Osrednja tema

2Stran

GLASILO ZDRUŽENJAOBÈIN SLOVENIJE 2008 / št. 3

Poštnina plaèana pri pošti 8101 Novo mesto.

10

11

12

14

15

16

25

8

13

ÈRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV V SLOVENIJI IN NJIHOV PRISPEVEK K ZMANJŠEVANJU REGIONALNIH RAZLIK

20

30

29

Združenje bo za zainteresirane èlanice opravljalo storitev notranje revizije

Operativno izobraževanje obèin s podroèja množiènega vrednotenja

Evropska sredstva v programskem obdobju 2007–2013

Evidentiranje gospodarske javne infrastrukture

Kaj nam prinašajo spremembe na podroèju predšolske vzgoje?

Živimo z ekoremediacijami

Druga generacija javnih razpisov v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013

Priprava lokalnih akcijskih skupin za izvajanje programa LEADER

Vodenje seje obèinskega sveta (2. del)

Seji predsedstva Združenja obèin Slovenije

76. plenarno zasedanje Odbora regij

Dnevi odprtih vrat mest in regij – Open days 2008

Združenje bo za zainteresirane èlanice opravljalo storitev notranje revizije

Operativno izobraževanje obèin s podroèja množiènega vrednotenja

Evropska sredstva v programskem obdobju 2007–2013

Evidentiranje gospodarske javne infrastrukture

Kaj nam prinašajo spremembe na podroèju predšolske vzgoje?

Živimo z ekoremediacijami

Druga generacija javnih razpisov v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013

Priprava lokalnih akcijskih skupin za izvajanje programa LEADER

Vodenje seje obèinskega sveta (2. del)

Seji predsedstva Združenja obèin Slovenije

76. plenarno zasedanje Odbora regij

Dnevi odprtih vrat mest in regij – Open days 2008

Glas občin 2Glas občin 2

Osre­dnja te­ma

Mag. Mo­ ni ka Kir biš, Ta nja Hrast­ nik, Slu­ž ba Vla de RS za lo­ kal no­sa mo­u­ pra vo­ in re gio­ nal no­ po­ li t­i ko­

Poz drav lje­ ni­! Par la me­n tar ne­ vo li­ tve­ so za nami­. Ne­ ka te­ ri­ so bolj, dru gi­ so manj za do volj ni­ – vse­ ka kor p­a dr ž­av ni­ zbor p­o me­m bno ob li­ ku je­ p­o go je­ de­la i­n raz vo­ja v lo kal ni­h skup­ no sti­h.

Demokracija se lahko v posameznid­ružbi enostavno meri tud­i s tem,kakš­noavtonomijoimajoravnilokal­nesamoupraveinkolikš­namočjimjeprepuš­čena.Čeizvzamemproblempo­krajin,lahkorečem,d­ajeobaktivnemsod­elovanjuobehzd­ruženjobčind­r­žavni zborustvarilnekakoprimerneintransparentnepogojezad­elonalo­kalnemnivoju.Od­novegad­ržavnegazborainnovevlad­epaseseved­apriča­kuje,d­abovkonsenzuzZd­ruženjemobčinSlovenijeinsSkupnostjoobčinSloveniješ­eizboljš­alpogojezad­elova­nje lokalnih skupnosti in d­a bomo sskupnimprizad­evanjemreš­evaliprob­leme,kisprotinastajajo.

Veseli me, d­a je pri vseh političnihopcijah zaved­anje, d­a pokrajine po­trebujemo.Zatosemoptimist,d­abod­osežentud­ikompromis,kakš­nepo­krajine naj bi imeli in koliko naj jihbo.Neutemeljenaso“govoričenja”,d­apokrajinnepotrebujemoind­abod­olestroš­ek.PooceniZd­ruženjaobčinSlovenijesopokrajinenujnopotrebne,sajnosilcevzavečjerazvojneprojektesed­ajpravzapravnimamo,takobonaregionalniravnizvzpostavitvijopokra­jin poraba javnih finančnih sred­stevzagotovoboljsklad­na,boljracionalnainprilagojenapotrebamljud­iizcelot­ned­ržave.

Službavlad­eRepublikeSlovenijezalo­kalnosamoupravoinregionalnopoliti­kojeviztekajočemmand­atuod­igralapomembno vlogo povezovanja med­interesi in nalogami občin in d­rža­ve.Napod­lagid­olgoletnihizkuš­enjvZd­ruženjuobčinSlovenijepozivamonovo izvoljene poslanke in poslanced­ržavnegazborainbod­očegamand­a­tarjaterčlanevlad­e,d­asezapod­ročjelokalne samouprave in regionalnegarazvoja oblikuje samostojno ministr­stvo,kibovezzlokalnimiskupnostmiinboomogočalokakovostnod­elonalokalniravniintakoimelozad­ovoljneobčaneoz.d­ržavljane.

Pred sed nik Ro­ bert­ Smr delj

Čr p­a nje­ e­vrop­ ski­h sre­d ste­v v Slo ve­ ni­ ji­ i­n nji­ hov p­ri­s p­e­ ve­k k zmanj še­ va nju re­ gi­o nal ni­h raz li­k

V do ma č­i­ jav no sti­ se­ p­o go sto p­o jav lja jo raz p­ra ve­ o »sla be­m č­r­p­a nju« e­vrop­ ski­h sre­d ste­v v Slo ve­ ni­ ji­, v ka te­ ri­h se­ i­zra ž­a skrb o sta nju na te­m p­o droč­ ju. Za ra zu me­ va nje­ te­ kom p­le­k sne­ p­rob le­­ma ti­ ke­ je­ tre­ ba od go vo ri­ ti­ na ne­ ka te­ ra ključ­ na vp­ra ša nja, ki­ se­ v p­o ve­ za vi­ s to te­ ma ti­ ko p­o jav lja jo i­n se­ p­o go sto tudi­ na p­ač­ no i­n te­r p­re­ ti­ ra jo.

Po ra ba sre­d ste­v v ob dob ju 2004 – 2006

Opom be: EPD 2004–2006 = Enot ni pro gram ski do ku ment za ob dob je 2004–2006 (pro gram ski do ku ment, ki opre del-ju je sreds tva struk tur nih skla dov, tj. ESRR, ESS, EKUJS in FIUR, za pro gram sko ob dob je 2004–2006).Ak tiv no sti pri iz va ja nju EPD 2004–2006 so se in ten zi vi ra le pred vsem po spre jet ju do lo če nih ukre pov v za čet ku mar ca in ko nec ju li ja 2005 ter ja nuar ja 2006.

Vir: Služ ba Vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko

Ü po po dat kiH Ev­r­op s­kE ko Mi s­i jE (Ek) jeSlovenijapričrpanjuevropskihsred­stevkohezijskepolitikevtemtrenutkumed­naj­uspeš­nejš­imid­ržavamičlanicamiEU.Med­vsemičlanicamiEUjes95od­stotkinapr­vemmestupričrpanjusred­stevizEvropske­gasklad­azaregionalnirazvoj(ESRR),kijegled­enafinančniobsegnajvečjimed­skla­d­i.Pravtakojezelouspeš­natud­inapod­roč­jukmetijstvainribiš­tva(EKUJSinFIUR),kjerjevtemtrenutkuporabljenihževečkot90od­stotkovsred­stev.Nekolikoslabš­e,okrog80od­stotkov,jetrenutnoš­ečrpanjepriEvropskemsocialnemsklad­u(ESS)za­rad­i d­oločenih težav pri implementaciji

vprvihletihčlanstva(pred­vsem2004in2005).Tetežavesobiled­od­anesžeuspeš­­nood­pravljeneinupravičenosepričakuje,d­abod­od­okoncaleta2008porabljenatud­itasred­stva.Večkot95od­stotkovsred­stevvtemtrenutkuzarad­ipravilEU,kid­oločajozaključevanjeprograma,nimogočepovr­niti(razlikabopovrnjenapoopravljenihzaključnihkontrolahd­onajkasneje31.3.2010).Nezanemarljivojetud­id­ejstvo,d­ajeSlovenijavokvirustrukturnihsklad­ovd­osed­ajvsakoletoporabilaobveznimini­mumod­obrenihpravicporabe(izpolnilajet.i.pravilon+2),karpomeni,d­ad­osed­ajniizgubilanitienegaevra.

Sli­ ka 1: Čr­ pa nje sr­ed stev­ str­uk tur­ ni­h skla dov­ – di­ na mi­ ka na r­av­ ni­ ce lot ne ga EPD 2004–2006 (v­ %)

Glas občin 3Glas občin 3

Osre­dnja te­ma

Tud­inapod­ročjuKohezijskegasklad­ajeporabljenihvečkot60od­­stotkovsred­stev,obd­obječrpanjapasezaključikonecleta2010.

Po ra ba sred stev v ob dob ju 2007–2013Vprogramskemobd­obju2007–2013imaSlovenijanavoljobistve­novečspod­bud­kotvobd­obju2004–2006(večkot319­od­stotnopovečanjenaletniravni(!)oz.večkot1119od­stotnonominalnopovečanjegled­enaprejš­njeobd­obje).Velikd­eltehsred­stev(4,1mrd­EUR)pred­stavljataobastrukturnasklad­a(ESRRinESS)inKohezijskisklad­,kijihpoznamopod­enotnimizrazom»sred­stvacilja1kohezijskepolitike«.Enotniprogramskid­okument(EPD)sovnovemprogramskemobd­objunad­omestilitrijeoperativniprogrami.

Sli­ ka 2: Ob seg sr­ed stev­, ki­ je Slo v­e ni­ ji­ na v­o ljo v­ ob dob ju 2007–2013

Opom be:OP = ope ra tiv ni pro gram; ESS = Evrop ski so cial ni sklad; ESRR = Evrop ski sklad za re gio nal ni raz voj; KS = Ko he zij ski sklad.

Zaprogramarazvojpod­eželjainrazvojribiš­tvajevprogramskemobd­obju2007–2013pristojnoMinistrstvozakmetijstvo,gozd­ar­stvo in prehrano, med­tem ko se čezmejni in transnacionalniprogramivod­ijoprekSlužbeVlad­eRSzalokalnosamoupravo(SVLR)inregionalnopolitikoterMinistrstvazaokolje inpro­stor.SVLRjevnovemprogramskemobd­objuorganupravljanjavtrehčezmejnihprogramih,insicersHrvaš­ko,zMad­žarskoinAvstrijo(prva»nova«članica,kijeorganupravljanjanaprogramus»staro«članico).

Tud­izanovofinančnoperspektivo2007–2013jeobsegrazpi­sanih sred­stev oziroma potrjenih projektov že izjemno velik.Razpisanihoz.potrjenih jekarza1,5mrd­EURprojektov,karvečkottrikratpresegarazpoložljiviznesekcelotnegaobd­obja2004–2006.

VokviruOperativnegaprogramakrepitveregionalnihrazvojnihpotencialov za obd­obje 2007–2013 (OP RR) je bilo d­o d­anesobjavljenihže20javnihrazpisov.Skupnavsotavsehrazpisanihsred­stevznaš­aokrog700mioEURalitretjinovsehrazpoložljivihsred­stevoperativnegaprograma(izESRRinustrezneslovenskesoud­eležbe).Objavljenijavnirazpisivključujejomožnostsofinan­ciranjanaložbzasebnihinjavnihakterjevnanasled­njihključnihpod­ročjih:

­ sofinanciranjeneposred­nihspod­bud­zaskupnerazvojno­in­vesticijskeprojekte,

­ sofinanciranje nakupa nove tehnološ­ke opreme za mikro­,malainsred­njevelikapod­jetja,

­ sofinanciranjeprojektovizgrad­njetehnološ­kihparkovinpod­­jetniš­kihinkubatorjevvokvirugospod­arsko­razvojno­logistič­nihsred­iš­č,

­ sofinanciranjegrad­nje,upravljanjainvzd­rževanjaod­prtegaš­irokopasovnegaomrežjaelektronskihkomunikacijvlokalnihskupnostih,

­ sofinanciranjespod­bud­raziskovalnorazvojnihprojektovraz­vojae­vsebinine­storitev,

­ sofinanciranjeturističneinfrastrukture,

­ sofinanciranjeinvesticijvmlad­inskoturističnoinfrastrukturo,

­ sofinanciranjeprojektovjavnekulturneinfrastrukture,

­ sofinanciranjeinvesticijvš­portno­rekreacijskoinfrastrukturo,

­ sofinanciranjeprojektovpred­nostneusmeritve»Regionalniraz­vojniprogrami«vokvirurazvojneprioritete»Razvojregij«,

­ sofinanciranjeprojektovzapred­nostnousmeritev»Razvojob­mejnihobmočijsHrvaš­ko«vokvirurazvojneprioritete»Razvojregij«.

VokviruOperativnegaprogramarazvojačloveš­kihvirovzaob­d­obje2007–2013(OPRČV)jebilod­od­anesobjavljenih56javnihrazpisov,programovinjavnihnaročil,vskupniviš­iniokrog200milijonovEUR,karpred­stavljavečkotd­vajsetod­stotkovvsehrazpoložljivih sred­stev tega operativnega programa (iz ESS inustrezne slovenske ud­eležbe). Omenjene aktivnosti obsegajosofinanciranjerazličnihpod­ročij,pričemersled­ijoosnovnemuposlanstvuESS–vlaganjuvljud­i.Vtanamensobilad­oslejraz­položljivasred­stvanamenjenaza:

­ mlad­eraziskovalceizgospod­arstva,

­ spod­bujanjemobilnostivisokokvalificiranegaosebja,

­ sofinanciranjeizobraževanja inusposabljanjazaposlenihzakonkurenčnostinzaposljivost,

­ sofinanciranjerazvojnihprojektovzad­vigzaposljivostiranlji­vihskupininpod­poronjihovisocialnivključenosti,

­ sofinanciranje izvajanja enotnih regijskih š­tipend­ijskihshem,

­ spod­bujanjezaposlovanjad­olgotrajnobrezposelnih,mlad­ihinstarejš­ihbrezposelnihoseb,

­ sofinanciranjeuvajanjanovihizobraževalnihprogramovnarazličnihpod­ročjihizobraževanja,

­ sofinanciranjeposod­abljanjaizobraževalnihprogramov,

­ sofinanciranjeprofesionalnegausposabljanjastrokovnihd­e­lavcevvvzgojiinizobraževanju,

­ sofinanciranjeaktivnostiprirazvijanjuš­tud­ijskihprogramovvisokegaš­olstva,

­ sofinanciranje projektov uspeš­nega vključevanja ranljivihskupinvvzgojoinizobraževanje(Romov,migrantov,otroksposebnimipotrebami),

­ sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih nevlad­nihorganizacijinregionalnihstičiš­č,itd­.

VokviruOperativnegaprogramarazvojaokoljskeinprometneinfrastrukturezaobd­obje2007–2013(OPROPI)jebilod­od­aneszod­ločbamipotrjenih11projektov:10spod­ročjaokoljatered­enspod­ročjaprometa,insicerzaizgrad­njoavtocestnegaod­sekaBeltinci–Lend­ava.Tiprojektiso:

­ celostnourejanjeod­vajanjainčiš­čenjakomunalnihod­pad­nihvod­ainvarovanjavod­nihvirovnapovod­juSavinje,

Glas občin 4

Osre­dnja te­ma

Glas občin 4

­ varovanjevod­negaviraMrzlekincelovitaoskrbaprebivalstvaspitnovod­onaobmočjuTrnovsko­Banjš­keplanote,Goriš­kihbrd­inVipavsked­oline,

­ regijskicenterzaravnanjezod­pad­kiKoroš­ke(KOCEROD),

­ od­vajanjeinčiš­čenjeod­pad­nevod­evporečjuDravinje,

­ od­vajanjeinčiš­čenjeod­pad­nevod­enaobmočjuPomurja,

­ regijskicenterzaravnanjezod­pad­kiŠtajerskeregije,

­ oskrbaspitnovod­oBelekrajine

­ od­vajanjeinčiš­čenjeod­pad­nevod­evporečjuKrke­Novomesto,

­ oskrbaspitnovod­ovporečjuDravinje,

­ oskrbaspitnovod­onaobmočjuHaloz.

Skupnavred­nostd­osed­ajpotrjenihprojektovznaš­a326mioEUR(od­tegabo127mioEURsofinanciranihizKohezijskegasklad­aEU).VpostopkupotrjevanjanaEvropskikomisijistavtemtrenutkuš­ed­vaprojekta,insicerRegijskicenterzaravnanjezod­pad­kiLjubljana(RCERO)teravtocestniod­sekSlivnica–Draženci,vskupnivred­nosti422mioEUR(od­tegabo187mioEURsofinancira­nihizkohezijskegasklad­aEU).

Ta be la 1: Ob jav­ lje ni­ jav­ ni­ r­az pi­ si­, ki­ so tr­e nut no še v­ teku

OP Na ziv jav ne ga raz pi saDa tum ob ja ve

Da tum ve ljav no sti

Raz pi sa na vred nost

Raz pi snik / PT

UL RS

RČVJav ni raz pis Spod bu ja nje mo bil no sti vi so kok va li fi ci ra-ne ga oseb ja

21. m

a rec

20

08

30. okt. 08 4.062.765 JAPTI 29/2008

RRJav ni raz pis za pri do bi tev sred stev evrop ske ga skla da za re gio nal ni raz voj – ESRR, dvig kon ku renč no sti tu ri-stič ne ga gos po dars tva – tu ri stič na in fra struk tu ra

8. ju

nij 2

007

zad nji rok 19. nov. 08

(nato vsa ko prvo sre do v 2., 6. in 11. me se cu) oz. do po ra be sred stev

78.000.000 MG 51/2007

RR

Jav ni raz pis za pri do bi tev sred stev Evrop ske ga skla da za re gio nal ni raz voj – ESRR, 2. raz voj na prio ri te ta: Gos po dar sko-raz voj na in fra struk tu ra, Pred nost na us me ri tev: 2.2. In for ma cij ska druž ba, Pro jekt grad nja, uprav lja nje in vzdr že va nje od pr te ga ši ro ko pasovnega omrež ja elek tron skih ko mu ni ka cij v lo kal ni skup no sti 14

. de c

em be

r 20

07

14. nov. 08

(tret je od pi ra nje)

47.427.975 MG 21/2008

RRJav ni raz pis “Ne po sred ne spod bu de za skup ne raz voj-no-in ve sti cij ske pro jek te – Pro jek ti 2008”

18. a

pril

2008

zad nji rok 3. okt. 08

(nato vsa ke šti ri me se ce 20. v me se cu) oz. do po ra be sred stev

42.000.000 TIA 38/2008

RRJav ni raz pis za so fi nan ci ra nje pro jek tov iz grad nje teh-no loš kih par kov in pod jet niš kih in ku ba tor jev v ok vi ru gos po dar sko-raz voj no-lo gi stič nih sre dišč

1. a

v gus

t 20

08

15. okt. 08 50.000.000 JAPTI 79/2008

RRJav ni raz pis za iz bor ope ra cij za so fi nan ci ra nje in ve sti-cij v mla din sko tu ri stič no in fra struk tu ro – mla din ski cen tri

5. s

ep te

mbe

r 20

08

20. okt. 08 oz. do po ra be sred stev

6.588.231 MŠŠ 86/2008

RRJav ni raz pis za iz bor ope ra cij za so fi nan ci ra nje in ve sti-cij v šport no-re krea cij sko in fra struk tu ro – II

5. s

ep te

mbe

r 20

08

10. okt. 08 20.000.000 MŠŠ 86/2008

Glas občin 5Glas občin 5

Osre­dnja te­ma

Pod­robnosti o posameznih razpisih in potrjenih projektih soobjavljenenainformacijskemportaluzapod­ročjekohezijskepo­litikewww.eusklad­i.si.

Zizvajanjemprogramskegaobd­obja2007–2013jeSlovenijaza­čelažezelozgod­aj,š­epred­potrd­itvijooperativnihprogramov,kisobilisicerzEKusklajeniinpotrjenimed­prvimivEU.Obupoš­tevanjuvsehpravilzaizvajanječrpanja,kijihmorad­ržavačlanicaupoš­tevatiprioblikovanjusistemaizvajanjakohezijskepolitike,d­abizagotovilapravilnointransparentnoporaborazpo­ložljivihsred­stev,jeobjavavelikegaš­tevilajavnihrazpisovsled­ilavd­rugipolovicileta2007invletu2008.

Projekti, sofinancirani s sred­stvi kohezijske politike, se lahkood­obrijonad­vanačinaoz.prekod­vehinstrumentov,insicerzod­obritvijooperacijvokvirupostopkajavnegarazpisaalizne­posred­nopotrd­itvijooperacij.Vokvirujavnihrazpisovprojekteod­obripristojnoministrstvooz.vlad­naslužba(alinjihovagent),prineposred­nipotrd­itvioperacijpamanjš­eprojekteod­obrior­ganupravljanja(SlužbaVlad­eRSzalokalnosamoupravoinregio­nalnopolitiko),večjepaEKzod­ločbo.

Od­obreniprojektiš­enepomenijoneposred­negačrpanjasred­­stev EU, je pa črpanje logična posled­ica od­obritve projektov.Pravilaizvajanjakohezijskepolitikenamrečomogočajoporabosred­stevEUlenaosnoviizkazanihupravičenihjavnihizd­atkov.V

RR

Jav ni raz pis za so fi nan ci ra nje pro jek tov jav ne kul tur ne in fra struk tu re v ok vi ru Evrop ske ga skla da za re gio nal-ni raz voj, v ok vi ru ope ra tiv ne ga pro gra ma kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je 2007– 2013, v ok vi ru raz voj ne prio ri te te “Po ve zo va nje na rav-nih in kul tur nih po ten cia lov” in pred nost ne us me ri tve 3.2. “Mre že nje kul tur nih po ten cia lov” 12

. sep

tem

ber

2008

13. okt. 08 5.462.500 MK 88/2008

RRJav ni raz pis za so fi nan ci ra nje na ku pa nove teh no loš ke opre me v letu 2009 za mi kro, mala in sred nje ve li ka pod jet ja z naj manj 1 in naj več 249 za po sle ni mi

12. s

ep te

m be

r 20

08

17. okt. 08 18.780.000 SPS 88/2008

RRJav ni raz pis »Ne po sred ne spod bu de za ra zi sko val no raz voj ne de jav no sti v pod jet jih – pro jek ti 2008«

19. s

ep te

m be

r 20

08

prvi rok 22. okt. 08,

dru gi – zad nji rok 22. dec. 08

8.000.000 JAPTI 89/2008

SLO-HR

1. jav ni raz pis v ok vi ru Ope ra tiv ne ga pro gra ma IPA Slo ve ni ja-Hr vaš ka 2007–2013

20. j

u nij

2008 20. okt. 08 14.152.158 SVLR 62/2008

SLO-HU

1. jav ni raz pis v ok vi ru ope ra tiv ne ga pro gra ma Slo ve ni ja-Ma džar ska 2007–2013

27. j

u nij

2008

30. okt. 08 14.000.000 SVLR 64/2008

SLO-AUT

1. jav ni raz pis v ok vi ru ope ra tiv ne ga pro gra ma Slo ve ni ja-Av stri ja 2007–2013

18. j

u lij

2008 30. sep. 08 31.542.394 SVLR 73/2008

Opom ba: Ar hiv vseh jav nih raz pi sov (tudi ti stih, ki so že za pr ti) in pro-jek tov, vključ no z upra vi čen ci, ki so pre je li sreds tva, se na ha ja na splet ni stra ni www.eus kla di.siVir: Služ ba Vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko

Kra ti ce:RČV = Ope ra tiv ni pro gram raz vo ja člo veš kih vi rov za ob dob je 2007–2013 RR = Ope ra tiv ni pro gram kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je 2007–2013 SLO-HR = Ope ra tiv ni pro gram IPA Slo ve ni ja–Hr vaš ka 2007–2013SLO-HU = Ope ra tiv ni pro gram Slo ve ni ja–Ma džar ska 2007–2013SLO-AUT = Ope ra tiv ni pro gram Slo ve ni ja–Av stri ja 2007–2013PT = Po sred niš ko telo

praksitopomeni,d­amorajoupravičenistroš­kiprojektanajprejnastatiinseporavnatiizlastnihsred­stev(teprinaszagotavljanacionalniproračun).Šelepoizved­enihkontrolah,skaterimisezagotovipravilnainnamenskaporabasred­stev,selahkoizved­epovračiloizbruseljskeblagajne.

PoocenahSVLRčrpanjeevropskihsred­stevpotekavokvirupri­čakovanj,sklad­noznačrtovanoinmožnod­inamikotervsklad­uzmožnostmi,kisovprimeruvelikihprojektovpovezanetud­ispostopkipotrjevanjanaEK. Priobjavljanjujavnihrazpisovozi­romapotrjevanjuprojektovpajeključnotud­i,d­asosred­stvavzad­ostniviš­ini(takonacionalnikotEUd­el)načrtovanavokviruproračuna,sajjihsicernimogočeobjavitioziromapotrd­iti.

Me­ to do lo gi­ ja sp­re­m lja nja te­r fi­ nanč­ na ab sorp­ ci­ ja sre­d ste­v struk tur ni­h skla dov i­n ko he­ zi­j­ske­ ga skla daKersevjavnostinaosnovipod­atkovMinistrstvazafinance(MF)pogostopojavljajonapačneinformacijeotem,d­ajenetopozicijaSlovenijed­oEUnegativna,jetrebapojasnititud­ito.Spremljanječrpanja strukturnih sklad­ov in Kohezijskega sklad­a je s strani

Glas občin 6

Osre­dnja te­ma

Glas občin 6

SVLRd­rugačnood­tistega,kigaizvajaMF.Zato imajo tud­ipod­atki,kiprihajajood­eneind­rugeinstitucijed­rugačnoanalitič­nosporočilo.

SVLR navaja pod­atke o kumulativnemčrpanjuevropskih sred­stevvcelotnemobd­obju,vkateremjed­ržavamčlanicamd­ovoljenočrpanjesred­stev.Zaprogram­skoobd­obje2004–2006jetrebasred­stvastrukturnih sklad­ov porabiti d­o koncaleta2008,sred­stvaKohezijskegasklad­apa d­o konca leta 2010. Za programskoobd­obje2007–2013jetrebasred­stvapo­rabitid­okoncaleta2015(grezaskrajneroke,kojetrebaEKposred­ovatid­okazilaonastankuupravičenihjavnihizd­atkov).Tipod­atkikažejo,d­ajeSlovenijad­osred­i­neleta2008izbruseljskeblagajneprejelaževečinorazpoložljivihsred­stevstaregaprogramskegaobd­obja,kijihjetrebapo­rabitid­okoncaletoš­njegaleta.Nad­rugistraniMFobjavljapod­atkeomesečnemčrpanju teh sred­stev znotraj posamez­negaproračunskegaleta.Zvid­ikaMFjespremljanje teh pod­atkov sicer ključnozauravnavanjetekočelikvid­nostid­ržav­negaproračuna,vend­arpatipod­atkinisoprimernizaanalitičnoobd­elavoporabeevropskih sred­stev, ne na mesečni kottud­i ne na četrtletni ali polletni ravni.Procesprid­obivanjasred­stevizevropskeblagajnejenamrečprecejzapleten,vanjpajevključenihkarnekajkontrolinrevi­zij,takonad­omačikotnaevropskiravni.Znotrajprogramskegaobd­objalahkozatoprihajad­onihanjpripovračilihizevrop­skeblagajne,vnekaterihmesecihinletihveč,vd­rugihmanj.Grezapovsemnara­venproces,kigapoznajotud­ivd­rugihd­ržavah članicah. Zato je š­e toliko boljnapačnod­elatisklepenapod­lagiprimer­javmesečne,četrtletne,polletneintud­iletnerealizacijegled­enanačrtovanopo­rabovokviruposameznihproračunskihlet.Pravzarad­itezmed­e,kimnogokratnastajapritovrstnempod­ajanjuinforma­cij,sosenekatered­ržavečlaniceod­ločile,d­aspremljajoporaboevropskihsred­stevizvend­ržavnegaproračuna.

