prostorski portal RS, 2017; Jožica

Rebernik)

Gospodinjstvo / točka Številka parcele

Vodohran 178/1

178/1, 188/1

Točka 1 188/1

188/1, 193/2, 193/7, 193/8, 194/1

Spodnji Bršeki 194/1

194/1, 197/1, 198, 197/2, 645/1

Zgornji Bršeki 645/1

645/1, 229/2, 645/2, 229/1, 250/1

Točka 2 250/1

250/1, 250/2, 252/2, 253, 254, 643/5, 400/5, 400/4, 400/3

Točka 3 400/3

400/3, 400/2, 401/1, 401/6, 417, 414/5, 414/4, 408/3

Spodnji Jug 408/3

408/3, 643/2, 412/1, 412/2, 414/1, 414/2

Točka 4 414/2

414/2, 414/1, 463/1, 463/3, 464/1, 509/7, 641/5, 514/5, 522/4,

522/2, 522/1

Tajnšek 522/1

Zasebna zemljišča so v lasti osemnajstih lastnikov (Izpis iz zemljiške knjige, 28. 9. 2017):

Čremožnik Viljem, stanujoč Dobrič 16, 3313 Polzela, je lastnik zemljišč št.: 401/1,

401/6, 408/3, 463/1 in 463/3,

Hudournik Marija, stanujoča Dobrič 4, 3313 Polzela, je lastnica zemljišča št.:

514/5,


Jevšnik Ida, stanujoča Dobrič 11, 3313 Polzela, je lastnica zemljišč št.: 464/1 in

509/7,

Ježovnik Ivan, stanujoč Dobrič 19c, 3313 Polzela, je lastnik zemljišč št.: 193/8 in

194/1,

Kaseznik Ferdinand, stanujoč Dobrič 22, 3313 Polzela, je lastnik zemljišča št.:

178/1,

Majhenič Angela, Julijana in Peter, stanujoči Dobrič 17, 3313 Polzela, ter Majhenič

David, Gašperin Sebastjan, stanujoči Andraž nad Polzelo, 3313 Polzela, so v

različnih deležih lastniki naslednjih zemljišč št.: 400/2, 400/3, 400/4, 400/5 in 254,

Meklav Bogdan, stanujoč Dobrič 15, 3313 Polzela, je lastnik zemljišč št.: 412/1,

412/2, 414/1, 414/2, 414/4, 414/5 in 417,

Meklav Marjana, stanujoča Dobrič 20, 3313 Polzela, je lastnica zemljišč št.: 193/2,

193/7, 227/1, 229/1, 229/2, 250/1 in 250/2,

Rebernik Jožica, stanujoča Dobrič 3a, 3313 Polzela, je lastnica zemljišč št.: 522/1,

522/2 in 522/4,

Verdev Jože, stanujoč Andraž nad Polzelo 25, 3313 Polzela, je lastnik zemljišča št.:

178/1,

Verdev Marjan in Valentina, stanujoča Andraž nad Polzelo 17, 3313 Polzela, sta

vsak polovična lastnika zemljišč št.: 252/2 in 253 ter

Zabukovnik Marko, stanujoč Dobrič 23, 3313 Polzela, je lastnik zemljišča št.:

188/1.

(Podatki o številkah izpisanih zemljišč v podpoglavju 5.3 so pridobljeni iz Prostorskega

portala RS, Ministerstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, 2017)

Služnosti na parcelah, navedenih v prejšnjem odstavku, po podatkih iz zemljiške knjige ni.

V kolikor pride na katerem od zemljišč do poškodbe vodovoda, se porabniki vodovoda

dogovorijo z lastniki zemljišč o dovoljenju za različna popravila ter sanacijo vodovoda na

njihovem ozemlju.

Zasebnih zemljišč, skozi katera poteka vodovodno omrežje, je kar devetintrideset od

štiriinštiridesetih, slednja predstavljajo kar 89 % vseh zemljišč, medtem ko občinska

zemljišča predstavljajo le 11 % zemljišč. Zasebno vodovodno omrežje v Dobriču v večini

poteka po zasebnih zemljiščih, ki so v lasti osemnajstih različnih lastnikov.


Od štiriinštiridesetih je devetnajst zemljišč v lasti uporabnikov zasebnega vodovodnega

omrežja, kar predstavlja 43 % vseh zemljišč.

5.4 VZDOLŽNI PROFIL OBSTOJEČE TRASE

S pomočjo zbranih podatkov in raziskovanja terena ter načrtov smo izrisali vzdolžni profil,

ki je priložen v prilogi 9.1.2. Celotna dolžina trase je dolga 1854,45 m, največja razlika

nadmorske višine med vodohranom in najnižjo točko vodovodnega sistema je 77 m.

Dolžina vodovodnega sistema med vodohranom in prvim gospodinjstvom, to je

gospodinjstvom Spodnjih Bršekov, je 316,71 m, od Spodnjih Bršekov do Zgornjih Bršekov

je 165,55 m. Dolžina zasebnega vodovodnega omrežja med gospodinjstvom Zgornjih

Bršekov in gospodinjstvom Spodnjih Jugov je 744,02 m, od Spodnjih Jugov do

gospodinjstva Tajnšek pa je 628,17 m.

5.5 PORABA PITNE VODE V GOSPODINJSTVIH

Za minimalne fiziološke potrebe človek dnevno potrebuje 1,5–3 litra pitne vode, seveda

odvisno od letnega časa. Pri načrtovanju preskrbe s pitno vodo je potrebno zagotoviti

približno 150 litrov na osebo. Čim večje je mesto oziroma kraj, večja je poraba pitne vode.

Dnevna poraba pitne vode na osebo lahko doseže tudi 250–300 ali celo več litrov. (JKP

Žalec, 2017)

Odrasel človek tako v poprečju na dan porabi za kopanje in tuširanje 55 litrov vode, 32

litrov za izplakovanje WC-ja, 25 l za pranje perila, 10 za telesno nego, 9 za zalivanje vrta

ali pranje avtomobila, 8 litrov za pranje posode, in približno 4 litre za pitje in kuhanje. Za

vse te namene uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav jo popijemo le do 3 litre. (JKP Žalec,

2017)

V obravnavanih gospodinjstvih smo zbrali podatke o povprečni porabi pitne vode v

posameznem gospodinjstvu (tabela 5.2). Podatke smo v nadaljevanju prikazali tako

tabelarno kot tudi grafično.


