OTROKOVO SOUSTVARJANJE ŽIVLJENJA V VRTCU: KAKO …

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ANJA STROPNIK

OTROKOVO SOUSTVARJANJE ŽIVLJENJA V VRTCU:

KAKO BI V VRTCU PREŽIVELI DECEMBRSKE

PRAZNIČNE DNI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

ANJA STROPNIK

MENTORICA: DOC. DR. NADICA TURNŠEK

OTROKOVO SOUSTVARJANJE ŽIVLJENJA V VRTCU:

KAKO BI V VRTCU PREŽIVELI DECEMBRSKE

PRAZNIČNE DNI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Nadi Turnšek, ki me je strokovno vodila in mi pomagala pri

izvedbi mojega diplomskega dela.

Hvala staršem in otrokom iz enote Čebelica, ki so v projektu sodelovali.

Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je finančno pomagala in mi s tem omogočila študij.

Hvala mojemu Tomažu, ki me je bodril in podpiral skozi vsa leta študija.

HVALA!

IV

POVZETEK

Participacija je osnovna državljanska pravica in je definirana kot udeležba in sodelovanje pri

soodločanju. S Konvencijo o otrokovih pravicah (1989), se je spremenil pogled na otroka in

otroštvo. Le-ta poudarja pravice otrok in jim dodeljuje možnosti sodelovanja. Participacija kot

izhodišče pedagoškega dela je vsebovana v različnih pedagoških pristopih in kurikulih, najbolj

dosledno pa so načela participacije zastopana in udejanjena v pedagoškem konceptu Reggio

Emilia.

V slovenskih vrtcih vzgojitelji participacijo v vrtcu udejanjajo na različne načine – v

vsakodnevnih praksah/rutinah, v dejavnih oblikah učenja in projektih demokratičnega

(aktivnega) državljanstva. Uspešno pa participacijo lahko uveljavljamo tudi z metodičnim

pristopom reševanja problemov odprtega tipa (open-ended problem solving, Maxim, 1989), ki

predvideva, da do rešitev problemov, ki zadevajo vsakodnevno življenje v vrtcu, pridemo s

pomočjo otrok oz. njihovih idej, predlogov, pri čemer uporabimo njihove kreativne potenciale.

V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljena izhodišča participacije kot je opredeljena

v Konvenciji o otrokovih pravicah. V nadaljevanju je predstavljen pedagoški koncept Reggio

Emilia, ter rezultati raziskav, ki prikazujejo stališča slovenskih vzgojiteljev do participacije.

V empiričnem delu je opisana izvedba projekta participacije otrok – Kako bi v vrtcu preživeli

decembrske praznične dni, v okviru katerega so imeli otroci možnost soustvariti dogajanja oz.

življenja v vrtcu v skladu s svojimi zamislimi. Vsi predlogi otrok so bili izvirni in posledično

otrokom zanimivi, saj so pri dejavnostih z veliko vnemo sodelovali vsi otroci. Njihove ideje so

bile inovativne in zanimive. Evalvacija je pokazala, da je bila v projektu dosežena visoka

stopnja soodločanja otrok.

Ključne besede: participacija otrok, vrtec, reševanje problemov odprtega tipa, pedagoški

koncept Reggio Emila.

V

ABSTRACT

Participation is a basic civil right and is defined as participation and collaboration in co-

decision-making. The Convention on the Rights of the Child (1989) has changed the viewpoint

on children and childhood. It emphasises the rights of children and grants them the possibility

of cooperation. Participation as a starting point of teaching is contained in different pedagogical

approaches and curricula, and most consistently are the principles of participation represented

and materialized in the pedagogical concept of Reggio Emilia.

The Slovenian kindergarten educators actualise the participation in kindergarten in different

ways – in everyday practices / routines, in active forms of learning and projects of democratic

(active) citizenship. However, participation can be successfully pursued also with a methodical

approach of open-ended problem solving (Maxim, 1989), which predicts that we can find

solutions to the problems affecting the daily life in kindergarten with the help of children or

their ideas, suggestions, while using their creative potential.

In the theoretical part of the thesis are presented the starting points of participation as defined

in the Convention on the Rights of the Child. Following is a presentation of the pedagogical

concept of Reggio Emilia, and the results of research showing the position of the Slovenian

educators towards participation.

The empirical part describes the implementation of the project of children's participation – How

to spend time in the kindergarten in December holidays, in which the children had the

opportunity to help create the events or life in the kindergarten in accordance with their ideas.

All suggestions of children were original and subsequently interesting to children, since all

children participated in the activities with great enthusiasm. Their ideas were innovative and

interesting. The evaluation showed that the project has achieved a high degree of children's

participation.

Key words: children's participation, kindergarten, open-ended problem solving, pedagogical

concept Reggio Emilia.

VI

KAZALO VSEBINE

UVOD ........................................................................................................................................ 1

I TEORETIČNI DEL ............................................................................................................... 3

1 PARTICIPACIJA ............................................................................................................. 3

1.1 KAJ JE PARTICIPACIJA? ................................................................................. 3

1.1.1 Aktivno učenje .................................................................................................. 3

1.1.2 Aktivno demokratično državljanstvo kot udejanjanje participacije otrok ........ 4

1.1.3 Participacija v Konvenciji o otrokovih pravicah .............................................. 4

1.1.4 Kurikulum za vrtce ........................................................................................... 6

1.1.5 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju .............................................................. 7

1.2 ZAGOTAVLJANJE SMISELNE PARTICIPACIJE ........................................ 7

1.3 STOPNJE PARTICIPACIJE OTROK ............................................................... 8

2 PARTICIPACIJA V PEDAGOŠKEM KONCEPTU REGGIO EMILIA ................ 10

3 PARTICIPACIJA V NAŠIH VRTCIH IN STALIŠČA

VZGOJITELJEV/VZGOJITELJIC ............................................................................. 14

4 PROJEKTNO DELO IN SPODBUJANJE PARTICIPACIJE Z REŠEVANJEM

PROBLEMOV ODPRTEGA TIPA .............................................................................. 16

4.1 REŠEVANJE PROBLEMOV ODPRTEGA TIPA KOT PARTICIPATORNA

STRATEGIJA...................................................................................................... 17

II EMPRIRIČNI DEL ........................................................................................................... 20

5 OPREDELITEV PROBLEMA ...................................................................................... 20

5.1 CILJI DIPLOMSKEGA DELA ......................................................................... 21

5.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...................................................................... 22

5.3 RAZISKOVALNA METODA ............................................................................ 22

5.4 VZOREC .............................................................................................................. 22

5.5 UPORABLJENA TEHNIKA IN POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV .... 22

6 OKVIRNI NAČRT PROJEKTA: FAZE PRI REŠEVANJU PROBLEMOV

ODPRTEGA TIPA .......................................................................................................... 23

6.1 OPREDELITEV PROBLEMA .......................................................................... 23

VII

6.2 ISKANJE ALTERNATIVNIH REŠITEV ........................................................ 23

6.3 PREIZKUŠANJA, OCENA IN VČASIH IZBIRA POSAMEZNIH REŠITEV

............................................................................................................................... 23

6.4 USTVARJANJE DEMOKRATIČNIH POTI ODLOČANJA (POGAJANJE O

SKUPNIH REŠITVAH) ...................................................................................... 24

6.5 IZVEDBA PREDLOGOV, REŠITEV IDEJ ..................................................... 24

7 IZVEDBA PROJEKTA OTROCI SOUSTVARJAJO ŽIVLJENJE V VRTCU:

KAKO BI V VRTCU PREŽIVELI DECEMBRSKE PRAZNIČNE DNI? ............... 25

7.1 Dejavnost: Našli smo pismo Dedka Mraza (Ponedeljek, 30. 11. 2015) ........... 25

7.1.1 Nizanje zamisli in idej (Ponedeljek, 30. 11. 2015) ......................................... 26

7.2 Dejavnost: Izdelovanje snežink iz papirja (Torek, 1. 12. 2015) ....................... 27

7.2.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Torek, 1. 12. 2015) ...................................... 28

7.2.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Torek, 1. 12. 2015) ............................. 28

7.3 Dejavnost: Mama Ana nam je prebrala pravljico (Sreda, 2. 12. 2015) .......... 29

7.3.1 Nove ideje in predlogi (Sreda, 2. 12. 2015) .................................................... 31

7.3.2 EVALVACIJA IZVAJALKE (Torek, 2. 12. 2015) ....................................... 31

7.3.3 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Sreda, 2. 12. 2015) ............................. 31

7.4 Dejavnost: Napisali smo vabilo Dedku Mrazu (Četrtek, 3. 12. 2015) ............. 32

7.4.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Četrtek, 3. 12. 2015) ..................................... 34

7.4.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Četrtek, 3. 12. 2015)........................... 35

7.5 Dejavnost: Naredili smo si poligon in telovadili (Petek, 4. 12. 2015) ............... 36

7.5.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Petek, 4. 12. 2015) ........................................ 38

7.5.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Petek, 4. 12. 2015) ............................. 38

7.6 Dejavnost: Igralni dan (Ponedeljek, 7. 12. 2015) .............................................. 39

7.6.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Ponedeljek, 7. 12. 2015) ............................... 40

7.6.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Ponedeljek, 7. 12. 2015).................... 40

7.7 Dejavnost: Izdelovanje novoletnih okraskov (Torek, 8. 12. 2015, in sreda, 9. 12.

2015) ...................................................................................................................... 41

7.7.1 Nadaljevali smo z izdelavo okraskov in krašenjem igralnice ......................... 43

7.7.2 EVALVACIJA IZVAJALKE (8. 12.–9. 12. 2015) ........................................ 44

7.7.3 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (8. 12.–9. 12. 2015) ............................. 44

7.8 Dejavnost: Naredili smo lutke za senčno gledališče (Četrtek, 10. 12. 2015) ... 45

VIII

7.8.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Četrtek, 10. 12. 2015) ................................... 46

7.8.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Četrtek, 10. 12. 2015)......................... 47

7.9 Dejavnost: Pripravili smo predstavo Ajdina božična zgodba (Petek, 11. 12.

2015) ...................................................................................................................... 48

7.9.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Petek, 11. 12. 2015) ...................................... 49

7.9.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Petek, 11. 12. 2015) ........................... 50

7.10 Dejavnost: Naredili smo voščilnice (Ponedeljek, 14. 12. 2015) ........................ 50

7.10.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Ponedeljek, 14. 12. 2015) ............................ 52

7.10.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Ponedeljek, 14. 12. 2015)................... 52

7.11 Dejavnost: Obiskala nas je Tinka Šminka (Torek, 15. 12. 2015) .................... 53

7.11.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Torek, 15. 12. 2015) ..................................... 54

7.11.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Torek, 15. 12. 2015) ........................... 55

7.12 Dejavnost: Okrasili smo smrečico in ob njej zaplesali (Sreda, 16. 12. 2015) .. 55

7.12.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Sreda, 16. 12. 2015) ...................................... 56

7.12.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Sreda, 16. 12. 2015) ........................... 57

7.13 Dejavnost: Naredili smo piškote (Četrtek, 17. 12. 2015) .................................. 57

7.13.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Četrtek, 17. 12. 2015) ................................... 58

7.13.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Četrtek, 17. 12. 2015)......................... 60

7.14 Dejavnost: Praznovali smo rojstni dan in pripravili presenečenje za Dedka

Mraza (Petek, 18. 12. 2015)................................................................................. 61

7.14.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Petek, 18. 12. 2015) ...................................... 62

7.14.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Petek, 18. 12. 2015) ........................... 63

7.15 Dejavnost: Medsebojno obdarovanje (Ponedeljek, 21. 12. 2015) .................... 64

7.15.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Ponedeljek, 21. 12. 2015) ............................. 65

7.15.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Ponedeljek, 21. 12. 2015)................... 67

7.16 Dejavnost : Novoletni kino (Torek, 22. 12. 2015) .............................................. 68

7.16.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Torek, 22. 12. 2015) ..................................... 69

7.16.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Torek, 22. 12. 2015) .......................... 69

7.17 Dejavnost: Pižama žur (Sreda, 23. 12. 2015) ..................................................... 70

7.17.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Sreda, 23. 12. 2015) ...................................... 71

7.17.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Sreda, 23. 12. 2015) ........................... 72

7.18 Vrednotenje naših dejavnosti (Četrtek, 24. 12. 2015) ....................................... 73

IX

ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 75

VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 77

PRILOGA ............................................................................................................................... 80

X

KAZALO SLIK

Slika 1: Našli smo pismo Dedka Mraza ................................................................................... 26

Slika 2:Plakat z idejami ............................................................................................................ 27

Slika 3:Izdelovanje snežink iz papirja ...................................................................................... 27

Slika 4: Beleženje dejavnosti na koledar .................................................................................. 29

Slika 5: Mama Ana ................................................................................................................... 30

Slika 6: Deklica Z. z mamico ................................................................................................... 30

Slika 7: Risba današnjega dne .................................................................................................. 32

Slika 8: Prepisovanje besedila .................................................................................................. 33

Slika 9: Vabilo Dedku Mrazu ................................................................................................... 34

Slika 10: Končno delo .............................................................................................................. 35

Slika 11: Risbica za današnji dan ............................................................................................. 35

Slika 12: Takole smo telovadili ................................................................................................ 37

Slika 13: Načrt deklice K. ........................................................................................................ 37

Slika 14: Dejavnost zabeležena na koledarju ........................................................................... 39

Slika 15: Igralni dan ................................................................................................................. 40


Slika 17: Lepljenje in barvanje okraskov ................................................................................. 42

Slika 18: Okraski dobivajo končno podobo ............................................................................. 43



Slika 21: Izdelovanje lutk za senčno gledališče ....................................................................... 47

Slika 22: Dejavnost označena na koledarju .............................................................................. 48

Slika 23: Pripravili smo predstavo za mlajše otroke ................................................................ 49

Slika 24: Evalviranje dejavnosti ob koledarju .......................................................................... 50

Slika 25: Izdelovanje voščilnic................................................................................................. 51

Slika 26: Dan za voščilnice ...................................................................................................... 53

Slika 27: Žongliranje z ruticami ............................................................................................... 54

Slika 28: Zabava s Tinko Šminko ............................................................................................ 54

Slika 29: Okraševanje smrečice ............................................................................................... 56

Slika 30: Priprava testa ............................................................................................................. 58

Slika 32: Modeliranje s testom ................................................................................................. 58

Slika 32: Izdelovanje piškotov ................................................................................................. 59

Slika 33: Končani piškoti ......................................................................................................... 59

Slika 34: Deklica AN. pri valjanju testa ................................................................................... 60


Slika 36: Praznovanje rojstnega dne ........................................................................................ 61

Slika 37: Priprava smutija ........................................................................................................ 62

Slika 38: Prihod Dedka Mraza ................................................................................................. 63

Slika 39: Današnji dan zabeležen na koledarju ........................................................................ 64

Slika 40: Žrebanje .................................................................................................................... 65

Slika 41: Darila ......................................................................................................................... 65

Slika 42: Izmenjava daril .......................................................................................................... 66


XI

Slika 44: Prodajanje kino vstopnic ........................................................................................... 68

Slika 45: Naša kinodvorana ...................................................................................................... 69

Slika 46: Suho sadje namesto kokic ......................................................................................... 70

Slika 47:Ples v pižamah ........................................................................................................... 71

Slika 48: Takole smo uživali .................................................................................................... 72

Slika 49: Podoživljanje dejavnosti ........................................................................................... 73

Slika 50: Lepljenje »smajlijev« ................................................................................................ 74

Slika 51: Končni rezultat .......................................................................................................... 74

KAZALO PRILOG

PRILOGA: SOGLASJE ZA STARŠE ..................................................................................... 80

Anja Stropnik; diplomsko delo Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta

1

UVOD

Participacija otrok – njihovo sodelovanje pri ustvarjanju njihovega življenja v vrtcu in

odločanje o stvareh, ki jih zadevajo, je ključno načelo demokratične vzgoje v zgodnjem otroštvu

(Turnšek, 2007). Laikom se poraja vprašanje, kaj je participacija: »Je koncept, ki pomeni

udeležbo v načrtovanju vsakodnevnih aktivnosti, vključenost in pripadnost skupini ter

sodelovanje pri reševanju problemov.« (Batistič Zorec, 2010, str. 71) Prvi, ki je poudarjal

vzgojo in izobraževanje otrok preko delovanja in učenja skozi izkušnjo demokratičnega

odločanja, je bil Dewey. Pomembno spremembo v pogledu na otroka in otroštvo pa je vsekakor

doprinesla Konvencija o otrokovih pravicah (1989). V strokovni literaturi najdemo veliko

zapisanega o njej, prisotna je v številnih kurikulih, najbolj pa je zastopana v pedagoškem

konceptu Reggio Emilia.

Ali je participacija dovolj prisotna v praksi, je zanimalo veliko avtorjev, zato je bilo na to temo

narejenih veliko raziskav tako pri nas kot tudi v tujini. Glede na to, da otroci v vrtcu preživijo

več časa kot doma, morajo imeti pravico do soustvarjanja institucionalnega življenja, zato bi se

morali vzgojitelji večkrat vprašati, ali jim to omogočajo (Turnšek, 2007).

Namen študije, ki je bila izvedena v slovenskih in finskih vrtcih, je bil raziskati stopnjo

odločanja pri otrocih in dejavnike, ki so povezani s tem. Po ocenah vzgojiteljev je sodelovanje

otrok pri sprejemanju odločitev v slovenskih vrtcih večinoma nizko. V treh od petih področij

odločanja katerih je odstotek tistih, ki nimajo vpliva ali ga imajo malo, približno 85 % ali več.

Odločanje otrok je višje pri vprašanjih, ki zadevajo načrtovanje kurikuluma. Ugotovitve

raziskav kažejo, da je participacija otrok v slovenskih vrtcih omejena. Petina vzgojiteljic trdi,

da imajo otroci možnost prispevati ideje glede izvajanja raznih praznovanj (npr. rojstnih dni,

materinskega dneva) in drugih pomembnih dogodkov v vrtcu. Otroci lahko odločajo predvsem

o tem »kaj bodo počeli«, izključeni pa so iz upravljanja vrtčevskega prostora. Ugotovitve so

podobne tistim iz švedskih vrtcev, ki kažejo, da otroci redko sodelujejo in vplivajo na

organizacijo, rutino, vsebino in dejavnosti, ki jih predlagajo vzgojitelji. Finski otroci nimajo

večjega vpliva pri odločanju kot otroci v Sloveniji, vendar pa bolj pogosto sodelujejo pri

zadevah organizacijske narave (Turnšek, 2007/2008).

Rezultati so pokazali tudi, da otroci odločajo samo o igri, ne pa o načrtovanih dejavnostih, ki

so ključne. Pri nas je avtorica Batistič Zorec s sodelavci (2010) naredila raziskavo


2

o vključenosti otrok v življenje vrtca, organizaciji prostora, izbiri rekvizitov in materialov, vlogi

otrok pri načrtovanih in predhodnih dejavnostih, dnevni rutini in prosti igri. Najbolj so

zaskrbljujoči rezultati o dnevni rutini in prehrani, ki so podrobneje predstavljeni v teoretičnem

delu.

Avtorici Turnšek in Rožič sta v svojem članku predstavili raziskavo o stališčih slovenskih

vzgojiteljev in vzgojiteljic do participacije in med drugim tudi dileme o njej, na katere imajo

avtorji različne poglede. Sprašujejo se o tem, ali so otroci dovolj izkušeni za participacijo, ali

so zmožni odločati sami, drugi pa so mnenja, da jih s participacijo preveč obremenjujemo in

jim s tem prikrajšamo otroštvo. Rezultati so pokazali, da se vzgojitelji in vzgojiteljice še vedno

delijo na tiste, ki participacijo podpirajo, in tiste, ki je ne. Analiza je pokazala tudi manjši delež,

ki se nagiba k prepričanju da je otroštvo čas nezrelosti, kar je utemeljeno z otrokovim

pomanjkanjem znanja in izkušenj (Rožič in Turnšek, 2010).

Pri svojem delu se veliko poslužujem raziskovalnega dela, pri katerem imajo glavno vlogo

otroci. Veliko projektov smo znotraj skupine že izvedli in eden izmed teh je bil tudi projekt

odprtega tipa raziskovanja – Kako bi v vrtcu preživeli praznične decembrske dni, ki je skozi

dnevniški zapis in evalvacije predstavljen v empiričnem delu. Zanj sem se odločila zato, da bi

bil decembrski čas, s pomočjo posameznikovih idej, drugačen kot vsa leta do sedaj. Pri

načrtovanju pravljičnega meseca smo vedno sodelovale s sodelavkami in vedno znova iskale

nove, otrokom včasih tudi nezanimive ideje. Tokrat pa so potek praznovanja načrtovali otroci

sami, stari od 3 do 6 let. Tovrstnega dela so otroci vajeni, zato sem predvidevala, da pri samem

načrtovanju in izvedbi ne bo težav. Kot skupina so med seboj izredno povezani in sodelovalni,

kar se je izkazalo tudi pri izvedbi projekta.