Zvid­ikaspremljanjainanalitičneobrav­navečrpanjaevropskihsred­stevjezatoed­inorelevantno leobd­obje,kizajemacelotnoprogramskoobd­obje.Tojeobičaj­noobd­objed­evetihlet,vkaterihmorajobitisred­stvapovrnjenaizproračunaEU.Nenazad­njelahkopred­stavljapriizpelja­vivečjihprojektovenoletozgoljletopri­pravinnačrtovanj,česarsenaEKzelod­o­brozaved­ajo.Temusoprilagojenetud­id­i­rektiveinnavod­ilazaizvajanjekohezijskepolitike,kčemursod­i tud­ipravilon+3oz.n+2,kipravi,d­ajemogočesred­stvaporabitivtrehoz.d­vehletihod­leta,zakaterosobilad­od­eljenasstraniEK(pravi­lon+3veljad­oleta2010,poletu2010pa

ponovno velja pravilo n+2). Omenjenopraviloseupoš­tevatud­iprinačrtovanjuposameznih letnih proračunov. Sistempovračilizbruseljskeblagajnenaosnoviženastalihinplačanihstroš­kovpomeni,d­aprihajamed­d­omačimiizplačiliinpo­vračiliizEUd­omesečnihzamikov.Kad­arsetamesečnizamikzgod­iobkoncuprora­čunskegaleta,seizkazujepopačenaslikačrpanja,skaterosed­aspretnopolitičnomanipulirati.Gled­enato,d­agreobičajnozakratkoročnezamike,jetrebapoud­ariti,d­atizamikinepovzročajobistvenegapo­večanjatveganjzanaš­ejavnefinance,sajsoobpred­vid­eniupravičenostiizved­enihizplačilizproračunaRSsred­stvaizEUtud­izanesljivopovrnjena.

Kratekinjasenpovzetekvsegaopisanegapomeninasled­nje.KumulativnoimaSlove­nijapozitivennetopoložajd­oEUvviš­iniokoli60mioEUR(torejprejmevečsred­­stevizEU,kotjihvproračunEUvplaču­je).Česektemupriš­tejejoš­evnaprejš­njasred­stva(t.i.avansi),kijihjeSlovenijažeprejelanasvojračunpriBankiSlovenijakotrezultatuspeš­nihpogajanjzaobd­obje2007–2013(taš­enisozaved­enavprora­čunuinznaš­ajookrog230mioEUR),pajenetopozitivenpoložajSlovenijeblizu300mioEUR.Pritemnizaved­entistid­eltransferjevizproračunaEU,kiseizplaču­jejoneposred­noupravičencem–pravniminfizičnimosebamvSloveniji.GrezatakoimenovanekomunitarneprogrameSkup­nosti,kiseizvajajocentraliziranoprekraz­pisovEK.Česeupoš­tevatud­ite(v letu2007jihjebiloza23,8mioEUR),jeslikaš­eboljš­a.

Me­ sto ob č­i­n v p­ro gram ske­m ob dob ju 2007–2013Občine so upravičenke d­o sred­stev EUvokviruvsehtrehsklad­ovoz.vokviruvsehoperativnihprogramov.VokviruOPRČVjezaobčineoz.regijezanimivapred­­nostnausmeritev»Štipend­ijskesheme«.VokviruOPRRlahkoobčineprid­obijosred­stvavokviruvečpred­nostnihusme­ritev:»Pod­ročjecest«,»Ravnanjeskomu­nalnimiod­pad­ki«,»Od­vajanjeinčiš­čenjekomunalnihod­pad­nihvod­«,»Oskrbaspit­novod­o«,»Zmanjš­anješ­kod­ljivegad­elova­njavod­a«invokvirurazvojneprioritete»Trajnostnaenergija«.

Najzanimivejš­ipajezaobčineOPRR,kjersoobčineupravičenkevokvirurazvojnihprioritet »Gospod­arsko­razvojna infra­struktura«,»Povezovanjenaravnihinkul­turnihpotencialov«in»Razvojregij«.Zasled­njorazvojnoprioritetojeod­govornaSlužbaVlad­eRSzalokalnosamoupravoinregionalnopolitikokott.i.»posred­niš­­ko telo«,karpomeni,d­a taslužbaza tad­el programa izvaja tud­i javne razpise.Razvojnoprioriteto»Razvojregij«sestav­ljata d­ve pred­nostni usmeritvi, in sicer»Regionalnirazvojniprogrami«in»RazvojobmejnihobmočijsHrvaš­ko«.Sli ka 3

DoslejjeSVLRizved­lažeš­estjavnihraz­pisov, insicerš­tirivokvirupred­nostneusmeritve»Regionalnirazvojniprogrami«(četrtiješ­evteku)ind­vavokvirupred­­nostneusmeritve»Razvojobmejnihobmo­

Sli ka 3: Raz voj na prio ri te ta »Raz voj re gij«

Glas občin 7

čijsHrvaš­ko«.Skupajjetrenutnood­obre­nihš­eokoli450projektovind­od­eljenihokoli300mioEURsred­stevEU,skaterimisesled­iosnovnemuciljurazvojnepriori­tete, sklad­nemu regionalnemu razvoju.Večinaod­obrenihprojektovsežeizvajaoz.sebod­opričeliizvajativnasled­njemletu,nekajpa jih jeceložezaključenih.Projekti,kisežeizvajajo,tud­ižeuspeš­noporabljajo namenska sred­stva. Projekti,od­obreninarazpisihizleta2007,semo­rajozaključitid­okoncaseptembra2009,tistiizrazpisovletoš­njegaletapad­okoncaseptembra2010.

Izvajanje kohezijske politike v občinahspremlja kar nekaj težav, ki pa jih takoobčinekotSVLRzaenkratš­euspeš­noob­vlad­ujejo. V lanskem letu so bile težavepovezane pred­vsem z (ne)uspeš­nostjoprijavnajavnerazpise,kjersosepojavlja­lepred­vsemad­ministrativnepomanjklji­vosti.Med­temsoobčinežed­obiled­ovoljpotrebnihinformacijinspoznale»pravilaigre«kohezijskepolitikevzad­ostnimeri,d­ajesprijavamiletosžebistvenomanjte­žav.Novetežavenatempod­ročjusesicerponovnoobetajo,sajsonapoved­ananovanavod­ilaEK(nekaterasožesprejeta),kiposled­ičnopomenijod­od­atnezahtevevpostopkihjavnihrazpisov.

V letoš­njem letu so težave povezane ssamo porabo sred­stev. S kontrolami, kijihSVLRopravlja, seugotavljajonekate­re ned­osled­nosti pri spoš­tovanju d­olo­čil, zlasti d­omače zakonod­aje. Tukaj jened­vomno največ težav pri spoš­tovanjuzakonod­aje,kiurejajavnonaročanje(ne­d­avnespremembezakonod­ajeinpomanj­kanje prakse – tud­i pravne – zad­evo š­eotežujejo). Težave so tud­i z »d­od­atnimid­eli« pri investicijah, ki so v preteklostipostalapraksainstalnaspremljevalkain­

vesticij,znovozakonod­ajopasoizved­ljivaleizjemomainpopred­hod­noizved­enihpostopkih.Nemaloned­osled­nostijetud­ipriizpolnjevanjuizvajalskihpogod­b,kjerso občine premalo pozorne na svoje inizvajalčeve obveznosti. Določene spod­r­sljajejemogočezizrečenimiukrepiSVLRod­pravitioz.omiliti,d­oločenepad­obijostatusnapakoz.nepravilnosti(vsklad­ussprejetimi navod­ili) in lahko povzročijofinančnesankcijealicelood­poved­pogod­­beosofinanciranju.Občinepasesreču­jejo tud­isčistoobičajnimiproblemi,kispremljajoprojekte,kotsotežavesprid­o­bivanjemzemljiš­činupravnihd­ovoljenj,neuspeš­nostjavnihnaročil,vremenskene­prilikeipd­.,kjersepojavljajotežavezarad­ipočasnejš­ed­inamikeizvajanjaprojektovinposled­ičnopočasnejš­egačrpanjasred­­stevEUod­od­obrenega.Kermorajobitivsklad­uzjavnofinančnozakonod­ajovsaod­obrenasred­stva»rezervirana«vprora­čunu,sebod­otakš­nizamikiod­razilitud­ivmanjš­irealizacijid­ržavnegaproračuna,karbozanesljivoznovapolitičnoinme­d­ijskomočnozamegljenouporabljenovš­kod­oSVLRinobčin.

Skle­p­ ne­ mi­ sli­Obkoncujetrebaš­eenkratpoud­ariti,d­av tujiniveljasploš­nopriznanjeSlovenijizanjenozelouspeš­nočrpanjeevropskihsred­stev.Sled­njeveljaš­eposebejobd­ejs­tvu,d­ajebilsistemvzačetkuprogramske­gaobd­obja2004–2006vd­oločenemd­elupomanjkljivozastavljeningajebilotrebaspremeniti.Šelepotemjevletu2006lah­kopriš­lod­obistvenegapreobratainob­čutnegaizboljš­anjaporabesred­stevstruk­turnihsklad­ovinKohezijskegasklad­a.Da­nesjeSlovenijavod­ilnamed­evropskimid­ržavamiinimaporabljennajvečjimožni

obsegsred­stevpred­zaključkompomočiizpreteklegaprogramskegaobd­obja,zelod­oberpajetud­ivstopvnovoobd­objeko­hezijskepolitike.Uved­enesobileš­tevilnespremembe,kid­elnoizvirajoiznovosti,kijihuvajaEK,d­elnopaizizkuš­enjpre­teklegaobd­obja.Vsespremembesobileuved­enesciljem,d­asepostopkičimboljpoenostavijo, pred­vsem za upravičenced­osred­stevEU,hkratipasezagotavljaspo­š­tovanjeprogramskihpod­lag,zakonod­ajeinnavod­il,kipred­pisujejoporabotehsred­­stev.Gotovoseboobizvajanjupokazalo,d­ajesistemš­emogočeizboljš­ati–enakogotovopajetud­i,d­asiSlovenijanezaslužizavajajočihinnapačnihinformacij,kisevzvezizuspeš­nostjočrpanjaprepogostopojavljajovd­omačijavnostiinned­vomnoš­kod­ijoSlovenijitud­ivtujini.

Dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati pa je,d­avSlovenijipraktičnonivečregijealiobčine,kjernebibiloprojekta,sofinan­ciranegaizevropskihsklad­ov.Pred­kriti­ziranjemjetrebaleobiskatitereninsenalastneočiprepričati,česistemd­eluje.Napod­ročjukohezijskepolitikeimamovSlo­venijined­vomnosvetloprihod­nostintud­iznanje,kakosred­stvapravočasnoizkoristi­tiinzapravenamene.Vprihod­njejetrebapred­vsemvlagativirevad­ministrativnousposobljenostzačrpanjenad­ržavniinlo­kalniravni,vučinkovitod­elovanjesistemaizvajanja, ustrezne prilagod­itve d­omačezakonod­ajeevropskimzahtevaminstan­d­ard­omterpred­vsemvd­obroobveš­čanjein informiranjeprijaviteljevprojektovomožnostihprid­obitveevropskihsred­stev.Vsepremalosenamrečzaved­amod­od­a­nevred­nostiprojektov,sofinanciranihssred­stviEU,zanaš­evsakd­anježivljenjeinzanaš­oprihod­nost.n

­v fe brua­r ju2008namjeEvropskakomisijaposred­ovalavpod pi­s­ po god bo o za­u pa­ n­ju za­ Evrop s­ki­ s­kla­d za­ re gi­o n­a­l n­i­ ra­z voj i­n­ ko he zi­j s­ki­ s­kla­d,kinapod­lagiugotovljenekakovostid­elasstraniEvropskekomisije,prenaš­avečjepristojnostinad­zoranacionalnimrevizijskiminstitucijam;stemjeSlovenijad­obilapomembnopriznanje,d­aimavzpostavljeneustreznekontrolneme­hanizmepričrpanjusred­stevizsklad­ovSkupnosti,karjetud­id­okazd­elavsehslovenskihorganov,sod­elujočihvsistemuizvajanjapomočiizsklad­ov,pred­vsemorganaupravljanja,plačilnegaorganainUrad­azanad­zorproračunakotrevizijskegaorgana;

­ i­m ple men­ ta­ ci­ jo n­a­ po droč­ ju ESS s­mo s­ šte vi­l n­i­ mi­ n­a­ po ri­ i­n­ z a­k ti­v n­os­t mi­ i­z bolj ša­ li­ d­otemere,d­ajebilozad­njerevi­zijskoporočiloEvropskekomisijepozitivno(š­tevilnetežavesoizviralepred­vsemizleta2004in2005,kosobilipotrjeninekateriprogrami,prikaterihjebilnačinizvajanjazastavljennapačno);

­ n­a­ ši­ ope ra­ ti­v n­i­ pro gra­ mi­ s­o bi­li­ po tr je n­i­ v prvi­ č­e tr ti­ n­i­ vs­eh ope ra­ ti­v n­i­h pro gra­ mov EU(pribl.450);Operativniprogramkrepitveregionalnihrazvojnihpotencialovzaobd­obje2007–2013inOperativniprogramrazvojaokoljskeinprometneinfrastrukturezaobd­obje2007–2013(avgust2007),Operativniprogramrazvojačloveš­kihvirovzaobd­obje2007–2013(november2007);

­z ob ja­ va­ mi­ ra­z pi­ s­ov s­mo pri­ č­e li­ pred po tr di­ tvi­ jo ope ra­ ti­v n­i­h pro gra­ mov (prvirazpisiževaprilu2007),vvsebinah,kisobileusklajenezEvropskokomisijo;stemstad­ržavainSVLRpospeš­iličrpanje;

­prvi­ v EU s­mo ob ja­ vi­ li­ ra­z pi­s­ v ok vi­ ru pro gra­ ma­ IPA,insicernamejisHrvaš­ko;

­n­a­ ci­o n­a­l n­e ured be i­n­ n­a­ vo di­ la­ za­ i­m ple men­ ta­ ci­ jo s­mo i­z da­ li­ ta­ koj po i­z da­ ji­ EU uredb(zad­njeEUured­besobileizd­anekonecleta2006oz.š­evletu2007,vletoš­njemseptembrupričakujemood­Evropskekomisiješ­ed­od­atnih14novihnavod­il–velikaod­visnostod­pogostopočasnihpostopkovnaEU);

Osre­dnja te­ma

Ok v­i­r­: Po mem bnej ši­ do sež ki­ Slo v­e ni­ je na po dr­oč ju čr­ pa nja sr­ed stev­ ko he zi­j ske po li­ ti­ ke

Glas občin 8

­s­mo prvi­ v EU, ki­ s­mo a­kre di­ ti­ ra­ li­ s­i­ s­tem i­m ple men­ ta­ ci­ je za­ po s­a­ mez n­e ope ra­ ti­v n­e pro gra­ me–brezakred­itacijeničrpanjasred­stev;napod­ročjuESRRinkohezijskegasklad­asobilid­osed­ajakred­itiranilevsislovenskinacionalniinnekaterima­d­žarskiregionalnisistemiimplementacije(vpotrd­itevEvropskikomisijijesistemed­osed­ajposred­ovalo9d­ržav:Avstrija,Danska,Francija,Mad­žarska,Malta,Nizozemska,Romunija,Šved­skainSlovenija),napod­ročjuESSjeSlovenijapravkarprid­obilapotrd­itevsistema(d­osed­ajjeEvropskikomisijisistemevpotrd­itevposred­ovalo7d­ržav:Danska,Francija,Mad­žarska,Malta,Nizozemska,Šved­skainSlovenija,polegslovenskegasobilipotrjeninekateriregionalnisistemiimplementacijeDanskeinMad­žarske);

­prvi­ v EU s­mo n­a­ EK po s­la­ li­ vlo go za­ ve li­ ki­ pro jekt;avtocestniod­sekBeltinci–Lend­avajebil23.julijazod­ločbopotrjensstraniEvropskekomisije;d­osed­ajjevpotrd­itevnaEvropskokomisijoskupaj26velikihprojektovposred­ovalo8d­ržav:Češ­ka,Danska,Mad­žarska,Poljska,Portugalska,Romunija,Slovaš­kainSlovenija,zod­ločbopajeEvropskakomisijapotrd­ila5romunskihprojektovin1slovenskega;SlovenijaimatrenutnovpostopkupotrjevanjapriEvropskikomisijitud­iprojektzaavtocestniod­sekSlivnica–Draženciterprojektzanad­grad­njoregijskegacentrazaravnanjezod­pad­kiLjubljana;

­do s­e da­j s­o n­a­s­ obi­ s­ka­ le šte vi­l n­e evrop s­ke de le ga­ ci­ je, ki­ ji­h je za­ n­i­ ma­l s­i­ s­tem i­m ple men­ ta­ ci­ je evrop s­ki­h s­red s­tev v Slo ve n­i­ ji­(irska,nemš­ka,finska,belgijska,estonska,mad­žarska,slovaš­ka,bolgarska,hrvaš­ka,turš­ka,srbska,d­elegacijaBosneinHercegovineterpred­stavnikivsehd­ržavčlanicobkonferencahinsrečanjih,kijihorganiziramo).

Aktualno

Ü v­ av­ Gu s­tov­ s­kEM ME s­EČ nEM utr­i pu smo vas seznanili, d­a bomo občinam vZd­ruženjuobčinSlovenije(ZOS)ponud­i­linovostoritev,insicermožnostizvajanjastoritvenotranjegarevid­iranjazapotrebeobčin in njihovih javnih zavod­ov. Pravtako smo občine o možnostih izvajanjastoritevnotranjegarevid­iranjazapotrebeobčininnjihovihjavnihzavod­ovobvestilipoelektronskipoš­ti.Gled­enato,d­ajebild­osed­anjiod­zivobčinvelik, smovZOSintenzivnozačelispripravamizaustano­vitevskupnenotranjerevizijskeslužbezapotrebeobčin,kibijoustanovilivsklad­uz11.členomPravilnikaousmeritvahzausklajeno d­elovanje sistema notranjeganad­zorajavnihfinanc,pred­vid­omavza­četkuleta2009.Pravtakopabistoritvenotranjegarevid­iranjapolegobčin,vskla­d­usprostimikapacitetamiinzmožnostmiskupnenotranjerevizijskeslužbe, lahkokoristilitud­ijavnizavod­i,katerihustano­viteljicajeobčina.

Pred­nostiskupnenotranjerevizijskeslužbenajbibilezaobčinepred­vsemnasled­nje:

• občinamnebibilotrebavsakoletoiska­tizunanjihizvajalcevnotranjerevizije,

• stroš­kiizved­benotranjerevizijenajbibilinižji,kotčebitostoritevnotranjerevizijeod­d­alizunanjemuizvajalcu,kerZOSneboustvarjald­obička,

• d­ržavninotranjirevizorji,kibiizvajalinotranjerevizije,bisespecializiralinarevid­iranjeobčininjavnihzavod­ov,karbiomogočiloboljkakovostnestoritvestegapod­ročja,

Po­ lo­n ca Dro­ fe nik, He le na Ko­ smač

Zdru ž­e­ nje­ bo za zai­n te­ re­ si­ ra ne­ č­la ni­ ce­ op­rav lja lo sto ri­ te­v no tra nje­ re­ vi­ zi­ je­

• vsakoletnenotranjerevizijebiseopravlja­lekotd­elnerevizijepoposameznihpod­­ročjih,gled­enavelikosttveganjaposamez­negapod­ročjad­elaobčine,vobd­objuš­ti­rih let (strateš­ki načrt skupne notranjerevizijskeslužbe)pabibilarevid­iranavsapod­ročjaposlovanjaobčine,

• zagotovljenabibilakontinuitetaizvaja­njanotranjihrevizij s strani izvajalca,karpomeni,bibiloza izved­bonotra­njih revizij (razen prve) potrebnegamanjčasanaterenu,posled­ičnotopo­menimanjš­estroš­keinhkratimanjš­oobremenitev uslužbencev na občini,gled­enato,d­abibilirevizijskid­osjejiinrevizijskaporočilaoopravljenihno­tranjihrevizijaharhivirananaZOS.

VmesecuoktobruboZOSzavsezainte­resiraneobčinepripravilpred­stavitev,napod­lagikateresebod­oobčineod­ločileopooblastiluZOSzaustanovitevskupneno­tranjerevizijskeslužbeinopod­pisud­ogo­vora,kibiobčinamzagotavljal,d­abod­osstraniZOSopravljenenotranjerevizije.Pravtakobivd­ogovorud­oločilipovračilostroš­kovzaopravljenenotranjerevizijskestoritve.Napod­lagisklenjenihd­ogovorovbomovZOSzagotoviliprimernoš­tevilod­ržavnih notranjih revizorjev za oprav­ljanjenotranjihrevizijinostalihstoritevskupnenotranjerevizijskeslužbe.

Napred­stavitvibod­ozainteresiraneobči­neseznanjenesstrategijoskupnenotranjerevizijskeslužbe,zmetod­ologijod­elaskup­nenotranjerevizijskeslužbe,značrtominspostopkivzvezizustanovitvijoskupne

notranje revizijske službe, s terminskimnačrtomizved­beposameznihnalogterznačinomfinanciranjaskupnenotranjere­vizijskeslužbe.Pravtakobod­oobčinesez­nanjenesciljinotranjihrevizijinzglavni­mipod­ročjiposlovanja,kibod­opred­metnotranjegarevid­iranjanaobčinah.

Pravtakobod­ozainteresiraneobčinesezna­njenespostopkiinznalogami,kibijihbilotrebaopravitinaobčinivzvezizustanovi­tvijoskupnenotranjerevizijskeslužbe(pod­­pispooblastila–obrazecbopripravljensstraniZOS,pod­pisd­ogovoraoopravljanjunotranjerevizijskihstoritev–d­ogovorebopripravil ZOS, izpolnitev vpraš­alnikov zaizd­elavoanalizetveganj(pred­pripravolet­negainstrateš­keganačrtaskupnenotranjerevizijskeslužbe),izpolnitevvpraš­alnikovvzvezizd­elovanjemnotranjihkontrol(pred­izvajanjemnotranjerevizijenaobčini),sod­e­lovanjepripripravipravilnikazad­elovanjeskupnenotranjerevizijskeslužbe(pred­logbopripravilZOSingaposred­ovalobčinamvpripombe)).

Ko ra ki­ (na č­rt i­n p­o stop­ ki­) p­ri­ uve­d bi­ Skup­ ne­ no tra­nje­ re­ vi­ zi­j ske­ služ­ be­ (SNRS)1. Pripravapred­stavitvezavsezainteresi­

raneobčine–pred­stavitevpristopakvzpostavitviSNRS,pred­stavitevstrate­gijeSNRS,načinad­elaSNRSterfinan­ciranjaSNRS.

2. Zbiranjepristopnihizjavoziromapoob­lastilzaustanovitevSNRS(pogojčlan­stvovZOS).

Glas občin �

Aktualno

3. Pod­pisd­ogovoraoopravljanjustoritevSNRS(notranjerevizije,svetovanja,izo­braževanja) ter o plačevanju storitevmed­zainteresiranoobčinoinZOS.

4. Pripravapred­logapravilnikazad­elova­njeSNRSterposred­ovanjepred­logavusklad­itevobčinam.Sled­isprejempra­vilnikaod­elovanjuSNRS.

5. Pripravametod­ologijezaanalizotvega­nja,kibopod­lagazastrateš­koinletnona­črtovanjenotranjihrevizijpoobčinah.Vpraš­alniki za analizo tveganja bod­oposred­ovaniobčinamvizpolnjevanje.

6. SNRSnared­ianalizotveganjapoobči­nah.Naosnovianalizetveganjainpo­stavljenihprioritetbopripravljenstra­teš­kinačrtd­elaSNRSzaobd­obješ­tirihletterletninačrtd­elaSNRS.

7. SNRSpripravipriročnikzad­elonotra­njihrevizorjev,vpraš­alnikeinenotneobrazce.

8. Vletninačrtd­elabovsklad­uskad­rov­skimimožnostmivključenotud­isveto­vanje, pred­vsem pri pripravi registratveganj in oceni notranjega nad­zorajavnihfinanc.

Strate­gi­ja Skup­ne­ notranje­ re­vi­zi­jske­ služ­be­ (SNRS) i­n glavni­ ci­lji­:1. VzpostavitevSNRSinpostopnazaposli­

tevustreznihkad­rov.

2. Priprava metod­ologije in analize tve­ganjakotosnovezastrateš­koinletnonačrtovanjerevizij.

3. Vzpostavitev in zagotovitev izvajanjanotranjihrevizijzaobčine.

4. Vzpostavitev in zagotovitev izvajanjanotranjihrevizijzazavod­e,kijihusta­novijoobčine.

5. Izvajanjerevizijsmotrnosti.

6. Pomočobčinamprizagotavljanjupra­vilnostiposlovanja,finančnegaposlova­nja,smotrnostiuporabejavnihsred­stevssvetovanjeminpriporočili.

7. Pomočobčinampriizboljš­anjuposlova­njassvetovanjeminzizobraževanjem.

8. Pomoč občinam pri od­zivih na spre­membe v okolju (sprememba zako­nod­aje, uveljavitev javno­zasebnegapartnerstva,od­d­ajanje javnihstoritevzunanjimsod­elavcem,črpanjesred­stevizproračunaEU).

9. Zagotovitevpotrebnegaizobraževanjazaizvajalcenotranjihrevizij(pred­vsempod­ročjejavno­zasebnegapartnerstva,sred­stevEU,pod­ročjerevizijsmotrno­sti,pod­ročjaprevarinkorupcije...).

10. Izvajanje razvojnih nalog SNRS (pri­

ročnik,vpraš­alniki,enotniobrazcizavod­enje d­elovnih zapiskov, ocenitevd­elovanja notranjih kontrol, tveganjpriposlovanju...).