Tabela 5.2: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvih (Jožica Rebernik)

Gospodinjstvo Št.

oseb Št. živine

Namen

porabe

Količina

porabe (l/dan)

Skupaj

(l/dan)

Spodnji Bršeki 7 0 Gospodinjstvo 1330

1330 Kmetijstvo 0

Zgornji Bršeki 10 15 glav govedi Gospodinjstvo 2100

2850 Kmetijstvo 750

Spodnji Jug 3 69 glav govedi

35 ovac

Gospodinjstvo 720 4870

Kmetijstvo 4150

Tajnšek 3 3 glave govedi Gospodinjstvo 600

750 Kmetijstvo 150

Skupaj: 9800 l/dan 9800 l/dan

5.5.1 Gospodinjstvo Spodnji Bršeki

V gospodinjstvu Spodnjih Bršekov je sedem prebivalcev, ki pitno vodo uporabljajo

izključno v gospodinjske namene, kar je predstavljeno v diagramu 5.1. En prebivalec v tem

gospodinjstvu porabi na dan približno 190 litrov vode. Torej je njihova skupna povprečna

poraba vode približno 1330 litrov na dan. oz. 1,33 m3 na dan (tabela 5.3).

Tabela 5.3: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Spodnjih Bršekov (Jožica

Rebernik)

Namen Št.

oseb/živine

Poraba na eno

osebo/žival

Celotna poraba

na dan (l/dan)

Celotna poraba

na dan (%)

Gospodinjstvo 7 oseb 190 l/dan 1330 100

Kmetijstvo / / / /

Skupaj 1330 l/dan 100 %


Diagram 5.1: Dnevna poraba v gospodinjstvu Spodnjih Bršekov (Jožica Rebernik)

5.5.2 Gospodinjstvo Zgornji Bršeki

V tem gospodinjstvu prebiva deset oseb, hkrati pa s pitno vodo oskrbujejo tudi petnajst

glav govedi. Ena oseba na dan porabi približno 210 litrov vode, govedo pa porabi okoli 50

litrov vode na dan (tabela 5.4). V gospodinjstvu tako dnevno porabijo 2100 litrov, kar

predstavlja 76 % dnevne porabe gospodinjstva. V kmetijske namene gre okoli 750 litrov

vode dnevno, kar je 26 % dnevne porabe vode. Delež namena porabe pitne vode je

prikazan v diagramu 5.2. Skupaj dnevno porabijo 2850 litrov, oz. 2,85 m3 na dan.

Tabela 5.4: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik)

Namen Št. oseb/živine

Poraba na eno

osebo/žival

(l/dan)

Celotna poraba

na dan (l/dan)

Celotna poraba

na dan (%)

Gospodinjstvo 10 oseb 210 2100 74

Kmetijstvo 15 glav govedi 50 750 26



Diagram 5.2: Dnevna poraba vode v gospodinjstvu Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik)

5.5.3 Gospodinjstvo Spodnji Jug

V gospodinjstvu Spodnjih Jugov prebivajo tri osebe, ki dnevno porabijo približno 240

litrov na osebo. Skupno tako porabijo 720 litrov na dan, kar predstavlja 15 % celotne

dnevne porabe. Ukvarjajo se tudi z vzrejo govedi in drobnice, imajo 69 glav govedi ter 35

ovac. Govedo dnevno porabi okoli 50 litrov vode, ovce pa približno 20. Skupno se torej v

kmetijstvu porabi 4150 litrov vode na dan ali 85 % celotne dnevne vodne oskrbe (diagram

5.3). Celotno gospodinjstvo tako skupno porabi 4870 litrov na dan, oz. 4,87 m3 vode

dnevno (tabela 5.5).

Tabela 5.5: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Spodnjih Jugov (Jožica Rebernik)


Poraba na eno

osebo/žival

(l/dan)

Celotna poraba

na dan (l/dan)

Celotna

poraba na

dan (%)

Gospodinjstvo 3 osebe 240 720 15

Kmetijstvo 69 glav govedi 50 3450 4150 85

35 ovac 20 700



Diagram 5.3: Prikaz dnevne porabe pitne vode v gospodinjstvu Spodnjih Bršekov (Jožica

Rebernik)

5.5.4 Gospodinjstvo Tajnšek

V tem gospodinjstvu prebivajo tri osebe, njihova poraba pitne vode pa je približno 200

litrov na osebo na dan. Skupaj v gospodinjstvu porabijo okoli 600 litrov vode dnevno

(tabela 5.6), kar predstavlja približno 80 % celotne porabe pitne vode v tem gospodinjstvu.

Ukvarjajo se tudi s kmetijsko panogo, saj redijo 3 goveda, vsako pa dnevno porabi

približno 50 litrov vode. Skupaj se v kmetijske namene dnevno porabi približno 150 litrov

vode, kar je 20 % celotne dnevne vodne porabe (diagram 5.4), le-ta pa znaša 750 litrov na

dan, oz. 0,75 m3 dnevno.

Tabela 5.6: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Tajnšek (Jožica Rebernik)


Poraba na eno

osebo/žival

(l/dan)

Celotna poraba

na dan (l/dan)

Celotna poraba

na dan (%)

Gospodinjstvo 3 osebe 200 600 80

Kmetijstvo 3 glave govedi 50 150 20



Diagram 5.4: Porazdelitev dnevne porabe pitne vode v gospodinjstvu Tajnšek (Jožica

Rebernik)

5.5.5 Poraba pitne vode v vseh gospodinjstvih skupno

V vseh štirih gospodinjstvih je 23 prebivalcev, ki skupno za gospodinjske namene porabijo

4750 litrov oz. 4,75 m3 pitne vode na dan. Medtem pa za kmetijstvo (trenutno oskrbujejo

87 glav govedi in 35 ovac) porabijo kar 5050 litrov, oz. 5,05 m3 pitne vode dnevno.