»Daj človeku – otroku ribo, nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe, prehranil ga boš

za vse življenje.«

Kitajski pregovor


3

I TEORETIČNI DEL

1 PARTICIPACIJA

1.1 KAJ JE PARTICIPACIJA?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2000) je pojem participacija definiran kot udeležba in

sodelovanje pri odločanju.

Roger Hart navaja, da je participacija osnovna državljanska pravica. Otrokova soudeležba je

dobila legitimnost z mednarodno Konvencijo o otrokovih pravicah (1989), ki je obenem

poskrbela tudi za demokratizacijo vzgoje v vrtcih (Rutar, 2013).

Participacija v vzgoji in izobraževanju daje otrokom možnosti in priložnosti, da skupaj z

odraslimi sooblikujejo življenje v vrtcu. Povezana je s pogledom na otroka kot kompetentno

bitje, kar se poudarja v psihologiji, družboslovnih znanostih in tudi v nekaterih pedagoških

konceptih (Batistič Zorec, 2010).

Participacija v vrtcu se pojavlja na področjih v zvezi z aktivnim učenjem in kot princip vzgoje

za aktivno državljanstvo (prav tam).

1.1.1 Aktivno učenje

Otrok se najbolje uči, kadar je aktivno udeležen v procesu učenja. Načelo aktivnega učenja

najdemo že v teoriji M. Montessori, izhaja pa iz spoznanj kognitivnih psiholoških teorij, da

otrok sam gradi svoje razumevanje in znanje. Torej, bolj kot so otroci aktivni in se učijo s svojo

aktivnostjo, raziskovanjem in ustvarjanjem, bolj bodo razvili svoje socialne in kognitivne

sposobnosti. Naloga vzgojitelja je, da otrokom pripravi spodbudno učno okolje.

Vse dobljene informacije iz okolja otrok vedoželjno sprejema, jih po svoje preoblikuje in

prilagodi svojemu načinu razmišljanja, zato je dobro, da otrok nikoli ne poučujemo o tistem,

česar se lahko aktivno naučijo sami.

Bruner pravi, »da je učenje najuspešnejše, če je otrok v procesu aktiven, soudeležen, sodeluje

pri ustvarjanju skupnih ciljev in ima možnost graditi smisel učenja, namesto da zgolj usvaja

znanje« (Bruner, 1996, v Batistič Zorec, 2010, str. 71) V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano

načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja, ki


4

govori o zagotavljanju spodbudnega učnega okolja in upoštevanju otrokovih pobud (prav tam,

str. 16–17).

1.1.2 Aktivno demokratično državljanstvo kot udejanjanje participacije otrok

Državljanska vzgoja se je skozi zgodnjo participacijo otrok pojavila v 90. letih, in sicer najbolj

v skandinavskih državah. Le-ta zajema diskurze o otrokovih pravicah, da participirajo, da jih

odrasli poslušamo, podpiramo in upoštevamo. Otrok ne bi smeli samo pripravljati na njihovo

bodočo državljansko vzgojo, ampak bi jim morali že v vrtcu zagotoviti neposredno izkušnjo s

participacijo (Batistič Zorec, 2010). Turnškova pravi, da je participacija udeležba otrok pri

oblikovanju njihovega življenja v vrtcu in odločanje o stvareh, ki se jih tičejo. Primarno jo

razume v smislu udejanjanja vloge otroka kot udeleženca socialnih skupin in akterja, ki lahko

s svojim delovanjem bistveno vpliva na podobo sveta (prav tam, 2010).

Naša vzgojna ravnanja so v veliki meri odvisna od podobe otroka, ki prevladuje v določenem

kulturnem okolju. Otrok v procesu vzgoje razvija svoje potenciale in sposobnosti in se bo šele

razvil človeku podoben, zatorej je državljanska vzgoja razumljena kot projekt odraslih, v

katerem poteka proces preoblikovanja otroka v odraslo osebo (Turnšek, 2009). Avtorica

poudarja, kako pomembno je, da otroci dobijo izkušnje demokratičnega dogovarjanja o stvareh,

ki neposredno zadevajo njihov institucionalni vsakdan. Tisti vzgojitelji, ki se tega zavedajo in

namenoma ustvarjajo demokratične poti dogovarjanja, otrokom dajejo neposredno izkušnjo z

demokratično skupnostjo (prav tam).

1.1.3 Participacija v Konvenciji o otrokovih pravicah

Otroci so osebnosti z vsemi pravicami človeka, ki pa potrebujejo posebno skrb in zaščito, zato

je v ta namen Generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1989 sprejela Konvencijo

o otrokovih pravicah. Le-ta je neposredni obvezujoč dokument otrokove participacije. V

Sloveniji je pričela veljati s 25. junijem 1991 (Rutar, 2013).

Konvencija o otrokovih pravicah je doprinesla pomembno spremembo v pogledu na otroka in

otroštvo. Ne osredotoča se samo na obvezo odraslih za skrb in zaščito otrok, temveč poudarja

pravico otrok, da izražajo svoje misli in stališča ter sodelujejo pri odločanju o stvareh, ki so

zanje pomembne (Batistič Zorec, 2010).


5

Predvsem pa je definiranje otrokove pravice do participacije sprožilo razpravljanje o tem, zakaj

je pravice otrok potrebno opredeljevati in na kakšen način jih je mogoče uresničevati (Rutar,

2013).

Otrokove pravice, ki so razglašene v konvenciji, delimo na tri skupine: pravice do oskrbe,

pravice do zaščite in pravice do soudeležbe.

Participacijo otrok in njihovo vidnost v socialnem prostoru vzpostavlja 12. člen, ki določa:

»Države pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje,

pravico do svobodnega izražanja teh vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženega

mnenja pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. V ta namen ima otrok

še posebej možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z

njim, bodisi neposredno bodisi po zastopniku ali ustreznem organu, na način, ki je v

skladu s procesnimi pravili notranje zakonodaje.« (Konvencija o otrokovih pravicah

1989, v Rutar, 2013, str. 75)

Avtorica G. Lansdown (Rutar, 2012) poudarja, da se moramo zavedati, kaj 12. člen pravi in

česa ne. Zapiše: »Člen otrokom ne daje pravice do avtonomije, nadzora nad vsemi odločitvami,

neupoštevajoč njihove posledice za otroke same ali za druge, prav tako jim ne daje pravice

neupoštevanja pravic staršev, vendar uveljavlja radikalno spremembo tradicionalnih odnosov,

ki predvidevajo, da moramo otroka videti, vendar ne slišati.« (Lansdown, 2001, v Rutar, 2012,

str. 90)

Ista avtorica eksplicitno izpostavi pomen konvencije na ravni otrokove pravice z naslednjimi

poudarki:

- Vsi otroci so zmožni izražati svoje poglede: glede participacije otrok ni več starostne

omejitve, zato le-ta lahko vključuje katerega koli otroka, ki ima določeno mnenje o

stvareh, ki zadevajo njega samega. Otrokom iz prvega starostnega obdobja in otrokom

s posebnimi potrebami lahko skozi umetnost pomagamo pri težavah z verbalnim

artikuliranjem.

- Pravica do svobodnega izražanja svojega dela: izhaja iz dejstva, da otroci zmorejo

izražati svoje poglede in mnenja. Zagotoviti jim moramo priložnosti in jih opogumljati

k izražanju mnenj in različnih pogledov. Ob enem to pomeni tudi, da otrok ne silimo k

izražanju mnenj, če tega ne želijo.


6

- Pravica biti slišan v vseh stvareh, ki zadevajo otroka: pravica biti slišan vključuje vse

situacije in odločitve, ki se tičejo otrokovega življenja. Zavedati se moramo, da mnoga

področja javne zakonodaje vplivajo na življenje otroka.

- Pravica resnega odnosa do otrokovega mnenja: pomembno je, da imamo resen odnos

do tega, kar otrok izraža, poleg tega pa mora biti tudi slišan. Avtorica pravi, da to ne

pomeni, da se moramo strinjati z vsem, kar otroci rečejo, ampak morajo biti njihovi

pogledi slišani in spoštovani.

- V skladu z njihovo starostjo in zrelostjo: avtorica meni, da mora teža, ki jo pripisujemo

mnenju otrok, odsevati stopnjo razumevanja problema. Vsekakor to ne pomeni, da

bomo mlajšim otrokom pripisali manjšo težo (Lansdown, 2001, povz. v Rutar, 2013,

str. 77).

Konvencija prinaša veliko zahtev, da bi odrasli tesneje sodelovali z otroki, da bi prisluhnili, kaj

imajo otroci povedati in da bi jih jemali resno (Turnšek, Hodnik Čadež in Krnel, 2009).

Participacija otrok je opredeljena v 13. členu Konvencije, ki pravi:

»Otrok ima pravico do svobode izražanja; ta pravica zajema svobodno iskanje,

sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni,

tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri.

Glede uveljavljanja te pravice so možne nekatere omejitve, vendar le take, ki jih

predpisuje zakon in ki so potrebne zaradi spoštovanja pravic in ugleda drugih ali zaradi

zavarovanja državne varnosti ali javnega reda ali javnega zdravja ali morale.«

(Konvencija o otrokovih pravicah, 1989, v Rutar, 2013, str. 75)

1.1.4 Kurikulum za vrtce

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je bil potrjen na strokovnem svetu Republike

Slovenije za izobraževanja marca 1999. Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo

slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja

in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcu. Namenjen je vsem strokovnim delavcem vrtca in jim je v

pomoč pri strokovnem načrtovanju in kakovostnem delu v praksi. Obenem je dokument, ki

poudarja pravice otrok, možnost izbire in upoštevanje različnosti med otroki (Bahovec idr.,

1999).


7

Beseda participacija v Kurikulumu za vrtce ni neposredno omenjena, podpirajo pa jo nekatera

načela, npr. načelo demokratičnosti in pluralizma, načelo odprtosti kurikula, načelo

omogočanja izbire in drugačnosti, načelo aktivnega učenja (prav tam, str. 11–16).

Posredno je participacija omenjena v načelu omogočanja izbire in drugačnosti, ki navaja: »Na

ravni načrtovanja dejavnosti in na ravni organizacije tako časa kot prostora, ki omogoča

otrokom, da izbirajo med različnimi dejavnostmi in vsebinami glede na njihove želje, interese,

sposobnosti, razpoloženje ipd., pri čemer je zelo pomembno, da gre za izbiro med alternativnimi

dejavnostmi in vsebinami, ne pa za izbiro med sodelovanjem in nesodelovanjem, aktivnostjo in

neaktivnostjo, usmerjeno zaposlitvijo in prosto igro.« (prav tam, str. 12)

Moje mnenje je, da se tega načela vzgojitelji držijo le delno, saj imajo otroci možnost izbiranja

le pri dnevnih rutinah in prosti igri. Otroke bi morali tudi pri načrtovanih oz. usmerjenih

zaposlitvah bolj vključevati in upoštevati.

1.1.5 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju

Smer razmišljanja in na nek način vidik pričakovanja izvedbe ali uresničevanja participacije

nam nakazujejo temeljni dokumenti, ki so vodili prenovo vzgoje in izobraževanja. Prva Bela

knjiga je bila izdana že leta 1995 in v Republiki Sloveniji predstavlja podlago za zakonodajo

na področju vzgoje in izobraževanja. Od izida le-te je participacija otrok v vzgoji in

izobraževanju postala del obvezujoče razprave. Participacija in vzgoja sta bili v demokratičnih

procesih del enega izmed načel uresničevanja vzgoje in izobraževanja (Bela knjiga, 1995, povz.

v Rutar, 2012). Konvencija o otrokovih pravicah zajema tri temeljne sklope pravic, in sicer:

pravice po zaščiti, oskrbi in participaciji. Iz le-teh je izpeljana osnovna usmeritev v Beli knjigi

(Bela knjiga, 2011). Otrokove in človekove pravice so v Beli knjigi navedene kot institucij, »ki

otroke navajata na sprejemljive načine vključevanja v skupnost, s čimer je neposredno

povezana vzgoja za strpnost, solidarnost in odgovornost« (prav tam, str. 13).

1.2 ZAGOTAVLJANJE SMISELNE PARTICIPACIJE

Organizacija Save the Children (Rutar, 2013) poudarja, da je treba zagotoviti smiselno in etično

participacijo otrok. V svojem dokumentu poudarja, da je za smiselno participacijo značilno da

je:

- etična – z željo po poštenosti, zanesljivosti, ki zagotavlja spoštovanje in dostojanstvo

vsakemu otroku,


8

- varna – otrokove pravice do zaščite so zagotovljene,

- nediskriminatorna – vsi otroci morajo imeti enake priložnosti za vključenost,

- otroku prijazna – omogoča otroku participacijo po njegovih najboljših močeh.

Ključnega pomena za vzpostavljanje smiselne in etične participacije otrok je prepoznavanje

manipulacije na področju navidezne participacije otrok. O njej prvi spregovori Hart (Rutar,

2013), ki pravi, da veliko projektov vodijo, prav tako tudi načrtujejo odrasli, otroci pa igrajo

vnaprej določene vloge. Ko je vključenost v projekt nejasna ali celo manipulativna, nastane

problem.

Avtor manipulacijo opredeljuje kot navidezno participacijo. Meni, da odrasli mislijo, da gre za

manipulacijo takrat, kadar otroci ne razumejo problema, vprašanja in stvari, v katerih

sodelujejo. Primer tega je, ko vzgojiteljica vpraša otroke, kakšno igralnico bi imeli. Otroci svoje

predloge dokumentirajo z risbicami, jih oddajo, vendar se kasneje o tem z njimi ne razpravlja

več (Rutar, 2013).

Primer manipulacij so npr. tudi prireditve in dogodki, za katere dobijo otroci posebna oblačila,

v katerih plešejo in pojejo, o dogodku pa vedo le malo in nimajo besede pri njegovi organizaciji.

Navadno se v takih primerih odrasli pretvarjajo, da se je dogodek zgodil na pobude otrok.

Obliko neparticipacije predstavlja tudi tokenizem, ki ga avtor predstavi v situaciji, ko je otrokom

dana možnost glasu, vendar imajo otroci malo ali nič izbire glede sloga komuniciranja in

vsebine, prav tako tudi malo ali nič priložnosti za izražanje in oblikovanje svojega mnenja.

Otroci se iz navedenih situacij učijo, da je participacija lahko prevara (Rutar, 2013).

O participaciji lahko govorimo šele takrat, ko otroci vedo, v kaj in zakaj so vključeni in ko

lahko vplivajo na potek dogajanja. S tem sledijo procesu dogajanja in prejemajo povratne

informacije o svojih vplivih na dogajanje (Rutar, 2013).

1.3 STOPNJE PARTICIPACIJE OTROK

Pri implementaciji participacije v vrtcih moramo biti v prihodnosti pozorni tako na vsebino (o

čem otroci odločajo, soodločajo) kot na stopnjo otrokovega vpliva, ki se kaže v spodaj

omenjenih stopnjah participacije (Hart, 1992; Lansdown, 2005,v Rutar, 2012).


9

Hart je prvi avtor, ki je obravnaval stopnje otrokove participacije.

Definiral jih je glede na to, kdo iniciira dejavnost, situacijo in dogodek (Rutar, 2012):

Prva stopnja: otroci so s projektom seznanjeni, so vanj vključeni, ga razumejo, vedo,

kakšen je njegov namen.

Druga stopnja: vsebuje razna posvetovanja z otroki o projektu, ki ga razvijajo in vodijo

skupaj z odraslimi.

Tretja stopnja: vključuje akcije, za katere se odločajo odrasli skupaj z otroki.

Četrta stopnja: otrok sam vodi projekt.

Peta stopnja: posameznik da pobudo za projekt, ga sam vodi, obenem pa se o njem

odloča skupaj z ostalimi otroki in odraslimi.

Podobne stopnje definira tudi avtorica G. Lansdown. Posvetovanje je značilno za prvo stopnjo,

kjer o projektu odločajo in ga vodijo samo odrasli. Otroci možnosti spremljanja in kontroliranja

rezultatov nimajo. Avtorica navaja, da je za drugo participatorno stopnjo značilno, da so

dejavnosti in projekti vzpodbujeni s strani odraslih, vendar je sodelovanje z otroki zagotovljeno

z vplivom na proces in rezultat. Samoiniciirani proces predstavlja tretjo stopnjo. V tej stopnji

so vzgojitelji bolj v pomoč, otroci pa identificirajo pojav, dejavnost, projekt (Rutar, 2012).

»Otroci morajo imeti priložnost sprotne refleksije procesa skupaj z odraslimi, v skupnem

procesu učenja, ker si v tem procesu razvijajo zmožnosti metakognicije, razmišljanja o samem

poteku procesa, razlogih za določen potek procesa, svoji vlogi in vlogi drugih v procesu.«

(Rutar, 2012, str. 94)


10

2 PARTICIPACIJA V PEDAGOŠKEM KONCEPTU REGGIO

EMILIA

Profesor Loriz Malaguzzi, ki je ustanovitelj vrtcev Reggio Emilia, pedagoški koncept

opredeljuje za sodoben (postmoderen) koncept, katerega cilj je vzgojiti otroke v kritične

mislece in varuhe demokracije (Polak in Devjak, 2009). Pogled na otroka kot na kompetentno

bitje je najbolj izstopajoča značilnost pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Zasnovan je na

spoštovanju človekovih in otrokovih pravic in na demokratičnih vrednotah. Pedagoški koncept

Reggio Emilia je po leti 1983 z razstavo v Stockholmu vzbudil pozornost strokovne javnosti.

Otroci so na tej razstavi predstavili svoje izdelke: slike, risbe, kipce, fotografije, makete, itd.

Zaradi svoje ustvarjalnosti, avtentičnosti in izvirnosti so ti izdelki vzbudili veliko pozornosti in

zanimanja v javnosti (Polak in Devjak, 2009). Eno izmed temeljnih izhodišč v pristopu Reggio

Emilia je torej »podoba močnega, samozavestnega in kompetentnega otroka«. V tem konceptu

raje govorijo o pravicah otrok, namesto o njihovih potrebah. Malaguzzi meni, da bi se morali

pri otrocih zavedati njihovih presenetljivih in neverjetnih moči ter njihovih sposobnosti.

Povezane so z veliko potrebo po tem, da se izražajo in da so dejavni (Malaguzii, 1993, v Batistič

Zorec, 2009).

V življenju in delu vrtci Reggio Emilia postavljajo participacijo za eno izmed ključnih vodil

svojega pedagoškega pristopa. Otroci življenje v vrtcu soustvarjajo skupaj s starši oz. družino

in lokalno skupnostjo (Rožič in Turnšek, 2010). Rinaldi (2006) in drugi predstavniki pristopa

Reggio Emilia poudarjajo, da participacija v njihovih vrtcih ne pomeni zgolj sodelovanje otrok,

temveč način vključevanja v vzgojno izobraževalni proces (Batistič Zorec, 2010).

Vsakodnevno je potrebno otrokom omogočati, da se dovolj gibalno, plesno, glasbeno in likovno

izražajo. Dati jim moramo možnosti za medsebojno komunikacijo, ki je zelo pomembna pri

oblikovanju skupine. Otrokom mora biti dano izražanje po lastni izbiri, saj v nasprotnem

primeru ne morejo razvijati svoje identitete (Polak in Devjak, 2009).

»Avtorji koncepta Reggio Emilia so kot eno od izhodišč sprejeli misel, da se kot otrok rodimo

s 100 jeziki izražanja, a kaj hitro nam ostane le 1, saj ostalih 99 zanemarjamo in ne razvijamo.«

(Devjak, Berčnik in Plestenjak, 2013, str. 105) V prenesenem pomenu – po naravi ima otrok


11

velike potenciale za različne oblike izražanja, ki jih lahko razvija s pomočjo in podporo

odraslih.

Zavestno spodbujanje vseh oblik otrokovega izražanja, tj. telesno/plesno gibanje, mimika,

umetniško izražanje, govor, je ena izmed pomembnih nalog vseh vzgojiteljev in drugih

pedagoških delavcev v vrtcih Reggio Emilia. Otroku s tem omogočijo, da lahko na različne

načine izrazi odnos do sebe in drugih (Devjak idr., 2013).