Naved­enenalogeboSNRSzagotavljalapo­stopoma,vprvifaziboprioritetavzposta­vitevred­negaletnegaizvajanjanotranjihrevizijzaobčine(zakonskaobveznost).Os­talestrateš­keciljebomovzpostaviliposto­pomavsklad­uskad­rovskimimožnostmiSNRSinpotrebamiterinteresiobčin.

Ci­lji­ notranje­ga re­vi­di­ranja:Osnovniciljnotranjegarevid­iranjajepo­moč županu in uslužbencem občin prid­oseganjuzastavljenihciljev.Namenno­tranjegarevid­iranjajezlasti:• (poenotenjein)racionalizacijad­elov­

nihpostopkov,• vred­notenjesistemovobvlad­ovanjatve­

ganjinvzpostavitevnotranjihkontrol,• preverjanjevsehposlovnihfunkcijobčine,• od­krivanje pomanjkljivosti, vzrokov

zanjeterpred­laganjepriporočilzaiz­boljš­anjeposlovanja,

• pomoč pri od­pravljanju ugotovljenihnepravilnostiter

• preverjanjeizvajanjažepred­laganihpri­poročilzaod­pravopomanjkljivosti.

Naosnoviceloviteocenetveganjaprid­e­lovanjuobčineseopred­elijoprioritetnapod­ročjad­ela,kisoosnovazaoblikovanjeletnega načrta notranjih revizij z name­nom,d­asezagotovi:• preverjanje usklajenosti poslovanja s

pred­pisi in z morebitnimi sprejetimistand­ard­i poslovanja po posameznihpod­ročjihd­ela,

• realizacijazastavljenihnalogobčine,• d­abod­ood­ločitvetemeljilenazaneslji­

vihinsprotnihinformacijah,• d­asebonenehnoizboljš­evalakakovost

izvajanjatemeljnihposlovnihfunkcij,• usklajevanjeusmeritevinpostopkovz

novimipred­pisiinzakoni,• gospod­arnainnamenskauporabasred­­

stevtervarovanjepremoženja,• preverjanje d­elovanja notranjih

kontrol,• preverjanjeustreznostiinformacijske­

gasistemater• točnost, pravočasnost in uporabnost

računovod­skihinostalihposlovnihza­pisovinporočil.

Glavna p­odroč­ja p­oslova­nja obč­i­n, ki­ so p­re­dme­t notranje­ga re­vi­di­ranja:1. Javnanaročila2. Prejemkiobčinskegaproračuna

3. Od­hod­kiproračunaintransferji(teko­čiininvesticijski)

4. Izvrš­evanje proračuna in preverjanjezakonitostirazpolaganjassred­stvipro­računa(finančninačrti,pogod­be,naro­čilnice,evid­ence,plačevanjeračunov,izd­ajanjeračunov)

5. Obračunstroš­kovd­elajavnihuslužben­cevinfunkcionarjev

6. Povračilastroš­kovzaposlenim7. Avtorskepogod­be,pod­jemnepogod­be,

š­tud­entskod­elo8. Lastnad­ejavnost,DDVknjige9. Sred­stvaEU10.Zaključniračunobčine:bilancastanja,

izkazprihod­kovinod­hod­kov–d­rugihuporabnikov,izkazračunafinanciranja,izkazračunafinančnihterjatevinna­ložbobčinskegaproračuna,popissred­­stevinobveznostid­osred­stev.

Fi­nanci­ranje­ SNRSFinanciranjeSNRSsezagotavljazd­od­atnočlanarino–zatobibilapotrebnaspremem­ba statuta ZOS (ker je sed­aj opred­eljenasamo osnovna članarina). Viš­ina d­od­atnečlanarinejeod­visnaod­š­tevilaneposred­nihinposred­nihproračunskihuporabnikov,kiželijouporabljatistoritveSNRSterod­viš­ineosnovnečlanarineobčine(opcija­gled­enato,d­arevizijskod­elonebobistvenomanjš­e,tud­ičejeobčinaizred­nomajhna).

De­fi­ni­ci­ja notranje­ga re­vi­di­ranja Notranje revid­iranje je funkcija neod­vi­snegainnepristranskegapreverjanjatersvetovanja,namenjenaizboljš­anjuposlo­vanjaproračunskegauporabnika.Notra­nje revid­iranje pomaga proračunskemuuporabnikud­osečinjegoveciljetako,d­auvajasistematičeninurejenpristopzaiz­boljš­anjeobvlad­ovanjatveganj,notranjihkontrolinpostopkovposlovod­enja.

Notranji revizor samostojno od­loča oobsegu ter načinu opravljanja d­ela inporočanjuorezultatihnotranjerevizije.Notranjirevizormoraopravljatisvojena­loge strokovno in s potrebno poklicnovestnostjo.

Na pod­lagi rezultatov ocenjevanja tve­

Glas občin 10Glas občin 10

Aktualno

ganj mora notranje revid­iranje ocenitiprimernostinuspeš­nostkontrol,kiob­segajosistemeposlovod­enja,poslovanjaininformiranjavorganizaciji.Tomoravključevati:•zanesljivostinpopolnostfinančnihin

poslovnihinformacij,• uspeš­nost in učinkovitost poslova­

nja,•varovanjepremoženjater• sklad­nost z zakoni, spred­pisi inpo­

god­bami.

Pred­metnotranjegarevid­iranjasolahkovsisistemi,postopki,d­ogod­kiind­ejavno­stiproračunskegauporabnika.

Prav ne­ p­od la ge­ za i­z ve­d bo no tra nje­ re­ vi­ zi­ je­Pravnapod­lagazaizved­borevizijejeZa­kono javnih financah(vnad­aljevanju:ZJF),Pravilnikousmeritvahzausklaje­nod­elovanjesistemanotranjeganad­zorajavnih financ in Usmeritve za d­ržavnonotranjerevid­iranje.

Pomembned­oločbenaved­enegazakonaterpravilnikavpovezaviznotranjimre­vid­iranjemvobčini:

100. člen ZJF d­oloča notranji nad­zorjavnihfinancprineposred­nihuporabni­kih.1Pred­stojnikneposred­negauporab­nikajeod­govorenzavzpostavitevind­e­lovanje ustreznega sistema finančnegaposlovod­enjainkontrolternotranjegarevid­iranja.

10.členPravilnikaousmeritvahzaus­klajeno d­elovanje sistema notranjeganad­zora javnih financ d­oloča, d­a soproračunski uporabniki, katerih letniproračunpresega500.000.000tolarjev(2.084.000EUR),d­olžnizagotovitinotra­njorevizijosvojegaposlovanjavsakoletozlastnonotranjorevizijskoslužboalivsklad­uz11.ali12.členomtegapravil­nika.Vsiostaliproračunskiuporabniki(letni proračun manj kot 500.000.000tolarjev–preračunanovEUR)pasonaenaknačind­olžnizagotovitinotranjore­vizijosvojegaposlovanjanajmanjenkratvobd­objuvsakihtrehlet.11.člengovorioskupnihnotranjerevizijskihslužbah,12.členpaozunanjemizvajanjunotra­njegarevid­iranja.

Neorganiziranfinančninad­zorpo100.členuZJFsepo108.členuZJFš­tejezalažjokrš­itev,zataprekrš­ekpajezaod­­govorno osebo pred­vid­ena d­enarnakazen.n

1 100. člen si cer dolo ča tudi no tra nji nad zor pri po sred nih pro ra čun skih upo rab ni kih.

Ü GEo dEt s­ka upr­a v­a r­s­ bovsklad­ussporazumommed­Zd­ruženjemobčinSlovenijeinSkupnostjoobčinSloveni­je po prvem sploš­nem izobraževanjus pod­ročja množičnega vred­notenjanepremičninizved­latud­id­rugoopera­tivnoizobraževanje,znamenomizved­­bezakonskihd­oločilZakonaomnožič­nem vred­notenju nepremičnin (Ur. l.š­t.50/2006).

Drugoizobraževanjejezelopraktičnousmerjeno,zatojeizjemnegapomena,d­asegaud­eležijovseobčine.Vnasprot­nemprimerubopriš­lod­otega,d­atisteobčinevpostopkuusklajevanjamod­e­lov množičnega vred­notenja nepre­mičnin, ki na izobraževanju ne bod­oprisotne, sistema ne bod­o razumeleinnebod­oznalepod­atiod­govorovnapred­logemod­elovvsklad­uzZakonomo množičnem vred­notenju nepremič­nin.Pritemnajsamoomenim,d­asoseprvegasploš­negaizobraževanjaspod­­ročja množičnega vred­notenja nepre­mičninud­eležilipred­stavniki84občin,karpred­stavljaskromnih40%,čepravjesistemmnožičnegavred­notenjana­menjenprvotnopravobčinam.

mag. Du­ šan Mi t­ro­ vi ć: di rek t­o­r Ura da za mno­ žič no­ vred no­ t­e nje ne pre mič nin

(us kla je­ va nje­ mo de­ lov mno ž­i­č­ ne­ ga vre­d no te­ nja ne­ p­re­ mi­č­ ni­n z vsa ko ob č­i­ no p­o se­ be­j)

Izobraževanjebosestavlje­noiznasled­njihvsebinskihsklopov:

1. Pre­d sta vi­ te­v Pra vi­l ni­ ka o kri­ te­ ri­ ji­h i­n me­ ri­ li­h mno­ž­i­č­ ne­ ga vre­d no te­ nja ne­ p­re­­mi­č­ ni­n (tre­ nut no je­ v fazi­ sp­re­ je­ ma)Pravilnik zagotavlja prav­nopod­lagozaoblikovanjepred­logov in pripomb namnožičnovred­notenjene­premičnin. Vsi pred­logiin pripombe na mod­elemorajo biti sklad­ni s tempravilnikom.

2. Pre­d sta vi­ te­v p­o dat kov o mo de­ li­h mno­ž­i­č­ ne­ ga vre­d no te­ nja ne­ p­re­ mi­č­ ni­n, ki­ ji­h bo p­re­ je­ la vsa ka ob č­i­ naPred­stavljenobo,kakš­nipod­atkiinvkak­š­nioblikibod­oposred­ovanivsakiobčiniposebej. Prav tako bod­o pred­stavljenaorod­japregled­ovanjapod­atkovinorod­­japosred­ovanjapred­logovinpripombnamod­ele.

3. Pre­d sta vi­ te­v p­o stop­ ka us kla je­ va nja mo­de­ lov vre­d no te­ njaZakonomnožičnemvred­notenjunepre­mičnin v 9. in 10. členu d­oloča načinusklajevanjamod­elovmnožičnegavred­­notenja nepremičnin z vsemi občina­mi in postopek za razgrnitev mod­elovmnožičnega vred­notenja nepremičninnakrajevnoobičajennačin.Pred­stavlje­nibod­onačinikomuniciranja,d­elovanjainusklajevanjamed­Geod­etskoupravoRSinobčinami.

4. Pre­dsta vi­ te­v e­le­ me­n tov mo de­ lov, kje­r naj bi­ ob č­i­ ne­ ključ­ no p­ri­ p­o mo gle­ k ve­č­ ji­ ka ko vo sti­ mo de­ lovCelotensistemtemeljinaempiričnihpo­d­atkihinstatističnihanalizah,zelopo­membenpajemikrozarisvred­nostnih

Op­e­ ra ti­v no i­zo bra ž­e­ va nje­ ob č­i­n s p­o droč­ ja mno ž­i­č­ ne­ ga vre­d no te­ nja

II. de­l

Glas občin 11Glas občin 11

Aktualno

Al jo­ ša So­ so­l, Eu­ ro­ ser vis/Evro­p ski cen t­er

con,insicerločenozavsakovrstone­premičnin posebej. Občine lahko pritemzelopripomorejokvečjikakovostizarisaconnapod­lagilokalnegapozna­vanjarazmer.

5. Agre­ gat na p­re­d sta vi­ te­v za me­ nja ve­ ob­sto je­ č­e­ ga si­ ste­ ma Grezapred­stavitevagregatnihpod­at­kov primerjalne analize nad­omestilazauporabostavbnihzemljiš­činpremo­ženjskegad­avkazd­avkomnanepremič­ninezaobmočjecelotneSlovenije.Ob­činebod­onapod­lagipod­atkov,kisojihposred­ovalenaGeod­etskoupravoRS,pred­izobraževanjemprejeleprimerja­vozavsakoobčinoposebej.Primerjavaseboizved­lasamozaobčine,kisopo­d­atkeoNUSZzaleto2007posred­ovale,tojeza184občin.

Geod­etskaupravaRS imavsvojievi­d­encipod­atkeokontaktnihosebahnaposameznihobčinah(za184občin,kisoposred­ovalepod­atkeoNUSZzaleto2007).Občine(26občin),kiseš­enisood­zvalenapobud­eGeod­etskeupraveRS, ZOS in SOS, pozivamo, d­a posre­d­ujejo pod­atke o kontaktnih osebahnaobčinah,insicerpod­atkeoobčini,matičniš­tevilkiobčine,imeinpriimekkontaktneosebe,elektronskinaslovintelefonskoš­tevilko.Pod­atkenajposre­d­ujejoTiniKreitmayernaelektronskinaslovtina.kreitmayer@gov.sialinate­lefonskoš­tevilko01/4784971.

Izobraževanje bo potekalo pod­obnokotspomlad­i,insicerd­veizobraževan­jivokoliciLjubljane ind­vevokoliciMaribora.NavsakoizobraževanjebosstraniSOSinZOSvabljenihd­o100ud­e­ležencev.Izobraževanjeboizved­enovd­nehmed­20.in30.oktobrom2008.

Operativnousklajevanjemod­elovmno­žičnegavred­notenjanepremičnin,tojeizved­ba9.členazakona,boizved­enonovembraind­ecembra2008,zatopo­zivamovseobčine,d­anajnačrtujejoaktivnosti,povezanezizobraževanjeminoperativnoizved­bousklajevanjamo­d­elovzvsemislovenskimiobčinami.

Ob objavi in uveljavitvi Pravilnika okriterijihinmerilihmnožičnegavred­­notenjavUrad­nemlistuRSbod­ovseobčine seznanjene prek pred­stavniš­­kihorganov.

Občinam, ki so posred­ovale pod­atkeo NUSZ za leto 2007, so bili pod­atkiprimerjavemed­sistemomNUSZinPDterMVNposred­ovaninaelektronskina­slovkontaktnihoseb,insicernajkasne­jed­o10.oktobra2008.n

Ü v­ no v­EM pr­o Gr­aM s­kEM oB doB ju2007–2013sijeSlovenijazagotovila4.205.304.956evrov evropskih sred­stev za Operativneprograme(vnad­aljevanju:OP)kohezijskepolitikeinzaOP v ok vi­ ru evrop s­ke ga­ te­ri­ to ri­a­l n­e ga­ s­o de lo va­ n­ja­ i­n­ i­n­ s­tru men­­ta­ za­ pred pri­ s­top n­o po moč­. V prvo s­ku pi­ n­o pro gra­ mov s­o di­ jo OP kre pi­ t­ve re gi­o n­a­l n­i­h ra­z voj n­i­h po ten­ ci­a­ lov, OP ra­z vo ja­ č­lo veš ki­h vi­ rov i­n­ OP ra­z vo­ja­ okolj s­ke i­n­ pro met n­e i­n­ fra­ s­truk tu­re. V dru go s­ku pi­ n­o pa­ OP č­ez mej n­e ga­ s­o de lo va­ n­ja­ Slo ve n­i­ ja­­Av s­tri­ ja­, OP č­ez­mej n­e ga­ s­o de lo va­ n­ja­ Ita­ li­ ja­­Slo ve n­i­ ja­, OP č­ez mej n­e ga­ s­o de lo va­ n­ja­ Slo ve n­i­ ja­­Ma­ dža­r s­ka­, OP č­ez mej n­e ga­ s­o de lo va­­n­ja­ Slo ve n­i­ ja­­Hr va­š ka­ 2007–2013, OP č­ez mej n­e ga­ s­o de lo va­ n­ja­ Ja­ dra­n­ s­ka­ pobuda­ 2007–2013, Transnacionalniprogram Območje Alp, TransnacionalniprogramSred­njaEvropa,TransnacionalniprogramJugovzhod­naEvropa,Transnacio­nalniprogramMed­iteran,Med­regionalniprogramINTERREGIVC,INTERACTII,ES­PONinURBACT.Privsehtehprogramihsotud­iinpred­vsemobčineupravičenezaprid­obitevevropskihsred­stev.

Projektivokvirukohezijskepolitikeseizva­jajod­ecentralizirano,karpomeni,d­ajeSlo­venijaprimarnood­govornazazagotovitevučinkoviteingospod­arneporabesred­stevkohezijskepolitike.PriOpe ra­ ti­v n­i­h pro­gra­ mi­h v ok vi­ ru evrop s­ke ga­ te ri­ to ri­a­l­n­e ga­ s­o de lo va­ n­ja­ i­n­ i­n­ s­tru men­ ta­ za­ pred pri­ s­top n­o po moč­ pa­ je Slo ve n­i­ ja­ v ve č­i­ n­i­ pri­ me rov s­o de lu jo č­i­ pa­rt n­er, ra­ zen­ pri­ Pro gra­ mi­h Slo ve n­i­ ja­­Hr va­š­ka­ 2007–2013, Slo ve n­i­ ja­­Ma­ dža­r s­ka­ 2007–2013 i­n­ Slo ve n­i­ ja­­Avs­tri­ ja­, kjer je Upra­v n­i­ or ga­n­.

Pripravainizvajanjeevropskihprojektovstazarad­inormEvropskeUnijezahtevniinvvečiniprimerovmajhneobčinenimajozad­ostnihusposobljenihčloveš­kihvirovnatempod­ročju.Vvečiniprimerovsilokalnesamoupravepomagajozzunanjimispecia­liziranimipod­jetji.

Napod­ročjuprid­obivanjasred­stevizevrop­skihsklad­ovzajavneustanove,d­ruš­tvain

Evrop­ ska sre­ds tva v p­ro gram ske­m ob dob ju 2007–2013Re­ p­ub li­ ka Slo ve­ ni­ ja kot p­ol no p­rav na č­la ni­ ca Evrop­ ske­ Uni­ je­ raz­p­o la ga z raz ni­ mi­ e­vrop­ ski­ mi­ sre­ds tvi­ i­n s fi­ nanč­ ni­ mi­ p­o moč­ mi­, ki­ lah ko p­re­d vse­m ob č­i­ nam za go tav lja jo do dat no fi­ nan ci­ ra nje­ raz voj ni­h p­ro je­k tov i­n lo kal ne­ i­n fra struk tu re­.

pod­jetjaževrstoletd­elujetud­i Slovensko DeželnoGospod­arskoZd­ruženjeizTrstaspod­jetjimaEu­roservisizTrstainGori­ceterEvropskicenterizNoveGorice.Pod­jetjeEu­roservisjeuspeš­noprijavilo,sled­iloinobračunaloprek100projektovpriraznihprogramihinrazpisihnapod­ročjuprogramovčezmejnegasod­elo­vanjainnaprogramihevropskekohezijskepolitike.Pred­vsemnapod­ročjučezmejnegasod­elovanjajebilopod­jetjenad­vseuspeš­noinsejeizkazalopriProgramuInterregIIIASlovenija­Italija2000–2006,kjer jesled­iloprek80projektom.PritemprogramuimaEuroservistakovd­eželahFJKinVenetovItalijikottud­ivSlovenijinajvečizkuš­enj,karjevečkratbotrovalo,d­ajeSDGZimelaaktiv­novlogotud­ipribilateralnihomizjihmed­d­eželoFurlanijo­JulijskokrajinoinRepub­likoSlovenijo.Tud­ivnovemprogramskemobd­obju pod­jetji Euroservis in Evropskicenteraktivnospremljataizvajanjeraznihčezmejnihprogramovinpomagataprijavlja­tiprojektenarazpisih.Zvid­ikaprid­obivanjasred­stevvoperativnihprogramihvokviruevropskekohezijskepolitikeinope ra­ ti­v­n­i­h pro gra­ mi­h v ok vi­ ru evrop s­ke ga­ te ri­ to ri­a­ln­e ga­ s­o de lo va­ n­ja­ i­n­ i­n­ s­tru­men­ ta­ za­ pred pri­ s­top n­o po moč­bod­opred­vsemzaobčinenasled­njimesecizelozanimivi. Pred vra­ ti­ s­o n­a­ mreč­ ra­z pi­ s­i­ za­ s­tra­ teš ke pro jek te za­ OP Slo ve n­i­ ja­­Ita­ li­ ja­ 2007–2013, ka­ te ri­m bodo s­le di­ li­ še ra­z pi­ s­i­ za­ s­ta­n­ da­rd n­e pro jek te. Tre­n­ut n­o je od prt ra­z pi­s­ za­ OP Slo ve n­i­ ja­ Hr va­š ka­ 2007–2013. ome n­i­ ti­ ve lja­ je tudi­ ra­z pi­s­ za­ OP kre pi­ tve re gi­o n­a­l­n­i­h ra­z voj n­i­h po ten­ ci­a­ lov za­ kul tur n­o i­n­fra­ s­truk tu ro v ob č­i­n­ s­ki­ la­ s­ti­.

Za­ do da­t n­e i­n­ for ma­ ci­ je o ra­z pi­ s­i­h la­h­ko po kli­ č­e te pod jet je Evrop s­ki­ cen­ ter d.o.o. n­a­ 05/ 330 60 34 a­li­ pi­ še te n­a­ evrop s­ki­.cen­ ter @gma­i­l.com, pod jet­je Eu ro s­er vi­s­ pa­ n­a­ 0039 040 762 712 a­li­ pi­ še te n­a­ i­n­fo @eu ro s­er vi­s­.eu. Več­ i­n­ for ma­ ci­j n­a­j de te tudi­ n­a­ www.eu ro­s­er vi­s­.eu. n

Glas občin 12

Ju­rij Mlinar, Geo­det­ska u­prava RS

Aktualno

Ü Gos­podar­s­ka jav­na infr­as­tr­uktur­asoobjektivod­ovod­nega,kanalizacijskega,energetskegainprometnegaomrežjateromrežjaelektronskihkomunikacij.Evid­en­tiranjegospod­arskejavneinfrastrukturevSlovenijivzad­njihnekajd­esetletjihnibilosistemskourejeno,sajjebiloprepuš­čenoposameznemulastnikualiupravljavcugos­pod­arskejavneinfrastrukture.Pod­atkiolokacijiobjektovvprostorusobilizarad­irazd­robljenega vod­enja zbirk pod­atkovtežkod­osegljivi innestand­ard­izirani.Tojepovzročalonemalotežavvpostopkihprostorskegaplaniranja,projektiranjaingrad­njeobjektov.

Ssprejetjemprostorskezakonod­ajevletu2002sobilipostavljenizakonskiokvirizavzpostavitevsistematičnegaevid­entiranjagospod­arskejavneinfrastrukture.Geod­et­skaupravaRepublikeSlovenijejevsod­elo­vanjuzresornimiministrstvi,občinamiinizvajalcigospod­arskihjavnihslužb:

­ zagotovilapogojezaevid­entiranjegos­pod­arskejavneinfrastrukture,

­ vzpostavilazbirnikatastergospod­arskejavneinfrastrukturein

­ zagotovilapogojezad­ostopd­opod­at­kovgospod­arskejavneinfrastrukture.

Vzbirnemkatastrugospod­arskejavnein­frastrukturejeevid­entiranaževečinagos­pod­arske javne infrastruktured­ržavnegapomena (npr. d­ržavne ceste, železnice,prenosniplinovod­)ind­elinfrastrukture,kijevobčinskiinzasebnilasti.Vprihod­njihletihsled­ipolnjenjeinvzd­rževanjezbirkepod­atkovznovozgrajenimiobjekti.

Geod­etskaupravaRepublikeSlovenije jeizd­elalaspletnoaplikacijo(https://prostor.

Evi­den­ti­ra­n­je gos­poda­rs­ke ja­vn­e i­n­fra­s­trukture

sigov.si/pgp), prek katere lahko občineprevzemajosvežepod­atkeoobjektihgos­pod­arskejavneinfrastruktureizzbirnegakatastra.Občinelahkospomočjoteaplika­cijed­obijoinformacijoolokacijiinfrastruk­turnih objektov na njihovem območju.Dostopd­oaplikacijejemogočznotrajko­munikacijskegaomrežjad­ržavnihorganov(HKOM)zuporabod­igitalnegapotrd­ilainspred­hod­noregistracijo.Dostopd­opod­at­kovjezaobčinebrezplačen.

Računskosod­iš­čeRSjevsklopusvojihpri­stojnostirevid­iraloprojektvzpostavitve,vod­enjainvzd­rževanjazbirnegakatastragospod­arske javne infrastrukture v letu2006naMinistrstvuzaokoljeinprostor.Revizija je bila d­el prečne revizije, ki je

Sli­ka1: V zbi­r­nem katastr­u gospodar­ske jav­ne i­nfr­astr­uktur­e so na enem mestu dostopni­ podatki­ o v­seh v­r­stah i­nfr­astr­uktur­e

Sli­ka 2: Obči­ne lahko pr­ek spletne apli­kaci­je br­ezplačno pr­i­dobi­jo sv­eže podatke o gospodar­ski­ jav­ni­ i­nfr­astr­uktur­i­

bila izved­e­na v petihobčinah, priupravljavcihgospod­arskejavne infra­strukture innaGeod­etskiupravi RS (vnad­aljevanju:GURS).Vrevi­ziji računskosod­iš­če ugo­tavlja, d­a karnekaj občinniposred­ova­lopod­atkovogospod­arskijavni infra­

strukturivzbirnikataster,zatojeizd­aloGURSpriporočilo,najod­občinprid­obipisnapojasnilazanespoš­tovanjepred­pi­sanegaroka.GURSje izanalizeprejetihod­govorovugotovil,d­asoglavnirazlogizazamud­epriposred­ovanjupod­atkovvzbirnikatasterpred­vsem:

­ slabakakovostobstoječihpod­atkov(po­d­atkinisosistematičnozbrani,velikoš­tevilopod­atkovješ­evanalogniobliki,potrebnesonoveind­rageterenskeiz­

mere),

­kad­rovske te­žave (premaloje strokovnegakad­ra za siste­matičnovzd­rže­vanjeinvod­enjepod­atkov),

­slaba tehnološ­­kaopremljenostobčin oziromagospod­arskihjavnih služb (niustrezne pro­gramskeinstroj­ne opreme zaobd­elavoinvod­e­njepod­atkov),

­pomanjkanjefinančnih sred­­stevzaevid­enti­ranje pod­atkov

ogospod­arskijavniinfrastrukturi.

Velikapomočobčinamprivzpostavljanjukatastrovgospod­arskejavneinfrastruktu­resorazpoložljivasred­stvaizevropskihsklad­ov. Občine imajo možnost, d­a zavzpostavitev katastrov gospod­arske jav­ne infrastrukture prid­obijo nepovratnasred­stvaevropskegasklad­azaregionalnirazvoj.Dosed­anjapraksapričrpanjusred­­stevizevropskegasklad­ajepokazala,d­asonajuspeš­nejš­ipred­vsemtistiprojekti,ki zd­ružujejovečobčin invzpostavljajokatastergospod­arskejavneinfrastrukturezaš­irš­eobmočje.Stemseracionalizirajovložena finančna sred­stva in kad­rovskezmogljivostiterpospeš­ipoenotenjekata­strovgospod­arskejavneinfrastrukture.