Skupno torej v gospodinjstvu in kmetijstvu porabijo 9800 litrov oz. 9,8 m3 pitne vode na

dan (tabela 5.7).

Tabela 5.7: Porazdelitev dnevne porabe vode v vseh gospodinjstvih (Jožica Rebernik)

Gospodinjstvo Gospodinjstvo - celotna

dnevna poraba (l/dan)

Kmetijstvo - celotna

dnevna poraba (l/dan) Skupaj

Spodnji Bršeki 1330 / 1330 l/dan

Zgornji Bršeki 2100 750 2850 l/dan

Spodnji Jug 720 4150 4870 l/dan

Tajnšek 600 150 750 l/dan

Skupaj 4750 l/dan 5050 l/dan 9800 l/dan

Skupaj 48 % 52 % 100 %


Največ pitne vode v gospodinjske namene dnevno porabi gospodinjstvo Zgornjih Bršekov

(2100 l/dan), sledita mu gospodinjstvi Spodnjih Bršekov (1330 l/dan) in Spodnjih Jugov

(720 l/dan), medtem ko najmanj pitne vode porabi gospodinjstvo Tajnšek (600 l/dan), kar

prikazuje diagram 5.5.

V kmetijske namene največ pitne vode porabi gospodinjstvo spodnjih Jugov (4150 l/dan),

sledita mu gospodinjstvi Zgornjih Bršekov (750 l/dan) in Tajnšekov (150 l/dan), medtem

ko gospodinjstvo Spodnjih Bršekov ne uporablja pitne vode v kmetijske namene, kar je

razvidno iz diagrama 5.5.

Diagram 5.5: Porazdelitev dnevne porabe vode v vseh gospodinjstvih (Jožica Rebernik)

Pitne vode se dnevno v vseh gospodinjstvih porabi 9,8 m3. Od tega poraba pitne vode v

gospodinjske namene predstavlja 48 %, v kmetijske pa kar 52 % (diagram 5.6). Iz

spodnjega krožnega diagrama je razvidno, da vsa gospodinjstva skupno porabijo več pitne

vode za kmetijsko dejavnost, in sicer za 4 % več.


Diagram 5.6: Skupni delež porabe pitne vode v vseh gospodinjstvih (Jožica Rebernik)

5.6 PROBLEM OBSTOJEČEGA VODOVODNEGA SISTEMA V DOBRIČU

V Dobriču, kjer poteka zasebno vodovodno omrežje, je na vmesnem hribu med

gospodinjstvoma Zgornjih Bršekov in Spodnjih Jugov že okoli pet let plazovito območje

(slika 5.14). Plaz obsega približno 3500 m2 površine ter poteka cca. 55 m vzdolž

vodovoda. Ob vsakem večjem deževju se plazenje poveča in prestavlja, s tem pa se

prestavlja tudi del vodovodnega sistema, ki poteka v tem delu. Z vsakim prestavljanjem se

ta nekoliko deformira in poškoduje, zaradi česar sta gospodinjstvi za plazovitim

območjem, torej Spodnji Jug ter Tajnšek, večkrat brez vode.

Slika 5.14: Plazovito območje (Jožica Rebernik)


Na kmetiji Tajnšek, v zadnjem priključenem gospodinjstvu, se je poleti leta 2015 zaradi

obilnega deževja znova pretrgal zasebni vodovodni sistem. Med popravljanjem se je v

cevovodu nabrala večja količina blata in kamenja, ki je po popravilu ob ponovno

vzpostavljenem pritisku zamašila vodovodno napeljavo v stanovanjskem objektu. Da so

hišni vodovodni sistem očistili in ponovno vzpostavili, so potrebovali štiri dni, v

stanovanju pa so morali napeljati tudi del novega vodovoda. Brez vode so bili pet dni.

Spodnjemu Jugu, gospodinjstvu pred njimi, je prav tako zamašilo hišni vodovod ter vodno

napeljavo v hlevu, kjer imajo skupno okoli 135 glav živine. Tudi tam so imeli precej težav,

preden so vzpostavili nemoteno oskrbo z vodo za vse živali in gospodinjstvo.

Zaradi bojazni, da bi se takšne neprijetnosti dogajale še naprej, v podobnih ali večjih

razsežnostih, si obe gospodinjstvi, ki sta za plazovitim območjem, želita, da bi del

vodovodnega omrežja potekal izven nevarnega območja.

Poleg plazenja terena, kjer poteka zasebni vodovodni sistem, problem predstavlja tudi

neustrezna skrb uporabnikov vodovoda za vodohran, saj je v celoti preraščen in zaradi tega

v okolici skoraj neopazen, kar je razvidno tudi iz slike 5.4. Zaraščenost površine

vodohrana, kjer je hkrati tudi zajetje pitne vode, je nevarna predvsem zaradi morebitnega

onesnaževanja vode, saj bi lahko ob deževju v vodohran pronicali nevarni organizmi, ki se

nalagajo in razkrajajo na površini vodohrana in tako z lahkoto pronicajo v akumulirano

pitno vodo. Zaradi tega bi lahko prišlo do onesnaženja pitne vode, kar pa bi lahko za

porabnike predstavljalo velik problem.


6 PROJEKTIRANJE NOVE TRASE ZASEBNEGA VODOVODA V

DOBRIČU

Nova trasa vodovodnega sistema v Dobriču je predvidena tako, da se od drugega

priključka na omrežje, gospodinjstva Zgornjih Bršekov, sprojektira nov del, kot je

prikazano na sliki 6.1. Skupna dolžina novega dela trase je 403,38 m, skupna dolžina

celotne trase z novim delom pa je tako 1853,02 m in je za 1,43 m krajša od trenutne

(1854,45 m).