Otrok v vrtcu preživi večino časa, zato je potrebno življenje, delo in otrokovo izražanje v vrtcu

dokumentirati. Strokovni delavci ga dokumentirajo tako, da otroke pri samem bivanju v vrtcu

opazujejo, beležijo ugotovitve, shranjujejo fotografije in posnetke dogajanj. V Reggio vrtcih so

to gradiva, ki nastajajo v vzgojnem procesu otrok in ki prikazujejo ustvarjanje in učenje otrok

na različnih mestih. Zbrano gradivo se skrbno shranjuje in arhivira, namenjeno pa je tudi

strokovnim razpravam med kolegi, razpravam s kolegi z drugih oddelkov in za pogovor s starši

otrok (Malaguzzi, 1993, v Polak in Devjak, 2009).

Participacija je najvidnejša v otrokovem soustvarjanju poteka institucionalnega življenja ter v

organiziranosti učnih dejavnosti na način projektnega dela. V vrtcih Reggio Emilia je projektno

delo primarni medij učenja, ki spodbuja primarno participativno in sodelovalno učenje. Zamisli

in interesi otrok so vodilo projektov. Odrasli sledijo komunikaciji otrok, z njimi razpravljajo o

poteku in rešitvah problemov. Otrok skozi projekte vstopa v svet odraslih. To nakazuje, da

udeleženost otrok pri tovrstnih projektih ni samo navidezna (Rožič in Turnšek, 2010).

Projektno delo otrokom omogoča poglobljeno in celovito spoznavanje nekega dogodka ali

pojava, ki zadeva njihovo življenje, jih zanima in vzbuja njihovo pozornost. Za projekte v

Reggio Emilia je značilno, da se osredotočajo na tematike, ki so otrokom blizu oz. so jim

poznane. Takšni projekti jim omogočajo, da v večji meri uporabijo lastne izkušnje. Ne

izključujejo pa raziskovanja nenavadnih in nepoznanih tem, saj so mnenja, da je otrok pri

raziskovanju in odkrivanju še bolj aktiven in učeč. Pri projektih otroci sami izbirajo in odločajo,

običajno v sodelovanju z vrstniki in odraslimi, s katerimi vzpostavljajo tudi odnose, kar je

smisel projektnega dela. V projektu so otroci različno angažirani. Zbirajo predmete, dokumente,

postavljajo vprašanja ljudem, ki kaj vedo o dogodkih, ter svoja spoznanja, izkušnje, občutke,

pojmovanja in predstave tudi dokumentirajo. Dokumentiranje projektov je zelo pomembno.

Starši in ostali, ki niso udeleženi v projektu, so s tem bolj obveščeni o dogajanju v oddelku,


12

predvsem pa so obveščeni o otrokovih aktivnostih in izkušnjah (Turnšek idr., 2009). V Reggio

Emilia vrtcih se v projektih učijo vsi, tako otroci kot odrasli. Znanstvena spoznanja ne le

odkrivajo, temveč so do njih tudi kritični in inovativni (Batistič Zorec in Krnel, 2009).

Za participacijo otrok in temelj pristopa sta pomembna naslednja koncepta oz. pedagogiki:

- Odnosna pedagogika je nekakšna predhodnica in temelj pedagogike poslušanja.

Utemeljil jo je L. Malaguzzi. Predstavlja pomen medosebnih odnosov med otroki,

skupinami otrok, lokalno skupnostjo in odraslimi. Z njo se gradi odnos med

vzgojiteljico in otrokom.

- Vzgoja je aktiven odnos, ki poteka preko skupnih dejavnosti. Ta pedagogika močno

poudarja tudi umetniško ustvarjalnost v vrtcih Reggio Emilia (Kroflič, 2010).

- Pedagogika poslušanja ima po mnenju Rinaldijeve dva pomembna vidika, ki vključujeta

odnos do socialnega in fizičnega okolja. Prvi vidik vključuje otrokovo razumevanje in

osmišljanje sveta. Nanaša se na učenje in poučevanje. Drugi vidik postavlja zahtevo po

demokratičnem dialogu z družino, s širšo lokalno skupnostjo in z njeno kulturo. Ko

poslušamo otroške teorije, razumemo, kako otroci razumejo, razmišljajo in kakšna

razmerja vzpostavljajo s stvarnostjo. Rinaldijeva pravi, da pedagogika poslušanja

omogoča pedagogiko odnosov (Turnšek idr., 2009).

Podobnost koncepta Reggio Emilia s Kurikulumom za vrtce (1999) se kaže v tem, da temelji

na človekovih in otrokovih pravicah, demokratičnih vrednotah in na pravni državi: zagovarja

pluralnost vednosti in konceptualno integracijo različnih znanosti. Namesto o »usmerjenosti v

otroka« in nujnosti izhajanja iz otrokovih potreb oba koncepta poudarjata pravice otrok (Devjak

idr., 2009).

Koncept o participaciji otrok v strokovni javnosti sproža številna vprašanja in dileme. Ena

izmed teh je, ali so otroci dovolj sposobni za sprejemanje odločitev in prevzemanje

odgovornosti. Vprašanja se pojavljajo tudi, o čem lahko otroci sploh odločajo oz. kje so »meje«

participacije. Prisotna je teza, da otroke s soodločanjem preveč obremenjujemo in jim s tem

prikrajšamo otroštvo (Rožič in Turnšek, 2010).

Avtorica Batistič Zorec je mnenja, da vsekakor moramo biti kritični do tega koncepta in da se

moramo zavedati pasti in nevarnosti njenega nereflektiranega uvajanja v prakso vrtcev (Batistič

Zorec, 2010).


13

Pedagoški koncept Reggio Emilia ima vsekakor več prednosti kot slabosti. Prisoten je v

številnih državah (Devjak idr., 2009). Pri nas je bil prvič predstavljen v okviru projekta

Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških

načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje v letih 2008–2013.


14

3 PARTICIPACIJA V NAŠIH VRTCIH IN STALIŠČA

VZGOJITELJEV/VZGOJITELJIC

V okviru projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov

posebnih pedagoških načel Reggio Emilia koncepta na področju predšolske vzgoje, so bile

narejene številne raziskave. Ena izmed njih je bila izvedena leta 2010 in je podrobneje opisana

v članku avtorice M. Batistič Zorec, njen namen pa je bil dobiti vpogled v delo v slovenskih

vrtcih. Cilj le-te je bil ugotoviti, kako strokovni delavci, ki so bili vključeni v ta projekt, vidijo

trenutno stanje. V raziskavi je avtorico s sodelavci zanimalo, ali/in v kakšni meri so v vrtcih že

prisotni elementi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Prav tako so predstavljeni rezultati, ki

se nanašajo na samo participacijo otrok v vrtcu, t.i. vključenost otrok v življenje vrtca,

organizacija prostora, izbira rekvizitov in materialov, vloga otrok pri načrtovanih in predhodnih

dejavnostih, dnevni rutini in prosti igri (Batistič Zorec, 2010).

Raziskave so pokazale, da strokovni delavci zagovarjajo udeleženost otrok, saj jih večina trdi,

da otroke vključujejo k soustvarjanju življenja v vrtcu in da otrokom prisluhnejo. Da je

participacija otrok manj zastopana, so pokazali rezultati pri konkretnih vprašanjih o

upoštevanju različnih potreb in želja otrok, načrtovanju vzgojnega dela in pri dnevni rutini.

Otroci odločajo predvsem o prosti igri in manj o načrtovanih dejavnostih (Batistič Zorec, 2010).

Na področju prehrane je raziskava pokazala, da imajo otroci premalo izbire in soodločanja pri

prehranjevanju. Čas zajtrka si lahko izbere le (11,8 %) otrok, čas malice pa dobra četrtina (26,9

%) otrok. Zaskrbljujoči so odgovori slabe tretjine strokovnih delavcev (31,1 %), da morajo

otroci počakati za mizo, dokler večina ne poje. Približno 24,5 % otrok nima pravice odkloniti

hrane, ki je nočejo jesti. Rezultati kažejo tudi na to, da v nekaterih oddelkih kosilo ni družaben

dogodek, saj (23 %) strokovnih delavcev, otrokom ne pusti, da se med obrokom med seboj

pogovarjajo. Vprašljiva se jim zdi praksa (36 %) strokovnih delavcev, ki vztrajajo, da morajo

otroci odklonjeno hrano vsaj poskusiti (Batistič Zorec, 2010).

K dnevni rutini vključujemo tudi spanje oz. počitek otrok. Tu je nesprejemljiv rezultat (14,8 %)

deleža strokovnih delavcev, ki vztrajajo, da nespeči otroci ležijo na ležalniku ves čas počitka

(Batistič Zorec, 2010). Iz dobljenih rezultatov je vidno, da participacija otrok v praksi še vedno

ni dovolj prisotna.


15

Avtorica in sodelavci se strinjajo, da bi strokovni delavci morali nenehno razmišljati o

kompetencah otrok in hkrati o odgovornosti odraslih. Millei (nav. po Batistič Zorec, 2010)

opozarja, da participacija nekatere otroke opolnomoči, drugim pa moč odločanja celo zmanjša.

Menijo tudi, da bi strokovni delavci morali pozornost posvetiti vprašanju različnosti otrok: kdo

daje predloge, želje in zakaj nekateri ne. Iz dobljenih rezultatov pri omenjeni raziskavi je vidno,

da participacija otrok v praksi še vedno ni dovolj prisotna (Batistič Zorec, 2010).

V strokovni literaturi ideja kompetentnega otroka sproža vprašanja, dileme, argumente in

protiargumente. Avtorici Turnšek in Rožič (2010) sta v svoji raziskavi ugotavljali, v kolikšni

meri so argumentacije prisotne v stališčih in prepričanjih vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so bili

udeleženi v zgoraj omenjenem projektu oz. izobraževanju. V tej raziskavi je sodelovalo 810

vzgojiteljev iz različnih regij Slovenije (Rožič in Turnšek, 2010).

Raziskava je ugotovila, da se vzgojiteljice in vzgojitelji, še vedno delijo na tiste, ki participacijo

podpirajo, in tiste, ki je ne. Rezultati raziskave kažejo na to, da sta več kot dve tretjini

strokovnih delavcev naklonjeni ideji kompetentnega bitja in praksam otroške participacije.

Manjši delež pa se nagiba k prepričanjem, da je otroštvo čas nezrelosti in nezmožnosti

delovanja, kar je utemeljeno z otrokovim pomanjkanjem znanja in izkušenj, prav tako z njegovo

nezmožnostjo razumevanja posledic lastnih odločanj in sprejemanja odgovornosti zanje (prav

tam).

Kljub temu pa so preliminarne obdelave pokazale nekatera razhajanja med stališči in trditvami,

ki nakazujejo na pedagoško prakso. Kvalitativne raziskave nakazujejo tudi na to, da so

vzgojiteljeve predstave o lastnih praksah neredko v navzkrižju s prepričanji in tudi ocenami

otrok o priložnostih, ki jih imajo za participacijo v vrtcu.


16

4 PROJEKTNO DELO IN SPODBUJANJE PARTICIPACIJE Z

REŠEVANJEM PROBLEMOV ODPRTEGA TIPA

Eden izmed ključnih pristopov učenja in poučevanja, ki se izvajajo v vrtcih, utemeljenih na

pedagoškem konceptu Reggio Emilia, je projektno delo. Le-to zagotavlja otrokom prevzemanje

dejavne vloge v procesu učenja in konstruiranju lastnega znanja. Projektno delo omogoča

otrokom poglobljeno in celovito spoznavanje nekega dogodka ali pojava, ki zadeva njihovo

življenje. Omogoča tudi, da so otroci udeleženi v kreiranje vrtčevskega vsakdana (Turnšek,

Hodnik Čadež in Krnel, 2009).

Različni projekti otrokom zagotavljajo, da se sami odločajo in izbirajo, običajno pa pri tem

sodelujejo z vrstniki in odraslimi. V projektih so otroci različno angažirani. Nekateri

neposredno opazujejo, postavljajo vprašanja ljudem, ki kaj vedo o dogodkih, drugi zbirajo

predmete, dokumente, zapiske. Svoja spoznanja, spomine, izkušnje in občutke predstavljajo na

različne načine (prav tam). Za projekte v vrtcih Reggio Emilia je značilno, da se osredotočajo

na tematike, ki izhajajo iz vsakdanjih otrokovih izkušenj. Raziskovanje tematik, ki so jim znane,

omogočajo, da otroci v večji meri uporabijo svoje izkušnje, postavljajo svoja vprašanja in

določajo smeri nadaljnjega raziskovanja. Tako so otroci postavljeni v različne vloge

(antropologi, naravoslovci, zgodovinarji). V vrtcih Reggio Emilia raziskujejo tudi nenavadne

tematike, neobičajne pojave, eksperimentirajo s projekti, katerih smer ni povsem znana. So

namreč mnenja, da so otroci pri takšnih projektih še bolj angažirani, aktivni in učeči. Pri takšnih

raznovrstnih projektih se vzpostavljajo odnosi med odraslimi in otroki ter med otroki in vrstniki,

ki so v konceptu Reggio Emilia velikega pomena (prav tam).

Dokumentiranje projektov oz. procesov je pomembno in ima vrsto prednosti. Z

dokumentiranjem je angažiranje vseh udeležencev v projektu vidno, znanje je bolj poglobljeno,

otroci s tem postanejo še radovednejši saj lahko opazujejo svoje delovanje. S pomočjo

dokumentov so starši bolje obveščeni o otrokovih aktivnostih in izkušnjah. Dokumentiranje

projektov poteka na različne načine, vzgojitelj otroke pri delu npr. fotografira, snema in zapisuje

njihova vprašanja, izjave, komentarje glede projekta. Dokumenti so vzgojiteljem v pomoč pri

avtorefleksiji in pri spremljanju otrokovega razvoja (prav tam).


17

4.1 REŠEVANJE PROBLEMOV ODPRTEGA TIPA KOT

PARTICIPATORNA STRATEGIJA

Proces reševanja problemov odprtega tipa imenuje G. Maxim (1989) metodični pristop. Namen

takšnih projektov je priti do rešitev problemov s pomočjo otrok oz. njihovih idej, predlogov in

pri tem uporabiti njihove kreativne potenciale. Pri tovrstnih projektih otroke spodbujamo k

iskanju različnih (alternativnih) rešitev zastavljenega problema ter njihovem preizkušanju. S

tem pristopom spodbujamo kreativnost otrok (Turnšek, 2009, str. 13).

Proces reševanja problemov odprtega tipa vključuje naslednje korake: opredelitev problema,

iskanje alternativnih rešitev, preizkušanje, ocena in izbira posameznih rešitev in oceno dela.

1.Opredelitev problema

Naloga odraslega je, da opredeli problem in jasno izrazi, kaj želi narediti, izboljšati in

spremeniti. Zastavljen problem lahko opredelimo v obliki vprašanja: Decembrski čas mora biti

nekaj posebnega. Kaj lahko otroci naredimo, da bomo decembrske praznične dni v vrtcu

preživeli zabavno? Včasih takšne probleme zaznajo otroci sami, ali pa jih zazna vzgojiteljica

sama. V tem primeru mora problem predstaviti tako, da bo otroke zanimal, jih spodbudil k

razmišljanju in sodelovanju. S tovrstnimi projekti izražamo zaupanje v otrokove sposobnosti

spoprijemanja z »resnimi« problemi. Pomembno je, da otroci prispevajo zamisli oz. poti

reševanja problemov, odrasli pa jim te zamisli pomagamo preizkusiti in izpeljati.

Ustvarjanje klime je ključnega pomena za kakovostno izvedbo projektov, saj dopušča oz.

spodbuja ustvarjalnost in iskrivost idej. Tovrstnega dela nekateri vzgojitelji niso vajeni, saj

nenehno razmišljajo o tem, kaj vse bi lahko naredili za otroke, ne razmišljajo pa o tem kaj bi

lahko naredili skupaj z njimi. Prav tako takšnega načina dela niso vajeni otroci, zato so na

začetku njihove ideje in zamisli osamljene. Pomemben dejavnik je tudi demokratičnost, saj je

pomembno, da damo jasno vedeti, da so vse ideje vseh otrok dobrodošle. Nikakor se ne smemo

»ogreti« zgolj za eno zamisel (ali zamisli otrok, ki so običajno glasnejši), pač pa moramo

spodbujati vsakega otroka, da prispeva svojo zamisel (Turnšek, 2009, str.13–14).


18

2. Iskanje (alternativnih) rešitev, idej, zamisli

Tukaj je naloga vzgojiteljice, da sporoči otrokom, da bodo opredeljen problem reševali sami.

Otroke izzovemo, da nam pomagajo pri svojih predlogih, pri tem pa se moramo domisliti, na

kakšen način jih bomo spodbudili k izražanju idej, predlogov, pobud. V svojem projektu sem

uporabila pismo Dedka Mraza, ki je otroke spodbudilo k razmišljanju in podajanju idej. Zamisli

otrok smo vsakodnevno beležili na plakat idej. Dokumentiranje je tako pomembno kot njihovo

ustvarjanje. Izbrati moramo tako tehniko, ki je najbolj primerna oz. najbolj natančno zabeleži,

kaj smo hoteli. Primerne so različne tehnike, kot so risbe s komentarji, plakati ali celo

videoposnetki (prav tam, str. 14).

3. Preizkušanje predlogov oz. rešitev, njihova ocena in izbira

Pri tej fazi odrasli pomaga otrokom pri udejanjanju njihovih zamisli. Veliko idej je enostavno

uresničiti oz. izpeljati, spet druge zahtevajo precej časa in dela. Vseeno je vloga vzgojitelja

ohraniti odprtost tudi za nenavadne ideje. Pomembno je, da otroci čutijo pomembnost in

pripadnost projektu, zato jim moramo dati vedeti, da je vsaka zamisel načeloma dobra, četudi

je na prvi pogled neumna ali neuresničljiva. Poseben izziv otrokom predstavljajo ideje, ki so

neuresničljive, ker so bodisi nevarne ali predrage. Vsekakor moramo preizkusiti tudi zamisli

otrok, za katere vemo, da niso najboljše. Dobro je, da otroci sami pridejo do morebitnih zmot

in pozitivnih rešitev (prav tam, str.15–16).

4. Ocena dela

Ker projekti reševanja problemov potekajo več mesecev, je dobro, da se vmes večkrat ustavimo

in razmislimo ali smo bližje rešitvi problema. Razmislimo tudi, katere ideje so bile boljše,

katere mogoče slabše in zakaj je bilo temu tako. Takšno ovrednotenje je dobrodošlo in skoraj

potrebno ob zaključku projekta (prav tam, str.17).

Turnškova (2009) navaja nekaj splošnih ciljev projektov reševanja problemov odprtega tipa, ki

so:

- dvigniti raven otroške participacije oz. udeleženosti v življenju vrtca – s pomočjo

takšnih projektov otroci postajajo pomembni člani ustanove, saj prevzemajo

odgovornosti za življenje skupine;

- usposabljati otroke za posamezne postopke v procesu reševanja problemov – odrasli

skušajo otroke čimbolj pripraviti k temu, da znajo opredeliti problem, predvideti, katere


19

ideje so boljše, katere slabše, katere so uresničljive in katere ne. Otroci morajo ideje

preizkusiti in se učiti na osnovi izkušenj;

- dvigniti raven demokratičnega odločanja – pri tovrstnih projektih otroci pridobivajo

izkušnjo, da je prispevek vsakega otroka zaželen in da so njihove ideje enakovredne

(prav tam, str. 16).


20

II EMPRIRIČNI DEL

5 OPREDELITEV PROBLEMA

Pojem participacija pomeni udeležbo in sodelovanje pri odločanju. Participacija otrok v vrtcu

vključuje ustvarjanje možnosti in priložnosti, da ti – skupaj z odraslimi – sooblikujejo,

soustvarjajo elemente vsakdanjega življenja in učenja. Prav tako je participacija pomemben

element kakovosti vzgojnega dela v vsakem oddelku. Predpostavlja pogled na otroka kot na

kompetentno bitje (Malaguzzi, 1993; Rinaldi, 2006). Pomeni aktivno soudeležbo otrok pri

načrtovanju in izvajanju dejavnosti v vrtcu, soustvarjanje življenjskega prostora in načina

bivanja v vrtcu, učenje na način aktivnih strategij idr. Zapisana je v številnih kurikulih v svetu,

najbolj pa je zastopana v konceptu Reggio Emilia.

V sodobnem svetu prevladuje mnenje, da se otrok najbolje uči, kadar je aktivno udeležen v

procesu učenja (Batistič Zorec, 2010). Koncept participacije izhaja iz predpostavke, da otroci

zmorejo in želijo soustvarjati življenje. Pri tem soodločajo in sodelujejo z drugimi (Turnšek,

Hodnik Čadež in Krnel, 2009).