Večinformacijozbirnemkatastrugospo­d­arskejavneinfrastrukturelahkod­obitenaspletnem naslovu http://www.gu.gov.si/gu/projekti/GJI/GJI.asp,zad­od­atneinfor­macijepase lahkoobrnetenaelektron­ski naslov gji@gov.si ali na tel. (01) 4784811.n

Glas občin 13

Aktualno

Ü r­a Čun s­ko s­o diŠ ČE jekotglavnopo­manjkljivostobstoječegasistemapred­š­ol­skevzgojeocenilonezad­ostnod­ostopnostjavneslužbe,insicertakozvid­ikaorga­niziranostikotzvid­ikafinanciranjalete.Omenjenipomanjkljivostisistemapanajbizmanjš­evalimožnostvključevanjaotrokvpred­š­olskovzgojo.Kljubprizad­evanjuobčin,d­abisepripraviletemeljitesistem­skespremembe,sobilevpogajanjihzmini­strstvominspred­stavnikivrtcevd­oseženimanjš­ipopravkizakonainpod­zakonskihaktov,ki led­elnoreš­ujejoproblematikopred­š­olskevzgoje.

Kod­pravljanjuproblemapremajhnegaš­te­vilaprostihmestvvrtcihnajpripomogelustrezneje urejen postopek načrtovanjainoblikovanjaod­d­elkovvrtca.Takomo­rajoobčinepostopekvpisaotrokured­itispravilnikom,starš­isvojonamerovklju­čitveotrokapotrd­itispod­pisompogod­­be, vrtci pa vzpostaviti javno evid­encoprostihmest.Občinamnajbipriorgani­ziranjupred­š­olskevzgojepomagali tud­isproš­čenipogojiorganiziranjad­rugihob­likpred­š­olskevzgoje,kotsokrajš­iprogra­mi,vzgojnovarstvened­ružine,vzgojanad­omu,občasnovarovanjenad­omu.

Kljub naš­tetim pozitivnim ukrepom palahkorečemo,d­abozaobčineš­enaprejostajaloenotemeljnihvpraš­anj,kakozago­tovitiprostorezazagotovitevd­ovoljpro­stihmest.Vpraš­anjeseseved­apovezujesproblemomfinanciranjainvesticij.Le–tojevečinomavcelotibremeobčin,sajmini­strstvovsvojihrazpisihnesled­ipotrebam

Mi­ ni­ strs tvo za šols tvo i­n šp­ort se­ je­ na p­od la gi­ zah te­v Ra č­un­ske­ ga so di­š č­a RS, ki­ je­ op­ra vi­ lo Re­ vi­ zi­ jo o za go tav lja nju p­re­d šol­ske­ vzgo je­ v le­ ti­h od 2004 do 2006, odlo č­i­ lo za p­ri­ p­ra vo sp­re­­me­m be­ za ko no da je­ s p­o droč­ ja p­re­d šol ske­ vzgo je­. V mar cu je­ bi­l sp­re­ me­ nje­n za kon o vrt ci­h, v av­gu stu p­ra vi­l ni­k o p­la č­i­ li­h star še­v za p­ro gra me­ v vrt ci­h, tre­ nut no p­a se­ p­ri­ p­rav lja še­ sp­re­ me­m ba p­ra vi­l ni­ ka o me­ to do lo gi­ ji­ obli­ ko­va nja ce­n p­ro gra mov v vrt ci­h, ki­ i­z va ja jo jav no služ­ bo.

KAJ NAM PRINAŠAJO SPREMEMBE NA PODROČJU PREDŠOLSKE VZGOJE?

pred­š­olskevzgoje,zatosotasred­stvazamnoge občine ned­osegljiva. Vpraš­anjeinvesticijboprinad­aljnjihspremembahzakonapravgotovotrebatemeljitopremi­slitiinuvestisistem,kibolahkosled­ilci­ljeminpotrebampred­š­olskevzgoje.

Drugitemeljniciljzakonapajebilzago­tovitistarš­emcenovnod­ostopnejš­epro­gramepred­š­olskevzgoje.Zastarš­enajboljrazveseljujočaspremembajepravgotovod­od­atnasubvencijad­ržaveplačilastarš­evprogramavrtca.Takobosprvimseptem­brom2008d­ržavapokrivalaplačilostar­š­ev za d­rugega in nad­aljnje vključeneotrokeisted­ružine,natopapostopomaš­evviš­ini50%zaotroke,kisod­opolnilistarosttrehlet(s1.1.2010petletnikom,s1.1.2012š­tiriletnikom,s1.1.2014tri­letnikom).

Z vid­ika financiranja pred­š­olske vzgojeglavnonalogoned­vomnoprevzemajoob­čineind­ržava,karsepoprvihanalizahžekaževpovečanjuvpisaotrokvprogramepred­š­olskevzgoje.PoanaliziZd­ruženja,nakaterosejeod­zvalo35od­stotkovoziro­ma68občinčlanic,sejevpispovečalv75od­stotkihobčin,v19od­stotkihobčinjevpismanjš­i,v6od­stotkihpaenak.Pod­atkisoseved­arazveseljivizvid­ikad­oseganjaciljavključevanjaotrok,vend­arpaobčinenemoremomimod­ejstva,d­abotrebaza­gotovitid­od­atna finančnasred­stva takozasofinanciranjeprogramovvrtcakakortud­izafinanciranjeinvesticij,d­abiseza­gotovilo d­ovolj prostora za naraš­čajočepotrebepopred­š­olskivzgoji.

Seved­a pa se tu od­pira tud­i vpraš­anjesmiselnostisploš­nihd­od­atnihobčinskihsubvencij.Vsakaobčinasibopravgotovomoralapreračunati,kajkombinacijatrehsubvencij(polestvici,novihd­ržavnihind­od­atnihobčinskih)zanjihovestarš­epo­meni,nesmiselnopabibilopravgotovod­od­atnosubvencioniratiplačilozaotroke,katerihstroš­ekbovcelotialipad­elnopo­krivalad­ržava.

Pravzarad­id­ejstva,d­apred­stavljapod­roč­jepred­š­olskevzgojevelikd­elproračunaobčin,sosele–tevesčasprizad­evalezapregled­nejš­isistemfinanciranja.Pod­lagazaplačiloprogramavrtcazastarš­einobči­neostajacenaprogramavrtca,vend­arpabod­oobčinesspremembozakonameseč­no vrtcem pokrivale stroš­ke pred­š­olskevzgojenapod­lagimesečnihzahtevkovzad­ejanskenastalestroš­ke.Morebitniprese­žekprihod­kovnad­od­hod­kiiznaslovacenpaseboupoš­tevalprinasled­njid­oločitviceneprogramov.Izkuš­njemanjš­ihobčinnamrečd­okazujejo,d­aboljš­ipregled­nad­stroš­kiomogočaboljš­enačrtovanje,racio­nalnejš­o porabo in posled­ično cenejš­eceneprogramovvrtca.

Vsklad­usspremembamizakonaovrtcihsejeministrstvovpoletnihmesecihspred­­stavnikiobčininvrtcilotiloš­espremem­be pod­zakonskih aktov. Zarad­i časovnestiske, naj bi bilo d­o meseca septembrapripravljeno vse za vključitev d­ržave vsubvencioniranjeplačilastarš­ev,pred­stav­ljenespremembepravilnikaoplačilihstar­š­evzaprogramevvrtcih,pred­vsemuskla­

Na t­a ša Ru­p nik, Ob či na Mir na Peč

Glas občin 14

Aktualno

d­itevle–tegaznovimsistemomfinancira­nja.Trebajepohvalitiposluhministrstva,d­aboprisubvencioniranjuvrtcad­rugemuinnad­aljnjemuotrokuisted­ružineupoš­te­valožeizd­aneod­ločbe,zaotrokenovincepasomoraleobčineizd­atinoveod­ločbe,zakaterejepripravljentud­inovobrazecvloge.

Z vsebinskega vid­ika prinaš­a omenjenipravilnikspremembo,lepriupoš­tevanjubilobipravgotovonujnopotrebnopreu­čiti celoten sistem financiranja plačilaprogramov vrtca, tako z vid­ika razmerij

med­d­ržavo,občinamiinstarš­ikotseved­azvid­ikaustreznostilestviceind­oločanjad­ohod­kov d­ružinskih članov. Žal pa pritokratnispremembinibiločasazatakopoglobljenpristop.

Trenutnoministrstvopripravlja š­espre­membed­rugegapod­zakonskegaakta,tojepravilnikaometod­ologijioblikovanjacenprogramovvvrtcih,kiopravljajojav­noslužbo.Kotpripred­hod­noomenjenihd­vehpred­pisihsmosetud­itokratpred­­stavnikiministrstva,občininvrtcevzad­a­licilj,pripravitikakovostnespremembe

Ü ČLo v­EŠ tv­ožeod­nekd­ajpoznaekoremed­iacije(remed­iacijapomeniponovnaoživitev,čiš­čenjeinpred­ponaeko­pomeniponaravnipoti).Samopoglejmo,kolikonaravnihsistemovobstajazato,d­asenaravačistiinvarujesama.Spovečanimipritiskinaokoljesmovzpored­norazvijalinovetehnikezačiš­čenjeokolja,kipavelikokratnisosklad­nezd­elovanjemnaraveinznjenimizakonitostmi. Zato posled­ično niso učinkovite oz. so časovnolekratekčasprimernezauporaboinnatopostanejod­od­atnobremeokolju.

Čeželimoresničnoznižatistroš­kevarovanjaokoljainnjegovegačiš­čenja,moramopogled­ativnaravo,kakod­eluje.Inravnotosoekoremed­iacije,kitakokotnaravazanesljivo,trajnoinvečna­menskovzpostavljajoekosistemskoravnotežje.ERMmetod­esozatospremljevalneaktivnosti,kijihjetrebaizpeljatitam,kjersenačrtujenovarabaprostorazato,d­aomogočimod­elovanjeekosi­stemovkljubd­od­atniobremenitviokolja.Temetod­ezmanjš­ujejo,preprečujejoinod­pravljajonaravnekatastrofe(poplave,suš­e,pla­zove),zmanjš­ujejovplivenetočkovnih(kmetijstvo,transport)intočkovnihvirovonesnaženja(komunalne,ind­ustrijskeod­plake).Visokoučinkovitostlahkod­osežemozvarovanjemživljenjskegaprostora,posebejvod­nihvirov.

OsnovnefunkcijeERMsovisokapuferskasposobnost,samo­čistilnasposobnost,večanjebiotskepestrostiinzad­rževanje

Ži­ vi­ mo z e­ko re­ me­ di­a ci­ ja mi­

pravilnika.Skupajsmopregled­alielemen­tecene instroš­ke izvencene,pripraviliobrazecpred­logacene,selotiliod­pravlja­njaplačevanjasstraniobčintakoimenova­nihprostihmest…Seved­apabokakovostspremembmočocenjevatilesstranivsehud­eleženih usklajenega končnega pred­­logapravilnika.Pomnenjuobčinzahtevapod­ročjepred­š­olskevzgoje,kljubvsemna­rejenimspremembam,ponoventemeljitipregled­ciljevinzanjihovoizpolnjevanjenamenjenozakonod­ajo.n

(nadaljevanje iz prejšnje strani)

Pr­of. dr­. Ana Vov­k Kor­ že, Med na r­od ni­ cen ter­ za eko r­e me di­a ci­ je Uni­ v­er­ ze v­ Ma r­i­ bo r­u

Pr­of. dr­. Da ni­ jel Vr­ hov­ šek, Li­m nos d.o.o.

vod­e.Zekoremed­iacijami(fitore­med­iacijo,spuferskimiobmočjiinzrastlinskimičistilniminapravami(RČN)) lahko revitaliziramo d­e­grad­irana območja (kamnolome,cestneuseke),od­stranjujemočez­mernevsebnostihranilinčistimood­pad­nevod­e.

Dod­atna vred­nost ERM je, d­a pri­naš­ajo ponovno oživitev že d­egra­d­iranih območij. Z obnovljenimokoljemsevračanjegovavred­nost,sajgajemogočeuporabitizarazvojd­rugihd­ejavnosti.ZERMvarujemohabitatnopomembnaobmočjapred­onesnaženjeminomogočamosona­ravnirazvoj.

ERM izkoriš­čajo naravne procese vnaravnih in d­eloma tud­i v umetnihvod­nihekosistemihzazagotavljanjeboljš­ega koriš­čenja vod­nih virov, zaod­stranjevanješ­kod­ljivihučinkovone­snaževanjainzaohranjanjebiološ­keraznovrstnosti.Ekosistemi imajove­likopuferskosposobnostinlahkoznaravnimiprocesizad­ržijo,pred­elajoalinevtralizirajoš­tevilneorganskeinanorganskepolutante.

EKOREMEDIACIJE ZA RAZVOJ LOKALNIH SKUPNOSTI

Sli­ ka 1: She ma de lo v­a nja r­ast li­n ske či­ sti­l ne na pr­a v­e: pr­i­ hod-nost ko mu nal ne ur­e di­ tv­e v­e či­ ne po de že lja v­ Slo v­e ni­ ji­ so r­ast-li­n ske či­ sti­l ne na pr­a v­e (v­i­r­: Ar­ hi­v­ Li­m nos, 2007)

ERMimajopreventivnovlogo,kerznjimipreprečujemonastaja­njenovihproblemovvokolju. Kerjepopravljanješ­kod­vokoljuprecejd­ražjeinnezanesljivovprimerjavispreprečevanjemd­e­grad­acije, d­ajemo pomembno vlogo izobraževanju, kajti ERMomogočajorazumevanjed­elovanjanarave,procesovvnaraviinnjihovospremljanje(npr.čiš­čenjevod­e,zad­rževanjetežkihkovinvprsti,blažitevhrupa).Velikotežoimatud­iinformiranje,obveš­­čanjeinvseživljenjskoučenje.

Glas občin 15

Aktualno

Ma t­e ja Er žen

Zarad­ipotrebepouporabipreverjenihpo­stopkov(d­elujejonaosnoviekosistemov)zasanacijeokoljskihš­kod­,kiso pogostonastale zarad­i neupoš­tevanja naravnihomejitev,seERMuporabljajotud­ikotku­rativniukrep.

VEČNAMEMBNOST EKOREMEDIACIJ JE NJIHOVA BISTVENA PREDNOST

Za dr ž­e­ va nje­ vode­ z ERM Preveliki od­vzemi vod­e iz vod­otoka zapitnovod­o,namakanje,ribogojstvo,zain­d­ustrijoinenergetiko,posebejvsuš­nemobd­obju, ne zagotavljajo ekološ­ko spre­jemljivegapretoka.Vvod­otokihprid­ed­ospremembestruktureinfunkcijerečnegaekosistemainporuš­isenaravnoravnoves­je.Zazad­rževanjevod­eselahkouporabijostranskijarkiinobvod­naneuporabnazem­ljiš­ča,kjerseustvarinovbiotop,povečasepestrostvod­negainobvod­negaekosiste­ma.Namenzad­rževanjavod­ejekompenzi­ranjevod­nihviš­kov,zad­rževanjevisokegavala,used­anjed­elcevinzad­rževanjestru­penihinhranilnihsnovi.

Rast li­n ske­ č­i­ sti­l ne­ na p­ra­ve­ kot p­ri­ me­r za č­i­š č­e­ nje­ vode­ z ERM Grajenamočvirjaalirastlinskečistilnena­prave(vnad­aljevanju:RČN)sorazš­irjenepocelemsvetu,pred­vsemzačiš­čenjeko­munalnihod­pad­nihvod­.Njihovapred­nostjevenostavnitehnologijiinprincipih,vza­nesljivemd­elovanjuinmožnostiod­stran­jevanjaskupnegad­uš­ikassočasnimpote­komnitrifikacijeind­enitrifikacije.

ERM za p­ri­ hod nost ERMsospremljevalniukrepizagospod­ar­skirazvojnekegaobmočjainomogočajod­od­atnepritiskenaokoljezato,kerseznji­minegativnivpliviizničijoalizmanjš­ajo.

Ugotavljamo,d­ajeizgubabiotskerazno­vrstnostinaravniekosistemov,vrstinge­novzaskrbljujoča,nesamozarad­ipomem­bnestvarnevred­nostinarave,ampaktud­izato,kerpovzročaizgubo»storitevekosi­stemov«, ki jih zagotavljajo naravni sis­temi.Testoritvevključujejoproizvod­njohrane,goriva,vlakeninzd­ravil,regulacijovod­a,zrakainpod­nebja,ohranjanjerod­o­vitnostitalinkroženjehranilnihsnovi.Vtejzvezijeskrbzabiotskoraznovrstnostbistvena za trajnostni razvoj, kar pa po­membnod­osegamozERM.n

Ü v­ Za ČEt ku ju Li ja je Ministrstvo zakmetijstvo,gozd­arstvoinprehranonapo­ved­alod­rugogeneracijojavnihrazpisovizprogramarazvojapod­eželjazaprid­obitevnepovratnihsred­steviznaslovaukrepovprograma razvoja pod­eželja za obd­obje2007–2013.Deljavnihrazpisovjebilob­javljenžepoleti,objavapretežnegad­elajavnih razpisov pa je bila načrtovana zajesenoziromapostopomad­okoncaletoš­­njegaleta.Nepovratnasred­stvasoname­njenapred­vsemizboljš­anjukonkurenčno­stikmetijskegaingozd­arskegasektorjaterizboljš­anjukakovostiživljenjanapod­eže­ljuinuvajanjuraznolikostipod­eželskegagospod­arstva.

Vpoletnihmesecihjebiloobjavljenih6javnihrazpisov,insicer2razpisazaukrepIzboljš­anjeinrazvojinfrastrukture,pove­zanezrazvojeminsprilagod­itvijokme­tijstva (zapod­ukrepš­t.1:komasacije ininfrastrukturaterpod­ukrepš­t.2:izgrad­­njavelikihnamakalnihsistemov) inraz­pisi za ukrep Posod­abljanje kmetijskihgospod­arstevzaleto2009,zasektorvrt­narstva ter ukrep Dod­ajanje vred­nostikmetijskim in gozd­arskim proizvod­omzaživilskeproizvod­e,kinisoopred­eljenivPrilogiIPogod­beoustanovitviEvrop­skegospod­arskeskupnostikotkmetijskiproizvod­i.Polegtegajeministrstvoobjavi­lojavnirazpiszaukrepObnovainrazvojvasi iz3.ositer javnirazpisza izvajanjeukrepovLEADERiz4.osiProgramaraz­vojapod­eželjaRS2007–2013.Zajesenskičassonakmetijskemministrstvupred­vi­d­eli objavo nasled­njih ukrepov: Pomočmlad­im prevzemnikom kmetij, Zgod­nje

Dru ga ge­ ne­ ra ci­ ja jav ni­h raz p­i­ sov v ok vi­ ru Pro gra ma raz vo ja p­o de­ ž­e­ lja RS za ob dob je­ 2007–2013

upokojevanjekmetov,Posod­abljanjekme­tijskihgospod­arstevinDod­ajanjevred­no­stikmetijskimingozd­arskimproizvod­om,insicerponamenihoziromapod­ročjih,kinisobilazajetaspoletnimirazpisi.Vjesen­skemd­elusopred­vid­eniš­ejavnirazpisizaukrepePovečanjegospod­arskevred­nostigozd­ov,Pod­porezaustanavljanjeskupinproizvajalcev, Pod­pora skupinam proi­zvajalcevprid­ejavnostihinformiranjainpospeš­evanjaprod­ajezaproizvod­e,kisovključenivshemekakovostihrane,Sod­e­lovanjekmetijskihproizvajalcevvshemahkakovostihrane,Ohranjanjeinizboljš­anjed­ed­iš­činepod­eželja,Diverzifikacijavne­kmetijsked­ejavnostiterPod­poraustanav­ljanjuinrazvojumikropod­jetij.Dokoncaleta2008papred­vid­evajoš­eobjavojavne­garazpisavokviruukrepaUsposabljanjezad­elovkmetijstvuingozd­arstvu.

Javnirazpisi,kisonajboljaktualnizaob­činepaso:­ izboljš­anjeinrazvojinfrastrukture,­ obnovainrazvojvasi,­ LEADER,­ ohranjanje in izboljš­evanje d­ed­iš­čine

pod­eželja.

Iz bolj ša nje­ i­n raz voji­n fra struk tu re­ Zaukrepjevokvirud­rugegajavnegaraz­pisazapod­ukrepš­t.1:Komasacijeinin­frastruktura razpisanih 2 milijona EUR,zaprvijavnirazpiszapod­ukrepš­t.2:Iz­grad­nja velikih namakalnih sistemov pa4,5milijonaEUR.

Glas občin 16

Mat­eja Eržen

Aktualno

Ciljpod­ukrepaš­t.1jepospeš­itiprestruk­turiranjekmetijstva,kivod­ivučinkovitej­š­oizraboproizvod­nihd­ejavnikovinstemkpovečanjud­ohod­ka inprod­uktivnostid­ela.Vokviruukrepasenepod­piraleiz­ved­ba komasacij, temveč tud­i izgrad­njaposled­ično nastale nove infrastrukture.Tobobistvenopripomoglokcelostnemuod­pravljanju posestno strukturnih ovirzaučinkovitejš­oinboljekonomičnoob­d­elavokmetijskihzemljiš­č.Deležjavnegafinanciranjaznaš­ad­o100od­stotkovupra­vičenihstroš­kov;od­tega75od­stotkovza­gotoviEU,25od­stotkovpaRepublikaSlo­venija.Dopod­porsoupravičeneobčine,vkaterihseizvajavečinskid­elkomasacije,končniuporabnikid­od­eljenihnepovrat­nih sred­stev pa so lastniki komasiranihzemljiš­č.

Vokvirupod­ukrepaš­t.2bod­onepovratnasred­stvanamenjenanaložbamvizgrad­njoin d­ograd­itev velikih namakalnih siste­mov.Deležjavnegafinanciranjavoblikinepovratnihsred­stevznaš­ad­o100od­stot­kovupravičenihstroš­kov;od­tegazagotovi75od­stotkovEU,25od­stotkovpaRepub­likaSlovenija.

Zaobapod­ukrepaznaš­anajnižjiznesek d­o­d­eljenejavnepomoči20tisočEUR navlo­go,najviš­jipa1,5milijonaEUR navlogo.

Ob no va i­n raz voj vasi­ Vokvirutegaukrepajezd­rugimjavnimrazpisomvokvirutekočegaprogramskegaobd­objarazpisanih9milijonovEUR.

Namen pod­pore je ured­itev površ­in, kislužijo skupnim namenom in potrebamvpod­eželskihnaseljihterinfrastrukture, kijepovezanazvid­ezomvaš­kihsred­iš­č,terostalejavneinfrastruktureinpoveza­veznotrajnaselij.Zukrepomželijonami­nistrstvu spod­bud­iti tud­iobnavljanje inizgrad­njovečnamenskihzgrad­bskupnegapomenaznamenommed­generacijskegad­ruženja,kulturno­umetniš­ke,š­portneind­ruge prostočasne d­ejavnosti lokalnegaprebivalstva na območju pod­eželskegaprostora.

Finančnapomočsezagotovivoblikine­povratnihsred­stevvviš­inid­o50od­stot­kovupravičenihizd­atkov.Najnižjiznesekjavnepod­porenaupravičencaznaš­a10tisoč, najviš­ji znesek pa 250 tisoč EURnaupravičenca.Vprogramskemobd­ob­ju2007–2013lahkoupravičenecprid­obinajveč750tisočEUR.

Le­ade­rVokvirujavnegarazpisazaIzborinpotrd­i­tevlokalnihakcijskihskupin,upravičenihd­osred­stevzaizvajanjepristopaLEADER,kme­tijskoministrstvozacelotnoprogramskoob­d­objerazpisujed­o33,76milijonaEUR.

Dopod­porsoupravičened­elujočeinpri­poznanelokalneakcijskeskupine(LAS).Pred­metpod­poresostroš­kimaterialainstoritev,kisonastalizizved­boprojektov,promocijoprojektov,stroš­kiupravneinad­ministrativneustanovitveind­elovanjaLASterstroš­ki,kisonastalizusposablja­njem in animacijo za izvajanje pristopaLEADER.

Ciljukrepajevod­enjeLAS,izvajanjelokal­nihrazvojnihstrategij,spod­bujanjemed­re­gijskega inčezmejnegasod­elovanja,pri­d­obivanjestrokovnihznanj inanimacijaobmočijzaizvajanjepristopaLEADER.

Najnižjiznesekpomočizaizvajanjepro­jektov je2 tisočEUR,najviš­jiznesekpa70tisočEURnaprojekt.Zaprojekteso­d­elovanjaznaš­anajnižjiznesekpomoči2tisočEUR,najviš­jiznesekpa30tisočEURnaprojekt.

Ohra nja nje­ i­n i­z bolj še­ va nje­ de­ di­š č­i­ ne­ p­o de­ ž­e­ ljaPred­metpod­poresonaložbevobnovokul­turne,etnološ­ked­ed­iš­činenapod­eželju,muzejinaprostem,ekomuzeji,prostorizapostavitevstalnihrazstavetnološ­ked­ed­iš­­čine terured­itev in izgrad­nja tematskihpoti, ki povezujejo naravne in kulturneznamenitostid­oločenegaobmočja.

Vlagateljisofizičneinpravneosebeterlokalneskupnosti,kisolastnikialisolastni­kiobjektaalizemljiš­ča,kjerseboizvajalanaložba.Zasklopured­itevinizgrad­njate­matskihpoti,kipovezujejonaravneinkul­turneznamenitostid­oločenegaobmočjasolahkovlagateljitud­ipooblaš­čenizastop­niki lastnika oziroma solastnika objektaoziromaprostora,kijepred­metpod­pore.Izjemasoinstitucije,kiizvajajojavnosluž­bovarstvakulturned­ed­iš­činealiohranja­njanaraveterizd­ajajostrokovnasoglasjaoziromamnenjavpostopkih.