Novi del trase poteka glede na obstoječi del po manj strmem pobočju. Najprej poteka od

gospodinjstva Zgornjih Bršekov po travniku, nato skozi gozd ter del sadovnjaka, kjer se

znova priključi na že obstoječo traso.

Nova trasa poteka po zemljišču št. 645/1, kjer se odcepi od obstoječe trase, nato po

zemljiščih 645/2, 231/1, 232/1, 236/1, 248, 255/1, 255/3, 255/6, 255/7, 643/7, 397/8, 401/8

ter se na zemljišču 400/3 ponovno priključi na obstoječe omrežje. Vse naštete parcelne

številke ležijo v k.o. 981 Dobrič. Parcelne številke 645/1, 645/2 in 643/7 so v občinski

lasti, vse ostale pa so v zasebni lasti (podatki o številkah izpisanih zemljišč so pridobljeni iz

Prostorskega portala RS, Ministerstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, 2017).

Zasebna zemljišča so (Izpis iz zemljiške knjige, 28. 9. 2017) v lasti osmih lastnikov:

Čremožnik Viljem, stanujoč Dobrič 16, 3313 Polzela, je lastnik zemljišč št.: 255/3,

255/6, 255/7, 397/8 in 400/1,

Majhenič Angela, Julijana in Peter, stanujoči Dobrič 17, 3313 Polzela, ter Majhenič

David, Gašperin Sebastjan, stanujoči Andraž nad Polzelo, 3313 Polzela, so v

različnih deležih lastniki zemljišč št.: 255/1 in 400/3,

Verdev Jože, stanujoč Andraž nad Polzelo 25, 3313 Polzela, je lastnik zemljišč št.:

231/1, 232/1, 236/1 in 248.


Zasebna zemljišča, preko katerih bo potekal novi del trase vodovodnega omrežja, niso v

lasti uporabnikov vodovodnega omrežja. To pri sami izvedbi novega dela vodovodnega

sistema naj ne bi predstavljalo težav, saj se vsi krajani med sabo poznajo in si v primeru

težav vedno pomagajo.

Ker se razvejanost omrežja ter število gospodinjstev in porabnikov na omrežju ne

spremeni, za novonačrtovano traso ni potrebo preračunavati novih pretokov ter tlaka v

ceveh in tlaka pri porabnikih. Poleg izrisa poteka nove trase na sliki 6.1 smo izdelali tudi

nov vzdolžni profil (priloga 9.2.2), iz katerega je v primerjavi z vzdolžnim profilom

trenutno obstoječe trase (priloga 9.1.2) razvidno, da je novonačrtovani del trase veliko bolj

položen kot obstoječi.


Slika 6.1: Načrt nove trase zasebnega vodovodnega omrežja (Jožica Rebernik, vir

kartografske podlage je Atlas okolja, Agencija RS za okolje, 2017)


6.1 RAZLOGI ZA OHRANITEV ZASEBNEGA VODOVODNEGA SISTEMA

Uporabniki zasebnega vodovodnega omrežja si želijo ohraniti njegovo delovanje, saj jim

predstavlja stalni vir pitne vode.

Včasih, pred izgradnjo zasebnega vodovodnega sistema in kasneje še javnega, je bila na

tem območju organizacija oskrbe s pitno vodo prepuščena vsakemu gospodinjstvu posebej.

Gospodinjstva so za kuhanje in pitje v večjih sodih zbirala deževnico, kjer je po navadi

dolgo stala, velikokrat pa so jo morali nositi v vedrih iz bližnjih izvirov in potokov. Živino

v hlevih so morali večkrat dnevno peljati do potokov, kjer se je napila sveže vode. Starejši

prebivalci v Dobriču pomnijo, kako težka je bila oskrba z vodo v času pred izgradnjo

prvega vodovodnega omrežja na tem območju, zasebnega vodovodnega sistema, ki je bil

zgrajen leta 1975. Zato še posebej cenijo sistemsko vodno oskrbovanje. V sedemdesetih

letih, ko se je gradilo zasebno vodovodno omrežje, je bila investicija izgradnje zelo velika,

vendar se je v več kot štiridesetih letih ta že povrnila.

Analize pitne vode zasebnega vodovodnega omrežja v preteklosti so že pokazale, da je

vodni vir zasebnega vodovoda zelo kakovosten in bakteriološko neoporečen. Eden izmed

vzrokov za trenutno slabšo kakovost pitne vode na tem omrežju (Poglavje 4.4), je

posledica jemanja vzorca v obdobju močnega deževja. Naslednji vzrok pa je neprimerno

vzdrževanje vodohrana, ki je trenutno precej zaraščen in onesnažen. Uporabniki so

odločeni, da bodo vodni vir zasebnega vodovodnega omrežja obdržali in ohranjali tudi v

prihodnje. Za dosego teh ciljev so se odločili, da bodo s skupnimi močmi očistili in redno

vzdrževali vodohran ter omrežje in tako ohranili vir lastne oskrbe s pitno vodo.

Januarja in februarja 2014 je območje naselja Dobrič prizadel hud žled, zaradi česar je bila

večina prebivalcev Dobriča skoraj teden dni brez elektrike. Posledično so bile zaradi

nešteto podrtih dreves neprevozne tudi ceste skozi vas. Zaradi dolgotrajnega izpada

elektrike na javnem vodovodnem omrežju niso delovale črpalke, ki prečrpavajo pitno vodo

do porabnikov. Tako so bili ti nekaj dni brez pitne vode, dokler prostovoljni gasilci niso

očistili cest, da so postale znova prevozne. Ko so lahko prišli do črpališč javnega

vodovodnega sistema, so nanj priključili več agregatov, ki so ponovno črpali vodo do

porabnikov. V tem času je bilo uporabnikom zasebnega vodovodnega sistema v veliko


olajšanje to, da so imeli kljub žledu in izpadu elektrike nemoteno oskrbo s pitno vodo, saj

je delovanje zasebnega vodovoda težnostno oz. gravitacijsko, brez električne energije.