V raziskavi, ki je opisana v članku avtorice Marcele Batistič Zorec, so med drugimi

interpretirani rezultati o participaciji otrok pri dnevni rutini. Raziskavo so naredili, da bi dobili

vpogled v delo slovenskih vrtcev, prav tako pa jih je zanimalo, ali/in v kakšni meri so v vrtcih

že prisotni elementi pedagoškega koncepta Reggio Emilia.

Raziskave so pokazale, da strokovni delavci zagovarjajo udeleženost otrok, saj jih večina trdi,

da otroke vključujejo k soustvarjanju življenja v vrtcu in da otrokom prisluhnejo. Da je

participacija otrok manj zastopana, so pokazali rezultati pri konkretnih vprašanjih o

upoštevanju različnih potreb in želja otrok, načrtovanju vzgojnega dela in pri dnevni rutini.

V vrtcih otroci odločajo predvsem o prosti igri in manj o načrtovanih dejavnostih (Batistič

Zorec, 2010). Strokovni delavci bi morali pozornost posvetiti vprašanju različnosti otrok: kdo

daje predloge, želje in zakaj nekateri ne. Iz rezultatov lahko sklepamo, da strokovni delavci bolj

»slišijo« interese otrok, ki v oddelku prevladujejo, kot pa posameznikove. Iz dobljenih

rezultatov je vidno, da participacija otrok v praksi še vedno ni dovolj prisotna (Batistič Zorec,

2010).


21

Različni so tudi pogledi na participacijo, saj se vzgojiteljice in vzgojitelji še vedno delijo na

tiste, ki participacijo podpirajo, in tiste, ki je ne. Rezultati iz študije Alenke Rožič in Nade

Turnšek kažejo, da sta več kot dve tretjini strokovnih delavcev, ki so bili udeleženi v projektu

Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških

načel koncepta Reggio Emillia, naklonjeni ideji kompetentnega bitja in praksam otroške

participacije. Le manjši delež je pokazal nasprotno (Rožič in Turnšek, 2010).

Pri spodbujanju participacije nam je v veliko pomoč pedagoški pristop reševanja problemov

odprtega tipa (open-ended problem solving, Maxim, 1989). Ta predvideva, da damo vzgojitelji

otrokom priložnosti za samostojno reševanje vsakdanjih problemov. V projektu odprtega tipa

se prepleta pet faz, skozi katere otroke spodbudimo k alternativnim rešitvam zastavljenega

problema. Faze v raziskovanju odprtega tipa so (Turnšek, 2004): opredelitev problema; iskanje

alternativnih rešitev, zamisli; preizkušanje in izbira rešitev; ocena dela; uporaba rešitev.

V diplomski nalogi bom predstavila projekt, v okviru katerega sem otrokom omogočila, da

rešujejo problem, kako bi preživeli decembrske praznične dni z lastnimi kreativnimi zamislimi.

5.1 CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Namen moje diplomske naloge je skozi projekt Kako bi v vrtcu preživeli decembrske praznične

dni spodbujati participacijo otrok in projekt evalvirati. V projektu bom preizkusila metodo

reševanja problemov odprtega tipa in ocenila, ali je projekt omogočil otrokom boljše in

drugačno preživljanje decembrskih dni v vrtcu. Z uporabo evalvacijskega pristopa, kot je

dnevniški refleksijski zapis, bom ugotavljala, ali so bili doseženi procesni cilji projekta (stopnja

in vrsta participacije otrok). Hkrati bom projekt evalvirala tudi s perspektive otrok; uporabila

bom različne tehnike otrokom prilagojenega podajanja mnenj; na tej osnovi bom ugotovila, ali

je bila participacija udejanjena tudi z vidika ocene otrok.


22

5.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

V diplomskem delu bom skozi evalvacijo skušala ugotoviti:

- ali so bili otroci pri projektu dovolj aktivni in soudeleženi (stopnja participacije);

- na katerih vsebinskih področjih projekta je bila participacija bolj oz. manj zastopana in

na kakšne načine so otroci pri projektu odprtega tipa sodelovali (vrsta participacije);

- kako so se otroci odzivali na dejstvo, da so bili v projekt vključeni s svojimi idejami;

- ali se moja evalvacijska opažanja skladajo z opažanji otrok; kakšna so morebitna

odstopanja.

5.3 RAZISKOVALNA METODA

Uporabiti nameravam kavzalno-neeksperimentalno metodo. V empiričnem delu diplomske

naloge bom uporabila metode evalvacije projekta odprtega tipa.

5.4 VZOREC

Projekt Kako bi v vrtcu preživeli decembrske praznične dni bom izvedla v Vrtcu Velenje, v

enoti Čebelica. V skupini je 21 otrok, starih 3–6 let. Projekt bo predvidoma trajal štiri tedne.

5.5 UPORABLJENA TEHNIKA IN POSTOPEK ZBIRANJA

PODATKOV

Uporabljena bo tehnika evalvacije: samorefleksijski dnevniški zapis. Med izvajanjem projekta

bom zapisovala potek dejavnosti, refleksijo otrok in lastno evalvacijo. Pri zbiranju refleksij

otrok bom uporabila tehnike, prilagojene predšolskim otrokom, v ospredju bo »decembrski

koledar«, v katerega bomo dnevno beležili in evalvirali dejavnosti. Projekt Kako bi v vrtcu

preživeli decembrske praznične dni bom dokumentirala s slikanjem, snemanjem, z lastnim

opazovanjem in evalviranjem. Dokumente bom analizirala in predstavila sklepe.


23

6 Okvirni načrt projekta: FAZE PRI REŠEVANJU

PROBLEMOV ODPRTEGA TIPA

6.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Vsako leto je v vrtcu mesec december nekaj posebnega, tudi zaradi Dedka Mraza, nad katerim

so otroci navdušeni. Dogaja se veliko ustvarjalnih dejavnosti in deležni smo takšnih in

drugačnih obiskov, ki nam popestrijo dopoldanski čas. Vzgojiteljice za ta mesec načrtujemo

skupne dejavnosti in dogodke, ki otrokom pričarajo res pravljični mesec. Za projekt sem se

odločila zato, da bi bilo v tem šolskem letu drugače in da bi decembrske aktivnosti načrtovali

otroci sami. V svoji skupini se z vzgojiteljico poslužujeva participacije otrok in k načrtovanju

skozi leto skoraj vedno vključiva otroke. Želeli sva, da se v mesecu decembru izvajajo

dejavnosti, katerih si otroci želijo in jih imajo radi. Predvidevali sva, da pri tem projektu zaradi

predhodnih izkušenj otroci ne bodo imeli težav in da bodo njihove ideje izvirne in zanimive.

6.2 ISKANJE ALTERNATIVNIH REŠITEV

Naredila bom kotiček idej, v katerem bom otroke individualno spraševala o idejah in predlogih.

Izdelali bomo plakat, na katerem bodo v posameznih prostorih zapisane njihove ideje. Pod

vsako idejo se bo posameznik podpisal.

6.3 PREIZKUŠANJA, OCENA IN VČASIH IZBIRA POSAMEZNIH

REŠITEV

Vso skupino otrok bom seznanila z idejami, ki so jih predlagali posamezniki. O vsaki ideji se

bomo pogovorili in posameznik jo bo na tisti dan, ko jo bomo uresničili, predstavil. Vsekakor

bomo strmeli k skupnemu cilju: izpolniti vse ideje.


24

6.4 USTVARJANJE DEMOKRATIČNIH POTI ODLOČANJA

(POGAJANJE O SKUPNIH REŠITVAH)

Namen projekta je uresničiti vse ideje otrok. Sodelovali so vsi otroci, čeprav so zapisane ideje

samo od šestnajstih otrok. Ostali otroci bodo pri uresničevanju le-teh tudi pomagali in

sodelovali. Poiskali smo skupne rešitve, kako kakšno stvar izvesti in na kakšen način se je lotiti.

6.5 IZVEDBA PREDLOGOV, REŠITEV IDEJ

Pri sami izvedbi idej bodo pobudniki tisti otroci, ki so ideje podali. Tako se bodo počutili zelo

pomembne in vodilne.


25

7 IZVEDBA PROJEKTA OTROCI SOUSTVARJAJO

ŽIVLJENJE V VRTCU: KAKO BI V VRTCU PREŽIVELI

DECEMBRSKE PRAZNIČNE DNI?

7.1 Dejavnost: Našli smo pismo Dedka Mraza (Ponedeljek, 30. 11. 2015)

V garderobi imamo lutko Muce Copatarice, ki je velika spodbuda otrokom pri pospravljanju

oblačil, čevljev in copat. Odločila sem se, da otrokom napišem pismo, ki ga pošilja Dedek Mraz.

Pristavila sem ga k lutki, da bi ga otroci čimprej opazili. Z njim sem želela vzbuditi pozornost

in otroke vzpodbuditi k razmišljanju, kaj bi počeli, da bi uresničili željo Dedka Mraza. Otroci

obožujejo dobre može v decembru in upala sem, da bo pismo Dedka Mraza prava motivacija

zanje.

Medtem ko so prihajali v vrtec, še nihče ni ničesar opazil. Po zajtrku sem jih vprašala, ali so v

garderobi opazili kaj novega. Skupina otrok je takoj šla pogledat. Slišali so se glasni vzkliki:

»Pri Muci Copatarici je en papir!« Lutko sem prinesla v igralnico in otroke povabila k sebi.

Pismo sem dala dečku J., ki že zna brati. V njem je pisalo: Dragi otroci! Ker vas vsako leto

presenetim in uresničim vaše želje, si želim, da bi mi tudi vi izpolnili eno samo veliko željo.

Srčno si želim, da bi se imeli v vrtcu lepo in da bi počeli same takšne stvari, kot si jih boste

zamislili. Imejte se lepo! Dedek Mraz.

Otroci so bili presenečeni in vznemirjeni. Sporočilo sem jim še enkrat razložila. »Mislim, da si

Dedek Mraz želi, da bi v decembru počeli takšne stvari, kot si jih želite smo vi. Mu bomo

izpolnili to željo?«

Nekateri sprva niso razumeli in so me začeli spraševati.

Deklica AJ.: »Anja, a to pomeni, da bomo delali čist vse, kar bomo hoteli?«

»Seveda,« sem rekla. »Od danes naprej ste glavni vi.«

Deček M.: »U, to bo pa res zabavno!«

Med seboj so se začeli pogovarjati.

Deklica M: »Js še ne vem, kaj bi lahko delali.«

Deček J: »Bom še malo razmislu.«

Deklica AN: »Spet, bomo lahko delali to, kar si bomo zmislili, tk ko Pika Nogavička.«


26

Slika 1: Našli smo pismo Dedka Mraza

7.1.1 Nizanje zamisli in idej (Ponedeljek, 30. 11. 2015)

V kotu igralnice sem naredila kotiček, ki sem ga poimenovala Kotiček idej. Vanj sem povabila

skupino otrok in jih spraševala o tem, kaj si v prihajajočem mesecu želijo početi v vrtcu. Dobila

sem nekaj idej, ki sem jih zapisala v zvezek. Zapiski so nam bili v pomoč pri izdelavi plakata.

Ker otroci še ne zanjo pisati, sem njihove predloge in želje zapisovala jaz. Pod zapis se je vsak

otrok podpisal.

Prvi predlogi otrok, kako bi preživeli decembrske praznične dni so bili:

- da bi naredili snežinke iz papirja in jih prilepili na okna,

- da bi prišla mamica v vrtec prebrati pravljico,

- da bi Dedku Mrazu napisali vabilo,

- da bi telovadili,

- da bi se lepo igrali z igračami iz vrtca,

- da bi naredili predstavo,

- da bi naredili piškote in okrasili igralnico,

- da bi praznovali moj rojstni dan,

- da bi nas zabaval klovn,

- da bi naredili voščilnice,

- da bi ob smrečici plesali.


27

7.2 Dejavnost: Izdelovanje snežink iz papirja (Torek, 1. 12. 2015)

Z otroki smo se po zajtrku zbrali v jutranjem krogu. Deklici A. sem povedala, da je danes dan,

ko bomo delali tisto stvar, katero je predlagala. Vsem otrokom je še enkrat povedala, kaj si je

zaželela in na plakatu pokazala, kje je njena želja napisana. Razložila je, da si želi narediti

veliko snežink iz papirja, katere bomo prilepili na okna v igralnici. Snežinke je želela izdelovati

iz belega papirja. Prosila me je, naj izrežem kroge. K mizi je povabila tiste otroke, ki so želeli

sodelovati. Večinoma so bile to starejše deklice. Skupaj sva pripravili še potreben material.

Kroge so prepognili na tri dele in iz njih izrezovali poljubne oblike. Ko so papir razgrnili je

nastala podoba snežinke. Pomagala sem jim pri nanašanju lepilnega traka na izdelke. Otroci so

poljubno lepili snežinke na okna.

Slika 2:Plakat z idejami

Slika 3:Izdelovanje snežink iz papirja


28

7.2.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Torek, 1. 12. 2015)

Danes je bil prvi dan za dejavnosti, ki so jih predlagali otroci. Deklica A. je pogumno

predstavila svoj predlog. Pri sami predstavitvi, kaj bomo počeli, je imela malo treme, zato sem

jo pri govoru spodbujala. Menim, da je k sodelovanju pritegnila toliko otrok ravno zaradi tega,

ker je sama povedala, kaj bomo počeli. Otroci so pri dejavnosti dolgo vztrajali, ker jim je bilo

zanimivo in ker česa podobnega še nismo nikoli počeli. Prosto so prehajali k igri in se vračali

nazaj k dejavnosti. Pri rezanju s škarjami so bili mlajši manj spretni kot starejši. Spomnila sem

se, da bi lahko dobro medsebojno sodelovali tako, da bi starejši rezali in oblikovali snežinke,

mlajši pa bi nanje kaj narisali ali jih pobarvali. Ker so jim bile okrašene snežinke všeč, so se

tega posluževali tudi starejši otroci. Mislim, da jim je bila dejavnost všeč, ker so bili pri izdelavi

svobodni in so naredili, kakor so sami želeli. Deklica A. je bila nad snežinkami navdušena in

vesela, da se je njena želja izpolnila.

Prvi dan se je iztekel tako kot sem pričakovala – zelo dobro. Posluževala se bom tega, da bodo

otroci sami predstavili idejo in povedali, kako so si dejavnost zamislili, saj se bodo ob tem

počutili še pomembnejše in uslišane. Želela sem, da bi pri dejavnosti sodelovalo čim več otrok

in to mi je tudi uspelo.

7.2.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Torek, 1. 12. 2015)

Deklica A. je bila več kot navdušena z izdelavo snežink. Ko sem jo vprašala, ali je vesela, ker

se je njena ideja prva uresničila, je kar poskočila od veselja. Deklica AJ. jo je celo pohvalila,

da se je super domislila. Današnjo dejavnost so otroci zabeležili v naš koledar. Dve deklici sta

narisali okna in snežinke, jaz pa sem zraven pripisala, kaj smo počeli. Stekel je pogovor o tem,

kako jim je bila dejavnost všeč. Otrokom je bilo najbolj všeč to, da so bili z izdelki kmalu gotovi

in da so lahko na snežinke risali vzorčke.

Nekaj izjav otrok:

- »Super se nam je zdelo.«

- »Fajn je blo, ker smo jih delali pa lepli na okna, pa ko smo rezali.«

- »Mislim, da bo zdej pa res začelo snežit.«

Tisti dan so otroci še v popoldanskem času izdelovali snežinke in jih lepili, kjer je bil prostor.

Vsak je svoj izdelek ponosno pokazal staršem.

Najbolj pa je bila navdušena deklica A., ki je svoji mami hitela pripovedovati, kako super smo

se danes imeli. »Veš, mami, danes sem bla js glavna in vsi so me poslušali,« je rekla. Na začetku


29

otroci nekako niso doumeli, kaj pričakujem od njih in zakaj si želim, da povedo svoje predloge.

K temu sem jih spodbujala z razlogom, da si to želi Dedek Mraz in da nas vsak dan opazuje.

Po današnji dejavnosti, ko so videli, da gre zares, pa so komaj čakali, da se bo uresničil tudi

njihov predlog. Spraševali so me, kaj bomo počeli jutri in čigava želja se bo izpolnila. Ker smo

bili vezani na čas, sem jim izdala samo to, da jutri dobimo obisk.

7.3 Dejavnost: Mama Ana nam je prebrala pravljico (Sreda, 2. 12. 2015)

Danes je bil dan, ko je k nam prišla mamica deklice Z. Zaželela si je, da bi nam prebrala

pravljico Moj dežnik je lahko balon, ki jo Z. obožuje. Že zjutraj sem otroke seznanila z novico,

da dobimo obisk. Seveda jih je zelo zanimalo, kdo pride in zakaj pride k nam. Deklica Z. jim

je razložila. Vprašala sem jo, kako jo bomo pričakali. Deček J. je imel idejo, da bi ji v našem

kotičku Kuhinja pripravili malico, zato je skupinica otrok pričela s pripravo malice.

Z. mi je povedala, da si želi, da bi k poslušanju povabili tudi njeno sestrico in ostale otroke, ki

so v mlajši skupini. Prijazno jih je povabila k nam.

Slika 4: Beleženje dejavnosti na koledar


30

Pripravili smo stole, saj je Z. izrazila željo, da bi sedeli na stolih, mlajši otroci pa na blazinah.

Za mamico smo pripravili mizo, na kateri je bila pripravljena malica in stol. Mama Ana je

otrokom doživeto prebrala pravljico in čeprav je bila malo predolga, so jo vsi z zanimanjem

poslušali. S sabo je imela rumen dežnik, prav takšen je bil omenjen tudi v pravljici, in z njim je

še bolj pritegnila pozornost otrok. Na koncu nam je dežnik dala v dar in predlagala, da nanj

vsak nekaj nariše. Za presenečenje je vsakemu izmed otrok podarila novoletni okrasek.

Slika 6: Deklica Z. z mamico

Slika 5: Mama Ana


31

7.3.1 Nove ideje in predlogi (Sreda, 2. 12. 2015)

Po obisku je sledilo risanje na dežnik in prosta igra po želji otrok. Otroke sem zopet povabila v

svoj kotiček z idejami in jih spraševala o tem, kaj bi radi počeli v mesecu decembru. Nekateri

tudi danes niso imeli idej, zato sem jih spodbujala k razmišljanju, kaj vse počnejo doma, ko se

bližajo prazniki. Deček M. se je spomnil na darila in mi rekel, da si želi, da bi se v vrtcu tudi

obdarovali. Njegov predlog sva zapisala na naš plakat. Deklica AJ. mi je pripovedovala o

zimskih počitnicah in o tem, da takrat skupaj s prijateljicami plešejo v pižamah. »Lahko bi v

pižamah plesali tut mi, da bi dali na sredino mizo pa gor svečke, pa bi plesali,« je rekla. Njena

ideja se mi je zdela zelo zanimiva, saj česa podobnega v vrtcu še nismo počeli. Bila je vesela,

ker sva tudi njen predlog zapisali. Ostali otroci danes niso imeli idej, zato sem jim naročila, naj

o predlogih razmislijo doma. »To bo naša domača naloga,« je rekel deček L.


Zadovoljna sem, da so se tudi starši vključili v naš projekt in da so pripravljeni sodelovati. Ko

sem mamico deklice Z. povabila k nam in ji povedala za predlog njene hčerke, se je z veseljem

takoj odzvala. Skupaj sva določili datum, ki bi ji najbolj ustrezal. Priznam, da sem pred njenim

obiskom imela malo treme, saj sem trenutno v skupini sama brez vzgojiteljice. Pričakovala sem,

da bodo otroci nemirni. Zelo so me presenetili in bila sem vesela. Najbolj me je presenetil deček

J., ki se je domislil, da bi mamici pripravili malico.

Zdela se mi je čudovita ideja in všeč mi je bila njihova gostoljubnost. Prav je bilo, da sem

deklico Z. povprašala o tem, kako si želi, da pričakamo mamico. Predlog je bil njen in želela

sem, da o vsem odloča ona. Zamisel o risanju na dežnike, ki jo je dala mama, se mi je zdela

izvirna in vedela sem, da bodo otroci takoj želeli risati po njem. Z dežnikom so se kasneje tudi

igrali. K razmišljanju in podajanju idej sem morala otroke precej spodbujati, čeprav pri svojem

delu otroke veliko vključujeva k načrtovanju in so otroci vajeni soodločanja. Spodbujati sem

morala predvsem mlajše oz. novo sprejete v skupino, saj je to zanje nekaj novega. Nekateri so

ob mojem vprašanju samo skomignili z rameni. Upala sem, da se bo naslednje dni porodila še

kakšna nova ideja.