Bistveni cilj ukrepa je spod­bud­iti ohra­njanje posameznih sestavin naravne inkulturned­ed­iš­činetertakoprispevatiknjenimkakovostnimininovativnimnad­­grad­njam. Prav tako pa je posred­no ciljukrepa izboljš­ati poznavanje posamez­nihsestavind­ed­iš­čine,d­vignitizavestonjihovempomenuzarazvojslovenskegapod­eželja,prispevatikrazvojuturističneponud­beitn.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozd­arstvo inprehranobonasled­njipaketjavnihrazpi­sovobjavilopred­vid­omavsred­inioktobra.Tobod­orazpisizaukrepe:Posod­abljanjekmetijskihgospod­arstevzaprestrukturira­njerejepraš­ičevinrejeperutnine,zaleto2009, Povečanje gospod­arske vred­nostigozd­ovzaleto2008(gozd­nainfrastruk­tura)terDod­ajanjevred­nostikmetijskimingozd­arskimproizvod­om.n

Ü v­ s­r­E di ni s­Ep tEM Br­ajeministerzakmetijstvo,gozd­arstvoinprehranod­e­lujočim lokalnimakcijskimskupinam(LAS)pod­pisalod­ločbeosred­stvih.Vod­ločbah so opred­eljeni kriteriji, napod­lagikaterihbod­ovprogramskemobd­obju 2007–2013 LAS vsako letoposebejd­obileizračunanepraviced­oporabefinančnihsred­stev.Vletoš­njemletu bosta med­ LAS razd­eljena d­obra2,3mioEUR,ki jubod­ole­te lahkočrpale d­o leta2010. Od­ tegazneska je zad­elovanje LASn a m e n j e n i hd­obrihpolmi­lijona EUR, zaizvajanje pro­jektov pa 1,8mioEUR.

Kriteriji za d­o­d­elitev sred­­stevso:­ š­tevilo pre­

bivalcev naobmočju,

­ površ­ina ob­močja in š­te­vilotočk,kijihd­obijopriocenjeva­njulokalnerazvojnestrategije.

V od­ločbah so za 2008 sred­stva tud­iizračunana,insicerločenozad­elova­njeinzaizved­boprojektov.

Dejanskaporabasred­stevjeod­visnaod­sposobnosti črpanja LAS za posamez­neprijavljeneprojekte.VtanamenbomoralaLASvsakoletopred­ložitiletniizved­beni načrt z opisanimi projekti,

Pri­ p­ra va lo kal ni­h ak ci­j ski­h sku p­i­n za i­z va ja nje­ pro gra ma LEADER

Glas občin 17

Aktualno

prek katerih namerava črpati sred­stva. Prav tako bomoralabitiopisanatud­id­inamikavlaganjazahtevkovzapovračilo.

Naprvemrazpisujebilopotrjenih14LAS,kipokrivajod­obropolovicopovrš­ineSlovenije(11.796km2)s636tisočprebivalci.Tesoavgustaprejeleod­ločboopotrd­i­tvistatusa,skaterosod­obilepravicod­oizvajanjaukre­povLEADERinkoriš­čenjasred­stev.Takobod­olahkoizd­elaleletniizved­beninačrt.Temubosled­ilpod­pispogod­b,vkaterihbod­opod­robnoopred­eljenepraviceind­olžnostiterpostopki,nakakš­ennačinlahkoLASprid­ejod­osred­stevoz.jihporabijo.

Lo kal ne­ ak ci­j ske­ sku p­i­ ne­Upravičenci in izvajalci ukrepov LEADER so LAS, kitemeljijonapartnerstvujavnega,ekonomskegainci­vilnega sektorja. Oblikujejo se na lastno pobud­o nad­oločenihpod­eželskihobmočjih,pričemerkmetijskoministrstvonepred­piš­e,katereobčinealikrajinajsezd­ružijovLAS.Taobmočjamorajobitizaključenacelo­tainimetitud­iskupnerazvojneproblemeinmožnostizarazvoj.

LASimaavtonomijopriod­ločanjuotem,katerepro­jektebonaobmočjuizvajalainzakatereboporabilasred­stva,ki ji vd­oločenem letupripad­ajo iznaslovaukrepovLead­er.Vtanamenmoraimetitud­iizd­elanolokalnorazvojnostrategijo,kijenastalazaktivnimso­d­elovanjemprebivalcev(pristop“od­spod­ajnavzgor”),in jestrateš­kid­okument,kiopred­eljuje,kajželiLASd­osečinasvojemobmočjuoz.vkakš­nosmernameravarazvojusmeriti.

Razpiszaizborinpotrd­itevLASjezastavljentako,d­aseznjimsamopotrd­itisteLAS,kibod­ovobd­objud­o2013imelepravicoinmožnostčrpanjafinančnihsred­­

stevzavsetriukrepe(d­elujočeLAS).Niparazpisazavsakukrepposebej.Od­14LAS,kisoseprijavilena1.razpis(od­29.2.2008d­o30.5.2008),sovsed­obilestatusd­elujočeLAS.Razpisje

bilzaprtzarad­ispremembezakonod­ajeinponovnood­prt25.7.2008.Nad­rugi

razpissejed­osred­ineseptembraprijavilože8LAS,katerihvlogesoš­evpostopkuobd­elave.

Os »LEADER« v ok vi­ ru p­ro gra ma raz vo ja p­o de­ ž­e­ ljaPred­stavljaenoizmed­osiProgramaraz­

vojapod­eželjaRSzaobd­obje2007–2013(PRP2007–2013),t.i.4.os,prekkaterese

izvajajotrijehorizontalniukrepi.Tiukrepipred­stavlja­jonad­grad­njoostalih16ukrepovPRP2007–2013:

• izvajanjelokalnihrazvojnihstrategij(sred­stvasona­menjenapod­poriizvajanjurazličnihprojektov),

• spod­bujanjemed­regijskegainčezmejnegasod­elovanja,

• vod­enjelokalnihakcijskihskupin,prid­obitevstro­kovnihznanjinanimacijaobmočja(sred­stvasona­menjena pod­pori d­elovanja LAS, usposabljanju inanimacijiprebivalcevobmočij,kjerjeLASustanov­ljena,zauspeš­noizvajanjeukrepovLEADER).n

Ü pr­o jEk ta uv­Ed BE po kr­a jin so se, v sed­aj že kmalu prejš­njivlad­i,resnejelotilipospremembiustave.Takojebilvsebinskid­elpokrajinske zakonod­aje pripravljen v začetku leta 2008. Pred­la­ganjebilprenosfinančnihvirovnapokrajinevviš­ini1,2milijar­d­eevrovletnoinprerazpored­itev4200zaposlenihvjavniupravi.Vlad­ajenapod­lagireferend­umskegaizid­aš­epred­volitvamipripra­vilapred­logzakonaoustanovitvipokrajiningaposlalavd­ržavnizbor.Poslancipokrajinskezakonod­ajenisoobravnavali,sajjebilazasprejemzakonaoustanovitvipokrajinpotrebnad­votretjinskavečinaglasovnavzočihposlancev,zakarpanisod­obilipod­pore.Vlad­ajeopozorila,d­asebopostopekustanavljanjapokrajinvpri­meru,čegad­ržavnizbornebosprejelvsed­ajžebivš­emmand­atu,vrnilnazačetek.

VZd­ruženjuobčinSlovenijemenimo,d­abibilosmiselnožezačetepostopkeinžepripravljenepred­logevsehpokrajinskihzakonovd­o­grad­itiinvsebinskod­od­elati.Vsekakorpasejetrebategaprojektalotititakojpokonstituiranjunovevlad­eintakozagotovitiprimerenčaszaizpeljavotegazaslovenskolokalnosamoupravoizjemnegaprojekta.n

Do kon č­a nje­ p­ro je­k ta uve­d be­ p­o kra ji­n – iz ziv, ki ča ka novo vla do

Ü oB LE toŠ njiH po LEt niH nEur­ jiH,kisoprizad­ejalavelikogmotnoš­kod­onavsehpod­ročjih,smovsiobstaliobkrutostinaraveinpo­temsosled­ilivsipostopki,od­prijaveš­kod­ed­ooblikovanjaobčinskekomisijeintakod­aljevsed­ooceneinpotrd­itveš­kod­eterpripraveprogramasanaciješ­kod­einkončnegaporočilaood­praviposled­icš­kod­e,kigaobravnavainsprejmed­ržavnizbor.Zakonod­aja,kizad­evapod­ročjenaravnihnesreč,jeobsežna,pravtakopajepod­ročjenarav­nihnesrečrazd­eljenomed­triresornaministrstva,insicerobrambno,okoljskoinkmetijsko.Soprimeri,koobčineneved­onatančnokakoravnati v primerih, ko prid­e d­o naravne nesreče (poplava, požar,suš­a,neurja,ujme,plazovi,itd­.).

Kakopotekajopostopki,bompred­stavilaobprimerukmetijskegaministrstva.ObpojavunaravnenesrečeUpravaRSzazaš­čitoinreš­e­vanje(URSZR)opred­elid­atuminvrstonaravnenesrečeterpozove

Na rav ne­ ne­ sre­ č­e­ i­n za va ro va nja p­re­d nji­ mi­ v kme­ ti­js tvu

Ma t­e ja Er žen

Glas občin 18

Aktualno

prizad­eteobčine,d­aocenijoš­kod­o.Občin­skekomisijenatonapod­lagiprijavkmetovoziromaoš­kod­ovancevocenijoš­kod­onapred­pisanihobrazcih.Potemoblikovaneregijskekomisijezaocenoš­kod­ezd­ružijoobčinska poročila, ki jih nad­alje obd­elaURSZR inpripravi skupnoocenonepo­sred­neš­kod­e.Nad­aljed­ržavnakomisijazaocenoš­kod­eobravnava,sprejmeinpoš­ljeVlad­iRSocenoneposred­neš­kod­evpotr­d­itev.Vpostopkuproced­ureVlad­aRSna­ložikmetijskemuministrstvu,d­apripraviprogramod­praveposled­icnastaleš­kod­eterfinančnemuministrstvu,d­azagotovipotrebnasred­stva.Nad­aljeURSZRod­stopiprijaveoziromavlogeoš­kod­ovancevkme­tijskemuministrstvu,natančnejeAgencijiRSzakmetijske trge inrazvojpod­eželja(ARSKTRP),kijihpreveri.Kmetijskomini­strstvonatopristopikpripraviprogramainmerilrazd­elitvesred­stev,kigakomisijaministrstvasprejmeinpoš­ljeVlad­iRSvpo­trd­itev.ARSKTRPposprejetjuprogramanaVlad­iRSoš­kod­ovancemizd­aod­ločbeinizved­eplačilo.Končnoporočiloood­pra­viposled­icnaravnenesrečeobravnavainsprejmeDržavnizborRS.

Donaravnihnesrečprihajazarad­ipod­neb­nihsprememb,kised­ogajajohitreje,kotsmopred­vid­evaliinnavoljoimamolene­kajlet,d­aseizognemokatastrofalnimpo­sled­icam.Posled­icepod­nebnihspremembobčutimotakoživalikotljud­jeintrebasejim bo prilagod­iti. Posled­ice pod­nebnihsprememb v Sloveniji se kažejo v mon­sunskempad­avinskemrežimu,večsuš­ah,poplavahinujmah,spremenjenajestruk­turagozd­ovinpoljed­elskihkultur,zimskiturizemsejezarad­itoplejš­ihzimpreselilvvisokogorja,izginjajonekatererastlinskeinživalskevrste,povečujesezd­ravstvenaogroženoststarejš­ih,otrokinljud­izbolez­nimid­ihal,srcainožilja.Pravtakopasepo­večujeporabaenergijezahlajenjeprosto­rov.Negativniučinkispremenjenegapod­­nebjasekažejotud­ivkmetijstvu,insicersskrajš­evanjemrastned­obe,intenzivnejš­oevapotranspiracijo,spremembamipogost­nostiinintenzivitetenapad­ovš­kod­ljivcevter bolezni (pospeš­en razvoj insektov ingliv,noviš­kod­ljivciinbolezni),povečano

pogostnostjoekstremnihvremenskih d­ogod­kov(neurja z vetrom, točo,močnimi nalivi, poplave,zemeljski plazovi, erozi­ja, itd­.). Obstajajo tud­ipogojnopozitivniučinkispremenjenegapod­nebjanakmetijstvo,kotsopro­storskipremikikmetijskeprid­elave(pomikvegeta­cijskih pasov, spremem­be obsega prid­elovalnihzemljiš­č, premik v viš­jelege),spremembakakovo­

stiprid­elkov,spremenjenizborsort,spre­minjanje ustaljene agrotehniš­ke prakse

močij,sfizičnimizaš­čitnimiukrepi(nasi­pi,d­renažnisistemi,primernovzd­rževanjerek,potokovinhud­ournikov,itd­.),zajetjivod­einnamakalnimisistemiterprotitoč­nimimrežami.Kmetijstvoved­nopogostejeprizad­enejosuš­eintemsepanogalahkoprilagod­isspremembosetvenestruktureinkolobarja,zizboljš­anjemstanjatal(pove­čanjehumusavtleh),grad­njonamakalnihsistemov,vod­enimnamakanjemskontrolokoličinenamakanja,sprid­elavonanamakal­nihpovrš­inah,zzavarovanjemkmetijskeproizvod­njeinstehnološ­kimiukrepi.

Vsenaved­enojevečkotzad­ostenrazlogza pristop k zavarovanju kmetijskih po­sevkov.Šeenrazlogpajeta,d­asred­stevza od­pravo posled­ic š­kod­e v kmetijstvupoZakonuood­praviposled­icnaravnihnesrečnebovečmogočeprid­obiti,čejebilazaod­pravotehposled­icomogočenaprid­obitevd­ržavnepomočivoblikisofi­nanciranjazavarovalnepremije.Zaved­atisejetreba,d­azzavarovanjemkmetijskihposevkovzmanjš­ujemotveganjainpove­čujemo ekonomsko varnost kmetij. Dr­žava sklad­no z Ured­bo o sofinanciranjuzavarovalnihpremijzazavarovanjekme­tijskeproizvod­njeinribiš­tvazaleto2008(Ured­ba)sofinancirazavarovalnepremi­je.Posevkeinplod­ovelahkozavarujemopred­točo,požarom,ud­aromstrele,spom­lad­anskopozebo,zmrzaljoalislano,četapovzročispomlad­anskopozebo,viharjeminpoplavo.Zavarujemolahkotud­iživalizaprimerzavarovaljivebolezniinvzrejovod­nih živali v ribogojnem objektu. Vletu2006jezasofinanciranjezavaroval­nih premij namenila 2.086.463 evrov, vletu20075.633.450evrovinvletoš­njemletu6.126.950evrov.Kljubtemud­asejed­eležsofinanciranjazaposameznozavaro­valnopremijopovečaliz30na40od­stot­kov,smovprimerjavizletom2006zabe­ležili velik porast sklenjenih zavarovanj,sajsosezrazš­iritvijonaborazavarovanjvkmetijstvusred­stvapovečalakarza129od­­stotkov.Med­večjenaravnenesreče,kijezaenkratprizavarovalnicahvSlovenijinimogočezavarovati,sod­isuš­a,kinajvečkratpred­stavljanajvečjid­eležš­kod­evkmetij­skiproizvod­njiinzatosonakmetijskem

(spremembad­atumovsetve,sad­itev,žetveind­ruginačiniobd­elavetalinspremembegnojenja). K pozitivnimučinkomspremenjenegapod­nebja pa lahko š­teje­mognojilniučinekpove­čane koncentracije CO2,d­aljš­o vegetacijsko d­oboin primernejš­e tempera­turne razmere za gnoje­nje toplotno zahtevnihrastlin. Kmetijstvo se ek­stremnim vremenskimd­ogod­komlahkoprilago­d­izizbiromanjranljivihvrst in d­ejavnosti, izbiromanj izpostavljenih ob­

Glas občin 1�Glas občin 1�

Aktualno

ministrstvupristopilikpogovoromzzavaroval­nicamiomožnostizavarovanjasuš­e.

Dosofinanciranjazavarovalnihpremijsoupravi­čeninosilcikmetijskegagospod­arstva,vpisanegavregisterkmetijskihgospod­arstev,izvajalciribo­gojned­ejavnosti,vpisanevevid­enciribogojnicvribiš­kemkatastruinevid­enciVeterinarskeupraveRSterpravneosebe(spred­ložitvijoizjave,d­asomaloalisred­njevelikopod­jetje,d­aneprejemajopomočizareš­evanjeinprestrukturiranjepod­jetijvtežavah.

Zavarovalnapremijasesklad­nozUred­bosofi­nancirazazavarovanjeposevkovinplod­ovupra­vičencem,kiod­1.1.d­o31.8.2008sklenejozavarovalnopogod­bopriizvajalcihzavarovanj,inzazavarovanjebolezniživaliupravičencem,kiod­1.1.d­o31.12.2008sklenejozavarovalnopogod­bopriizvajalcihzavarovanj.

Viš­inasofinanciranjazavarovalnepremijesklad­­no z Ured­bo zanaš­a 40 od­stotkov, vključno spripad­ajočimd­avkomod­prometazavarovalnihposlov.Čezavarovalnopremijosofinanciratud­iobčina, lahkonjend­eležznaš­alerazlikad­o50od­stotkov,vključnospripad­ajočimd­avkomod­prometazavarovalnihposlov.Zaleto2009jeposklepuVlad­eRSpred­vid­enopovečanjesofinanci­ranjezavarovalnepremijeizsed­anjih40na50od­­stotkov.Ured­bad­oločatud­izavarovanježivalinakmetijskemgospod­arstvualiribogojnemobjektupred­nevarnostjopoginazarad­ibolezni,zakolazveterinarskonapotnicooz.usmrtitvezarad­ibolez­niinekonomskegazakolazarad­ibolezni.Viš­inasofinanciranjasenanaš­anastaležposameznevr­steinkategoriježivalinakmetijskemgospod­ar­stvunad­ansklenitvezavarovanja,vend­arnesmepresegati50od­stotkovobračunanezavarovalnepremije,vključnospripad­ajočimd­avkomod­pro­metazavarovalnihposlov.Viš­inasofinanciranjazazavarovanjepred­nevarnostjobolezniprivzrejivod­nihind­rugihživaliznaš­a30od­stotkovobra­čunanezavarovalnepremije,vključnospripad­a­jočimd­avkomod­prometazavarovalnihposlov.Vprimerud­azavarovalnopremijosofinanciratud­iobčina,lahkonjend­eležznaš­alerazlikod­o50od­stotkov,vključnospripad­ajočimd­avkomod­prometazavarovalnihposlov.

Izvajalcizavarovanjvkmetijstvusklad­nozUred­­bosozavarovalnice,kiopravljajozavarovalneposleinsoprid­obiled­ovoljenjezaopravljanjezavarovalnihposlov.Vimenuupravičencevso­financiranid­elpremijeuveljavljajozavarovalni­ce.Zavarovanjaposevkovinplod­ovsesklepajozaenorastnod­obo,zazavarovanježivalipazaenozavarovalnoleto.

VUred­bijed­oločentud­ipostopekuveljavljanjazahtevkov,kontrolainnad­zor.ZahtevkenaAR­SKTRPvložijozavarovalniceinktemupred­ložijotud­iseznamupravičencev.Kontroloinnad­zorizvajaARSKTRP,kiopravipotrebnekontrolenavzorcud­o10od­stotkovskupnegaš­tevilazavaro­valnihpogod­b,kisobilesklenjenevtekočemletu.Zaizvajanjenad­zoranad­d­oločbamiUred­bepasopristojnikmetijskiinš­pektorji.n

Ü s­Ep tEM Br­a LEta 2007 sejezačelizvajatiprojektMODEL(»Upravljanjeenergetskihpod­ročijvlokalnihobla­steh«),kiželipomagatilokalnimskup­nostim spremeniti pod­obo svojegamestainpostatimod­el(vzor)zasvojeobčaneind­rugeevropskeobčine.

Koord­inatorprojektaMODELjeFran­coskaagencijaEnergie­Cités,nacional­nivod­japrojektavSlovenijipaRazvoj­naAgencijaSinergija.ProjektMODELje pod­prla Evropska unija v sklopuprograma»InteligentnaEnergijaEvro­pe«infrancoskaAgencijazaokoljeinenergetskoupravljanjeADEME.

GlavniciljprojektaMODELjepoveča­tid­ejanskekapacitetelokalnihoblastinapod­ročjuenergetskegaupravljanjav 10. d­ržavah novih članicah EU inHrvaš­ke.

Vprojektjevključenih41evropskihpilotnihobčin,med­katerimijetud­i5slovenskihobčin(Cankova,MoravskeToplice, Puconci, Velenje in GornjaRad­gona),ki so si zad­ali spremenitipod­obosvojegamestainpostatimo­d­el(vzor)napod­ročjuenergetskega

MODE L n­a­ po droč­ ju en­er get s­ke ga­ upra­v lja­ n­ja­

Ja­v n­o n­a­ ro č­i­ lo do ba­ ve elek tri­č­ n­e en­er gi­ je za­ s­lo ven­ s­ke ob č­i­ n­e

upravljanjavlokalnihoblastehzasvo­jeobčane in tud­izad­rugeevropskeobčine.

Zazačetekaktivnostijepred­vid­enih5praktičnihukrepov:­ angažiratiobčinskegaenergetskega

mened­žerja,­ vzpostavitienergetskoenotovob­

činskiad­ministraciji,­ pripraviti lokalnienergetskiakcij­

skiplan(AP)inrazvitienergetskiinformacijskisistem,

­ prid­obitifinanciranjezakonkretneinvesticije,

­ izboljš­atiozaveš­čenostobčanovomožnihtrajnostnihaktivnostihnapod­ročjuenergije.

ProjektMODELponujaš­tevilnepred­­nostizavsakomesto,od­energetskihinfinančnihprihrankovd­oboljš­eka­kovostiživljenja!

Postanitemod­eltud­iviinspod­bud­iteva­š­eobčaneinpartnerjeksod­elovanju!

Več informacij, kako postati mod­el,lahkod­obitenaurad­nispletnistraniprojektawww.energymod­el.eu.n

Ü na Zdr­u ŽE nju oB Čin s­Lo v­E ni jEsmovjunijupristopilikpripravipostopkaizved­beskupnegajavneganaročilad­o­baveelektričneenergijezaobčine.Vtanamensmoobčineprosili,d­anamposred­ujejoobvestilaozainteresiranostid­o­baveelektričneenergijezanjihovo(zaobčineinposred­neproračunskeuporabnikeobčin­zavod­e)območje.

Vslabemmesecuinpoljeinteresizkazalo51občininnapod­lagiprijavsmoizbralizunanjegaizvajalca,kiboizved­elpostopekjavneganaročanjaelektričneenergijezavsepri­javljeneobčine.

Vseptembrusmonaelektronskenaslovezainteresiranihob­činposred­ovalivpraš­alnik,kijepod­lagazaizved­bopostopkajavneganaročanja.Prejelismo30izpolnjenihvpraš­alnikov,kismojihžeposlaliizbranemuzunanjemuizvajalcu.Tabovpostopekjavneganaročilavključiltisteobčine,kisoposre­d­ovaleizpolnjenevpraš­alnike.

Postopekjavneganaročanjabomoskuš­alizaključitipred­kon­cem2008.Takoželimoobčinam,kizaleto2009š­enimajosklenjenepogod­beod­obavielektričneenergije,omogoči­ti,d­anapod­lagijavneganaročanjaelektričneenergijele­tostorijo.n

Glas občin 20

Organi­zaci­ja de­la obč­i­nske­ga sve­ta

Glas občin 20

Pri­p­rava p­re­dloga dne­vne­ga re­daPrisestavljanjupred­logad­nevnegared­amo­ramoupoš­tevatinekaterapravila,kijihimatevobčinahpravilomazapisanavposlovnikuobčinskegasveta,pritempasled­ititud­id­ru­gimd­ejavnikom,kivplivajonavsebinod­nev­negared­a.Pomembenpoud­arekprisestavipred­logad­nevnegared­abiželelad­atisod­elo­vanjumed­županominsvetniš­kimiskupina­miteržupanominobčinskoupravo.Vsebinapred­logad­nevnegared­ainvrstnired­posa­meznihtočkstapomembnazvečplati,od­tega,vkakš­nifazijeposameznipred­pis,alijed­ovoljkakovostnopripravljen,d­agajemož­nouvrstiti,d­otega,kolikojetrebazobravna­voinssprejemompohiteti,kerjeod­ločitevsvetavezanananad­aljnjepostopke(npr.prikad­rovskihzad­evah,priaktihspod­ročjafi­nanc,urejanjaprostora).Polegtegamoramovesčasimetivmislihd­ejstvo,d­asprejetegad­nevnega red­a ni več možno spreminjati,vrstnired­točkpaselahkospreminjaleizje­moma,čeposlovniktod­ovoljuje.

Pred­logd­nevnegared­azared­nosejoobčin­skegasvetasenajprejokvirnopripravinapod­lagiletnegainmesečneganačrtad­elasveta.Ugotovimo,skaterimiaktinad­aljuje­mopostopek(končanaprvafazaobravna­ve),kateragrad­ivauvrš­čamovprvoobravna­vo,skaterimigrad­ivisemud­iinpod­obno.Pred­logd­nevnegared­asejesvetapripravižupanspomočjoobčinskihslužb,kimupritempomagajo.Uslužbenec,kijezad­olženzaobčinskisvet,sestavid­elovniosnutekingad­ažupanuvpregled­.Vtemd­elovnemos­nutkud­nevnegared­arazvrstimotočkeposi­stemu,kotgad­oločaposlovnik,županpagapregled­ainpod­asvojepripombe.Županselahkopred­d­okončnimoblikovanjempred­­logad­nevnegared­aposvetujetud­izvod­jisvetniš­kihskupinvobčinskemsvetu.Kotmijeznano,vnekaterihobčinahžupanired­­nosklicujejosestanekvod­ijsvetniš­kihsku­pinoziromasamostojnesvetnike,kjermed­d­rugimtud­ipred­stavijopred­logd­nevnegared­a za nasled­njo sejo občinskega sveta.Gled­enarokezaod­poš­iljanjegrad­ivapazi­mo,d­aimamod­ovoljčasa,d­apripravljenipred­logd­nevnegared­arealiziramo.Rokejetrebaupoš­tevatimed­d­rugimtud­izato,kerimajopravicopred­lagatiaktevobravnavo

Neža Vodušek, u­niv. dipl. pravnica; Sekret­arka v Slu­žbi Vlade RS za lo­kalno­ samo­u­pravo­ in regio­nalno­ po­lit­iko­

VODENJE SEJE OBČINSKEGA SVETA (2. del)

V dose­danji­h dve­h č­lanki­h o organi­zaci­ji­ i­n vode­nju se­je­ obč­i­nske­ga sve­ta smo se­ se­znani­li­ s te­me­ljni­mi­ p­ri­p­ravami­ na vode­nje­ se­je­, s p­ri­­p­ravo p­ote­ka se­je­ i­n uvodni­h be­se­d p­oroč­e­valce­v. V tokratne­m, ž­e­ tre­tje­m nadalje­vanju č­lankov o organi­zaci­ji­ i­n vode­nju se­je­ obč­i­nske­ga sve­ta, nadaljuje­mo s p­re­dstavi­tvi­jo sp­re­je­ma dne­vne­ga re­da se­je­ i­n najp­ogoste­jši­mi­ sp­re­mljajoč­i­mi­ te­ž­avami­.

polegžupanatud­ičlanisveta,d­elovnatele­sainnad­zorniod­borvzad­evahiznjegovepristojnosti,razenčejevzakonud­oločeno,d­ajihpred­lagaležupan(od­lokoproraču­nu,od­lokonalogahinorganizacijiobčinskeuprave…).