V zadnjih časih se vedno več govori o privatizaciji vodnih virov v Sloveniji, pri čemer

obstaja bojazen, da bi se pitna voda bistveno podražila, ali pa sploh ne bi imeli več pitne

vode na hišnih vodovodnih omrežjih, in bi morali kupovati ustekleničeno vodo. V teh

primerih bi zasebno vodovodno omrežje zagotavljalo brezskrbno oskrbo s pitno vodo tudi

v prihodnosti.

Večje kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo ali drobnico, morajo dnevno s pitno vodo

preskrbeti veliko število živali. Takšne kmetije imajo za kmetijsko dejavnost namenjen

poseben števec, ki odčitava porabo pitne vode v hlevu oz. drugih objektih, kjer se živina

oskrbuje. Tarifa pitne vode v kmetijske namene je sicer nižja od tiste, ki jo porabniki

plačujejo v gospodinjske namene, vendar je ob velikem številu živine strošek plačila pitne

vode iz javnega vodovodnega sistema zelo visok.

Gospodinjstvo Spodnjih Jugov ima trenutno okoli sedemdeset glav govedi, pred leti pa je

redilo že tudi okoli sto glav. Do sedaj je bilo priključeno zgolj na zasebno vodovodno

omrežje, zaradi česar je bil strošek porabe pitne vode praktično ničen. 26. 9. 2017 se je

priključilo na javno vodovodno omrežje zgolj zato, ker bi moralo v vsakem primeru, ali je

priključeno na javni vodovod ali ne, plačati občini priključnino na javni vodovodni sistem.

S tem, ko se je priključilo na javno vodovodno omrežje, se ima možnost ob odpovedi

zasebnemu vodovodnemu sistemu priključiti na javno omrežje, vendar ima zaradi veliko

nižjih mesečnih stroškov prednost zasebni vodovodni sistem. Podobno je tudi v

gospodinjstvu Tajnšek, kjer so vedno priključeni na zasebno vodovodno omrežje, in se le v

zelo redkih primerih, ko uporaba le tega ni možna, priključijo na javni vodovod. Tako so

mesečni stroški porabe vode veliko nižji, in lahko rečemo, da obe gospodinjstvi, ki sta

priključeni tako na zasebni kot javni vodovod, uporabljata javno vodovodno omrežje zgolj

v rezervne namene.

Preskrba s pitno vodo iz zasebnega vodovodnega sistema je v primerjavi z javnim veliko

cenejša, za porabnike pa ima zasebni vodovod tudi čustven in zgodovinski pomen. Hkrati

nekaterim gospodinjstvom še vedno pomeni edino preskrbo s pitno vodo.


7 SKLEP

V diplomskem delu smo se osredotočili na oskrbo s pitno vodo v naselju Dobrič. Ugotovili

smo, da od 219 prebivalcev naselja javno vodovodno omrežje uporabljata 202 prebivalca,

medtem ko zasebno omrežje uporablja 23 prebivalcev. Od tega ima 6 prebivalcev možnost

uporabe tako zasebnega kot javnega vodovodnega sistema.

Primerjali smo javno in zasebno vodovodno omrežje, in ugotovili, da je javni vodovodni

sistem veliko večji od zasebnega, saj je dolg okoli 18 400 m, zasebni pa le 1854,45 m.

Poleg tega javno omrežje oskrbuje več črpališč, dve v Podvinu in dve v Dobriču, medtem

ko se zasebni vodovod napaja samo z enim zajetjem oz. vodohranom. Upravljalec javnega

vodovodnega sistema, JKP Žalec, d.o.o., zagotavlja kakovost vode z dvema napravama za

obdelavo pitne vode, medtem ko zasebno vodovodno omrežje nima uradno določenega

upravljalca sistema, prav tako pa se voda bakteriološko oz. kemično ne obdeluje. Omrežji

se razlikujeta tudi po številu uporabnikov, priključenih na omrežji, prav tako pa je

posledično razlika v povprečni porabi pitne vode. Ta je pri uporabnikih zasebnega omrežja

9,8 m3, medtem ko je pri porabnikih javnega vodovodnega omrežja približno osemkrat

večja, in sicer 79 m3.

V diplomskem delu smo primerjali tudi mikrobiološki analizi pitne vode javnega in

zasebnega vodovodnega omrežja, v katerih smo zajeli naslednje parametre: bakterijo

Escherichia coli in koliformne bakterije ter število kolonij pri temperaturah 22° C in 37° C.

Analizi sta pokazali, da je voda javnega vodovodnega omrežja mikrobiološko neoporečna

ter skladna s Pravilnikom o pitni vodi. Voda iz zasebnega vodovodnega omrežja pa

vsebuje bakterijo E. coli in koliformne bakterije, ter tako ni skladna z dopustnimi

vrednostmi Pravilnika o pitni vodi, oziroma vzorec, ki je bil odvzet ob deževju ni primeren

za uživanje.


Da bi bila kakovost vode zasebnega vodovoda primernejša za uporabo, bi bilo potrebno

najprej očistiti vodohran ter nato dezinficirat vodohran ter celoten cevovod od vodohrana

do vseh porabnikov. Za dezinficiranje celotnega zasebnega vodovodnega sistema je

pomnenju podjetja, ki je izvajalo analize vode, najprimernejši natrijev hipoklorit, ki je

primeren za dezinfekcijo pitne vode na manjših vodovodnih sistemih z manjšimi pretoki.

V diplomskem delu smo dodobra raziskali termin lastne oskrbe s pitno vodo ter podrobno

predstavili traso zasebnega vodovodnega sistema v naselju Dobrič, ki s pitno vodo

oskrbuje štiri gospodinjstva. Pri tem smo ugotovili, da del trase, ki poteka vzdolž

plazovitega terena, predstavlja veliko nevarnost za prenehanje oskrbe z vodo.

Deformacijam in poškodbam vodovodnega sistema bi se bilo mogoče izogniti, če bi del

vodovodnega omrežja speljali izven plazovitega območja. V diplomskem delu je podan

načrt nove trase. Ugotovili smo, da je novi del vodovodne trase manj strm od trenutne trase

ter krajši za 1,43 m. Ta pri pretoku vode in tlaku v cevovodu ter pri porabnikih ne

predstavlja bistvene razlike od trenutnega stanja.