7.3.3 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Sreda, 2. 12. 2015)

Otroci so bili današnjega obiska zelo veseli, še posebej deklica Z. Med branjem pravljice sem

jo opazovala. Na njenem obrazu je bil nasmeh, oči pa so ji žarele od navdušenja. Pomembno se


32

je počutila že zato, ker je prišla k nam njena mamica. Všeč ji je bilo, ker je lahko povabila še

otroke iz mlajše skupine. Vloga vodilne je deklici Z. zelo pristajala. Danes je velikokrat rekla:

»Js sem šefica!« S pravljico Moj dežnik je lahko balon so se otroci srečali prvič. Ko sem jih

spraševala o njeni vsebini, sem ugotovila, da so si jo zelo dobro zapomnili, torej jim je bila

všeč.

Ob našem decembrskem koledarju smo obisk mamice skozi pogovor skupaj podoživljali.

Povedali so, da jim je bilo najbolj všeč, ker je mama imela s seboj dežnik in ker so nanj lahko

risali, česar še nikoli niso počeli. Seveda so bili najbolj navdušeni nad novoletnimi okraski, ki

so jih lahko odnesli domov. Medtem, ko je mama deklice Z. odhajala domov, je Z. spustila par

solzic in otroci so jo hiteli tolažiti. Tukaj je bila vidna povezanost med njimi, kar me je zelo

ganilo.

Slika 7: Risba današnjega dne

7.4 Dejavnost: Napisali smo vabilo Dedku Mrazu (Četrtek, 3. 12. 2015)

Eden izmed predlogov je bil tudi ta, da Dedku Mrazu napišemo vabilo. Predlog je bil od deklice

F., ki si njegovega obiska zelo želi in komaj čaka, da pride med nas. Otroci so me spraševali,

kaj pomeni vabilo in zanimalo jih je, zakaj ga moramo poslati Dedku Mrazu.

Deklica F.: »Vabilo je tak list papirja pa gor piše, da te vabijo na rojstni dan.«

Deček J.: »Mi za rojstni dan ne pošiljamo vabil, ampak sam pokličemo po telefonu pa pridejo.«

Deklica AN: »Js pa napišem vabila, no mamica napiše pol vam pa js razdelim.« Razložila sem

jim, kaj je vabilo. Vsi so se strinjali, da bi bilo prav, če Dedka Mraza res povabimo medse.


33

Po zajtrku sem vse otroke povabila v krog. Pogovarjali smo se o tem, kaj bi v vabilo napisali.

Deklica F.: »Dragi Dedek Mraz..«

Deček T.: »Želimo si, da bi bil zelo vesel, ko prideš k nam v vrtec.«

Opomnila sem jih na to, da se moramo tudi predstaviti oz. napisati kdo smo, da bo Dedek Mraz

vedel, čigavo pismo je dobil in v kateri vrtec mora priti.

Deček A.: »Smo otroci iz vrtca Čebelica in želimo si, da prideš k nam.«

Deček J.: »Zelo bomo srečni, ko bo prišu.«

Deklica F. je predlagala, da vsak, ki želi, zanj nariše tudi risbico. Zato smo v vabilu napisali še,

da smo narisali risbice. Ker deklica še ne zna pisati, je predlagala, da vabilo napišem na

računalnik. Zdela se mi je dobra ideja in hkrati krasna vaja opismenjevanja, zato sem jo povabila

k računalniku, kjer je napisano besedilo natipkala.

List smo prilepili na velik format in okoli so otroci nalepili risbice, ki so jih narisali. Vsak se je

zelo potrudil in narisal najboljše, kar zna. Deklica F. je predlagala, da bi vabilo obesili v

garderobo. Najprej je rekla, da bi ga dali na okno, potem pa se je ustrašila, da bi ga odnesel

veter in da bi zmrznil, zato se je odločila, da ga prilepimo v garderobo. Pomagala mi je pri

nanašanju lepilnega traku in skupaj sva vabilo prilepili v garderobo. »Upajmo, da ga jutri ne bo

več,« je rekla. Ko so starši prihajali po otroke, so se ob branju nasmihali, deklica F. pa je vsem

ponosno povedala, da je bilo vabilo njena ideja. Danes so se porodile tudi nove ideje, katerih

sem bila zelo vesela. Med risanjem risbic za Dedka Mraza je k meni prišla deklica, ki je drugače

precej tiha in sramežljiva. Povedala mi je, da si zelo želi snega in se želi s prijatelji iz vrtca

Slika 8: Prepisovanje besedila


34

sankati in delati snežaka. Glede na to, da je njena želja odvisna od vremena, upam da jo bomo

uspeli uresničiti.

7.4.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Četrtek, 3. 12. 2015)

Pričakovala sem, da bodo otroci dejavnosti povezali tudi z Dedkom Mrazom. Zanimivo je bilo,

da nekateri niso vedeli, kaj je vabilo in dobro se mi je zdelo, da sem jih o tem poučila. Današnja

dejavnost je trajala kratek čas in sodelovala je tretjina otrok, vendar so bili otroci zanjo zelo

motivirani. O prihodu Dedka Mraza se letos še nismo pogovarjali, zato so bili prepričani, da ga

res ne bo k nam, če mu ne napišemo pisma. Kar nekaj časa so razmišljali, kaj bi v vabilo napisali

in na koncu, ko sem jim ga prebrala, se jim je zdelo dobro. Od deklice F. sem pričakovala, da

bo s svojo vlogo nastopila bolj vodilno, vendar temu ni bilo tako. To me je glede na njen

karakter presenetilo. Upoštevala sem vse njene predloge in mislim, da je bila deklica, prav tako

kot ostali otroci, z današnjim dnem zadovoljna. Opazila sem, da so otroci začeli dojemati namen

projekta. Vsak si želi biti »glavni« in imeti svoj dan.

Slika 9: Vabilo Dedku Mrazu


35

Slika 10: Končno delo

7.4.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Četrtek, 3. 12. 2015)

Otroci so bili nad vabilom navdušeni. Vsi so se strinjali, da se je deklica F. domislila super

ideje. Veseli so bili, ker so sami predlagali, kaj mu bodo v vabilu napisali in ker jih je F.

upoštevala. Zabavno jim je bilo tudi to, da smo vabilo napisali na tako velik list, da so lahko

nanj nalepili še svoje risbice. Menili so, da bo Dedek Mraz zagotovo prej našel pismo v

garderobi, ker mu bo zanj povedala naša Muca Copatarica. Po počitku so hiteli pogledat, ali je

vabilo že vzel.

Slika 11: Risbica za današnji dan


36

Na naš koledar smo današnjo dejavnost tudi narisali, kar se mi zdi dobro, saj se bodo le tako

otroci spomnili vseh dejavnosti, ki so se v okviru projekta dogajale. Deklica F. je bila z izvedbo

dejavnosti zadovoljna. Rekla je, da je vesela, ker so jo vsi otroci ubogali in ker so tako lepo

narisali risbice. Starejši otroci so me spraševali, čigava želja je na vrsti naslednji dan. Vsak

petek imamo vadbeno uro, zato smo se skupaj dogovorili, da bomo jutri telovadili. Ko sem jih

vprašala, čigava želja je bila, da bi telovadili na poligonu, se je oglasila deklica K. Deček J., ki

zna brati je hitel k plakatu in poiskal njeno ime. »Tukaj je napisana njena želja,« je rekel.

Zanimivo je to, da so si otroci zelo zapomnili ideje drugih otrok. Začeli so doumeti, da je

njihova vloga pri projektu pomembna.

7.5 Dejavnost: Naredili smo si poligon in telovadili (Petek, 4. 12. 2015)

Med prihajanjem v vrtec me je ena izmed deklic vprašala, kaj bomo počeli danes. Spomnila

sem jo, da je petek in da je čas za vadbeno uro. Ko je prišla v vrtec še deklica K., ki je poligon

tudi predlagala, so ji vsi hiteli razlagati, da je danes njen dan. Že takoj po zajtrku sem deklico

prosila, naj nariše načrt za naš poligon, na katerem bodo telovadili. Razmišljala je kar nekaj

časa, potem pa je začela naštevati telovadna orodja, ki jih imamo na razpolago. Na list papirja

je narisala postavitev. Narisala je obroče, A-lestev, lestev, tunel, stole, blazine in trampolin.

Otroci so se vadbene ure tako veselili, da so komaj čakali, da deklica K. konča z risanjem načrta.

Posedli smo se v krog in načrt prilepili na vidno mesto. K. je razložila kako si je zamislila svoj

poligon. S skupinico otrok smo šli iskati orodja.

Postavili smo jih tako, kot je želela K. Na vsakem orodju je pokazala, kakšne vaje je potrebno

delati. Razdelili smo se v skupine in vsaka skupina je začela pri svojem orodju. Pri vadbeni uri

so otroci vztrajali zelo dolgo, skoraj celo uro. Ko pri kakšnem športnem rekvizitu čez čas ni

bilo več zanimanja, sem deklico K. prosila, naj razmisli, s čim bova rekvizit zamenjali. Tako

smo namesto blazin postavili komodo, s katere so otroci skakali v globino in dodali klopi, po

katerih so se v ležečem položaju potiskali po trebuhu. Po vadbeni uri so se otroci umirili s

pomočjo vodene vizualizacije. Razporedili so se po igralnici, kjer so glave položili na blazine

in se udobno namestili.


37

Slika 12: Takole smo telovadili

Kmalu je sledila dopoldanska malica in odhod na zrak. Med obuvanjem in oblačenjem je deček

J. prišel do odlične zamisli. Predlagal je, da bi Dedku Mrazu pripravili nekaj za jest. Skupaj

smo dolgo časa razmišljali, kaj bi mu lahko ponudili. Spomnili so se, da se v vrtcu namesto s

sladkarijami sladkamo z suhim sadjem in da bi tudi Dedku Mrazu lahko ponudili suho sadje. J.

je predlagal tudi smuti, ker ga doma zelo rad pije. Obljubila sem mu, da bova njegovo zamisel

zapisala na plakat idej, takoj ko se vrnemo s sprehoda. Sledil je dolg sprehod in kmalu nato tudi

kosilo in počitek.

Slika 13: Načrt deklice K.


38

7.5.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Petek, 4. 12. 2015)

Opazila sem, da so se otroci zelo zavzeli za naš projekt in da jim je postajal vedno bolj zanimiv.

Vsak dan me sprašujejo, kaj bomo počeli danes in čigava želja je na vrsti. Posameznike zanima,

kdaj se bo uresničila njihova ideja in ker na en dan ne moremo narediti vsega, se skupaj

usklajujemo. Danes je bil dan deklice K., ki zelo rada telovadi in ko sem jo vprašala, kaj si želi

početi sem vedela, da bo njena želja prav poligon. Narisati načrt poligona je bil zanjo pravi

izziv, saj se s čim podobnim še ni srečala. Videla sem, da je pri risanju kar nekaj časa razmišljala

in da je za kakšen predlog povprašala prijateljico AJ., ki je sedela poleg nje.

Pri izbiri športnih rekvizitov sem jo morala malo opomniti, kaj vse imamo na razpolago v našem

vrtcu. Skupaj sva odšli tudi v športni kabinet. Upoštevala sem vse njene želje in predloge, kar

se mi zdi dobro, saj je pomembno, da imajo otroci tudi pri takšnih dejavnostih možnost

samoodločanja. Prvi teden je za nami in z vsemi dejavnostmi, ki so se tekom tedna odvijale,

sem zelo zadovoljna. Do sedaj so imeli otroci čudovite zamisli in nekatere smo že izpeljali.

V skupini je čutiti sproščenost, zadovoljstvo in veselje. Mislim, da k vsemu temu botruje to, da

se otroci čutijo pomembne, odgovorne in predvsem uslišane.

7.5.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Petek, 4. 12. 2015)

Tudi današnji dan smo zabeležili na naš koledar dejavnosti. Skupaj smo se o vadbeni uri

pogovorili in jo analizirali. Otroci so povedali, da jim je bilo všeč, ker je deklica K. narisala

poligon in ker je ona odločila, na čem bomo telovadili in ne midve z vzgojiteljico, kot je to po

navadi. Najraje so skakali po trampolinu, se vozili po toboganu in skakali s komode na blazino.

Všeč jim je bilo, ker so lahko dolgo telovadili in ker so imeli na razpolago veliko športnih

rekvizitov. Čeprav v vrtcu nimamo telovadnice, so otroci prav tako veseli, kadar lahko

telovadijo na poligonu. Takšna vadbena ura jim je najbolj všeč, so rekli. Ker je bil zadnji dan v

tednu, smo se pogovarjali tudi o dejavnostih, pri katerih so sodelovali ta teden. Presenečena

sem bila, ker so si zelo zapomnili, čigave želje so se že uresničile in kaj smo na določen dan

počeli. Povedali so, da so radi sodelovali vsak dan in da komaj čakajo naslednji teden. Najbolj

všeč v tem tednu jim je bilo, ko so lahko izrezovali snežinke in jih lepili na okna.


39

7.6 Dejavnost: Igralni dan (Ponedeljek, 7. 12. 2015)

Ko so otroci prihajali v vrtec, so takoj opazili, da je naše vabilo odnesel Dedek Mraz. En

drugemu so hiteli predajati novico, da vabila ni in da ga je končno odnesel. Novice je bila

najbolj vesela deklica F., ki je vsak dan čakala na ta dogodek. »Zdej bo pa res prišu k nam,« mi

je rekla. K nam je prišla nova vzgojiteljica in v jutranjem krogu so ji morali otroci razložiti, kaj

v vrtcu te dni počnemo. Vsi po vrsti so ji hiteli pripovedovati o pismu, ki ga je pri naši Muci

Copatarici pustil Dedek Mraz in o tem, da vsak dan počnemo tiste stvari, ki jih predlagajo oni.

Pokazali so ji tudi plakat idej, na katerem je vsak dan napisana kakšna ideja več. Razložili so

ji, kaj smo prejšnji teden že počeli in kaj vse nas še čaka. Darji – novi vzgojiteljici – se je zdel

projekt odlična ideja in z veseljem se nam bo pridružila. Deček A. si je zaželel, da bi se v

mesecu decembru igrali z igračami, ki jih imamo v vrtcu na pretek. Po zajtrku je izbral tiste

igrače, ki so njemu bile najljubše. Nekaj škatel je dal na mizo, nekaj v kotiček. Postavil je novo

pravilo, da se lahko skupaj igra največ pet otrok. Nekaj časa sem samo stala in jih opazovala.

Hodili so k njemu in ga začeli spraševati.

Deklica F.: »Zakaj si dal na mizo lego kocke?«

Deklica M.: »Ali to pomeni, da se danes ne morem igrati s plastičnimi živalicami?«

Deček J.: »Rad bi se igral s tabo. Kaj se bova pa igrala? Lahko js določim, kaj se bova igrala?«

Vsi so se želeli igrati z njim in mu hoteli predlagati, kakšne igrače še naj izbere. Deček A. je

upošteval želje vseh otrok.

Slika 14: Dejavnost zabeležena na koledarju


40

7.6.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Ponedeljek, 7. 12. 2015)

Današnji igralni dan ni bil takšen, kot so ga mogoče pričakovali nekateri otroci. Meni pa je bil

všeč, ker je bil drugačen in poln zanimivih stvari. Med opazovanjem otrok sem opazila, da jim

najprej ni bilo povsem jasno, zakaj deček A. namesto njih izbira, s čim se bodo igrali. Navajeni

so namreč, da se igrajo s čimerkoli se želijo, tokrat pa deloma ni bilo tako. Na začetku igre je

pri izbiri igrač A. imel prosto pot. Izbral si je svoje najljubše igrače in želel je, da se z njimi

igrajo tudi ostali otroci, kar se tudi so. Igra je trajala dobre pol ure, potem pa so si zaželeli še

drugih igrač in deček jih je pri tem upošteval. To sem tudi pričakovala in prav je bilo tako.

Opazila sem, da je igra potekala sproščeno, brez prerekanja in ostalih nesporazumov, ki so

velikokrat prisotni. Nihče se ni pritoževal in skupaj so odločali, se dogovarjali o poteku igre in

igračah. Všeč mi je bilo, ker so se znali dogovoriti in ker so dečka A. upoštevali. Otroci imajo

vsak dan na razpolago približno dve uri za igranje. Danes jim igre nisem omejevala s časom,

ampak so si čas po občutku postavili sami. Ugotovila sem, da so se igrali približno toliko časa

kot vsak dan. K pospravljanju igralnice jih je spodbujal deček A., ki si je nadel »detektivska

očala« in preverjal, kako so otroci pospravljali igrače.

7.6.2 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (Ponedeljek, 7. 12. 2015)

Ko sem otroke spraševala, kakšen se jim je zdel današnji igralni dan, so rekli, da je bil drugačen

kot po navadi. Na moje vprašanje, ali jim je bilo všeč, da jim je A. izbral igrače, s katerimi so

Slika 15: Igralni dan


41

se igrali, so odgovorili, da ja. To se jim je zdelo zelo prijazno in zanimivo. Vseeno pa jim je

ljubše, če si igrače lahko izberejo sami. »Ful je bil prijazen, ko nas je upošteval, pa da smo se

lahko igrali še z drugimi igračami, takimi ko smo mi hotli,« je rekla deklica M. »Tvoja ideja se

mi je zdela ful fajn, ker smo se lahka fuul dolgo igrali,« je dečku A. rekel deček Ž. Mlajšim

otrokom je bilo vseeno, s čim so se igrali, saj so iz prejšnjih let navajeni, da so jim igrače izbirale

vzgojiteljice, kar se mi zdi nedopustno. Menim, da bi morali vsaj pri spontani igri odločati

otroci sami, če participacija še ni prisotna pri ostalem načrtovanju dela. Zanimivo je bilo, ker

otroci niso dojeli, da je bil danes dan dečka A.

Veliko otrok me je spraševalo, kaj bomo počeli danes, ker so do sedaj potekale različne

dejavnosti, v katerih so otroci predvsem ustvarjali in izdelovali izdelke. Razložila sem jim, da

je A. predlagal, da bi se igrali z igračami po njegovi želji in smo se. Da je projekt otrokom res

všeč, se je pokazalo ravno danes, ko so novi vzgojiteljici hiteli pripovedovati o svojih idejah

in predlogih o prazničnem decembru. Povedali so tudi, da idej še niso povedali vsi otroci in jih

pri tem vsi spodbujamo.

7.7 Dejavnost: Izdelovanje novoletnih okraskov (Torek, 8. 12. 2015, in

sreda, 9. 12. 2015)

Deček AL. je moral razmisliti, kakšne okraske si želi narediti. Ker je njegova mami zdravnica,

je v vrtec prinesel polno lesenih palčk, ki se v zdravstvu uporabljajo za pregled grla. Zraven je



42

prinesel še sliko, na kateri je bil predlog novoletnega okraska. Vedela sem, da so mu pri iskanju

idej pomagali starši, ampak nič zato. Takoj smo pričeli z delom. Pri eni mizi so otroci sestavljali

in lepili oblike novoletnih okraskov. Vsak je naredil takšnega, kot je želel. Nastajale so trikotne

oblike - smrečice in oblike snežink. Pri drugi mizi je skupinica otrok barvala okraske. Kakšne

barve bodo okraski, smo se predhodno skupaj odločili. Uporabili smo zeleno, rdečo, belo in

modro barvo. V igralnici je nastala prava mala tovarna, kjer je vsak vedel, kaj mora početi.

Otroci so sodelovali tako pri pripravi prostora kot pri pospravljanju. Deček AL. je hodil od ene

skupine do druge in preverjal delo.

Če kdo kaj ni prav naredil, ga je brž opozoril. Z vzgojiteljico sva otroke pri delu opazovali in

nudili pomoč tam kjer je bila potrebna. Okraske smo dali sušiti, saj jih bomo jutri pobarvali še

na drugi strani in dokončali.

Slika 17: Lepljenje in barvanje okraskov

Skupini sta se danes pridružili še dve deklici, ki jih prejšnji teden ni bilo. V jutranjem krogu so

jima otroci hiteli pripovedovati, kaj vse sta zamudili in kaj te dni počnemo. Ko sem ju

povprašala o njunih predlogih, najprej nista želeli spregovoriti, zato sem jima pustila čas za

razmislek. Kmalu po zajtrku mi je deklica AN. zaupala, da v vrtcu še nikoli nismo gledali

kakšne risanke. Njena ideja je bila, da naredimo novoletni kino z božično risanko.