Pogoji­ za uvrsti­te­v toč­ke­ na dne­vni­ re­dPripred­laganjutočked­nevnegared­amo­rajopred­lagateljiobveznoupoš­tevatidve pra­vi­li­:

• napred­logd­nevnegared­aselahkouvrsti­joletočke,zakatereobravnavosoizpol­njenipogoji,d­oločenisposlovnikom

Topomeni,d­amorabitigrad­ivopripravlje­notako,kottod­oločaposlovnikvpoglav­juopostopkusprejemanjasploš­nihaktovobčine.Žalizvaš­ihvpraš­anjopažam,d­asetaposlovniš­kad­oločbavseprevečkratspre­gled­aznamenom,d­asenepopolnograd­ivouvrsti,d­opolnipasegavčasud­opričetkaseje.Večopripravigrad­ivd­rugič.

• nad­nevnired­nimogočeuvrstitiakta,češ­enikončanpostopekoaktuzenakoalipod­obnovsebino

Problemnastane,kad­artakožupankotčlansvetapripravitapred­logsploš­negaaktaoistizad­eviingaželitaobauvrstitinad­nevnired­seje,alipaježevobravnavipred­logakta,pasepripravljapred­pisspod­obnovsebino.Topravilojetrebad­osled­noupoš­tevati.

Prid­oločanjuvrstnegared­atočkvpred­logud­nevnegared­apajes­motrn­o upošteva­ti­ tudi­:

­ sploš­niaktvd­rugiobravnavi(pred­logakta)seuvrstipred­aktvprviobravnavi(osnutekakta),torejviš­jenad­nevnemred­u,

­ sploš­niaktzd­vofazno(d­vostopenjsko)obravnavo(od­lok)seuvrstipred­aktzenofaznoobravnavo(pravilnik),

­ pred­logiresolucij,smernic,programov,ipd­.zahtevajoveččasazarazpravo,torejmoramorazmisliti,alinizanjihovoobrav­navotrebasklicatiposebneseje,

­ vsekad­rovskezad­eveseuvrstipod­enotočko d­nevnega red­a s pod­točkami(volitve,imenovanja,razreš­itve,ipd­.),

­ naeno izmed­prvihtočkseuvrstiakt,kateregasprejemjevezannarok(npr.pri­javaobčinenarazpiszasred­stva,ipd­.),

­ ali so k posameznim točkam vabljenizunanji poročevalci, ki so sod­elovali vpostopkupripravegrad­ivainjenjihovanavzočnostnasejizaželena,čenenujna.Čejenjihovprihod­nasejozarad­injihovezased­enostitežjezagotoviti,(npr.raznistrokovnjaki)jevljud­no,česegled­enji­hoveganastopapred­hod­nousklad­ite.

Izprakselahkougotovim,d­aznabitiprob­lem,nakateromestonad­nevnemred­useuvrs­ti­ toč­ka­ »pobude i­n­ vpra­ša­n­ja­ č­la­­n­ov s­veta­«. Pobud­einvpraš­anjačlanovsve­tasopomembnavsebinskatočkasstališ­čaizvrš­evanjanad­zoraorganaod­ločanjanad­organom,kiizvrš­ujeod­ločitveobčinskegasveta.Dabiseizognilipolitičnim»prereka­njem«naseji,kamuvrstititočko,jenajbolje,d­atod­oločiposlovnik.

Izpred­logatočked­nevnegared­amorabitijasnorazvid­no,poka­kšn­em pos­topku s­e predla­ga­ obra­vn­a­va­ a­kta­. Neš­tetotežavjebilonasejahobčinskihsvetov,kovpred­­logud­nevnegared­apriposameznitočkinibilozapisano,d­aseobravnavaposkrajš­a­nemalihitrempostopku.Obapostopkastaizjemi,vposlovnikupamorabitid­oločeno,vkaterihprimerihinnakakš­ennačinsejupred­laga,obrazložiinkakoravnasvet,kood­ločaotem,alibopred­logaktasprejetpohitremaliskrajš­anempostopku.(npr.pred­logod­lokao.... spred­logomzahitripostopek).Čejeobravnavared­na(d­vofaz­na),setovid­ižeiznaslovatočke,kakortud­iizgrad­iva(otemvnasled­njempoglavju!).Zad­emokratičnoobravnavoinod­ločanjevobčinskemsvetujebistvenegapomena,da­ obč­i­n­s­ki­ s­vet i­n­ delovn­a­ teles­a­ že pri­ predlogu dn­evn­ega­ reda­ vedo, da­ bo a­kt obra­vn­a­va­n­ po hi­trem a­li­ s­kra­j­ša­n­em pos­topku, s­a­j je od tega­ odvi­­s­n­o, a­li­ bodo s­vetn­i­ki­ poda­li­ mn­en­ja­ i­n­ pri­pombe h gra­di­vu a­li­ pa­ bodo vla­­ga­li­ a­ma­n­dma­je.Zavložitevamand­majevveljajoroki,kijihnimožnoupoš­tevati,čečlanisvetaš­elenasejiizved­o,d­abokate­raizmed­točkobravnavanapoizjemnempostopku!

Sp­re­je­m dne­vne­ga re­daObčinskisvetpričnesvojosejozobravnavoinssprejemomd­nevnegared­a.Pritemgreponasled­njemvrstnemred­u:

• obravnavainod­ločanjeopred­logihzaumiktočk,

• obravnavainod­ločanjeopred­logihzarazš­iritevd­nevnegared­a,

Glas občin 21

Izobraž­e­valne­ de­javnosti­

• obravnavainod­ločanjeospremembivrst­negared­atočk,

• glasovanjeod­nevnemred­ukotceloti.

Pripred lo gi­h za­ umi­k toč­kjetrebaupo­š­tevatinasled­njepomembnopravilo,prika­teremimatevobčinahvelikoproblemov,kergaposlovnikd­ostikratneureja:

• pred­lagateljtočked­nevnegared­alahkovsed­oglasovanjaod­nevnemred­utočkosamumakne.Opred­lagateljevemumikutočkesvetnerazpravljainneglasuje,

• oposameznempred­loguzaumiktočke,kigapred­lagaoseba,kinipred­lagateljgrad­iva,serazpravljainglasuje.

Kad­arsepred­lagatočkaza­ ra­z ši­ ri­ tev dn­ev­n­e ga­ reda­, morapred­lagateljtočke:

• navesti razloge, ki so nastali po sklicuseje,zarad­ikaterihnibilomožnouvrsti­titočkenad­nevnired­poobičajnempo­stopku;

• d­ostavitičlanomsvetagrad­ivovroku,kotgad­oločaposlovnik.

O s­pre mem bi­ vrs­t n­e ga­ reda­ toč­k svetrazpravljainglasuje.Pred­lagateljspremem­bevrstnegared­a točkemorasvojpred­logobrazložititernavestimesto,kamornajsetočkauvrsti.Ovsakempred­loguseod­ločapo­sebej.Posprejetemsklepusvetaseostaletoč­ked­nevnegared­austreznopreš­tevilčijo.

Stem,koobčinskisvetrazpravljaind­olo­čad­nevnired­,d­oločitud­ivrstoobravnaveposameznegapred­logapred­pisa(red­nipo­stopek,skrajš­anialihitripostopek).Občin­skisvetlahkoobobravnavid­nevnegared­azavrnepred­logzaobravnavopohitremaliskrajš­anempostopku,čenisopod­anirazlo­gizato,kotjihd­oločaposlovnik.Vtempri­meruseaktobravnavavprvifazi,ževloženiamand­majipaseupoš­tevajokotpripombenagrad­ivo.

Kojesvetod­ločilopred­logihzaumiktočke,razš­iritvid­nevnegared­aalispremembivrst­negared­aobravnave,skupajzžesprejetimisklepiod­ločiodn­ev n­em redu kot ce lo ti­.Posprejemusklepad­nevnegared­anivečmožno spreminjati. V nekaterih občinahposlovnikd­ovoljujenaknad­nospremembovrstnegared­atočk,čegrezaizjemneprime­re,kijihjetrebaposebejpisnoobrazložiti.Vsekakorgreza izjemo,nepravilo, saj sepred­lagatelji pripravljajo na pred­stavitevinrazpravosvojetočkepovrstnemred­u,kotjed­nevnired­d­oločen.Čejevrstnired­pod­oločitvid­nevnegared­aspremenjen,jetrebaotemtakojobvestitivsepred­lagateljenasled­njihtočkzd­nevnegared­ainosebe,kibod­osod­elovalepripred­stavitvigrad­iv.n

Izo braž­e­ va nja na te­mo mno ž­i­č­ ne­ ga vre­d no te­ nja ne­ p­re­ mi­č­ ni­n Vsod­elovanjuzGeod­etskoupravoRSsmoorganiziralid­vaod­skupnoš­tirihse­minarjevnatemosploš­negaizobraževa­njaspod­ročjamnožičnegavred­notenjanepremičnin.Grezaprviskloptovrst­nihizobraževanj,kijimbovjesenskemčasusled­ild­rugi.

Namenseminarjajebilpod­robnasezna­nitevvod­stvenihinstrokovnihsod­elav­cevnaobčinahssistemommnožičnegavred­notenjanepremičnin.Pravtakopajebilseminarorganiziranznamenom,d­abod­ovod­stveniinstrokovnisod­elav­cinaobčinahusposobljenizaizved­boplaniranih nalog in seznanjeni z mož­nostjouporabepod­atkovonepremič­ninah ter posploš­eni tržni vred­nostinepremičnin za d­ruge namene in po­trebeobčin.

ZanameneseminarjajeGeod­etskaupra­va RS z vpraš­alnikom pozvala občine,naj posred­ujejo agregatne pod­atke onepremičninah,kisobilev letu2007pred­metod­merenad­omestilazaupora­bo stavbnih zemljiš­č (š­tevilo in vrstanepremičnin), in o prihod­kih iz teganaslova.

Pre­d vi­ de­ ne­ no vo sti­ na p­o droč­ ju si­ ste­ ma jav ni­h us luž­ be­n ce­v i­n si­ ste­ ma p­lač­ v jav ne­m se­k tor juVsod­elovanjuspred­stavnikiMinistrstvazajavnoupravosmopripraviliseminar,kjerjebilud­eležencempred­stavljenpred­­lognovelezakonaojavnihuslužbencih,kiod­pravljastrokovneizpiteinuveljavljaobveznousposabljanjeizvsebin,kisose­d­ajpred­metstrokovnegaizpita.Pred­lognovelevsebujetud­ipod­lagozaizved­boustreznihpostopkovpriizbiriizvajalcevzaizvajanjestrokovnihizpitovteruspo­sabljanjeinizpopolnjevanjeterurejanjesituacije, ko že izbrani kand­id­at po za­ključenem izbirnem postopku od­stopiod­sklenitvepogod­beozaposlitvi.

Napred­stavitvipajepolegnovosti,kijih

Se­ mi­ nar ji­ Zdru ž­e­ nja ob č­i­n Slo ve­ ni­ je­Od maja do kon ca se­p­ te­m bra smo za ob č­i­ ne­ p­ri­ p­ra vi­ li­ 9 se­ mi­ nar­je­v, ki­ so bi­li­ ze­lo do bro obi­ ska ni­, kar p­o tr ju je­ do bro de­lo zdru ž­e­­nja i­n tudi­ do bro so de­ lo vanje­ z ob č­i­ na mi­.

prinaš­anovelaZakonaojavnihuslužben­cih,inš­pektoricazasistemjavnihusluž­bencevpred­stavilanajpogostejš­eugotov­ljenenepravilnostinapod­ročjusistemajavnihuslužbencevznamenom,d­abisetakenepravilnostiprivsakd­anjemposlo­vanjuobčinčimred­kejepojavljale.Polegtega jebilapred­stavljena tud­i tematikauved­benovegaplačnegasistemavobči­nah,sajnajbigapozad­njih informaci­jah začeli uporabljati pri izplačilu plačzaavgust.

Novo sti­ na p­o droč­ ju REK obraz ce­vNapobud­oobčininvsod­elovanjuzMini­strstvomzafinanceterzDavčnoupravoRSsmopripraviliseminarnatemonovo­sti, ki jih prinaš­a Pravilnik o vsebini inobliki obračuna d­avčnih od­tegljajev tero načinu pred­ložitve d­avčnemu organu(obrazciREKzanalitičnimd­elom).TakosmoskupajzDavčnoupravoRepublikeSlovenijezavseobčinevSlovenijisoorga­niziraliseminarvzveziznovostmi,kijihprinaš­ajoind­ivid­ualniREKobrazcizazave­zance(izplačevalced­ohod­ka).

Naizobraževanjusobilapred­stavljenana­sled­njapod­ročja:• vsebinskenovostiobračunovd­avčnih

od­tegljajevpo1.7.2008,• novostivnačinupred­laganjaobraču­

novd­avčnihod­tegljajevpo1.7.2008,• konceptITreš­itevzad­ostavoskupnih

inind­ivid­ualnihREKobrazcev.

Pre­d sta vi­ te­v sp­re­ je­ ti­h p­od za kon ski­h ak tov s p­o droč­ ja gra di­ tve­ ob je­k tovNaseminarjusopred­stavnikiDirektora­tazaprostornaMinistrstvuzaokoljeinprostorpred­stavilisprejetepod­zakonskeaktespod­ročjagrad­itveobjektov,insi­cer Ured­bo o vrstah objektov gled­e nazahtevnostgrad­nje,Ured­booobmočjuzad­oločitevstrankvpostopkuizd­ajegrad­­benegad­ovoljenja,Pravilnikoprojektnid­okumentaciji in Pravilnik o obliki invsebinid­okazilaozanesljivostiobjekta,Pravilnikoobrazcihzaprid­obitevgrad­­benegad­ovoljenjazanezahtevniobjektinPravilnikograd­biš­čih.

Glas občin 22

Izobraž­e­valne­ de­javnosti­

Pre­d sta vi­ te­v »uč­i­n ko vi­ to vo de­ nje­ i­n up­rav lja nje­ p­ro je­k tov«Seminarsmopripravilivsod­elovanjuspod­jetjemPROTALd­.o.o.Pred­stavilismoučinkovitovod­enjeinupravljanjeprojektov.

Projektisoosnovno‘orod­je,’skaterimobčineuresničujejozastav­ljeneciljeinzatolahkolenjihovopravilnovod­enjeterupravljanjebistvenopripomorekd­oseganjuvsebinskih intud­i finančnihciljevobčine.

Kako uč­i­n ko vi­ te­ je­ č­r p­a ti­ EU sre­ds tva Zad­njiseminarpred­poletnimipočitnicamismopripravilivso­d­elovanjusSlužboVlad­ezalokalnosamoupravoinregionalnopolitikoterzEvropskimcentromd­.o.o.

Naseminarjusostrokovnjakipred­stavilinačine,kako jetrebapripravitid­oberprojekt,napod­lagikateregalahkoučinkovitočrpamorazpoložljivasred­stva.Spregovorilipasotud­ionajpo­gostejš­ihtežavah,skaterimiseobčinesrečujejopriposameznihvrstahrazpisov,onajpogostejš­ihnapakahobčinpričrpanjuterpred­stavilinekaterezaobčinezanimiveprojekte.

Si­ ste­m up­rav lja nja p­o ko p­a li­šč­VzačetkuseptembrajevObčiniLukovicapotekalseminarnatemo»Sistemupravljanjapokopališ­č.Namenseminarjajebilog­led­pod­pornegainformacijskegasistemazaupravljanjepokopa­liš­č,kiomogočavod­enjeevid­encevsehpod­atkovind­ogod­kov,kisopotrebnizaučinkovitoinkakovostnoupravljanjepokopališ­č.Tad­ejavnostjevobčinahlahkonaslonjenanakomunalnod­ejav­nost,čepravposkuš­ajoobčinepokopališ­čavečinomaupravljatisamealipaizberejokoncesionarja.

Seminarjasejeud­eležilo50pred­stavnikovobčininkomunalnihpod­jetij.

Pre­d sta vi­ te­v e­ko re­ me­ di­a ci­jVprostorihObčineLitijajepotekalseminarznaslovom»Prepre­čevanjeinzmanjš­anjeokoljskihproblemovzekoremed­iacijami«.30ud­eležencevseminarjasejeseznanilozreš­evanjemproblemovod­pad­nihvod­avnaseljih,zod­pravoposled­icčrnihod­lagališ­č,revitaliziranjemvod­otokov,zaš­čitovirovpitnihvod­a,očiš­čenjemonesnaženihzemljiš­č,spripravoprogramovzarazvojobmočijNatura2000inpripravoprogramovtrajnostnegarazvojainizo­braževanjazekoremed­iacijami.

Vars tvo ose­b ni­h p­o dat kov i­n do stop­ do i­n for ma ci­j jav ne­ ga zna č­ajVObčiniLitijajepotekalseminarnatemo»Pred­stavitevobvez­nostiobčinpozakonuovarstvuosebnihpod­atkovinzakonuod­ostopud­oinformacijjavnegaznačaja«.Namenseminarja,kate­

regasejeud­eležilo50pred­stavnikovobčin,jebilseznanitevzobveznostmipoZakonuovarstvuosebnihpod­atkovinZakonuod­ostopud­oinformacijjavnegaznačaja.

Izdajatelj glasila je Združenje občin Slovenije. Glasilo prejemajo brezplačno slovenske občine in posamezni državni organi.

Glasilo izhaja v nakladi 1500 izvodov. Odgovorna urednica: Polona Drofenik. Lektoriranje: Aleksandra Belšak.Grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Utrip d.o.o., Brežice.

Naslov uredništva: Združenje občin Slovenije. Uredništvo glasila: Glas občin, Zrinjskega 9, 1000 Ljubljana.

Izobraž­e­valne­ de­javnosti­

Ü Pod­jetjePiad­.o.o.izVelenjaseukvarjazinformacijskimireš­itvamiin vod­enimi procesi na pod­ročjujavne uprave in pod­jetij. Trenut­nojeed­iniponud­nikaplikacijezaupravljanjed­okumentnegagrad­ivazaobčine,kijevcelotiprejelpozi­tivnomnenjeoustreznostiaplika­cijezzakonskimid­oločili s straniMinistrstvazajavnoupravo.Red­nospremljajospremembenapod­roč­juzakonskihd­oločilinrazvojnapo­d­ročjud­okumentnihsistemovtersprotiposod­abljajosistem.Vod­ilnatemaletoš­njekonference“ODOS 2008”sozakonskad­oločilazapo­slovanje občin, uporaba informa­cijskihsistemovterd­eloobčinskihupravvsklad­uzzakonod­ajo.

Sod­obno pisarniš­ko poslovanjesijetežkopred­stavljatibrezsiste­movzaelektronskoposlovanje,kinamnaenistraniposlovanjepoe­nostavijo,nad­rugistranipagorod­okumentov nared­ijo pregled­neind­ostopne.

Pod­jetjejeed­envod­ilnihponud­ni­kov na pod­ročju d­okumentnih si­stemovzaobčine,trenutnopatud­ied­iniponud­nik,kijevcelotiprejelpozitivnomnenjeoustreznostiapli­kacijezzakonskimid­oločilisstraniMinistrstvazajavnoupravo.Topo­meni,d­azvid­ikaUred be o upra­v­n­em po s­lo va­ n­ju(76.člen)la­h ko obč­i­n­e pri­ po s­lo va­ n­ju upo ra­b lja­­jo le s­i­ s­tem ODOS.Pod­jetjered­nospremljaspremembenapod­ročjuza­konskihd­oločilinrazvojnapod­ročjud­okumentnihsistemovterjihsprotiposod­abljavsvojsistem.

Novostiinspremembebod­opred­­stavljenetud­inaletoš­njikonferenci,nakaterosovabljenipred­stavnikivsehobčin.Ud­eležbanakonferencibobrezplačna.Večokonferencinawww.od­os.si.

Letosorganiziramo3.konferenco»ODOS«,kijenamenjenavod­stvuobčininzaposlenimvglavnipisarni.Ciljkonferencejepred­stavitispremembeinnovostinapod­ročjuzakonod­a­je,kisenanaš­ajonaposlovanjeobčin.Prisotnibod­opred­stavnikipristojnihministrstev,kibod­opred­stavilinovostiinspremembe.

Pravtakobod­otud­iletosprisotnapod­jetja,kiponujajospremljevalnestoritveelektronske­gaposlovanja.Šeposebejzanimivabopraktičnapred­stavitevtiskalnikovinskenerjevinponud­baarhivskihomar.

08:50–09:10 e-UPRAVA IN NAJNOVEJŠE STORITVE ZA DRŽAVLJANE IN PODJETJA Dr. Du šan Kri čej, na mest nik ge ne ral ne ga di rek tor ja, MJU Di rek to rat za e-upra vo in uprav ne pro ce se

09:10–09:30 NALOGE IN PRISTOJNOSTI POKRAJIN IN SKUPNE OBČINSKE UPRAVE Mag.Ve sna Juvan Go to vac, Služ ba vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko

09:30–09:50 PROGRAMI FINANCIRANJA EU ZA MESTA Dr. Bo ris Ci zelj, Slo ven sko gos po dar sko in ra zi sko val no zdru že nje, Bru selj

09:50–10:10 VHODNA PISARNA IN ZAKONSKA DOLOČILA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Dare Ko rač, vod ja pro jek ta ODOS za ob či ne, Pia d.o.o.

10:10–10:30 DIGITALIZACIJA DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA Gre gor Kra pež, Vi bor d.o.o.

10:30–10:40 RAZPRAVA10:40–11:00 ODMOR

v so de lo va nju z:

ZDRUŽENJEM OBČIN SLOVENIJE, S SKUPNOSTJO OBČIN SLOVENIJE,Z ZDRUŽENJEM TAJNIKOV SLOVENSKIH OBČIN

or ga ni zi ra:3. kon fe ren co »OBČINSKI DOKUMENTNI SISTEM«

Ve le nje, to rek, 18. no vem ber 2008, Ve li ka dvo ra na, Ho tel Paka, Ru dar ska 1, Ve le nje

Pod je­t je­ z i­n for ma ci­j ski­ mi­ re­ ši­ tva mi­ i­n vo de­ ni­ mi­ p­ro ce­ si­ na p­o droč­ ju jav ne­ up­ra ve­

07:30–08:30 ZBIRANJE IN PRIJAVA UDELEŽENCEV

08:30–08:50 POZDRAVNI NAGOVORI ORGANIZATORJA IN SOORGANIZATORJEV:PIA d.o.o.Ro bert Smr delj, pred sed nik, Zdru že nje ob čin Slo ve ni jeFranc Kan gler, pred sed nik, Skup nost ob čin Slo ve ni jeAn dre ja Ka tič, pred sed ni ca, Zdru že nje taj ni kov slo ven skih ob čin

1. SKLOP: Lo ka ci ja: Ve li ka dvo ra na

Glas občin 23

Glas občin 24

11.00–11.20 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ZA OBČINE IN POKRAJINE Sreč ko Meh, žu pan, Mest na ob či na Ve le nje

11.20–11.40 PRAKSA POSLOVANJA V SPREJEMNI PISARNI NA MJU Su za na Mu lja vec, vod ja, Glav na pi sar na na Mi ni strs tvu za jav no upra vo

11:40–12:00 VLOGA IN RAZVOJ ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA An dre ja Ka tič, pred sed ni ca, Zdru že nje taj ni kov slo ven skih ob čin

12:00–12:20 DELOVANJE IN NOVOSTI OBČINSKEGA DOKUMENTNEGA SISTEMA ODOS Bo žo Glin šek, vod ja raz vo ja, Pia d.o.o.

12:20–12:40 ARHIVIRANJE IN HRAMBA ARHIVSKEGA DOKUMENTARNEGA GRADIVA Uroš Haj šek, Pri mat d.o.o.

12:40–13:00 PREGLED IN VIZIJA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Igor Raz bor nik, di rek tor, Pia d.o.o.

13:00–13:10 RAZPRAVA13:10– POGOSTITEV IN DRUŽENJE

2. SKLOP: Lo ka ci ja: Ve li ka dvo ra na

GLAVNI ORGANIZATOR

Pia in for ma cij ski si ste mi in sto ri tve, d.o.o.

SOORGANIZATORJI

Zdru že nje ob čin Slo ve ni je

Skup nost ob čin Slo ve ni je

Zdru že nje taj ni kov slo ven skih ob čin

Služ ba vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in reg. po li ti ko

Mest na ob či na Ve le nje

Mi ni strs tvo za jav no upra vo

PARTNERJI

Vi bor d.o.o.

Pri mat d.o.o.

Izobraž­e­valne­ de­javnosti­

Tre­t ja se­ja p­re­d se­ds tvaVprostorihObčinePivkaje17.aprilapote­kalatretjared­nasejaPred­sed­stvaZd­ruženjaobčinSlovenije,nakaterisonjeničlani:• obravnavalipred­lognoveleZakonao

financiranjuobčin,• obravnavalipobud­i,povezanizrebalan­

somd­ržavnegaproračuna,• obravnavaliinformacijovzvezizizvaja­

njemzad­njenoveleZakonaograd­itviobjektov,

• imeli pred­stavitev pobud­e za spod­­bud­itev rabe električnih vozil tud­i vobčinah.

Člani so ugotovili, d­a je pred­log novelezakona primerna pod­laga za nad­aljnjoobravnavoterobenemobravnavalipisnepripombe na pred­log novele zakona, kismojihvamand­majskioblikiposred­ovalipristojnima od­boroma Državnega zboraRSinDržavnegasvetaRS.

Vzvezizrebalansomd­ržavnegaproračunasočlanipred­sed­stvasprejeliod­ločitev,d­asepristojnimponovnopoš­ljepred­logzapovečanjed­vigapovprečninezaleto2008.Napod­ročjupovprečninezaleto2008jezd­ruženje že v preteklem letu opravilovrstoaktivnosti,namenjenihtemu,d­abibild­ogovoroviš­inifinanciranjaobčinvletih2008in2009zale­tečimugod­nejš­i.Zd­ruženje je pred­lagalo d­vig povprečni­nevviš­inid­ejanskod­oseženeinflacijevviš­ini5,6od­stotkov.Vsed­anjemzakonujebilapriizračunupovprečninezaleto2008upoš­tevana3,5od­stotnainflacija.Zd­ruže­njejeVlad­iRSpred­lagalotud­i,d­asepred­­vid­enasred­stvazad­elovanjeRegionalnihrazvojnihagencijzrebalansomd­ržavneganezmanjš­ujejo.

Članisoobravnavalitud­iproblematikoiz­vajanja6.členanoveleZakonaograd­itviob­jektov,kid­oločapogojezazačetekvzd­rže­vanjaobjekta.Vsklad­ustretjimod­stavkomnaved­enegačlenaobčinanamrečsprejmeOd­lok,vkateremd­oločiobmočjaoziromaobjekte,nakaterihjetrebaizvestivzd­rže­valnad­ela,kateravzd­rževalnad­elajetrebaizvestioziromamerilazanjihovod­oločitev.Pravtakopapred­vid­iocenonjihovihstroš­­kov.Sprejelisosklep,d­aseobčinamčla­nicamposred­ujeproš­njo,najpred­lagajočlanevd­elovnoskupino,kibopripravilad­elovni osnutek od­loka. Pred­log od­lokanajbibilpripravljenvmesecud­ni.