Podrobno smo preučili tudi porabo vode v gospodinjstvih, priključenih na zasebno

vodovodno omrežje. Gospodinjstvo Spodnjih Bršekov porabi vodo izključno v

gospodinjske namene, medtem ko pri Zgornjih Bršekih, Spodnjih Jugih in v gospodinjstvu

Tajnšek porabljajo pitno vodo tako v kmetijstvu kot v gospodinjstvu. Vsa gospodinjstva

skupno porabijo kar 9,8 m3 dnevno, in sicer od tega 4750 l v gospodinjstvu ter 5050 l v

kmetijstvu. Skupno torej porabijo za 4 % več pitne vode v kmetijske kot gospodinjske

namene.

Uporabniki zasebnega vodovodnega omrežja si želijo nadaljnje priključitve na to omrežje,

saj jim predstavlja stalen vir pitne vode, ki nikoli ne presahne. Odločeni so, da bodo vodni

vir zasebnega vodovodnega omrežja obdržali tudi v prihodnje. Za dosego teh ciljev so se

odločili, da bodo s skupnimi močmi čistili in redno vzdrževali vodohran ter omrežje, z

namenom ohranitve vira lastne oskrbe s pitno vodo.

Dolgoročno bi bilo uporabnikom zasebnega omrežja ekonomsko ugodnejše, če bi

uporabniki omrežje redno in ustrezno čistili ter dezinficirali. Preskrba s pitno vodo iz

zasebnega vodovodnega sistema je veliko cenejša v primerjavi z javnim, za porabnike pa


ima zasebni vodovod tudi čustven in zgodovinski pomen. Hkrati nekaterim

gospodinjstvom še vedno pomeni edino možno preskrbo s pitno vodo.


8 VIRI IN LITERARURA

Atlas okolja, Agencija RS za okolje, kartografska podlaga. Dostopna na:

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso [14.8.2017].

Cunliffe, B. 1982, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana.

Gradbeniški priročnik 2009, četrta dopolnjena in posodobljena izdaja, drugi natis,

Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Heinz Böse K., Spatz K. 1989, Vodnjaki, kapnice, žlebovi, Tehniška založba Slovenije,

Ljubljana.

Jeršek, B. 2013, Mikrobiološka analiza, navodila in delovni zvezek za laboratorijske vaje,

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Ljubljana.

JKP Žalec, Javno komunalno podjetje Žalec. Dostopno na: http://www.jkp-

zalec.si/storitve/poraba-vode/158 [11.9.2017].

KPV, Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., 2017 (Poročili o preskusih vode).

NIJZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/o-

posameznih-parametrih-na-kratko [15.9.2017].

Odločba za dovoljenje gradnje vodovodnega omrežja v Dobriču, Oddelek za gradbene in

komunalne zadeve skupščine občine Žalec, 1973.

Odlok, 2012, Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold,

Tabor, Vransko in Žalec, Uradni list RS, št. 1/2012.

Ozvald, B. 1970, Enciklopedija gradbeništva, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in

geodezijo, Ljubljana.

Panjan, J. 2005, Osnove zdravstveno hidrotehnične infrastrukture, Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

http://www.jkp-zalec.si/storitve/poraba-vode/158

http://www.jkp-zalec.si/storitve/poraba-vode/158

http://www.nijz.si/sl/o-posameznih-parametrih-na-kratko

http://www.nijz.si/sl/o-posameznih-parametrih-na-kratko


Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12.

Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17.

Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema,

Uradni list RS, št. 104/2001.

Prima voda. Dostopno na: http://www.primavoda.si/vse-o-vodi/ph-vrednost [15.9.2017].

Prostorski portal RS, Ministerstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS. Dostopno

na: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.9179494409860917# [28.9.2017].

RVK, Rižanski vodovod Koper. Dostopno na: http://www.rvk.si/voda-je-zivljenje/pitna-

voda-skozi-zgodovino [19.7.2017].

Slokan, I. 2003, Nizke zgradbe, temeljenje, vodovod, kanalizacija, Tehniška založba

Slovenije, Ljubljana.

Uredba o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 88/12.

Wikipedija Pont du Gard. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Pont_du_Gard

[25.7.2017].

Wikiwand, Ahmenidsko cesarstvo. Dostopno na:

http://www.wikiwand.com/sl/Ahemenidsko_cesarstvo [25.9.2017].

Winer, B 1968, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana.

Zemljiška knjiga. Dostopno na: http://www.sodisce.si/javne_knjige/zemljiska_knjiga/.

http://www.primavoda.si/vse-o-vodi/ph-vrednost

http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.9179494409860917

http://www.rvk.si/voda-je-zivljenje/pitna-voda-skozi-zgodovino%2019.7.2017

http://www.rvk.si/voda-je-zivljenje/pitna-voda-skozi-zgodovino%2019.7.2017

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pont_du_Gard%2025.7.2017

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pont_du_Gard%2025.7.2017

http://www.wikiwand.com/sl/Ahemenidsko_cesarstvo

http://www.sodisce.si/javne_knjige/zemljiska_knjiga/


9 PRILOGE

9.1 VZDOLŽNI PROFL OBSTOJEČE TRASE ZASEBNEGA VODOVODNEGA

SISTEMA

9.1.1 Izračun energijske črte zasebnega vodovodnega sistema

Osnovne enačbe:

∆ℎ = 𝜆 ∙𝑙

𝑑∙

𝑄2

𝑠2∙2𝑔, kjer je

∆ℎ - izguba tlačne višine/energijska izguba [𝑚]

𝜆 – koeficient trenja [/]

𝑙 – dolžina cevovoda [𝑚]

𝑑 – premer cevovoda [𝑚]

𝑄 – pretok vode v cevovodu [𝑚3

𝑠]

𝑠 – površina prereza cevovoda [𝑚2]

𝑔 – težni pospešek [𝑚

𝑠2]