Njeno željo sva dokumentirali z zapisom na plakat. Tudi ona se je, tako kot vsi otroci, zraven

svojega predloga podpisala. Druga deklica pa me je zelo presenetila, saj nisem pričakovala, da

mi bo kaj povedala. Zaželela si je, da bi delali verižice. Povprašala sem jo, iz česa si želi


43

izdelovati verižice, pa mi je zaupala, da iz slamic, takšne verižice, kot smo jih v vrtcu že

izdelovali.

Ker bomo v prihodnjih dneh naredili predstavo za mlajše otroke, sem se domislila, da bi si

deklica AJ., ki je imela željo po predstavi, lahko izmislila svojo pravljico. Naredila sem ji

manjšo knjigo, katero je odnesla domov. Njeno pravljico bom posredovala otrokom in iz nje

bomo naredili gledališko predstavo za mlajše otroke.

7.7.1 Nadaljevali smo z izdelavo okraskov in krašenjem igralnice

Danes smo nadaljevali z izdelavo okraskov. Deček AL. je otroke pozval k delu. Skupaj smo

pripravili material. Mizo smo zaščitili s folijo in otroci so prinesli potreben material. Okraske

je bilo potrebno pobarvati še iz druge strani. Ko se je barva posušila, so iz penaste gume

izrezovali različne oblike in jih lepili na okraske. Otroci so bili pri delu pozorni na usklajenost

barv. S sodelavko sva izdelke obesili na luči.

Vsak je izdelal svoj okrasek, nekaterim je bilo delo zanimivo, zato so jih naredili še več.

Mlajšim otrokom sva pri rezanju s škarjami pomagali, starejši otroci pa pri tem niso imeli težav.

Deklica AJ. je od doma prinesla svojo knjigo, v kateri je bila napisana njena božična zgodba.

Otrokom sem jo večkrat prebrala, da bi osvojili vsebino, saj bomo prav to zgodbico uporabili

pri naši predstavi. Pogovarjali smo se že o jutrišnjem dnevu, ko bomo pričeli z izdelavo lutk.

Slika 18: Okraski dobivajo končno podobo


44

7.7.2 EVALVACIJA IZVAJALKE (8. 12.–9. 12. 2015)

Prvič se je zgodilo, da mi ni bilo potrebno iskati idej za novoletne okraske, kar se mi zdi

perfektno. Še nikoli se nisem posluževala tega, da bi si podobo okraskov izmislili otroci oz. da

bi prišli z idejo v vrtec. Predlog dečka AL. se mi je zdel super in tako bo njegova ideja v celoti

uslišana. Okraske smo izdelovali kar dva dni, saj je bilo z njimi kar precej dela. Najprej smo jih

morali zlepiti, potem pobarvati in nazadnje še okrasiti. Sodelovali so vsi otroci, to jih je resnično

pritegnilo. Prav tako sem bila zadovoljna z organizacijo dela, saj so se otroci sami dogovarjali,

kako bo delo potekalo. Vse je nadzoroval deček AL. in se ob tem počutil zelo pomembnega.

Ker sta se nam pridružili še dve deklici, smo dobili še dve ideji več. Vsi predlogi se mi zdijo

izvirni. Upam samo, da nam bo uspelo vse izpolniti.

7.7.3 EVALVACIJA Z VIDIKA OTROK (8. 12.–9. 12. 2015)

Otroke sem med beleženjem dejavnosti spraševala o tem, kakšna se jim zdi okrašena igralnica.

Vsem so bili okraski všeč, ker so bili v celoti njihovo delo. Vsak je zlepil paličice v takšno

obliko, kot je želel. Opazila sem, da so se pri izdelovanju zelo trudili in skušali biti ustvarjalni,

kar jim je definitivno uspelo. »Takih okraskov še nikol nismo meli,« je rekla ena izmed starejših

deklic. Deček AL. je bil z dejavnostjo nadvse zadovoljen. Rekel je, da je vesel, ker so želeli vsi

sodelovati in ker jim je bilo všeč, kar je predlagal. Čeprav je izdelava trajala kar nekaj časa, so

se vsi trudili po svojih najboljših močeh.



45

Danes mi je v spominu najbolj ostala deklica Aj. Ko sem otrokom prebrala njeno zgodbo, je

žarela od sreče in ponosa. Mislim, da se do sedaj še ni počutila tako pomembne. Na svojo

zgodbico je bila vidno ponosna in otroci so se strinjali, da si boljše zgodbice ni mogla izmisliti.

Otroci bodo morali pravljico še večkrat slišati, da jo bodo lahko z lutkami zaigrali. Tega se vsi

zelo veselijo in komaj čakajo.


7.8 Dejavnost: Naredili smo lutke za senčno gledališče (Četrtek, 10. 12.

2015)

Danes sem prišla v službo polna pričakovanja, kako si bodo otroci izdelali lutke. So zelo

kreativni in ustvarjalni in komaj sem čakala, kaj bo nastalo. S seboj sem prinesla reflektor za

senčno gledališče. Takoj ko sem stopila skozi vrata, so prišli k meni in me začeli spraševati, kaj

je to. En deček se je celo hecal, da je kamera, s katero jih bom snemala. Razložila sem jim,

zakaj potrebujemo reflektor in da jih bom med predstavo snemala z drugim fotoaparatom. Po

zajtrku sva skupaj z deklico AJ., ki je predstavo tudi predlagala, pripravili potreben material.

Otroke je kar sama pozvala k izdelavi. Najprej smo se dogovorili, kakšne lutke potrebujemo za

našo predstavo. Vsak si je izbral eno vlogo. Na list papirja so otroci narisali podobo Božička,

škratov, otrok in jelenov. Vse so lepo pobarvali in tisti, ki jim gre rezanje s škarjami dobro od

rok, so to tudi izrezali. Pomagala sem jim pri pritrjevanju lutk na palico. Dogovorili smo se tudi

o sceni, ki bo prilepljena na belo folijo. Predlagali smo, da naredimo še zemljo, dimnik in

novoletno smrečico.


46

Pri drugi mizi je skupina otrok izdelovala slikopis scenarija, ki jim bo v pomoč pri igranju z

lutkami. Vsak je slikopisu prispeval delček svojega. Že med izdelovanjem lutk so se med seboj

dogovarjali, kdo bo igral kakšno vlogo in kaj bo kdo rekel.

Deklica M.: »Js bom Božiček, ker ma glavno vlogo.«

Deklica AJ.: »Ne, js bom Božiček, ker je to moja zgodbica.«

Deček J.: »Js bom škrat, ker bom pomagal Božičku.«

Deklica K.: »Moja darila so tut pomembna in bom igrala darila.«

Ker je bilo otrok preveč, da bi lahko vsi igrali v eni predstavi, smo se odločili, da naredimo dve

skupini in da bodo mlajši otroci kar dvakrat gledali predstavo.

Sledila je generalka. Z vzgojiteljico sva pripravili prostor za senčno gledališče. Še enkrat sem

jim prebrala Ajdino božično zgodbo. Prva skupina si je izmišljevala zanimive dialoge in ostali

otroci, ki so bili publika, so poslušali z odprtimi usti. Prav tako je odigrala tudi druga skupina.

Zgodbo so celo malo dopolnili, kar nam je bilo še bolj všeč. Vsi že komaj čakajo jutrišnji dan,

ko si bodo predstavo ogledali še otroci iz mlajše skupine in vzgojiteljici.


Današnji odziv otrok je bil zelo velik, s čimer sem zelo zadovoljna. Prav vsi so želeli sodelovati

pri izdelavi lutk. Opazovala in poslušala sem jih pri dogovarjanju, kdo bo naredil kakšno lutko.

Vsi so se med seboj lepo dogovorili brez da bi posegala vmes. Motivacija, da bomo zaigrali

mlajšim otrokom, je zelo velika in menim, da se bodo jutri še bolj potrudili. Čeprav je

heterogena skupina, so na likovnem in govornem področju nekateri zelo močni, predvsem

starejši. Mlajši pa se učinkovito od njih učijo. Z lutkami imajo predhodne izkušnje in radi

posegajo po njih. Senčno gledališče jim ni tuje, zato ne dvomim, da bo jutri nastala krasna

predstava. Vzgojiteljica se je domislila, da bi potek zgodbe narisali v obliki slikopisa, ki bo

otrokom v pomoč. Medtem ko so otroci risali, sem opazila, da so si potek Ajdine božične zgodbe

dobro zapomnili in da jim je bila všeč.

Ideja deklice AJ. se mi zdi krasna. Njena zgodba je zanimiva in polna domišljije, katere deklici

ne manjka. Še nikoli se nisem domislila tega, da bi iz otroške zgodbe naredili lutkovno

predstavo. Menim, da bo deklica AJ. na to še toliko bolj ponosna.


47

Presenetili so me pri izdelavi lutk, saj so se vsi zelo trudili pri risanju, barvanju in nato še pri

izrezovanju lutk. Pomagala sem tistim, ki so mojo pomoč potrebovali. Nekaj težav je nastalo

pri samem manipuliranju z lutkami, saj se sence niso dovolj dobro videle, ker so otroci lutke

preveč prislonili k foliji. Težavo smo rešili tako, da sem jim prostor omejila z vrvico. Preizkušali

smo tudi postavitev reflektorja in preverjali, kako so sence bolj vidne.

Slika 21: Izdelovanje lutk za senčno gledališče


Otroke sem po kosilu zopet pozvala k našemu decembrskemu koledarju, kjer beležimo naše

dnevne dejavnosti in se ob njem pogovarjamo o njihovem zadovoljstvu. Deklica AJ. je za danes

narisala, kako so otroci izdelovali lutke. Ko sem otroke povprašala o poteku današnjega dneva,

so bili vsi zelo veseli. En deček mi je celo rekel: »Dans smo pa res velik nardili.« Dejali so, da

jim je bilo najbolj všeč, ko so izdelovali lutke, ker je vsak narisal, kar si je želel in ker smo jih

dali na palčke. Najbolj pa se jim je zdelo »fajn«, ker so že danes igrali z lutkami. Predlog deklice

AJ. se jim zdi nevsakdanji in prijazen, ker bomo razveselili mlajše otroke.

Priznali so, da jih malo skrbi, kako bodo malčki poslušali zgodbico in da jih ne bodo motili, ko

bodo igrali. Vse pomisleke sva z vzgojiteljico skušali preko pogovora odpraviti. Predlagali so

tudi, da bi jim napisali vabilo, kar se mi zdi super ideja. Deček J. je rekel, da bo vabilo napisal

on, ker že zna pisati. Oglasile so se še deklice, ki bodo zraven še kaj narisale. Pri vsakodnevnem

diskutiranju otroci radi sodelujejo in to je potrditev, da so otroci pri projektu aktivni.


48

Slika 22: Dejavnost označena na koledarju

7.9 Dejavnost: Pripravili smo predstavo Ajdina božična zgodba (Petek, 11.

12. 2015)

V skupini je bilo čutiti vznemirjenje. Otroci so se skupaj z nama vneto pripravljali na predstavo.

Potrebno je bilo napisati še vabilo, zato se je tega lotil starejši deček A. Vabilo je lepo ilustriral

in skupaj sva napisala še besedilo. Otroci so predlagali, kaj bi napisali in tako je bilo v vabilu

zapisano: Dragi otroci s Suzano in Jernejo! Vabimo vas na lutkovno predstavo v senčno

gledališče ob 10.uri. Ogledali si bomo predstavo Ajdina božična zgodba. Čakamo na vas!

Odnesli smo ga v sosednjo igralnico in otroci skupaj z vzgojiteljicama so se ga zelo razveselili.

Obljubili so, da pridejo. Sledila je igra po želji otrok. Ko se je približevala ura predstave, smo

pripravili prostor. Ustrezno smo namestili reflektor, tako da so bile sence dobro vidne. Starejši

otroci so pripravili stole in blazine za gledalce. Ob prihodu mlajših otrok smo jih lepo pozdravili

in jih povabili k ogledu. Deklica AJ. je napovedala predstavo.

Ponosno je povedala, da je to njena zgodbica, ki si jo je čisto sama izmislila. Otroci so zgodbo

dobro poznali in nastala je kratka in zanimiva lutkovna predstava. Mlajši otroci so z

zanimanjem gledali in poslušali. Prav tako sta bili navdušeni vzgojiteljici. Na koncu so vsi kar

vriskali od veselja. Predstavo so otroci želeli kar dvakrat zaigrati.


49


Za nami je še drugi teden našega projekta in zelo sem ponosna na vse otroke v skupini.

Dejavnosti potekajo čisto vsak dan in otroci že komaj čakajo, kdaj bomo počeli še ostale stvari,

ki so jih predlagali. Pomembno mi je tudi to, da radi sodelujejo pri vseh dejavnostih in da so

jim stvari, ki jih počnemo, zanimive. Ostalo nam je še kar nekaj idej, ki nam jih bo zagotovo

uspelo uresničiti do konca meseca oz. do počitnic.

Z današnjim dnem sem zelo zadovoljna, čeprav je bila prisotnost otrok manjša in me je na

začetku malo skrbelo, če bomo uspeli izpeljati predstavo, tako kot smo si zamislili. Ampak se

je na koncu vse dobro izšlo. Danes sem poskušala imeti stransko vlogo v skupini. Želela sem,

da bi vse naredili otroci sami. Pomagala sem samo pri pisanju vabila, ker dečka J., ki že zna

pisati, danes ni bilo. Prepustila sem jim pripravo prostora in opazila sem, da so se lepo

dogovarjali med seboj. Dobro se mi je zdelo tudi, da je predstavo napovedala deklica AJ., saj

je bil to njen dan, ki ga je tako dolgo čakala.

Stremim k čim večjemu sodelovanju med skupinami. To se mi zdi potrebno in nujno, še posebej

v manjših enotah vrtca, kot smo mi. Trudimo se, da se veliko družimo in z majhnimi

pozornostmi, kot je bila tale predstava danes, razveseljujemo »naše« otroke.

Slika 23: Pripravili smo predstavo za mlajše otroke


50


Današnji dan je bil za otroke nekaj posebnega, rekli so, da je bil najboljši do sedaj. To so

utemeljili s tem, da so veseli, ker so lahko razveselili malčke. Z velikim zagonom in veseljem

so se prav si sodelujoči pripravljali na predstavo. Opaziti je bilo veliko dogovarjanja med seboj

in organizacije. Čeprav je bil dan deklice AJ., nisem opazila, da bi priprave na predstavo vodila

samo ona. Vsi so se okoli tega zelo trudili.

Medtem ko smo se o današnjem dnevu skupaj pogovarjali ob koledarju, so otroci eden čez

drugega diskutirali o tem, kako prijetno so se danes počutili. Deklici Z. je bilo všeč, ker je lahko

igrala vlogo, ki si jo je že na začetku izbrala. Deček A. je bil vesel, ker smo razveselili malčke

in vzgojiteljici. Deklica AJ. je povedala, da se je počutila »ful fajn«, ker je bil danes njen dan

in ker je napovedala svojo zgodbo. Ko sem jo vprašala, ali je pričakovala, da ji bodo ostali

otroci pri tem tako pomagali, je bil odgovor pritrdilen. S tem je potrdila trditev, da so otroci

izredno povezani med seboj in da imajo v sebi lepo vrednoto: pomagati en drugemu. Tudi z

vzgojiteljico jih v tem duhu učiva. Mislim, da bo današnji dan otrokom ostal v zelo lepem

spominu.

7.10 Dejavnost: Naredili smo voščilnice (Ponedeljek, 14. 12. 2015)

Da bi naredili novoletne voščilnice, je bila želja deklice M. Ker sama ni imela ideje, kako in iz

česa bi jih naredili, sva skupaj na spletu pobrskali, kako bi jih lahko izdelali. Našli sva zelo lepo

izdelane voščilnice, za katere potrebuješ samo črni papir in barvne krede.

Slika 24: Evalviranje dejavnosti ob koledarju


51

Dela smo se lotili takoj po zajtrku. M. je otroke pozvala k mizi, kjer je predhodno pripravila

ves material. Otrokom je razložila potek dela. Najprej so iz tršega papirja narisali in izrezali

obliko kroga. Obliko so položili na črni papir in s kredo obrisali krog. Krog so otroci tudi

okrasili. M. je bila moja pomočnica. Ker je starejša deklica in gre drugo leto v šolo, je pomagala

mlajšim pri izrezovanju kroga in pri obrisovanju s kredo. Izdelek smo na koncu popršili z lakom

za lase, da se kreda nebi izbrisala. Že skoraj vsi so izdelali svojo voščilnico, nekateri pa bodo

nadaljevali še jutri. Radovedni so bili, kaj nas čaka jutri. Jutri je dan za presenečenje, saj pride

k nam klovnesa. Tega jim nisem izdala. Želim, da bodo tako deklica T. kot vsi ostali

presenečeni.

Slika 25: Izdelovanje voščilnic


52


Čeprav je bil vmes vikend in nekaterih otrok v petek ni bilo v vrtcu, našega projekta niso

pozabili. Že v jutranjem krogu so me spraševali, kaj bomo danes počeli. Razložila sem jim, da

je danes na vrsti želja deklice M., ki je predlagala novoletne voščilnice. Sama me je opomnila

tudi na to, da moramo eno izdelati še za Dedka Mraza.

Dan je bil zato zelo ustvarjalen. Deklica M. si je sama izbrala, iz česa bomo delali voščilnice,

kar se mi zdi dobro. Pri dejavnosti je sodelovala od začetka do konca in se ni naveličala.

Vsakemu otroku, ki se nam je pridružil pri mizi, je lepo in razumljivo razložila potek dela.

Večkrat je ponovila, da je bila to njena želja in da je vesela, ker je lahko sama izbrala, kakšne

bodo voščilnice. Izdelovanje je bilo primerno tako za starejše otroke kot za mlajše. Pri tem so

radi sodelovali in par otrok je naredilo tudi več voščilnic. Nastali so lepi unikatni izdelki, za

katere so se otroci trudili po svojih najboljših močeh.


Otroke sem spraševala o današnji dejavnosti. Na vprašanje, ali so zadovoljni z voščilnicami, ki

so jih izdelali, sem dobila enoličen odgovor: ja. Pričela sem jih spraševati, kaj jim je bilo pri

izdelovanju najbolj všeč.

Deklica M.: »To, da sem lahko izbrala kake bojo voščilnice.«

Deklica AN.: »Men je blo fajn, ker sem lahko špricala z lakom.«

Deček J.: »Js sem pa mazal s kredo po papirju.«

Deček A.: »Fajn je blo, ker sem bil hiter gotov in sem se šou igrat.«

Deklica Z.: »Men je blo pa najbolj všeč, ker sem lahko narisala na voščilnico, kar sem hotla.«

Deček M.: »Vse je blo fajn in komi čakam, da jo nesem domov.«

Na začetku niso razumeli, zakaj je deklica M. izbrala voščilnice. Iz prakse so navajeni, da sva

z vzgojiteljico poiskali model voščilnice in potrebni material. Razložila sem jim, zakaj, in

obljubila, da bo od sedaj vsako leto tako. Strinjali so se in nad idejo so bili navdušeni, še posebej

nad tem, da bodo sami predlagali, iz česa bi voščilnice naredili. Zadovoljstvo otrok je bilo pri

tej dejavnosti veliko, kar sem lahko razbrala iz pogovora ob našem koledarju.


53

7.11 Dejavnost: Obiskala nas je Tinka Šminka (Torek, 15. 12. 2015)

Že včeraj sem otrokom namignila, da jih danes čaka presenečenje. Vsi so bili zelo nestrpni, kaj

bi naj to bilo. Da bi nas zabaval klovn, je bila ideja deklice T., ki je stara štiri leta. Na njeni

rojstnodnevni zabavi jih je zabaval klovn in želela je, da pride tudi k nam v vrtec. Po zajtrku

sem deklici T. namignila, da je danes njen dan in da se bo mogoče uresničila njena želja. Časa

za igro kaj dosti ni bilo, saj smo pripravljali prostor za obisk. K nam smo povabili tudi mlajše

otroke iz sosednje igralnice. Vsi v igralnici so nestrpno čakali, kdo bo prišel skozi vrata. Otroci

so mislili, da pride Dedek Mraz in niso bili nič kaj razočarani, ko je čez vrata stopila klovnesa

Tinka Šminka. Veselje otrok je bilo nepopisno. Obstali so odprtih ust, še posebej deklica T. Od

veselja so kar poskakovali in vriskali.

Tinka Šminka jih je lepo pozdravila in povedala, da je slišala željo deklice T. in me takoj

poklicala, kdaj lahko pride k nam. Vse otroke sem želela presenetiti, zato jim nisem povedala,

kdaj bo prišla. Klovnesa je otroke animirala s plesom bugi–vugi, z žongliranjem z ruticami in

celo čaranjem. Otroci so vidno uživali in se zelo zabavali. Z veseljem so sodelovali.