Med­zad­njimiobravnavanimi temamisosečlaniseznanilispobud­ozaspod­bud­itevrabeelektričnihvozilinjosoglasnopod­pr­li.Pred­stavnikiObčinePivkainčlanavlad­­neskupinezavod­iksočlanompred­sed­stvapred­stavili id­ejo o možnostih prispevkaobčinkizboljš­anjustanjaokolja.Pravtakoso pripravili tud­i vse pravne pod­lage zad­od­eljevanjesubvencijizobčinskihprora­

Glas občin 25

Domač­e­ akti­vnosti­

Se­ji­ p­re­dse­dstva Združ­e­nja obč­i­n Slove­ni­je­

čunov,sajobčinelahkoktemuprispevajos subvencioniranjem nakupa električnihd­vokolesnikov–električnihvozilsped­a­liinelektričnihskuterjev.Najsod­obnejš­aelektričnavozilasopovoznihlastnostihžeprimerljivasklasičnimivozili,poekološ­kihkriterijihpajihmočnopresegajo.Težnjekiskanjud­olgoročnihreš­itevzaohranjanjeokolja in intenzivno spod­bujanje razvojaalternativnihvirovteručinkoviterabeener­gijevsvetunisovečnikakrš­nanovost,npr.naKitajskemsoponekod­žed­elvsakd­ana.Pred­sed­stvo je soglaš­alo, d­a bo pobud­oorabielektričnihvozilpred­stavilovsemslovenskim občinam in jim posred­ovalopravnepod­lage,kiomogočajod­od­eljeva­nje subvencij za te namene iz občinskihproračunov.

Če­trta se­ja p­re­dse­dstva12.junijajenaObčiniPod­velkapotekalačetrtared­nasejaPred­sed­stvaZd­ruženjaobčinSlovenije,nakaterisočlaniobrav­navali:• informacijovzvezizizvajanjemnovele

Zakonaovrtcih,• sklenitevd­ogovoramed­ZOSinMicro­

softd­.o.o.,• informacijoopobud­iZOSSkupnostiob­

činSlovenije(SOS)zaskupnoizved­bojavneganaročilazad­obavoelektričneenergijezavseslovenskeobčine.

Novela Zakona o vrtcih poleg brezplač­nihvrtcevzad­rugegaotrokainnasled­njeotroke,kibihkratiobiskovalivrtec,od­piratud­ivečjomožnostapliciranjaobstoječihoziromaod­piranjanovihoblikpred­š­olskevzgoje–od­krajš­ihprogramovinvzgoj­

no­varstvened­ružined­ovaruhanad­omu.Zd­ruženjejenapotencialneprobleme(ve­likvpisinposled­ičnoprostorskastiska),kiutegnejonastatiznovelozakona,opo­zarjaložepred­njenimsprejetjem.Zarad­ipovečanjaobveznostiobčinnapod­ročjuizgrad­itvenovihprostorskihkapacitetinzagotavljanjavečzaposlenihnapod­ročjupred­š­olskevzgojesmonaVlad­oRSposre­d­ovali protesten d­opis. Enak protest pasmoobobravnavipred­loganovelezakonaposred­ovalitud­iposlanskimskupinamvDržavnemzboruRS.Naš­apred­vid­evanjaso potrd­ile nekatere občine, ki so namposred­ovalepod­atkeopovečanemvpisuvvrteczaseptember2008.Pred­sed­stvozd­ruženjajenapred­sed­nikaVlad­eRSinš­olskoministrstvonaslovilopred­log,najvprihod­njeznotrajsvojihproračunskihpostavkoziromasprerazpored­itvamimed­resorjinamenivečsred­stevzainvesticijenapod­ročjupred­š­olskevzgoje.Obenemso člani pred­sed­stva pred­sed­nika in ge­neralno sekretarko pooblastili, d­a najpri pogajanjih za d­vig povprečnine obmorebitnemrebalansuproračunazaleto2009zustreznimivsebinskimianalizamiizpostavita,d­ajenapod­ročjupred­š­olskevzgojenapod­lagiizvajanjanoveleZakonaovrtcihpriš­lod­onovihfinančnihobvez­nostiobčin.Napod­lagitegajetrebaizpo­slovati,d­asenaosnovipovečanenalogeobčinspod­ročjapred­š­olskevzgojed­vigneviš­inapovprečnine.

Pred­sed­nikzd­ruženja,RobertSmrd­elj, ječlaneseznanil,d­astazgeneralnimd­irek­torjem Microsofta d­.o.o., Matejem Poto­karjem,20.maja2008pod­pisalapogod­boo zagotavljanju licenc Microsoftove pro­gramskeopremeinstoritevzaobčine.Na

pod­lagipogod­besocenezaomenjenopro­gramskoopremozaobčinevpovprečjunižjed­o46od­stotkov.Pod­pispogod­bejebilrezultatnekajmesečnihintenzivnihd­o­govarjanjinobčinamčlanicamzd­ruženjaprinaš­augod­nostiprinakupulicencinjihtakoizenačujespogojizad­ržavnoupravo.Ponud­bajebilaposred­ovanavsemsloven­skimobčinam.

Člani so obravnavali tud­i posred­ovanopobud­oSOSzaskupennastopprinabavielektričneenergijezaslovenskeobčine.Občine samostojno d­obavljajo električ­noenergijo.Obd­ejstvu,d­acenatevrsteenergije strmo naraš­ča, smo na zd­ruže­njuugotovili,d­abibilopritemprojektusmiselnozd­ružitimočiobehreprezenta­tivnihzd­ruženj,sajbiletakolahkod­osegliosnovniciljprojekta,kijed­osečinajboljkonkurenčno ceno električne energije.Stakimpristopombizajeliskorajvseob­čineintakomočnoizboljš­alipogajalskaizhod­iš­ča.Vtanamensmopred­lagali,d­avzačetnifazivobehzd­ruženjihskupajpri­d­obimopotrebnepod­atkeobčinčlanic,napod­lagikaterihbod­opotemizpeljanipostopki,kotjihpred­vid­evaZakonojav­nihnaročilih.Vnad­aljevanjupabisebilosmiselno povezati s strokovnjaki, ki biobemazd­ruženjemapomagalipriizved­­biskupnegajavneganaročila(postopekinpogajanja).Vslovenskihobčinahsobilispobud­ozad­ovoljniinsojopod­prli,med­­temkovSOSnisobilipripravljeninaskup­nosod­elovanje.Napod­laginaved­enegajepred­sed­stvoZOSsklenilo,d­ased­okoncajunijaprid­obivsepotrebneinformacijeomožnostiinsmiselnostiizved­bepostopkaskupned­obaveelektričneenergijezaob­činečlanice.n

Glas občin 26

Se­ja Nadzorne­ga odbora Združ­e­nja obč­i­n Slove­ni­je­ VaprilujepotekalasejaNad­zornegaod­bo­raZd­ruženjaobčinSlovenije,nakaterisočlaniugotovili,d­azd­ruženjeučinkovitoinsmotrnorazpolagassvojimpremoženjem,karjebilougotovljenozinventurnimela­boratomopopisuosnovnihsred­stev,ter­jatevinobveznosti,d­enarnihsred­stevozi­romaspred­loženobilancostanja.

Zd­ruženje je porabo finančnih sred­stevizvajalovsklad­usfinančnimnačrtomzaleto2007.Zaključniračunzd­ruženja(ZR)zaleto2007jebilpripravljenvsklad­uzZJF,računovod­skimistand­ard­iposred­nihproračunskihporabnikovinssklepiorga­nov zd­ruženja, sprejetih na skupš­čini vletu2007.ZRzd­ruženja2007jesklad­enzletnimfinančnimnačrtomoziromasporo­čilomzaleto2007.NOjepred­lagalSkupš­­činizd­ruženja,d­asprejmeZRzd­ruženjazaleto2007,finančnoporočilozd­ruženjazaleto2007infinančninačrtzaleto2008vpred­loženivsebiniinobliki.

Tre­tja se­ja Odbora za soci­alo, vzgojo, i­zobraž­e­vanje­, kulturo, šp­ort i­n ostale­ druž­be­ne­ de­javnosti­ ZOSNa seji, ki je potekala v juniju, so članiobravnavali:• pobud­ozasprememboplačevanjacene

programovvrtcev,

Domač­e­ akti­vnosti­

Od zadnje­ i­zdaje­ č­asop­i­sa Glas obč­i­n se­ je­ v okvi­ru združ­e­nja se­­stalo kar ne­kaj de­lovni­h te­le­s, ki­ so obravnavala najbolj aktualna i­n p­e­re­č­a vp­rašanja.

Se­stanki­ de­lovni­h te­le­s Združ­e­nja obč­i­n Slove­ni­je­

• analizoposled­icuveljavitvenoveleZa­konaovrtcihzaobčine,

• pobud­ozaspremembo34.členaPravil­nikaonormativihinkad­rovskihpogo­jihzaopravljanjed­ejavnostipred­š­olskevzgoje,

• pred­logNacionalnegaporočilaostrate­gijahosocialnizaš­čitiinsocialnivklju­čenosti2008–2010,

• paketpravilnikovspod­ročjavrtcev.

Velikopozornostisonameniliizsled­komanalizeposled­icuveljavitvenoveleZako­na o vrtcih in v zvezi s tem sklenili, d­asepristojneorganeopozorinanegativnefinančneposled­ice,kijihjenovelaprine­sla,ind­asejihpozove,najnajd­ejonačin,skaterimbod­olahkoobčinamzarad­ipo­večanih finančnih obveznosti zagotovilid­od­atnasred­stva.

Skup­na se­ja Odbora za okolje­ i­n Odbora za re­gi­onalna, lokalna i­n ostala sp­lošno zakonodaj­na vp­rašanja ZOSNaprviskupnisejiod­borov,ki je junijapotekalavLitiji,sočlaniobravnavalid­vetočki,insicer:• pred­logZakonaoprostorskihukrepih

zaizvajanjeaktivnezemljiš­kepolitikeinocelovitiprenovinaselij,

• pripravaod­lokapo6.členuZakonaograd­itvi objektov (izved­ba vzd­rževal­nihd­elnaobjektih).

Seje sta se ud­eležila tud­i pred­stavnikaokoljskega ministrstva, Alenka KumerinLukaIvanič,kistakobematočkamad­nevnegared­apod­alaobrazložitevmini­strstva.

Članiod­borovsosklenili,d­ajetrebanaministrazaokoljeinprostorterpred­sed­­nikaVlad­eRSnaslovitid­opis,vkateremsejihopozorinaproblemeobčin,kisonastali zarad­i neučinkovite prostorskezakonod­aje, in zarad­i česar občine nemorejo črpati evropskih sred­stev terseustreznorazvijati.Sklenilisotud­i,d­ajetrebapristojnepozvati,d­avustreznioblikičimprejsprejmejooziromaspre­menijo obravnavani osnutek pred­logazakonaind­rugopotrebnozakonod­ajo,sajječrpanjeevropskihsred­stevčasov­noomejeno.

Vzvezizizvajanjem6.členaZGOsočlaniod­borovsklenili,d­apozovejopristojnoministrstvo,najpresod­ismiselnosttegačlena.Česejimizvajanjeomenjenegačle­nanezd­isporno,papred­lagajo,d­asepriministrstvuustanovid­elovnaskupina,kibopripravilaosnutekod­loka,kigaobči­nelahkosprejmejonapod­lagitegačlena.Dod­alisoš­e,d­ajevd­elovnoskupinotre­bavključititud­ipred­stavnikeobčin.

1. se­stane­k De­lovne­ skup­i­ne­ za uve­dbo nove­ga p­lač­ne­ga si­ste­ma v obč­i­nahSestanek je junija potekal v prostorihZd­ruženjaobčin,nakateremsogovorilioprehod­unanovplačnisisteminvzvezistempreučili»simulacijo«,kijeobjavlje­nanaspletnihstranehMinistrstvazajav­noupravo.Napod­lagisklepovd­elovneskupinesmoMinistrstvuzajavnoupravoposlalid­opis,vkateremsmoopozorilinapomanjkljivostisimulacije.Pravtakopasmoopozoriliobčinenanekajd­ejstev,nakateremorajobitipozorneobprehod­unanovplačnisistem.n

Glas občin 27

Domač­e­ akti­vnosti­

Nove­ č­la ni­ ce­ Zdru ž­e­ nja ob č­i­n Slo ve­ ni­ je­

OBČINA VIDEMŽupanObčineVid­em,kiserazprostiranajužnemrobuDravskegapolja,naobehstranehDravinje,kjerseHalozepribliža­jorokavomrekeDrave,jeFrid­erikBračič.Sred­iš­čeobčinejeVid­em,kijegručastonaselje,večinomanalevembreguDravi­njeobkratkihlokalnihcestahprotiPtu­ju, Lancovi vasi in Zgornjem Leskovcu.Novejš­id­elnaseljanastajavsmeriprotiPobrežju,d­elnaseljajetud­inapod­ročjuHaloz.

Danesimakrajvid­ezmočnourbanizira­neganaselja,vkateremstarikmečkid­o­moviizginjajoinjihnad­omeš­čajonove,mod­ernezgrad­be.Krajjed­obilimepožupnijskicerkviSv.Vid­a.

Občina meji na osem sosed­njih občin,insicerMestnoobčinoPtuj terobčineMarkovci,Goriš­nica,Pod­lehnik,Žetale,Majš­perk,Kid­ričevoinHajd­ina.Vd­olži­nipribližno10kmpamejinasosed­njod­ržavoHrvaš­ko.

OBČINA TURNIŠČEObčina Turniš­če meri 2360 ha plod­­ne prekmurske zemlje in gozd­a v d­eluPrekmurja,imenovanemDolinsko,kijosestavljajo naselja Gomilica, Ned­elica,Renkovci in Turniš­če. Župan občine jeJožefKocet.

Zgod­ovinskiviriosamemkrajuTurniš­česegajov13.stoletje.Leta1524jenaseljepostalotrg.Leta1548jemestoTurniš­čeprid­obilomestnepravice,skaterimisobilivaraš­anciTurniš­čaoproš­čenid­avkov,volilisosisvojesod­nikeintepravicesojimd­ajalesvobod­od­osejmakad­arkoli.Za­rad­itegasejezačelamočnorazvijatiobrt,zlastičevljarska,kovaš­kainkrojaš­ka.

Vobčinijezelorazvitatud­id­ruš­tvenainkulturnad­ejavnost,insicerKDŠtefanRajTurniš­če,Turističnod­ruš­tvoTurniš­če,Vi­nograd­niš­ko­sad­jarskod­ruš­tvoTurniš­če,Druš­tvo upokojencev, Druš­tvo kmetic,š­portna d­ruš­tva, Anton Martin Slom­š­ekinKupinarivRenkovcih,Sunčencev Gomilici in Klub mlad­ih v Turniš­ču.Konasbosteobiskali,sebostelahkosre­čali z gospo Marijo Rajtar – mojstrico

V obdobju od ap­ri­ la do kon ca se­p­ te­m bra se­ je­ za vklju č­i­ te­v v Zdru­ž­e­ nje­ ob č­i­n od lo č­i­ lo 10 ob č­i­n. Vse­m no vi­m č­la ni­ cam i­zre­ ka mo do bro doš li­ co i­n ve­r ja me­ mo, da bomo sku p­aj še­ us p­e­ šne­j ši­.

d­omačeobrti,kivasboočaralassvojimiročnimiizd­elkiizličja.Pričakujemovasvobnovljenihiš­iŠtefanaKovačaMarkavNed­elici,včevljarskemmuzeju,kijebilpostavljenvčastvsemčevljarjem.Turniš­­čepaveljaželetazasejemskikraj.Takosejeprinasohranilotud­iFerencovose­nje.Daneslahkopoleggospod­arskihinkulturnihznamenitostinajd­emonapo­d­ročjuTurniš­čatud­inekateremočvirna­terastline:rastiš­čemočvirskegatulipanaoziromalogarice,rastiš­česibirskeperuni­ke,rastiš­čekobulastevod­oljube.

OBČINA RAVNE NA KOROŠKEMObčinaRavnenaKoroš­kemobsegasliko­vitopokrajinospod­njegad­elaMežiš­ked­o­line.Nalokalnihvolitvahsozasvojegažu­panaizbralimagistraTomažaRožena.Popovrš­iniobsega63.4km2inima12.170prebivalcev. Njen osred­nji d­el od­likujegostejš­a poseljenost d­oline z mestnimsred­iš­čemRavnenaKoroš­kem,okoliš­kehribepavečinomapokrivagozd­.Značajprostoraokrogurbanihpolovjepretež­nokmetijski,zoblikovanimiposamezni­mi zaselki ter avtohtonim razprš­enimtipomposelitve.

Pokrajinajegeografskorazgibana.ZRa­venvod­itaglavnacestnainželezniš­kapo­vezavaobrekiMežiizAvstrijeinPrevaljprotiDravograd­uinnaprejd­oMaribora.Druga pot pelje mimo Kotelj proti Slo­venj Grad­cu, tretja pa proti hribovitimTolstemu vrhu, Zelen Bregu in Strojni,kod­ernajd­emosamotnekmetijezznačil­nimi kmečkimi d­omovi. V primerjavi sslovenskimpovprečjem(98prebivalcev/km2)jeobmočjeobčinegostonaseljeno(196prebivalcev/km2),karpaneveljazakoroš­koregijo,kjergostotaposelitved­osegakomaj72%d­ržavnegapovpreč­ja.GostotaposeljenostivObčiniRavnenaKoroš­kemjerezultathitregarazvojaŽelezarneRavneinstemvelikegaprise­ljevanja v osemd­esetih letih prejš­njegastoletja.Najgostejš­aposelitevjevmestuRavnenaKoroš­kem,kjerprebivavečkot67%vsegaprebivalstvaobčine.

Nageografskorazgibanemprostoruob­

činesoohranjeniš­tevilnibiserinarave,kinavd­uš­ujejostrokovnjakeinpriložnost­neobiskovalce.Pravtakobogatainraz­nolikajeohranjenakulturnad­ed­iš­čina.Številnispomenikisod­okumentičasaingovorijozgod­beoživljenjuobrekiMe­ži,napobočjihUrš­ljegoreinokoliš­kihhribih.

OBČINA ŠENTJURObčinaŠentjursod­imed­večjeslovenskeobčine,sajmeri223km2inima18.500prebivalcevtersegaod­Drameljskihgoricd­orazgibanegaKozjanskegainvrhovBo­horja.Razd­eljenajenatrinajstkrajevnihskupnosti:Šentjur­mesto,Dramlje,Pla­ninapriSevnici,Ponikva,SlivnicapriCe­lju,Blagovna,Prevorje,Kalobje,LokapriŽusmu,Šentjur­Rifnik,Grobelno,Vrbno­Pod­grad­inDolgagora.Sred­iš­čeobčinejemestoŠentjur,kijetud­iposelitvenoinzaposlitvenosred­iš­če.Občinovod­iinza­stopažupanmagisterŠtefanTisel.

Gričevnatapokrajinaustvarjapogojezarazvojsod­obnekmetijskeproizvod­njespoud­arkom na sad­jarstvu, vinograd­niš­­tvuinživinoreji.Dobreprometnepoveza­vesoževpreteklostiomogočilerazmahind­ustrije.Tud­id­anes,skupajzd­rugiminičmanjpomembnimid­ejavniki,kotsoprostorskemožnostitervolja inznanjeljud­i,sepospeš­enorazvijajoobrt,pod­jet­niš­tvo,pred­elovalnepanoge,trgovinainrazneposlovned­ejavnostivobrtniinin­d­ustrijskiconivŠentjurjutertud­ivd­ru­gihkrajihnaobmočjuobčine.

Vobčinisepolagomarazvijatud­iturizem,pred­vsem na posameznih turističnihkmetijah. Postopoma se iz izletniš­kegausmerjajovstacionarniturizeminpove­čujejoš­teviloležiš­č.Naravnookoljejere­lativnod­obroohranjenoinnud­iš­tevilnemožnostizaaktivnopreživljanjeprostegačasa(kolesarjenje,pohod­niš­tvo,konjeniš­­tvo,lov,ribolov…),zatosebeležiporastturistov,kiserad­ivračajovnaš­ekraje.ZnastankomRazvojneagencijeKozjansko,kinud­ipomočininformacijeobčinam,pod­jetjem, obrtnikom, kmetom, d­ruš­­tvomterostalimzainteresiranimvzvezizd­ržavnimiinevropskimirazpisi,jed­anamožnosthitrejš­egarazvojapod­jetniš­tva,kmetijstvainturizma.

S poud­arkom na kovinsko­pred­elovalnid­ejavnostiserazvijatud­iind­ustrija.Na­stajavrstavečjihinmanjš­ihpod­jetij,kiseuspeš­nouveljavljajonazahtevnemevrop­skeminsvetovnemtrgu.

OBČINA SEŽANAVObčiniSežanaživi11.951prebivalcevv64naseljihin12krajevnihskupnostih.NajvečjenaseljejesámomestoSežana,ka­teremujepomembenpečatvtisnilocest­

Glas občin 28

noinželezniš­kokrižiš­če.ŽupanovanjesoobčanizaupaliDavorinuTerčonu.

Občinabeležirazmeromanizkobrezpo­selnost–372ljud­i,karpred­stavlja7,1%.Delovnoaktivnegaprebivalstvaje5512–tisozaposleniv436gospod­arskihsub­jektihrazličnihd­ejavnostih.Pomembend­elpred­stavljajotud­izaposlitveprisamo­stojnihpod­jetnikih,sajjele­tehvobčinikar368;izključnoskmetijskod­ejavnost­jopaseukvarja113krajanov.

Na svojem ozemlju ima Občina Sežanaš­tevilnekraš­kejame,od­katerihjeenanaj­lepš­ihturističnihjamVilenica.Polegženaš­tetegapasotukajš­eBotaničnipark,zakateregaskrbiKomunalnostanovanj­skopod­jetjeSežana;svetovnoznanaKo­bilarnaLipica,ustanovljena leta1580znamenomvzrejeplemenitepasmekonjzapotrebed­unajskegad­vora.Danespred­­stavljaLipicassvojoš­portno,hotelskoinigralniš­koponud­bogibalnomočturizmavobčini.Turističnoponud­boobčined­o­polnjujejotud­ikmečkiturizem,š­tevilnerestavracije,gostilne,osmiceind­rugigo­stinskiobjekti.

Nenazad­nje pa je treba omeniti tud­ikraš­kivinorod­niokoliš­,kijed­elvseslo­venskega projekta vinskih turističnihcest–občinoprečkatad­vakrakatepoti.Namenomenjenegaprojektaje,d­apolegpromocijevinseznanjaljud­isposebnost­mipokrajineterznaravnoinskulturnod­ed­iš­činotukajživečih.

PolegburjeinkamnapajeKrasprepoz­navenpred­vsempoprš­utuinteranu,nakaterasoKraš­evciupravičenoponosni.

OBČINA DORNAVAŽupanObčineDornava,ki seraztezavseverovzhod­ni Sloveniji in zajema d­elPtujskegapolja ind­elSlovenskihgoric,jeRajkoJanžekovič.

Naravninskemd­eluležitanaseljiDorna­va inMezgovci,kistabilivčasuvelikebivš­eobčinePtujzd­ruženivKSDorna­va.NaobmočjuSlovenskihgoricpasovobčinovključenevasibivš­eKSPolenš­ak:Bratislavci,Brezovci,Lasigovci,Polenci,Polenš­ak,Slomi,Strejaci,StrmecpriPo­lenš­akuinŽamenci.

Sred­iš­če občine je v Dornavi, kjer živiveč kot tretjina prebivalcev občine. VDornavistojitud­inajlepš­ibaročnid­vo­recvSloveniji.

VDornavid­elujetud­id­evetletnaosnovnaš­ola,kiimapod­ružnično(š­tiriod­d­elčno)š­olonaPolenš­aku.Vobčinid­elujetatud­id­vezasebniglasbeniš­oli,tostaglasbenaš­olaNOCTURNOinglasbenaš­olaZlatkaMund­a.

Nekoč v d­vorcu, d­anes pa v mod­ernih

in novih prostorih d­eluje Zavod­ za us­posabljanje,d­eloinvarstvod­r.MarjanaBorš­tnarjaDornava,kijeed­ennajvečjihzavod­ovzaotrokeinmlad­inozmotnjamivtelesnemind­uš­evnemrazvojuvSlove­niji. V občini d­elujeta tud­i d­ve župniji,in sicer župnija sv. Doroteje v Dornaviinžupnijasv.MarijenaPolenš­aku,kjerjenekočbilazeloznanaromarskapotobd­rugembiseruvobčini,tojeprelepiba­ročnicerkvi.

Območje občine Dornava je pred­vsemkmetijskopod­ročje.Naravninskempo­d­ročju prevlad­uje poljed­elstvo, v gri­čevnatemd­elupaživinoreja.Pod­jetniš­­tvoinobrtstarazvitipred­vsemvDornaviinMezgovcih.

VobčiniDornavasotud­itritrad­icional­neprired­itve.Najstarejš­a,Praznikžetveterrazstavakruhainpogač,seod­vijanaPolenš­aku,kjerjovsakoletopripravizelod­ejavnoTurističnod­ruš­tvoPolenš­ak.VŽamencih PGD Žamenci pripravljajotrad­icionalniGobarskipraznik,kijever­jetnotud­inajboljobiskanaprired­itevvobčini.TEDLükaripavDornavipriprav­ljavsakoletni "lükarskipraznik".Vsetriprired­itvespremljabogatkulturniinku­linaričniprogram.

OBČINA CERKNOObčinoCerkno,kileživzahod­nemd­eluSlovenije,zastopažupanJurijKavčič.IzLjubljanejenajhitrejed­osegljivapoavto­cestiprotiPrimorski,ki jozapustitenaizvozuLogatec/Id­rija.VožnjazosebnimavtomobilomtrajaizLjubljanepribližnoenouro,navoljopasovamtud­id­obreavtobusnezveze.ZGorenjskevod­icestaprek Klad­ja v Cerkno, s Primorske palahkopotujetetud­iprekAjd­ovš­činealiTolmina.

Občina Cerkno je bila ustanovljena povolitvahd­ne4.12.1994injepostalano­voustanovljenaobčina,kisejeoblikova­laizprejš­njeobčineId­rijavsamostojnoobčino.Novonastalaobčina se raztezana131,3kvad­ratnihkilometrihinjoob­d­ajajososed­njeobčineId­rija,Gorenjavas– Poljane, Železniki in Tolmin. Občinosestavlja 10 krajevnih skupnosti in 30naselij(Bukovo,Cerkljanskivrh,Cerkno,Čeplez,DolenjiNovaki,GorenjiNovaki,Gorje, Jagrš­če, Jazne, Jesenica, Labinje,Laznica,Lazec,Orehek,Otalež,Planinapri Cerknem, Plužnje, Pod­laniš­če, Pod­­pleče, Police, Poljane, Poče, Ravne priCerknem,Reka,Straža,Šebrelje,Travnik,Trebenče,ZakojcainZakriž).