𝑠 =𝑑2∙𝜋

4, pri čemer je

𝑠 – površina prereza cevovoda [𝑚2]

𝑑 − premer cevovoda [𝑚]

Podatki:

𝑙1 = 482,26 𝑚 𝑙2 = 744,02 𝑚 𝑙3 = 628,17 𝑚 𝑔 = 9,81 𝑚

𝑠2

𝑑1 = 5,08 𝑐𝑚 𝑑2 = 3,81 𝑐𝑚 𝑑3 = 2,54 𝑐𝑚 𝜆 = 0,02

𝑄 = 9,8 𝑚3

𝑑𝑎𝑛= 0,113425 ∙ 10−3

𝑚3

𝑠

𝑙1 – dolžina cevovoda od vodohrana do gospodinjstva Zgornjih Bršekov

𝑑1 – premer cevi od vodohrana do gospodinjstva Zgornjih Bršekov

𝑙2 – dolžina cevovoda med gospodinjstvoma Zgornjih Bršekov in Spodnjih Jugov


𝑑2 – premer cevi med gospodinjstvoma Zgornjih Bršekov in Spodnjih Jugov

𝑙3 – dolžina cevovoda med gospodinjstvoma Spodnjih Jugov in Tajnšeki

𝑑3 – premer cevi med gospodinjstvoma Spodnjih Jugov in Tajnšeki

𝑄 – pretok vode

Izračun:

𝑠1 =𝑑1

2 ∙ 𝜋

4=

0,05082 ∙ 𝜋

4= 0,0020268 𝑚2

𝑠2 =𝑑2

2 ∙ 𝜋

4=

0,03812 ∙ 𝜋

4= 0,0011401 𝑚2

𝑠3 =𝑑3

2 ∙ 𝜋

4=

0,02542 ∙ 𝜋

4= 0,0005067 𝑚2

∆ℎ1 = 𝜆 ∙𝑙1

𝑑1∙

𝑄2

𝑠12 ∙ 2𝑔

= 0,02 ∙482, 26

0,0508∙

(0,113425 ∙ 10−3)2

0,00202682 ∙ 2 ∙ 9,81= 0,03031 𝑚

∆ℎ2 = 𝜆 ∙𝑙2

𝑑2∙

𝑄2

𝑠22 ∙ 2𝑔

= 0,02 ∙744,02

0,0381∙

(0,113425 ∙ 10−3)2

0,00114012 ∙ 2 ∙ 9,81= 0,19703 𝑚

∆ℎ3 = 𝜆 ∙𝑙3

𝑑3∙

𝑄2

𝑠32 ∙ 2𝑔

= 0,02 ∙628,17

0,0254∙

(0,113425 ∙ 10−3)2

0,00050672 ∙ 2 ∙ 9,81= 1,26325 𝑚


9.1.2 Načrt vzdolžnega profila zasebnega vodovodnega sistema

Lastni vir


9.2 VZDOLŽNI PROFL NOVE TRASE ZASEBNEGA VODOVODNEGA

SISTEMA

9.2.1 Izračun energijske črte zasebnega vodovodnega sistema

Podatki:

𝑙1 = 482,26 𝑚 𝑙2 = 742,59 𝑚 𝑙3 = 628,17 𝑚 𝑔 = 9,81 𝑚

𝑠2

𝑑1 = 5,08 𝑐𝑚 𝑑2 = 3,81 𝑐𝑚 𝑑3 = 2,54 𝑐𝑚 𝜆 = 0,02

𝑄 = 9,8 𝑚3

𝑑𝑎𝑛= 0,113425 ∙ 10−3

𝑚3

𝑠

𝑙1 – dolžina cevovoda od vodohrana do gospodinjstva Zgornjih Bršekov

𝑑1 – premer cevi od vodohrana do gospodinjstva Zgornjih Bršekov

𝑙2 – dolžina cevovoda med gospodinjstvoma Zgornjih Bršekov in Spodnjih Jugov

𝑑2 – premer cevi med gospodinjstvoma Zgornjih Bršekov in Spodnjih Jugov

𝑙3 – dolžina cevovoda med gospodinjstvoma Spodnjih Jugov in Tajnšeki

𝑑3 – premer cevi med gospodinjstvoma Spodnjih Jugov in Tajnšeki

Izračuni:

𝑠1 =𝑑1

2 ∙ 𝜋

4=

0,05082 ∙ 𝜋

4= 0,0020268 𝑚2

𝑠2 =𝑑2

2 ∙ 𝜋

4=

0,03812 ∙ 𝜋

4= 0,0011401 𝑚2

𝑠3 =𝑑3

2 ∙ 𝜋

4=

0,02542 ∙ 𝜋

4= 0,0005067 𝑚2

∆ℎ1 = 𝜆 ∙𝑙1

𝑑1∙

𝑄2

𝑠12 ∙ 2𝑔

= 0,02 ∙482, 26

0,0508∙

(0,113425 ∙ 10−3)2

0,00202682 ∙ 2 ∙ 9,81= 0,03031 𝑚

∆ℎ2 = 𝜆 ∙𝑙2

𝑑2∙

𝑄2

𝑠22 ∙ 2𝑔

= 0,02 ∙742,59

0,0381∙

(0,113425 ∙ 10−3)2

0,00114012 ∙ 2 ∙ 9,81= 0,19665 𝑚

∆ℎ3 = 𝜆 ∙𝑙3

𝑑3∙

𝑄2

𝑠32 ∙ 2𝑔

= 0,02 ∙628,17

0,0254∙

(0,113425 ∙ 10−3)2

0,00050672 ∙ 2 ∙ 9,81= 1,26325 𝑚


9.2.2 Načrt vzdolžnega profila zasebnega vodovodnega sistema

Lastni vir


9.3 SEZNAM SLIK

Slika 2.1: Prerez kanata (Wikiwand, 2017) ........................................................................... 4

Slika 2.2: Akvadukt Pont du Gard (Wikipedija, 2017) ......................................................... 5

Slika 2.3: Elementi vodovodnega sistema, narisanega v vzdolžnem profilu ........................ 7