Slika 26: Dan za voščilnice


54


Takšnega presenečenja otrokom še nikoli nisem pripravila. Prav tako kot so bili vznemirjeni

otroci sem bila tudi jaz. Komaj sem čakala, kako se bo nad obiskom odzvala deklica T., ki si je

želela, da bi nas v vrtcu zabaval klovn. Ker stremim k temu, da uresničimo vse ideje, ki so jih

otroci predlagali, sem poiskala tudi kontakt od klovnese in jo povabila med nas. Predhodno sva

se dogovorili, kako bo naše polurno srečanje potekalo. Hvaležna sem ji, da se je na moje

povabilo odzvala in s svojim obiskom pripomogla k mojemu projektu.

Za otroke je pripravila pravi šov, ob katerem so neizmerno uživali. Izpostavljena je bila seveda

deklica T., ki je klovnesi pomagala čarati. Čeprav pri tej ideji otroci niso veliko sodelovali, sem

vesela, da ideja deklice T. ni ostala neizpolnjena.

Slika 27: Žongliranje z ruticami

Slika 28: Zabava s Tinko Šminko


55


Participacija otrok pri tej dejavnosti ni bila visoka, pa so bili otroci pri njej vseeno aktivni. Z

veseljem so sodelovali s Tinko Šminko in se pri tem zelo zabavali. Ko smo se ob koncu dneva

pogovarjali o dogodkih dneva, so otroci rekli, da jim je bilo vse všeč. Zanimivo jim je bilo, ko

so plesali in žonglirali z rutkami, predvsem pa, ker so lahko čarali. Čarobne besede abrakadabra

hokuspokus čebelice, ki so si jih sami izmislili, so si dobro zapomnili in z njimi čarali

pobarvanko, ki jo je imela s sabo Tinka Šminka.

Najbolj navdušena je bila seveda deklica T., ki je žarela od sreče. Od veselja me je kar objela.

Ko so po otroke prihajali starši, je vsak povedal, kako super se je imel v vrtcu, ker je prišla k

nam Tinka Šminka.

7.12 Dejavnost: Okrasili smo smrečico in ob njej zaplesali (Sreda, 16. 12.

2015)

Za nami je še en zanimiv in družaben dan, ki smo ga preživeli skupaj z otroki iz sosednje

igralnice. Preko dopoldneva so se odvijale dejavnosti, katere sta predlagala dečka Z. in T. Pri

zbiranju idej je deček Z. predlagal, da bi okrasili smrečico, T. pa, da bi ob smrečici rajali.

Skupina otrok mi je pomagala pri postavitvi novoletne smrečice. Veje smo natikali na nosilni

steber. Otroci so morali veje razporejati po barvi, saj smo le-tako lahko sestavili smrečico. Vsak

izmed otrok je na smrečico obesil okrasek, ki ga je izdelal prejšnji teden. Mlajši otroci so imeli

svoje iz slanega testa. Tako je nastala lepo okrašena novoletna smrečica na katero smo bili vsi

zelo ponosni.

Ko je bila smrečica okrašena, smo ob njej tudi zarajali. T. je povedal, ob kakšni glasbi si želi

rajati. Izbral si je glasbo Romane Kranjčan, kar se mi ne zdi sporno. Otrokom je bilo čudno,

zakaj nismo plesali ob božični glasbi kot vsako leto do sedaj. Ples je bil tako še bolj zanimiv in

drugačen. Takšen, kot si ga je zaželel deček T.


56

7.12.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Sreda, 16. 12. 2015)

Današnji dan je bil praznično obarvan. V igralnici je bilo čutiti vznemirjene, saj smo morali

pripraviti vse za krašenje smrečice. Otroci so se kar malo prepirali med seboj, kdo mi bo

pomagal pri postavitvi umetne smreke. Problem smo rešili s tem, da je vsak izmed otrok nekaj

naredil. Nekateri so pomagali pri pritrjevanju podstavka in drugi pri natikanju vej na steber. Na

vejah in stebru so bile označene barve, tako da so morali biti pozorni na to, kam katera veja

sodi. Še preden so se nam pridružili sosednji otroci, smo svoje okraske obesili na smrečico. Pri

krasitvi jih je bilo prav lepo opazovati, saj so bili vsi nasmejani do ušes. Po želji dečka Z. smo

uporabili tiste okraske, ki smo jih izdelali prejšnji teden.

Čeprav sem mislila, da bodo preveliki in da se bodo otroci spraševali, zakaj nismo naredili

drugačnih okraskov za smrekico, temu ni bilo tako. Veseli so bili, ker je vsak prispeval svoj

obesek. Skupaj z mlajšimi otroki smo tudi zaplesali. Na ples jih je povabil deček T., ki je otroke

razporedil v krog okoli smrečice. »Da bo tako kot v risankah,« je rekel. Zdelo se mi je dobro,

da smo našo vrtčevsko novoletno smrečico okrasili skupaj z mlajšimi prijatelji.

Slika 29: Okraševanje smrečice


57


»Končno bomo okrasili smrekico,« so bili navdušeni otroci. Vsako leto to zelo radi počnejo in

tudi danes ni bilo kaj drugače. Nestrpno so čakali, da smrekico sestavimo in ni bilo časa, da bi

počakali na sosednje otroke. Posegli so po svojih okraskih, v katere so vložili veliko truda in

časa. Vsak je vedel, kateri je njegov. Na obrazih je bilo videti veliko zadovoljstva in sreče.

Sproščeni in praznično razpoloženi so skupaj s prijatelji zaplesali okoli okrašene smreke. Ko

sem jih vprašala, kaj bomo narisali na naš koledar, so se kljub temu, da se je danes dogajalo

veliko stvari, odločili za krašenje smrečice in rajanje ob njej.

Na današnji dan smo zabeležili kar dve želji, za kateri so otroci povedali, da sta jim bili všeč,

ker so komaj čakali, da okrasimo smrečico. Veseli so bili tudi zato, ker so se nam pri rajanju

pridružili mlajši otroci in ker so prinesli svoje okraske. Nekaj komentarjev pri pogovoru:

Deček Z.: »Vesel sem, ker se je uresničila tut moja ideja, pa ker je nastala tk lepa smreka.«

Deklica M.: »Fajn je blo, ker smo plesali na tk fajno muziko.«

Deček T.: »Upam, da bomo jutri tut plesali, dans je blo premal časa.«

Deklica A.: »Najlepšo smrekico v vrtcu imamo.«

7.13 Dejavnost: Naredili smo piškote (Četrtek, 17. 12. 2015)

»Danes je tak božični dan, ker delamo piškote,« je rekel deček Ž. Da bi naredili piškote, je bila

velika želja dečka A., ki si je poleg tega zaželel tudi, da bi okrasili igralnico. Ker v vrtcu zaradi

higienskih režimov ne smemo peči piškotov, smo jih naredili iz slanega testa. Že zjutraj v

jutranjem krogu smo se dogovorili, kaj bomo danes počeli, zato sva z A. takoj po zajtrku

pripravila mizo, na katero sva pogrnila črno folijo, pripravila sva lesene deske in modelčke za

piškote. Kaj vse bomo za testo potrebovali, so otroci takoj vedeli.

Iz kuhinje sem prinesla sol, moko in vodo. Vse skupaj smo dali v posodo in otroci so mi

pomagali pri mešanju. Čisto vsak je želel poskusiti. Testo sem otrokom razdelila na enake dele.

Ker imamo smo dva valjarja in vsi niso mogli takoj razvaljati testa, je prišlo med njimi do

manjših konfliktov, a smo jih kmalu rešili.


58

Pomoč so potrebovali pri valjanju testa in pri odtiskovanju modelčkov. Deček A. je od doma

prinesel praznični papir, ki nam je dobro služil pri okrasitvi pladnjev, na katere smo dali naše

piškotke. Med seboj so se otroci izmenjevali. Tisti, ki se je naveličal, je dal prostor drugemu.

Piškote smo dali sušiti na radiator. Ko se bodo posušili, jih bodo odnesli domov. Otroci so jih

naredili res veliko. Pred kosilom smo se ob našem plakatu idej pogovarjali o tem, katere želje

so se že uresničile in katere se še bodo v prihodnjih dneh. Tiste ideje, ki smo že realizirali, je

posamezen otrok obkljukal. Ugotovili smo, da smo že veliko stvari naredili in da nam bo uspelo

uresničiti skoraj vse ideje razen ene, ki je žal odvisna od vremena. Vseeno stiskamo pesti, da bi

do počitnic zapadlo kaj snega.


Res je bilo tako, kot bi bil božični dan. Na radiu se je vrtela božična glasba in otroci so bili

zatopljeni v izdelovanje keksov. Pri dejavnosti so dolgo vztrajali, kar me ne čudi, saj radi

modelirajo s plastelinom in glino. Sodelovati so želeli prav vsi, kar mi je bilo všeč. Pomoč sem

jim nudila pri valjanju testa in odtiskovanju modelčkov, saj nekateri še niso dovolj močni, da

bi z modelčkom odrezali testo. Hitro so se učili in kmalu jim tudi to ni delalo več težav. Med

delom smo se pogovarjali o tem, ali kekse delajo doma in kako jih naredijo. Zaznala sem, da

veliko otrok doma ne dela takšnih stvari oz. jih starši ne vpeljejo v tako delo. Vsekakor se mi

to zdi škoda, saj otrok s tem pridobiva veliko izkušenj, ki mu koristijo v življenju.

Slika 30: Priprava testa


59

Med mešanjem testa smo se pogovarjali tudi o sestavinah, ki smo jih dali v posodo. Otroke sem

spraševala, kam vse mame dajo sol, ko kuhajo, in kaj lahko naredimo iz moke. Zakaj moramo

dati v testo vodo, je bilo vprašanje, ki jim je dalo misliti. Tudi danes je dan minil v prazničnem

vzdušju, polnem veselja in zadovoljstva, ker nam je uspelo narediti veliko »božičnih piškotov«.

Slika 32: Izdelovanje piškotov

Slika 33: Končani piškoti


60


»Vau, neverjetno,« je rekel deček M., ko je videl, koliko piškotov so otroci že naredili. Takoj

se je želel pridružiti. Otrokom je bilo najbolj všeč mešanje testa. Prav vsi so želeli poskusiti.

Pogovarjali smo se o tem, kaj občutijo. Ugotovili smo, da je moka mehka, sol pa malo groba.

V zmesi je bilo na začetku preveč vode, zato se je testo pacalo. Nenavadno je bilo, ker se jim

je prijemalo na roke, nekatere je to motilo. Všeč jim je bilo tudi to, ker so lahko z modelčki

delali kekse in je bilo delo tako bolj enostavno. Deklica F. se je ob mešanju testa spomnila na

pravljico Janček Ježek, v kateri mama mesi kruh. Iznenada je pričela pripovedovati pravljico.

»Mama mesi kruh, tudi mali ježek bi rad mesil kruh. Mama mu reče beži no ježek..«

Dobila je zanimivo asociacijo. Vprašala me je, če kruh naredimo iz takšnega testa. Povedala

sem ji, da za kruh potrebujemo še eno snov, ki se ji reče kvas. Stekel je pogovor o testu za kruh,

ki je pritegnil. Dejavnost je danes zabeležil deček A., ki je bil na piškote zelo ponosen. Že ob

prihodu v vrtec me je opominjal, da je danes dan za piškote in da komaj čaka, da jih naredimo.

Ostali so bili nad idejo navdušeni in seveda zelo veseli, da so lahko ustvarjali s slanim testom.

Slika 34: Deklica AN. pri valjanju testa


61

7.14 Dejavnost: Praznovali smo rojstni dan in pripravili presenečenje za

Dedka Mraza (Petek, 18. 12. 2015)

Tudi na današnji dan sta se uresničili dve želji, in sicer od deklice M. in dečka J. Deklica M. si

je poleg voščilnic zaželela tudi, da bi v vrtcu praznovali njen rojstni dan, tako kot bi sama hotela.

M. je pripravila še eno čestitko za Dedka Mraza. Povprašala sem jo, kaj si želi početi na njen

rojstni dan. Želela je, da bi se igrali in pred prihodom Dedka Mraza tudi plesali. Obe dejavnosti

sva z vzgojiteljico skušali skozi dopoldan preplesti.

Slika 36: Praznovanje rojstnega dne

Rojstni dan smo praznovali s petjem in plesom. Deklica M. je upihnila 5 svečk in največ otrok

ji je zaželelo, da bi bila še naprej tako nasmejana in pridna.Deček J. pa se je spomnil na lanski



62

projekt in je predlagal, da bi Dedka Mraza presenetili s smutijem in suhim sadjem. Zjutraj me

je lepo pozdravil in veselo zaklical, da je danes on glavni, če sem slučajno pozabila. Pri

jutranjem krogu je otrokom pokazal, kje je zapisana njegova želja. Smuti je želel narediti zato,

ker bo Dedek Mraz utrujen od dolge poti. Otrokom sva pripravili krožnike in nože, s katerimi

so krhlje sadja rezali na koščke. S tem so urili spretnosti rezanja z nožem.

Koščke sadja so otroci dali v pripravljene posode. Od doma sem prinesla aparat za mletje sadja.

Vanj so otroci nadevali koščke sadja in jih zmleli. Smuti je bil pripravljen. Ker ga je bilo veliko,

ga je deček J. ponudil še ostalim otrokom. Dedek Mraz nas je kar malo presenetil s prihodom

in je prišel ravno na rojstno dnevno zabavo. Vse skupaj je lepo pozdravil in najbolj ga je

zanimalo, če smo dobili njegovo pismo, ki ga je pustil pri Muci Copatarici in če smo izpolnili

njegovo željo. Otroci so hiteli pripovedovati, kaj vse smo do danes počeli in kaj vse so otroci

še predlagali. J. mu je ponudil smuti in pripravljeno suho sadje in mu razložil, da je bila to

njegova ideja. Dedku Mrazu se je zdela odlična. Povabili so ga h koledarju, kjer si je lahko

ogledal naše dejavnosti. Bil je zelo vesel, ker smo ga »ubogali«. Deklica M. mu je zaupala, da

ima danes rojstni dan in zapel ji je pesem Vse najboljše.


Danes mi bo najbolj v spominu ostala priprava smutija in veselje otrok, medtem ko so ga

pripravljali. Moram priznati, da česa podobnega v vrtcu še nismo počeli. Otrokom sva sadje

Slika 37: Priprava smutija


63

narezali na krhlje, da je bilo rezanje na koščke lažje. Na voljo so imeli mešano sadje, da je bil

smuti bolj okusen. Opazila sem, da nekateri otroci še ne znajo rezati z nožem, zato sem jim pri

tem nudila pomoč in jim večkrat pokazala. Dodatne motivacije otroci pri tem niso potrebovali,

saj so vedeli, da to pripravljajo za Dedka Mraza. Sodelovati so želeli vsi otroci, tako da smo se

razporedili v skupine po šest otrok, da je vsak lahko prišel na vrsto. Aparat za mletje sadja jim

je bil zanimiv. Namestila sem ga na mizo in otroke opozorila o morebitnih nevarnostih. Uspelo

jim je zmleti vso narezano sadje.

Trudila sem se, da je bila v središču pozornosti deklica M., ki je imela rojstni dan. Z

vzgojiteljico sva upoštevali vse njene želje in ji s tem skušali narediti nepozaben dan. Zanimivo

jim je bilo, ker so otroci na njeni zabavi jedli smuti namesto narezanega sadja. Dobro se mi je

zdelo tudi to, da Dedka Mraza nismo pričakali na stolih, kot je to v navadi in ga z vpitjem

priklicali, ampak da je nepričakovano stopil v našo igralnico in se nam pridružil pri

rojstnodnevni zabavi. Otroci so bili tako še bolj veseli in navdušeni, še posebej pa deklica M.


Za otroke je bil danes dan pričakovanja. Vedeli so, da nas bo obiskal Dedek Mraz in da bomo

praznovali rojstni dan. Takoj po zajtrku smo začeli s pripravami, nad katerimi so bili navdušeni.

Deklica M. je ves dan na glavi nosila rojstnodnevno krono in je kar žarela od veselja. Vsi so ji

rekli, da je kraljica. Nič je ni motilo, ker se je poleg njene želje uresničila tudi ideja dečka J.

Nasprotno, bila je zelo vesela, ker sta bila »glavna« oba. Pri izdelavi voščilnice za Dedka Mraza

se je zelo potrudila in vanjo napisala, da naj večkrat pride k nam. Deček J. je otroke sam pozval

Slika 38: Prihod Dedka Mraza


64

k pripravi smutija. Vse so naredili sami in zato je bilo še toliko bolj zanimivo. Deček J. je kar

vriskal od veselja, prav tako je bilo navdušene opaziti pri ostalih sodelujočih. Všeč jim je bilo,

ker se je sadje čisto zmlelo. Prav vsi so z veseljem poskusili, kar so pripravili. Okusno je bilo

tudi dečku T., ki sadja ne želi niti poskusiti.

Kot sem že omenila, nas je prihod Dedka Mraza presenetil in otroci so bili vidno šokirani, ko

se je kar naenkrat pojavil v igralnici in sedel k njim za mizo. Deček J. je pogumno pristopil k

njemu in mu ponudil smuti in suho sadje. Otroke je pohvalil in priznal, da tako dobrega smutija

še ni jedel. J. in M. sta kar žarela od sreče in ponosa.

Tudi danes smo na naš koledar dejavnosti zabeležili dve želji, kateri sta bili otrokom zanimivi

in predvsem nevsakdanji. Že dolgo nismo praznovali kakšnega rojstnega dne in otroci so se

tega razveselili. Všeč jim je bilo, ker so lahko jedli smuti, ki so si ga sami pripravili.

Slika 39: Današnji dan zabeležen na koledarju

7.15 Dejavnost: Medsebojno obdarovanje (Ponedeljek, 21. 12. 2015)

»Anja, kaj pomeni medsebojno obdarovanje?« so me spraševali nekateri otroci. Kmalu so

ugotovili, za kaj gre. Česa podobnega se v vrtcu še nismo šli in ideja dečka M. se mi je zdela

krasna. Doma sem pripravila listke z imeni otrok. Zmečkala sem jih in jih dala v vrečo. Pri

jutranjem krogu so otroci posamezno prihajali k meni in izžrebali listke. Vsak je izžrebal enega

otroka, za katerega je moral narediti darilo.


65

Za lastno evidenco sva si pare zapisali na listek. Otroci so si dobro zapomnili, koga morajo

obdariti, saj sva jih pri zajtrku o izžrebanih imenih spraševali. Darila so bila med seboj podobna.

Otroci so narisali kakšno risbico, naredili izdelek iz plastelina in nanizali verižico. Danes smo

z medsebojnim obdarovanjem združili še željo deklice M., ki si je želela, da bi izdelovali

verižice. Verižice so naredili iz slamic, lesenih bunkic in perlic. V delo so bili otroci tako

zatopljeni skozi cel dopoldan, da je za druge dejavnosti skoraj zmanjkalo časa.


Danes mi je bilo kar toplo pri srcu, ko sem videla, s kakšnim veseljem in kakšno vnemo otroci

drug drugemu izdelujejo darila. Že na začetku so me presenetili, ker so si tudi triletniki dobro

zapomnili ime tistega, ki so ga izžrebali. Bila sem zelo vesela in tega res nisem pričakovala. Po

naključju sta bratec in sestrica izžrebala drug drugega. Prav tako sta se med seboj izžrebala dva

Slika 40: Žrebanje

Slika 41: Darila


66

bratranca. Pri žrebu sva sodelovali tudi midve z vzgojiteljico, kar je bilo otrokom še toliko bolj

zanimivo. Vsaka je izdelala darilo za tiste otroke, ki jih ni nihče izžrebal.

Preventivno sem si pare zapisala, da bi tistega, ki je pozabil ime otroka, ki ga je izžrebal

opomnila. Takoj po zajtrku so se vsi lotili dela. Čeprav so se med seboj ponavljali, je vsak

naredil unikaten izdelek po svojih zmožnostih. Deklica A. je želela za svojega prijatelja narediti

verižico, prav tako sta se pri tem pridružili še dve deklici. Seveda temu nisem nasprotovala,

zato so posledično otroci izdelovali darila iz enakih materialov. Nekateri so naredili kaj iz

plastelina, spet drugi so pisano okrasili narejene kekse.

Par otrok pa je narisalo lepe risbice. Z vzgojiteljico sva pomagali pri pisanju želja in voščil.