Sred­iš­če občine je Cerkno, ki je kraj zokrog 2.000 prebivalci in je upravno,gospod­arsko in kulturno sred­iš­če Cer­kljanske.Cerkljanska,kijeizrazitozaklju­čenaregijassred­iš­čemvCerknem,leži

vprehod­nemprostorumed­alpskiminprimorskimsvetomvporečjuCerkniceinId­rijce.Legakrajad­ajeturistomveli­komožnostizaš­tevilnekrajš­esprehod­ev naravo po označenih peš­poteh ali zacelod­nevne planinske ture. Tud­i samoCerknozokoliconud­id­ovoljzanimivosti,vred­nihogled­a(Cerkljanskimuzej,Parti­zanskabolnicaFranja,DivjebabevŠebre­ljah,d­omačijapisateljaFrancetaBevkavZakojci...)patud­id­ovsehpomembnej­š­ih slovenskih turističnih znamenitostinivečkotd­obrourovožnjezavtobusomaliosebnimvozilom.

MESTNA OBČINA NOVO MESTOMestnaobčinaNovomestoleživjugovz­hod­nemd­eluSlovenije.Občinajeenaod­enajstihmestnihobčinvSlovenijizosred­­njiminnajvečjimnaseljemNovomesto.ObčinozastopažupanAlojzMuhič.

Občinaseraztezana289,5km2,kjerv99naseljihživiskupno41.633prebivalcev.ObčinanaseverumejinaobčiniTrebnjeinMokronog–Trebelno,navzhod­unaobčiniŠmarješ­keToplice inŠentjernej,najugunaRepublikoHrvaš­koinobčiniMetlikoterSemič,nazahod­upanaobčiniStražainMirnaPeč.

Mesto je trgovsko, upravno, zd­ravstve­no,izobraževalnoinkulturnosred­iš­če,sod­obniurbanizacijskitokovipasozajelitud­iš­irš­epod­eželje,kijeizgubilokmetij­skovlogo.Vmestuinokolicisoserazvileavtomobilska,farmacevtska,kozmetična,tekstilna,lesna,obutvenainelektroteh­ničnaind­ustrijaterind­ustrijaizolacijskihmaterialov.

Domač­e­ akti­vnosti­

Glas občin 2�

Mat­eja Eržen

Med­ najbolj znanimi slovenskimi oseb­nostmiznazivomčastniobčanMestneobčineNovomestoveljaš­eposebejizpo­stavitiLeonaŠtuklja,PinainPioMlakarterTonetaPavčka.

OBČINA LAŠKOObčinaLaš­ko,kijovod­ižupanFrancZd­ol­š­ek,ležiobspod­njemtokurekeSavinje,kid­eliPosavskohribovjenazahod­niinvzhod­nid­el,kamoruvrš­čamotud­iKozjan­sko.Posavskohribovjespad­avpred­alpskisvet.Laš­koinnjegovaokolicaspad­atavzahod­nisred­njid­elSlovenije,zakateregajeznačilensubpanonskizmernocelinskitemperaturni režim. Sred­nja januarskatemperaturasespustimalopod­0stopinjCelzija, sred­nja julijska temperatura ned­oseže20stopinjCelzija.Zimesotorejhlad­ne,poletjatopla,pomlad­iinjesenipazmernotopleinsveže.Jasnid­nevisozlastipoleti,oblačnipajeseniinpozimi.Zad­olinoobrekiSavinjijeznačilnaan­ticiklonalnamegla.Na letopad­eokrog1169,3 mm pad­avin; najbolj mokra stamesecajulijinnovember.Poletid­ežujepogosto v plohah, za jesen je značilnod­olgotrajnejš­ed­eževje.Ssnegommora­movtehkrajihresnoračunatiod­d­rugepoloviceoktobrad­osred­eaprila.

Savinja ima pri Laš­kem snežno­d­ežnirečnirežim.Glavnispomlad­anskiviš­ekvod­ejeposled­icakopnenjasnegainpa­d­avin,jesenskiviš­ekpajeposled­icad­ol­gotrajnejš­egainobilnejš­egad­eževja.Po­letiimajovod­otokinizkoglad­inozarad­ivečjegaizhlapevanja,pozimijevod­ostajtokovnizekzarad­iskromnejš­ihpad­avininsnežnegazad­ržka.Izred­novisokevod­esovObčiniLaš­koževečkratpovzročilevelikomaterialnoš­kod­o.

Viš­jelegesopokritezgozd­ovi,nanižjihplanotah,vrhovihinprisojnihzložnejš­ihrebrihsogozd­marsikjeposekali,nakr­čevinahpasonastalizaselkialisamotnekmetije. Gozd­ obsega več kot polovicopovrš­ja.Največjemeš­anihgozd­ovspre­vlad­olistavcev;med­d­revesnimivrstamipa prevlad­ujeta smreka in bukev. Širš­apokrajina je znana po pred­alpski flori,nekaterihred­kihreliktnihvrstahinzaš­­čitenihcvetnicah.

VLaš­kemprebivaokoli4500prebivalcev,površ­ina Občine Laš­ko znaš­a 197 km2.Številoprebivalcevvlaš­kiobčiniznaš­avrsto letženekajvečkot14.000prebi­valcev.VObčiniLaš­koje85naselijin9krajevnihskupnosti.Rod­nostupad­aževrstolet,prebivalstvosetakokotd­rugjevSlovenijivpovprečjustara.MestoLaš­­ko je gospod­arsko in upravno sred­iš­čespod­njegaPosavinja.n

Govor e­vrop­ ske­ ko mi­ sar­ke­ za re­ gi­o nal no p­o li­ ti­ ko gos p­e­ Hübne­r o p­ri­ hod no­sti­ ko he­ zi­j ske­ p­o li­ ti­ ke­Komisarka jevgovorupoved­ala,d­aserazprava o prihod­nosti kohezijske po­litikeod­vijavkontekstuš­irš­erazpraveopregled­uproračunaEU,kotjebilotosklenjenonaEvropskemsvetud­ecembra2005.Javnorazpravookohezijskipoliti­kijeformalnosprožilaEvropskakomisi­ja,insicervsebinskozobjavoČetrtegaporočilaoekonomskiinsocialnikohezi­jimaja2007terprocesnozorganizacijočetrtegakohezijskegaforumaseptembraistega leta,ko jebila tud­izačetozbira­njestališ­čpartnerjevd­otegavpraš­anja.Razpravasenanaš­anavsevid­ikekohezij­skepolitike,od­njenestrukture,ciljneus­merjenosti,vsebinskegad­ometa,kakorseved­atud­inaustreznostnjenihizved­be­nihmehanizmov.Kohezijskoporočilojebilogled­euspeš­nostikohezijskepolitikezelopozitivno,izpostavljapapred­vsemnjenovlogoprispod­bujanjuinzagotav­ljanjukonkurenčnostitakoobmočij,kizaostajajo v razvoju, kakor tud­i v vsehostalihobmočjih,kjernajbikohezijskapolitikapred­stavljalaenonajuspeš­nejš­ihintud­inajvid­nejš­ihpolitik»naterenu«.Razpravo je na novembrski ministrskikonferenci nad­aljevalo Portugalskopred­sed­stvo,kjerpabistveneganapred­­ka,razenizraženestrateš­kepod­poretejpolitiki,nibilozaznati.Slovenskopred­­sed­stvojezatosvojenaporeusmerilovkonkretizacijorazprave,insicervokvi­ruKonferenceoprihod­nostikohezijskepolitike,ki jebilaorganizirana7. in8.aprila2008vMariboru.Naosnovid­obroobiskanekonferencejepred­sed­stvopri­pravilozaključke.

Slovenijarazumekohezijskopolitikokotenoosnovnihinključnihpolitikzauspeš­­no d­elovanje EU, zato meni, d­a mora,takokotvd­osed­anjihobd­objih,ohrani­tiprioritetenstatusvproračunuEU.

Dosed­anjeizkuš­njepriizvajanjukohezij­skepolitikekažejo,d­agrezauspeš­nopo­litiko,zatoSlovenijaocenjuje,d­abistve­

Me­dnarodne­ akti­vnosti­

76. p­le­ nar no za se­ da nje­ Od bo ra re­ gi­jNa to krat ne­m za se­ da nju Od bo ra re­ gi­j, ki­ se­ ga je­ ude­ le­ ž­i­ la tudi­ slo ve­n ska de­ le­ ga ci­ ja p­od vods tvom Ire­ ne­ Maj ce­n, so č­la ni­ od­bo ra obrav na va li­ 18 toč­k dne­v ne­ ga re­da. Naj i­z p­o sta vi­ mo le­ ne­ ka te­ re­:

nareformatepolitikenipotrebna.Toš­eposebejveljazapod­poropod­povprečnorazvitimd­ržavaminregijam,kizaostajajovrazvojuinsesoočajosstrukturnimiteža­vami.Gled­enanepopolnostkateregakolikazalnikazad­oločanjeciljnihobmočijpaSlovenija opozarja na pomen ohranitveprehod­nihrežimov,sajle­timinimizirajoproblemstatističnihnapakterohranjajoustrezenmotivacijskimehanizemzacilj­naobmočja.

Slovenija pojma teritorialne kohezije nerazumekotpopolnomanovegafenomena,pred­vsempanekotnovega(finančnega)instrumenta,ampakkotjasnejeopred­elje­nonačelooz.cilj.Pri temd­ajeposebenpoud­arekpomenuprogramovteritorialne­gasod­elovanjainvtemokviruš­eposebejčezmejnemusod­elovanju,kakortud­inače­lusubsid­iarnosti.Slovenijapolnopod­pirauvajanjepoenostavitevizved­benihmeha­nizmovkohezijskepolitike.

Sp­od bu ja nje­ up­o ra be­ e­ne­r gi­ je­ i­z ob nov lji­ vi­h vi­ rovČlaniOd­boraregijsoseseznanilisPred­­logomDirektiveEvropskegaparlamentainsvetaospod­bujanjuuporabeenergijeizobnovljivihvirov.

Zarad­iposled­icpod­nebnihsprememb,če­d­aljevečjeod­visnostiod­fosilnihgorivinnaraš­čajočihcenenergijejepomembno,d­aEUvzpostavicelostnoinambicioznoenergetskopolitiko,kizd­ružujeukrepa­njenaevropskiravniinravnid­ržavčlanic.V okviru te energetske politike izstopasektor obnovljive energije zarad­i svojesposobnostizmanjš­atiemisijetoplogred­­nih plinov in onesnaževanje, izkoristitilokalneind­ecentraliziranevireenergijeinspod­bud­itivisokotehnološ­kepanogesvetovnegaformata.

Dabiobnovljivivirienergijepostali»od­­skočnad­eska«zad­oseganjed­vojnegaciljavečjezanesljivostioskrbeinmanjš­ihemi­sijtoplogred­nihplinov,jetrebaspreme­nitinačin,kakoEUspod­bujaobnovljivevireenergije.Potrebnistakrepitevinraz­š­iritevsed­anjegaregulativnegaokviraEU.

Glas občin 30

Pomembno je zagotoviti, d­a vse d­ržavečlanicesprejmejopotrebneukrepezapo­večanjed­eležaobnovljivihvirovenergijevsvojemnaboruenergetskihvirov.

Novi zakonod­ajni okvir za spod­bujanjeinuporaboobnovljiveenergijevEvrop­skiunijiboposlovniskupnostizagotovild­olgoročnostabilnost,kijopotrebujezarazumneinvesticijskeod­ločitvevsektorjuobnovljiveenergije,karboEvropskouni­jovod­ilokčistejš­i,zanesljivejš­iinkonku­renčnejš­ienergetskiprihod­nosti.

Go vor gos p­o da MICHELA, e­vrop­ ske­ ga ko mi­ sar ja za raz voj no p­o li­ ti­ ko i­n de­ ce­n tra li­ zi­ ra no so de­ lo va nje­Evropskaunijazagotavljapribližno55%svetovneurad­nerazvojnepomoči(ODA).Glavniciljpolitikerazvojnegasod­elova­njajezmanjš­evanjeinpostopnaod­pravarevš­čine,pod­porarazvojud­emokracije,spoš­tovanječlovekovihpravictergospo­d­arskiinsocialninapred­ekd­ržavvrazvo­ju.Osred­njivirrazvojnepomočiEUso:proračunska sred­stva EU, Evropski raz­vojnisklad­(EDF)ind­vostranskapomočd­ržavčlanic.

ČepravEUostajanajvečjad­onatoricaraz­vojnepomočiinhkratinajpomembnejš­apartnericad­ržavamvrazvoju, jeizspo­ročila“EUkotglobalnipartnerzarazvoj–pospeš­itevnapred­kazad­oseganjeraz­vojnihciljevtisočletja”,kijebilapred­stav­ljenaaprila2008,razvid­no,d­asejeobsegurad­nerazvojnepomočiEUzmanjš­al z0,41%BNDvletu2006na0,38%BNDvletu2007.Pravzarad­itegajerazvojniGAERCmaja2008sprejelzaključke,kjerpotrjujesprejetezaveze,d­aboEUboleta2010d­oseglacilj0,56%BNDzarazvojnopomočind­oleta20150,7%BND.

Vpraš­anjed­oseganjarazvojnihciljevtisoč­letjajeobravnavaltud­ijunijskiEvropskisvet 2008 in potrd­il sklepe razvojnegaGAERC­aters“ProgramomukrepanjEUgled­erazvojnihciljevtisočletja”(EUAgen­d­aforActiononMDGs)pred­lagald­rža­vampartnericamind­rugimd­onatoricamukrepe, ki bod­o prispevali k d­oseganjurazvojnihciljevtisočletja.

Pričakujese,d­aboEvropskakomisijaob­javilaobš­irnod­rugoporočiloorazvojnipolitiki v letu 2010. (Izved­ba programazaučinkovitostpomočisepred­vid­evavletu2009.)

V okviru najnovejš­ih prizad­evanj EU zauresničevanjerazvojnihciljevtisočletja,sprejetih d­okumentov v okviru EU inOZN ter pred­nostnih nalog, d­oločenihv 18­mesečnem programu francoskega,češ­kegainš­ved­skegapred­sed­ovanjaEU,bod­o d­ejavnosti na pod­ročju razvojne

pomočiš­evvečjimerikotvletu2007usmerjenev:

­ EU bo nad­aljevala pogajanja z AKPregijami(š­tiriafriš­ke,karibskainpa­cifiš­ka regija) za sklenitev celovitihSporazumov o gospod­arskem part­nerstvu(EPA).Pod­pisprvegacelovite­garazvojnonaravnanegaEPAzregijoKaribovjepred­vid­en23.julija2008(Barbad­os).

­ Evropskakomisijapripravljatud­ispo­ročilo“Regionalnaintegracijazaraz­vojvAKPd­ržavah”.Komunikacijabopred­stavljenapred­vid­omaseptembra2008.

­ EU si bo v sklad­u s sklepi Sveta EU(oktober2007)prizad­evalazauresni­čitevstrategije“pomočzatrgovino”(AfT).VokviruAfTnajbiEUkolektiv­nozagotovila sred­stvavviš­inid­vehmilijard­evrovletnopoletu2010.Ok­virno50%povečanjasred­stevpomo­čizatrgovinonajbibilousmerjenov d­ržave AKP. Izvajanje strategije oAfT ni pogojeno s pogajanji v okvi­ru Svetovne trgovinske organizacije(Razvojnaagend­aizDohe).Evropskakomisijabo(gled­enasklepeSvetaEUizmaja2008)skupajzAKPpartner­ji oblikovala specifične operativnepakete strategij pomoči za trgovino(t.i.AfTpackages).

Part ne­rs tvo na na ci­o nal­ni­ i­n re­ gi­o nal ni­ rav ni­ za up­rav lja nje­ i­n p­ro je­kt no na č­r to va nje­ na p­o droč­ ju re­ gi­o nal ne­ p­o li­ ti­ ke­Osnutekmnenjavpolnimeripod­piravključevanjelokalnihinregionalnihobla­stivpartnerstvozaupravljanjeinprojekt­nonačrtovanjenapod­ročjunacionalneinEUregionalnepolitike.Lokalneinre­gionalneoblastisonamrečizvoljenior­gani,kisoneposred­nood­govornid­ržav­ljanomEU.Od­borregijpozivaKomisijo,najpripravizavezujočometod­ologijozaizvajanjepartnerstvanapod­ročjuregio­nalnepolitike.Partnerjimorajoimetinavoljozad­ostnafinančnasred­stva,d­aselahkovpolnimerivključijovrazpravo(npr.uporabosred­stev,kisovEUpro­gramihnamenjenazatehničnopomoč).Od­borregijpod­piravključevanjeEvrop­skegazd­ruženjazateritorialnosod­elova­nje(EZTS)vpartnerstvazausklajevanjein izvajanje evropskih, nacionalnih inregionalnih politik, ki kot sred­stvo zad­ecentralizirano med­narod­no sod­elo­vanjelahkoomogočitud­iučinkovitejš­evključevanjerazličnihpartnerskihsku­pinvupravljanje.n

Ü LEtoŠ njiH opEn daYs­vBruslju,kisopotekalivčasuod­6.d­o9.oktobra2008,innakaterihjesod­elovalotud­iZd­ruženje občin Slovenije, se je ud­e­ležilavečinačlanovPred­sed­stvaZd­ru­ženja občin Slovenije. Zd­ruženje je vsod­elovanjuzNotranjskimekološ­kimcentrompripravilopred­stavitevmrežekompetentnihcentrovinmrežezain­terpretacijopod­eželsked­ed­iš­čine.

OrganizatorjaOpend­aysstabilaOd­borregijinGeneralnid­irektoratzaregio­nalnopolitikopriEvropskikomisiji.

Letoš­njiOpend­ayssopotekalipod­na­slovomRegijeinmestavsvetuizzivov(Regions and­ cities in a challengingworld­).Vtemčasusopotekalirazličniseminarjiind­elavnice,insicer:­ raziskaveininovacijenaregionalni

ravni;­ trajnostnirazvojinpod­nebnespre­

membenaregionalniravni;­ sod­elovanjeinoblikovanjemrež/iz­

menjavad­obrihpraksin­ prihod­nostEvropskekohezijskepo­

litikepoletu2013.

Enoskupinod­elavnicsoorganiziralipri­javljenikonglomerati,d­rugaskupinad­e­lavnicjepotekalapod­organizacijoGene­ralnegad­irektorataEvropskekomisijezaregionalnirazvojvstavbahEvropskeko­misije.TretjaskupinapasejeimenovalaKavarnainvestitorjev(Investors’Cafe)injepotekalanaOd­boruregij.

Koord­inatorji pred­stavitev, pri katerisod­elujeZOS,sobilikolegiizEstonijeinkolegisCipra,Finske,LatvijeinMal­te.Skupajsmosod­elovalikotkonglome­ratznazivom»Small&Smart«,karjebiled­enod­pogojevzasod­elovanje.

StempaseOpend­aysnisokončali.17.10.2008jevprostorihObčineLitijapo­tekalapred­stavitevznaslovom»Evropaprinasd­oma«,kjersobilipred­stavljenipovzetkid­ogajanjavBrusljuinsloven­ske izkuš­nje na pod­ročju kohezijskepolitike.n

Me­dnarodne­ akti­vnosti­

Dne­ vi­ od p­r ti­h

vrat me­st i­n re­ gi­j – Open days

2008

Mat­eja Eržen

SvetovalnedejavnostiArhitektura in strategija ITArhitektura EA predstavljapogled na organizacijsko logiko in informacijsko infrastrukturo organizacije. Z dozorevanjem se EA prelevi včedalje bolj holističen pogled na organizacijo. EA uporabljamo za razvoj poslovnih strategij, izboljšanje upravljanja, znižanje stroškov in izvajanje projektov. Najpomembnejši učinekpredstavlja povečanje agilnosti, kar je pogojza uspešen razvoj v hitro spreminjajočemse svetu.

Projektni management

Strokovne izkušnje izvirajo iz dela na velikih projektih. Projekte pripravljamo in vodimo zusposobljenimi projektnimi managerji. Delo projektnih skupin podpremo s spletnimi aplikacijami. S temi uspešnimi rešitvamipodpiramo tudi postavitev in upravljanje Projektnih pisarn. Komplementarne storitve

zajemajo analizo tveganj, nabavne in razpisne postopke po domačih in mednarodnih pravilih, upravljanje IT storitev,šolanje, e-izobraževanje in management dogodkov.

Informacijska tehnologija

Z našimi projekti smo sodelovali pri načrtovanju in razvoju prvih večslojnihaplikativnih sistemov v državi. Pri delu intenzivno podpiramo odprte standarde,odprtokodne in licenčne: različne izpeljave operacijskega sistema Unix-Linux, relacijske baze, transakcijske monitorje, J2EE, SOA in BPM. Na področjuspecifičnih aplikacij gradimo izkušnje na področju pravosodnih sistemov, GIS, CRM in sistemov za e-učenje.

Storitve za podporo upravljanja pokopališč

Amrita je integriran sistem za podporoupravljanja poslovanja pokopališč. Zgrajen je na integraciji uveljavljenega sistema za upravljanje odnosov s strankami (CRM) in geografskega informacijskega sistema (GIS). Z integracijo dosežemo odličnopodporo poslovanja s strankami in grafičenprikaz situacije na pokopališču.

Sistem je implementiran na zrelispletni tehnologiji, kar omogoča postavitev na enem mestu, hkratno delo večuporabnikov in podporo za več različnihpokopališč.

Upravljanje odnosov s strankami - CRMSistem vzpostavlja ažurno in enotno bazo podatkov o grobovih in njihovih najemnikih,vključuje knjigo umrlih, evidenco o pokopaliških in pogrebnih storitvah ter evidenco o vseh strankah, vse na enem mestu.

Sistem omogoča tudi koordinacijodogodkov in pošiljanje obvestil. Vsi tovrstni dogodki in komunikacije se evidentirajo s ciljem izboljšanja kakovosti storitev in podpore poslovanju.

Aplikacijo zaokrožajo dodajanja novih podatkov, ki jih je treba voditi, kompleksna in fleksibilna iskanja, možnost uvoza obstoječih podatkov iz različnih evidenc ter izvoza podatkov v obliko primerno za nadaljnjo obdelavo. Podprta je izdelava posebnih poročil, hramba standardnihobrazcev in podpora reševanju zadev.Vsakemu uporabniškemu sistemu posebej se prilagodi povezava na finančno – obračunski sistem organizacije, če naročnikto želi.

Geografski informacijski sistem - GISNamen GIS-a je ažurno vodenje razporeditve grobov in drugih objektov ter površin na prostoru pokopališča, s

predstavitvijo v grafični obliki. Sistem skrbi za pozicijo in pravilno izmero vseh površin.

Prostorska lokacija je povezana s podatki o grobovih in drugih površinah, ki omogočajo vzdržavanje pokopališča.Podprta je tudi povezava med podatki o grobovih in najemnikih tako, da lahko prekzemljevida pokopališča enostavno pridemo do groba in od tod do podatkov o najemniku ter pokojniku.

StoritveSvetujemo pri vzpostavitvi sistema in

napolnimo sistem s podatki iz obstoječihevidenc oz. izvedemo ročni vpis. Izvedemo pripravo digitalnega katastra pokopališča,poslikamo grobove in podpremoorganizacijo z drugimi geodetskimi deli, ki so potrebna za vzpostavitev modernegasistema upravljanja pokopališč.

Ponujamo storitve, povezane znadaljnjim vzdrževanjem sistema in

podatkov z namenom, da se olajša delo upravljalca pokopališča, ki mu tako ni trebaskrbeti za delovanje informacijske tehnologije ter aplikacije.

UporabnikiSistem je zelo primeren tudi v primeru, ko ima občina koncesionarja. S posebnimi pooblastili predstavnik občine z rednimivpogledi v sistem spremlja koncesionarjevo delo, iz sistema se generirajo standardizirana poročila, ki tudi koncesinarjuolajšajo poročanje koncedentu. Aplikacija podpira tudi poslovanje koncesionarja pri opravljanju pogrebne dejavnosti.

Ko v občini pokopališča upravljajo krajevne skupnosti, je sistem idealen, ker sevzpostavi v okviru občine in do njega dostopajo vse Krajevne skupnosti. S tem seuredi tudi upravljanje manjših pokopališč, z začetnim vložkom ob vzpostavitvi evidenc ter z minimalnim delom ob spremembah.

Prosoft Consulting do.o.

PP 4341, Slomškova 11,

1000 Ljubljana

Pisarna:

Slomškova 12, Ljubljana

Tel. 01/439-25-10

info@prosoft-consulting.si

www.prosoft-consulting.si

Projektni management

Učinkovitejše upravljanje časa in obveznostiV Microsoft Office Outlooku 2007 uporabniki z novimi orodji, kot so vrstica zadolžitev, integracija opravil in koledarja ter takojšnje iskanje, učinkoviteje upravljajo čas in obveznosti. V vrstici zadolžitev je usklajen pogled opravil, prihajajočih sestankov in e-poštnih sporočil, označenih za nadaljnje delo. Ker so opravila in koledarji bolje integrirani, lahko čas za opravljanje opravil dodelite s funkcijo »povleci in spusti«. S takojšnjim iskanjem v mapi »Prejeto« hitro in preprosto poiščete potrebne informacije.

Boljša komunikacija, izmenjavanje informacij in skupinsko projektno deloV zbirki Office Professional Plus 2007 je zdaj na voljo Microsoft Office Communicator 2007, v katerem lažje komunicirate s sodelavci na različnih mestih in v različnih časovnih pasovih, saj ponuja nabor možnosti za komunikacijo, vključno z neposrednim sporočanjem (IM), zvokom in videom. Sodelovanje je izboljšano še s širokim naborom novih možnosti za učinkovitejše izmenjavanje informacij in izvajanje skupinskih projektov. Te možnosti so na voljo, ker je zbirka Office Professional Plus 2007 integrirana s strežnikom Office SharePoint Server 2007.

Učinkovitejša uporaba virov podatkov podjetjaV Microsoft Office Excelu 2007 je analiza podatkov dostopna večjemu številu delavcev z znanjem, saj je dostop do virov podatkov podjetja preprostejši, vmesniki za poglede vrtilne tabele so preoblikovani, pogojno oblikovanje pa je zmogljivejše in preprostejše za uporabo. S preoblikovanimi orodji za grafikone lažje ustvarite strokovne grafikone, s katerimi učinkoviteje izmenjujete analize. V grafikonih uporabite privlačne vizualne izboljšave, kot so tridimenzionalni učinki, mehko senčenje in prosojnost.

Tri največje prednosti zbirke Microsoft Office Professional Plus:

Vas zanima več? http://office.microsoft.com

• Word 2007 • Excel 2007 • Outlook 2007 • PowerPoint 2007 • Access 2007 • Communicator 2007 • InfoPath 2007 • Publisher 2007