Slika 2.4: Vzdolžni profil elementov preprostega vodovodnega omrežja............................. 8

Slika 2.5: Vrste vodovodnih sistemov glede na funkcionalno zasnovo: ............................... 9

Slika 2.6: Vrste vodovodnih sistemov glede na dovod vode:.............................................. 10

Slika 2.7: Vrste vodovodnih sistemov glede na zgradbo omrežja:...................................... 13

Slika 2.8: Prikaz uporabe površinske vode (Heinz Böse in Spatz, 1989, str. 15) ............... 14

Slika 2.9: Nastanek podtalnice zaradi nenehnega kroženja vode (Heinz Böse in Spatz,

1989, str. 13) ........................................................................................................................ 14

Slika 4.1: Prikaz območja javnega in zasebnega vodovodnega sistema (Jožica Rebernik,

JKP Žalec, d.o.o. dostopno na: http://www.jkp-zalec.si/storitve/oskrba-s-pitno-vodo/13,

3.10.2017) ............................................................................................................................ 23

Slika 4.2: Analiza vode zasebnega vodovodnega omrežja (KPV, 2017) ............................ 25

Slika 4.3: Analiza vode javnega vodovodnega omrežja (KPV, 2017) ................................ 25

Slika 5.1: Odločba za dovoljenje gradnje vodovodnega omrežja (Oddelek za gradbene in

komunalne zadeve skupščine občine Žalec, 1973) .............................................................. 30

Slika 5.2: Potek zasebnega vodovodnega sistema v naselju Dobrič (Jožica Rebernik, vir

kartografske podlage je Atlas okolja, Agencija RS za okolje) ............................................ 32

Slika 5.3: Delitev trase na več odsekov (Jožica Rebernik, vir kartografske podlage je Atlas

okolja, Agencija RS za okolje) ............................................................................................ 33

Slika 5.4: Vodohran zasebnega vodovodnega omrežja v Dobriču (Jožica Rebernik)......... 34

Slika 5.5: Potek vodovoda od vodohrana do točke 1 (Jožica Rebernik) ............................. 34

Slika 5.6: Trasa od točke 1 (občinska cesta) do gospodinjstva Spodnjih Bršekov, ki poteka

skozi gozd (Jožica Rebernik) ............................................................................................... 35

Slika 5.7: Gospodinjstvo Spodnjih Bršekov, 344 metrov nadmorske višine (Jožica

Rebernik) ............................................................................................................................. 35

Slika 5.8: Potek vodovodnega omrežja med gospodinjstvoma Spodnjih Bršekov in

Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik).................................................................................... 36

Slika 5.9: Slika od točke 2 do gospodinjstva Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik) ............ 37


Slika 5.10: Območje med točkama 2 in 3; levo: točka 2, desno: točka 3 (Jožica Rebernik)

............................................................................................................................................. 37

Slika 5.11: Potek vodovodnega omrežja od točke 3 do gospodinjstva Spodnjih Jugov

(Jožica Rebernik) ................................................................................................................. 38

Slika 5.12: Zasebno vodovodno omrežje med gospodinjstvom Spodnjih Jugov in točko 4

(Jožica Rebernik) ................................................................................................................. 39

Slika 5.13: Potek zasebnega vodovoda od točke 4 do gospodinjstva Tajnšek (Jožica

Rebernik) ............................................................................................................................. 39

Slika 5.14: Plazovito območje (Jožica Rebernik) ................................................................ 49

Slika 6.1: Načrt nove trase zasebnega vodovodnega omrežja (Jožica Rebernik, vir

kartografske podlage je Atlas okolja, Agencija RS za okolje, 2017) .................................. 53

9.4 SEZNAM PREGLEDNIC

Tabela 4.1: Primerjava podatkov javnega in zasebnega vodovodnega sistema .................. 23

Tabela 4.2: Tabela vrednosti parametrov vzorcev vode ...................................................... 26

Tabela 5.1: Izpis parcelnih številk zemljišč, po katerih poteka zasebno vodovodno omrežje,

izpisanih po vrsti od vodohrana do zadnjega porabnika (Prostorski portal RS, 2017; Jožica

Rebernik) ............................................................................................................................. 40

Tabela 5.2: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvih (Jožica Rebernik) ....................... 43

Tabela 5.3: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Spodnjih Bršekov (Jožica

Rebernik) ............................................................................................................................. 43

Tabela 5.4: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik)

............................................................................................................................................. 44

Tabela 5.5: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Spodnjih Jugov (Jožica Rebernik)

............................................................................................................................................. 45

Tabela 5.6: Dnevna poraba pitne vode v gospodinjstvu Tajnšek (Jožica Rebernik) ........... 46

Tabela 5.7: Porazdelitev dnevne porabe vode v vseh gospodinjstvih (Jožica Rebernik) .... 47


9.5 SEZNAM DIAGRAMOV

Diagram 5.1: Dnevna poraba v gospodinjstvu Spodnjih Bršekov (Jožica Rebernik) ......... 44

Diagram 5.2: Dnevna poraba vode v gospodinjstvu Zgornjih Bršekov (Jožica Rebernik) . 45

Diagram 5.3: Prikaz dnevne porabe pitne vode v gospodinjstvu Spodnjih Bršekov (Jožica

Rebernik) ............................................................................................................................. 46

Diagram 5.4: Porazdelitev dnevne porabe pitne vode v gospodinjstvu Tajnšek (Jožica

Rebernik) ............................................................................................................................. 47

Diagram 5.5: Porazdelitev dnevne porabe vode v vseh gospodinjstvih (Jožica Rebernik) . 48

Diagram 5.6: Skupni delež porabe pitne vode v vseh gospodinjstvih (Jožica Rebernik) ... 49

9.6 NASLOV ŠTUDENTA

Jožica Rebernik

Dobrič 3a

3313 Polzela

e-mail: [email protected]

Documents

OSKRBA S PITNO VODO V NASELJU DOBRIČ · Kanat (slika 2.1) je sistem, ki ga sestavlja niz vertikalnih jaškov, podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim predori