Vsak otrok je komu zaželel kaj lepega in srčnega. Darila so si otroci izmenjali pred kosilom in

bili so jih res veseli. Mene je obdaril deček A. Rekel mi je: »Anja, zapri oči, js pa ti bom dal

darilo v roko.« Njegovega darila sem se razveselila, saj se je potrudil tako pri okraševanju

keksov kot pri zavijanju škatle. Na koncu dneva so vsi otroci darila pokazali svojim staršem in

jih ponosno odnesli domov. Nad idejo so bili prav tako kot otroci navdušeni tudi starši.

Slika 42: Izmenjava daril


67


Menim, da si bodo današnji dan otroci zelo zapomnili. Vznemirjeni so bili že pri žrebanju in z

veseljem so hiteli povedati tistemu, ki so ga izžrebali, da mu bodo naredili darilo. Opaziti je

bilo, da so jim darila res veliko pomenila in da so se pri izdelavi le-teh zelo trudili. Nekateri

otroci, predvsem tisti, ki so okraševali kekse, so jih dali v škatle in okrasili še te. Vsak je dobro

premislil, kakšen barve in katere stvari ima rad prijatelj, za katerega izdeluje darilo.

Deklica M. je rekla, da je verižico naredila v »punčkastih« barvah, ker ima F. rada take barve.

Deček A. je za svojega bratranca T. narisal gasilski vlak, ker ve, da obožuje gasilce. Želje, ki

so si jih otroci sami izmislili, so bile iskrene in čisto njihove. Deček J. je dečku A. zaželel, da

bi kdaj skupaj taborila v šotoru. Deklica Z. je na risbico za A. napisala, da si želi, da pride kdaj

k njej na obisk. Čisto vsak se je darila zelo razveselil in staršem tudi povedal, od koga ga je

dobil. Pomembno je tudi to, da ga nihče ni pozabil v vrtcu. Deček M., ki je imel željo po

medsebojnem obdarovanju, je bil danes še posebej vesel. Uresničila se je njegova želja in vsi

otroci so bili nad njo navdušeni. V ospredju je bila danes tudi deklica M., ki je imela predlog,

da bi izdelovali verižice in je ni čisto nič motilo, ker smo ta predlog združili z medsebojnim

obdarovanjem. Sama si je izbrala material, ki so ga otroci nizali na vrvice, in očitno je bil všeč

tudi ostalim otrokom, saj drugih želja po materialu niso imeli.



68

7.16 Dejavnost : Novoletni kino (Torek, 22. 12. 2015)

Danes se je naša igralnica spremenila v pravo kinodvorano. Da bi v vrtcu gledali risanke, si je

zaželela deklica A. Čeprav je bila danes zaradi bolezni odsotna, smo njeno željo vseeno

izpolnili. Otrokom sem pripravila liste, na katerih so bili narisani pravokotniki. Sami so jih

izrezali in preoblikovali v kino vstopnice. Nanje so kaj napisali in narisali. En deček se je

spomnil, da bi jih lahko prodajali in tako je samoiniciativno nastala igra z vlogami. Pripravili

so si blagajno in pisane žetone, ki so jih imeli za denar.

Po navodilih dečka J., ki je prevzel glavno vlogo pri igri, so morali vsi kupiti karte. Ponje so

prišli tudi otroci iz sosednje igralnice z vzgojiteljico. Sledila je igra vlog, ki je vsebovala

zanimive dialoge in pogovore.

Deček A.: »Zelo sem se potrudil pri izdelovanju vstopnic, zato jo shrani.«

Deček J.: »Kupite vstopnice, da bote lahka gledali risanko.«

Deklica M.: »Kaj bomo pa gledali?«

Z deklico A. sem se dogovorila, da v vrtec prinese svojo najljubšo risanko, ker pa je danes ni

bilo v vrtcu sem od doma prinesla zgoščenko s sinhronizirano risanko Večer pred božičem.

Dogovorili smo se, da se bo kino pričel ob 10. uri in da morajo otroci pred vstopom pokazati

vstopnice. Da bi karte na vhodu celo pregledovali, se je spomnila deklica M. Ideja se mi je zdela

zanimiva. Z luknjačem sta M. in J. luknjala karte, ki so jih otroci imeli pri sebi. Vsi so se

namestili na svoja mesta in z velikim veseljem gledali risanko. Z vzgojiteljico sva se spomnili,

Slika 44: Prodajanje kino vstopnic


69

da bi jim lahko naredili prigrizke. Iz papirja sva naredili škrniclje in vanje dali suho sadje. Otroci

so tako še bolj uživali ob gledanju risanke.


Današnji dan je bil nadvse zanimiv. Otroci so definitivno imeli glavno vlogo pri vseh stvareh,

razen pri izboru risank, ker je bila ta, ki smo si jo ogledali, edina na voljo. Vztrajali so pri

izdelovanju kino vstopnic in vsak je naredil edinstveno. Delo je bilo v celoti njihovo, saj so

morali določeno obliko iz papirja najprej izrezati in jo nato narisati oz. pobarvati. Všeč mi je

bilo, ker so iz ene dejavnosti prešli v drugo in se sami domislili igre.

Ker je bila deklica A. odsotna, so vodilno vlogo pri dejavnostih prevzeli starejši – predšolski

otroci in se pri tem zelo trudili. Celotna skupina se je strinjala, da njeno željo kljub temu

izpolnimo in da ji bomo, ko bo prišla nazaj, pokazali slike, kako smo uživali. Z vzgojiteljico

sva skušali igralnico čimbolj preurediti v kinodvorano in otroci so nama pri tem z veseljem

pomagali. Zadovoljna sem bila z odzivnostjo otrok in z njihovim interesom. Pri gledanju

risanke smo vsi skupaj zelo uživali.


Naš vrtec so danes zapuščali sami nasmejani in veseli otroci. Ves dan so govorili samo o

zanimivi risanki, ki so si jo ogledali. Bila jim je všeč in nosila je zanimivo sporočilo. Ko smo

Slika 45: Naša kinodvorana


70

se pogovarjali o dejavnostih, ki so potekale čez dan, so otroci povedali, da jim je bilo všeč, ker

so lahko sami naredili kino vstopnice in ker so lahko med gledanjem risanke jedli. Deklici M.

in dečku J. je bilo zanimivo, ker sta lahko vstopnice prodajala in z luknjačem preluknjala.

Otroci so se v projekt zelo vživeli in se na dejstvo, da so vanj vključeni, zelo dobro odzivajo. V

vrtec prihajajo nadvse dobre volje in so željni novih idej in dejavnosti. Do sedaj so radi

sodelovali pri uresničevanju želja in predlogov, ki so jih imeli posamezniki. Vsak dan

sprašujejo, čigava želja je na vrsti prihodnji dan in se je zelo veselijo. Ideje so jim všeč in do

sedaj se še ni zgodilo, da pri kakšni stvari niso želeli sodelovati. Vsi skupaj stremimo k

uresničenju vseh želja.

7.17 Dejavnost: Pižama žur (Sreda, 23. 12. 2015)

Prišel je dan, ki so ga otroci nestrpno pričakovali. Že ves teden so govorili o pižamah, ki jih

bodo lahko prinesli v vrtec. Vanje smo se prav vsi preoblekli takoj po zajtrku in žur se je začel.

Deklica A. je predlagala, da bi ob plesu v pižamah imeli prižgane svečke. Pripravili smo jih na

mize. Otroci so odločali, na katero glasbo bi plesali. Ker je bilo želja več in ker sem skušala

vsem ustreči, smo poslušali različne zvrsti glasbe.

Slika 46: Suho sadje namesto kokic


71

Nekateri so uživali ob otroških pesmicah Čarovnika Grega, spet drugim je bila ljubša umirjena

klasična glasba. V enega izmed kotičkov smo pripravili blazino, da so se lahko otroci na njej

spočili. V pižamah smo preživeli cel dopoldan do odhoda domov. Prvič so otroci v pižamah

tudi po kosilu legli k počitku.

7.17.1 EVALVACIJA IZVAJALKE (Sreda, 23. 12. 2015)

Kaj je lepšega kot biti ves dan oblečen v pižamo? To si lahko privoščimo samo tisti, ki delamo

z otroki v vrtcu. Za nami je res malo poseben, a predvsem zelo sproščujoč dan. Tako kot otroci

sem tudi sama danes nadvse uživala. Vse, kar smo počeli, smo počeli v pižamah. Z otroki sva

se z vzgojiteljico igrali, jedli in plesali.

Zadovoljni sva bili, ker so se otroci imeli lepo in so bili dobre volje. Sprva jim je bilo vse skupaj

malo čudno in so naju ves čas spraševali, če bodo lahko v pižamah jedli, kar v vrtcu ni običajno.

Opazila sem tudi, da je igra med njimi potekala čisto drugače in da so jo prilagodili temu, kako

so bili oblečeni. Po kotičkih so si položili blazine in odeje. Ves dan so bolj kot ne počivali. Igra

je potekala umirjeno in sproščeno. Nad današnjim dnem so bili navdušeni tudi starši. Ko so

prihajali po svoje otroke, so z nasmeškom spraševali, če smo ves dan preživeli v pižamah. Všeč

jim je bilo to, ker sva bili v pižamah tudi midve z vzgojiteljico.

Slika 47:Ples v pižamah


72


»Js bom prinesla novo pižamo, ko sem jo dobila za rojstni dan,« je rekla deklica M. »Doma

mam tako z dinozavri, sam nevem, če mi bo mama pustila, da jo prinesem v vrtec,« je odgovoril

deček T. »Na moji sta narisani Elza in Ana. Miklavž mi jo je prinesu!« je vzklikala deklica AN.

Takole so se med seboj pogovarjali že ves teden. Komaj so čakali, da bodo v vrtec prinesli

pižamo, ki si jo bodo sami izbrali. Za »domačo nalogo« so morali starše sami spomniti na to.

Ni se zgodilo, da bi jo kdo pozabil prinesti. Imeli so jo prav vsi. Pri plesu se dolgo niso utrudili

in zabavno jim je bilo, ker so lahko plesali ob svečkah. Deklica AJ. je na koncu dneva povedala,

da se še nikoli ni imela tako lepo v vrtcu kot danes. Prav vsem otrokom se je današnji dan zdel

nekaj posebnega. Med beleženjem dejavnosti na koledar so otroci sami opazili, da smo že skoraj

pri koncu našega projekta. »Pred nami je samo še en dan in potem gremo na počitnice,« je

ugotovil deček J. Danes je bil zadnji dan za dejavnosti, ki so jih predlagali otroci.

Ob plakatu idej smo ugotovili, da smo pomagali izpolniti vse ideje, ki so jih otroci predlagali,

razen ideje deklice K., ki je bila odvisna od vremena. Dogovorili smo se, da se bomo sankali in

delali snežake, takoj ko bo zapadel prvi sneg. Strinjali so se, da je bilo želja res veliko in

zadovoljni so bili, ker smo počeli takšne stvari, ki so si jih sami izmislili.

Slika 48: Takole smo uživali


73

7.18 Vrednotenje naših dejavnosti (Četrtek, 24. 12. 2015)

Danes je zadnji dan našega projekta, katerega smo izkoristili za podoživljanje dejavnosti, ki so

se dogajale skozi mesec. Otrokom sem pripravila tri plakate, na katerih so bile dejavnosti, ki so

jih beležili na koledar. Ob njih smo se pogovorili in osvežili spomin, katero dejavnost določena

risbica predstavlja. Presenečena sem bila nad tem, kako doživeto so otroci pripovedovali o

stvareh, ki so se dogajale. Za vsak dan so znali obrazložiti, kaj se je dogajalo in poimensko

povedati, čigavo željo smo uresničili kateri dan.

Vsak otrok je dobil znak – »smajlija«, ki ga je moral prilepiti k tisti dejavnosti, ki mu je bila

najbolj všeč. Sodelovalo je 18 otrok, delali pa smo po skupinah. Med seboj se niso ponavljali

in zanimivo je bilo tudi to, da jim ni bila všeč samo tista dejavnost, katero so predlagali. Opazila

sem, da so se osredotočali na dejavnosti, ki so se zgodile v preteklem tednu, oz. tiste, ki so jih

imeli v dobrem spominu.

Slika 49: Podoživljanje dejavnosti


74

Najbolj so se zabavali, ko smo imeli pižama žur. Pri tej dejavnosti je bilo prilepljenih pet

»smajlijev«. Na drugo mesto so postavili novoletni kino, ki je dobil tri »smajlije«. Obisk Tinke

Šminke in krašenje smrečice je bilo všeč dvema otrokoma. Izdelovanje snežink, telovadba na

poligonu, zaigrana predstava, izdelovanje keksov, prihod Dedka Mraza in medsebojno

obdarovanje, te dejavnosti pa so bile deležne po enega »smajlija«.

Slika 50: Lepljenje »smajlijev«

Slika 51: Končni rezultat


75

ZAKLJUČEK

O konceptu participacije je v strokovnih literaturah zapisano veliko, vendar pa se v sami praksi

na žalost premalo uveljavlja. To sem opazila tudi sama, saj sem se s participacijo, čeprav v

vrtcu delam že pet let, podrobneje srečala šele pri študiju predšolske vzgoje. Otroci so glavni

akterji vrtca, zato bi morali imeti vse pravice soodločanja. Opažanja v praski so pokazala, da se

marsikje še vedno dogaja, da otroci ne participirajo dovolj.

V svojem diplomskem delu sem želela predstaviti primer dobre prakse, in sicer participacijo

skozi projekt raziskovanja odprtega tipa. Postavila sem si štiri raziskovalna vprašanja, na katera

sem skušala odgovoriti v evalvaciji projekta, ki sem ga izvedla v mesecu decembru. Opredelila

sem se za metodo reševanja problemov odprtega tipa, ker sem se tovrstnega dela že posluževala

in ker so ga otroci vajeni. Skozi celo šolsko leto imamo veliko podobnih projektov, enkrat na

mesec pa imamo cel teden posvečen dejavnostim, ki so otrokom ljube in le-te predlagajo sami.

Projekt Kako bi v vrtcu preživeli decembrske praznične dni smo z otroki pričeli načrtovati že

konec meseca novembra. Njihova velika motivacija je bilo pismo Dedka Mraza. Predlogi in

zamisli otrok so se porajale vsak dan sproti, zato smo naredili plakat idej, kamor smo jih beležili.

Skozi ves mesec december smo otroške želje in ideje preizkušali. Pri tem so bili zelo aktivni in

soudeleženi prav vsi otroci, zato lahko z gotovostjo trdim, da je bila dosežena visoka stopnja

participacije.

Otroci so dejstvo, da bodo v projekt vključeni s svojimi idejami, sprejeli kot velik izziv. Že

misel na to, da bomo ves mesec počeli takšne stvari, ki jih bodo sami predlagali, jih je

navduševala. Vsak dan so z radovednostjo in zadovoljstvom prihajali v vrtec. Ob koncu dneva

pa dejavnosti nikoli niso pozabili zabeležiti v koledar. O stvareh, ki smo jih tekom dopoldneva

počeli, so se radi pogovarjali in iskreno izražali svoje občutke in mnenja. V oddelku je bilo

čutiti pozitivno klimo, ki je prazničnemu času dodala piko na i. Kako koristno in dobro za otroke

je tovrstno delo, sem s projektom skušala predstaviti tudi staršem, ki so bili vsakodnevno

obveščeni o dogajanju v skupini. Od njih smo dobili tudi pozitivne odzive in vedno, kadar smo

kaj potrebovali so nam priskočili na pomoč.


76

Pred začetkom projekta sem imela manjše pomisleke, glede samega načrtovanja. V dvomih sem

bila, ali bodo otroci sposobni načrtovati projekt, ki bo trajal ves mesec. Priznati moram, da so

me s svojimi idejami pozitivno presenetili. Za določene stvari sem imela pomisleke, ali se bodo

lahko izpeljale tako kot so si zamislili otroci. Pustila sem jim, da so sami prihajali do rešitev in

morebitnih nastalih težav. Kadar so potrebovali mojo pomoč, sem jim z veseljem pomagala.

Menim, da je bilo dobro tudi vrednotenje dejavnosti, ki smo ga naredili na koncu meseca. Ob

tem smo se pogovarjali o dogodkih, ki so otrokom najbolj ostali v spominu. Opazila sem, da

so se nekateri le s težavo odločali, katera dejavnost jim je bila najbolj zanimiva in ob kateri so

najbolj uživali. To je bila potrditev, da so preživeli čudovit mesec, ki jim bo še dolgo ostal v

lepem spominu.


77

VIRI IN LITERATURA

Batistič Zorec, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika stališč in izkušenj

vzgojiteljev. V Devjak, T., Batistič Zorec, M., Vogrinec, J., Skubic, D. in Berčnik S. (ur).,

Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str. 67–85).

Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Batistič Zorec, M. (2009). Otroci so različni. V Devjak, T. in Skubic, D. (ur)., Izzivi

pedagoškega koncepta Reggio Emilia (str. 37–45). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v

Ljubljani.

Batistič Zorec, M. in Krnel, D., (2009). Prednost učenja pred poučevanjem. V Devjak, T. in

Skubic, D. (ur).,Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia (str. 47–76). Ljubljana: Pedagoška

fakulteta Univerze v Ljubljani.

Devjak, T., Batistič Zorec, M., Turnšek, N., Krnel, D., Hodnik Čadež, T., Skubic, D., Hočevar,

A. (2009). Posebna pedagoška načela pristopa Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje.

V Devjak, T. in Skubic, D. (ur)., Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia (str. 7–15).

Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Devjak, T., Berčnik, S., Plestenjak, M. (2013). Alternativni vzgojni koncepti. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kroflič, R., (2010). Etična in politična dimenzija projekta Reggio Emilia. V Devjak, T., Batistič

Zorec, M., Vogrinec, J., Skubic, D. in Berčnik S. (ur)., Pedagoški koncept Reggio Emilia in

Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str. 11–66). Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Univerze v Ljubljani

Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport: Urad republike

Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

Maxim, W. G. (1989). Social Studies and the Elementary School Child. Ohio: Merrill

Publishing Company.


78

Polak, A. in Devjak, T., (2009). Otrok kot ustvarjalno in kompetentno bitje. V Devjak, T. in

Skubic, D. (ur)., Vzgoja in izobraževanje, 41(6), 54–60: Ljubljana: Zavod Slovenije za šolstvo.

Rutar, S. (2013). Poti do participacije otrok v vzgoji. Koper: Univerza na Primorskem.

Rutar, S. (2012). Kako razumeti in uresničevati participacijo v vrtcu? V: Sodobna pedagogika

3, 86–97.

Rožič, A. in Turnšek, N. (2010). Moč in omejitev ideje kompetentnega otroka. V Devjak, T.,

Batistič Zorec, M., Vogrinec, J., Skubic, D. in Berčnik S. (ur)., Pedagoški koncept Reggio

Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str. 339–357). Ljubljana: Pedagoška

fakulteta Univerze v Ljubljani.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Ljubljana: DZS

Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., Krnel., D. (2009). Projektni pristop kot strategija spodbujanja

participacije otrok v učenju in soustvarjanju življenja v vrtcu. . V Devjak, T. in Skubic, D. (ur).,

Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia (str. 209–233). Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Univerze v Ljubljani.

Turnšek, N., (2004). Problemsko in raziskovalno naravnano učenje v vrtcu. (Nelektorirano

gradivo za interno uporabo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Turnšek, N., (2009) Vrtec – prostor aktivnega demokratičnega državljanstva. V Spodbujanje

otrokovih kompetenc v vrtcu: zbornik prispevkov (str. 29–39). Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Turnšek, N., (2007) Children's participation in decision-making in Slovene kindergartens. V:

Citizenship education in society: proceedings of the ninth conference of the children's identity

and citizenship in Europe thematic network, 2007, Montpellier.


79

Turnšek, N., (2008) Factors determing children's decision-making in Slovene pre-schools. V :

Odgojne znanosti = Educational sciences, 10 (2). str. 23–38. ISSN 1846-1204


80

PRILOGA

Priloga: soglasje za starše

Spoštovani starši!

Na informativnem roditeljskem sestanku sem vas seznanila o mojem diplomskem delu.

Projekt, ki ga bom izvedla v mesecu decembru, bo vseboval slike in posnetke vaših

otrok, zato vas prosim za soglasje pri uporabi le-teh.

S podpisom soglašate, da lahko posnetke in slike uporabim pri svojem diplomskem delu.

ISKRENA HVALA!

Soglasje

Spodaj podpisani/-a ________________________ soglašam, da vse slike mojih otrok

študentka lahko uporabi za izdelavo diplome.

Podpis staršev:

_________________

Documents

OTROKOVO SOUSTVARJANJE ŽIVLJENJA V VRTCU: KAKO …